PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST.—NO. 2031.
t.nUrvd M mM^-clfc.
«um. i)n. c, mt. al Um poa* tfca Act «1	al March V
•Hm.« at CbtcM*. III..
CHICAGO 23, ILL.,4. SEPTEMBRA (September 4), 191«. »»uhlished Weeicly at 2301 S. Lawndale Ave.
•i«
LETO—VOL. XXXXI.
ENA IZMED KOZ. ki je na Bikinu Atolu prestala atomsko bombo. Večinoma so v eksploziji poginile ali pa kmalu pozneje vsled posledic atomskih radiometnih žarkov.
Bodočnost malih
dežel dveh
predmet konferenc
Grčija proti Albaniji. Bolgarija napadana. — Aplikacija medvojnih "nevtralcev" za pristop v organizacijo združenih narodov
Na mirovni konferenci v Pa-	Vendar pa je dovolj močan,
rizu se grška vlada trudi razbiti	da tudi on lahko "nagaja'*.
Albanijo, ker zahteva precej-	N. pr. v New Yorku glede
šen kos njene zemlje in pa voj-! aplikacije tistih nevtralnih de-
no odškodnino od nje. Jugosla-	žel, ki žele postati članice orga-
vija jo brani in dokazuje, da je	nizacije združenih narodov.
(Albanija! prispevala k zavezni-	Med njimi je Irska. Med vojno
ški zmagi.	je bila sicer nevtralna, toda ta-
„ , „	, ,	ko, da je bilo Nemčiji v korist.
Razdelitev v dva tabora Celo redaednik RooseVelt se je
Albanija je majhna dežela, z nad radi ko ^ okrog milijon prebivalcev. Kraj j.	koliko že so Zed. drža-	r________ „ „
je Po večini	ve storile za njeno svobodo in ji jen, slabše za stari red, ki temelji na dobičkarstvu za
zivljenski standard albanskega gospodarsko pomagale. Dejal je, L J, Ls M	„ '	'lV>m« :H ianU
ljudstva je nizek. Nesreča, ali fbi bilo pr£ran*eno živJljenJje	s/o, ki ne dela, a vendarle za,ema m žan/e
nn crPTfl 79 Alhnniin ip na ie na	., .	>	. . i	t arlau co 10 taIa crtri in t m In t r*c ntrrs Hrt
marsikakemu našemu vojaku.
SCUVANJA ZA ZANETITEV TRETJE SVETOVNE VOJNE NAJ VEČJI ZLOČIN
Jezuitski profesor Rev. Robert A. Grahom je v predavanju pred učenci poletniške šole Jetuitske ustanove za socialno znanost v Chicagu dejal, da je skrajno nevarno udajati se veri, da je tretja svetovna vojna neizogibna.
Izvajal je, da ako se dogodi, bo katastrofalna za krščanstvo in za civilizacijo. Kar je po njegovem eno in isto. Toda med ljudmi njegovega poklica jih je veliko, ki mislijo drugače, tele namreč,da se bi Zed. drtave s svojimi atomskimi bombami zapodile čimprej v Sovj. unijo in tako bi ostala na svetu samo še ena velesila — namreč naše Zed. države.
Rev. Graham - saj tako trdi časnišico poročilo, je drugačnega mnenja. Ce se svet spet zapodi v vojni poiar, bo posledica katastrofa i za cerkve, za stare privilegije in tudi za ljudstvo, ker bo vse le grobišče in pogorišče.
H. V. Kaltenboren, ki ga plačuje za njegove propagandne govore po radiu multimilijonarska oljna dru-tba, pa je minuli teden argumentiral, da naj obračunamo s Sovj. unijo takoj — sedaj, ko še vemo, da je zmaga nam zagotovljena.
Kajpada, on ni edini propagandist te vrste.
Milijoni, ki čita/o n. pr. Hearstove liste, pa nobenih drugih, so ie kar od sile razvneti, čemu ne udarimo po Jugoslaviji in Rusiji.
Dan za dnem objavljajo Hearstovi in drugi reakcionarni časopisi članke, ki ščuvajo to deielo v vojno. Namreč, da naj svoje koristi branimo predno bi nam drugi utegnili postati nevarni.
Toda kdo nam je sploh nevaren? Vsi vemo, da Rusija nima nobenega tako svobodnega morja kakor jih imamo mi. In da smo mi sedaj velesila z jačjo bojno mornarico kot pa jo imajo vse deiele skupaj. In pa da ni velike deiele na svetu, ki se nam bi mogla primerjati v produkciji in v kvaliteti naših industrialnih izdelkov in pridelkov.
Ker nevarnosti za vojno napram nji ni, čemu jo izzivati?
Seveda, umevno je, da vsi, ki jo hočejo, mislijo le na USSR in njene " sat elit ke". Ne pomislijo pa, da bi taka vojna ne pomenila zmago brffcone *a nobeno £ b^hte^ posamezno velesilo temveč le zmedo ter svetovno naj sc >}l pomo* „kine. civilno vojno.	--- —-
Katoliška cerkev v splošnem je za zlom USSR, a ob enem se vojne boji, ker lahko pritira svet le v še večji "boljševizem".
Kajti v kapitalizem ga gotovo ne bo. Čimveč vo-
Bo/ za ukinjenje relifnih dajatev Jugoslaviji
Minuli teden se je oglasil neki duhovnik v Dalasu, Tex., laj sc prepove vse pošilja've UNRKA Jugoslaviji, saj kar se ljcgovega mesta tiče. To se je ugodilo. Jeza nad Jugoslavijo je lastalu vsled incidentov z našimi letadci in pa ker jc (Jugoslavija) v "sovjetski sferi".
Bilo pa bi za take duhovnike, razne Kaltenborne in vladne uradnike dobro, ako bi utegnili .ja. Videli bi porušene kraje, poljane vasi, . razbile mostove, icdminiranc tunele, škodo na vseh koncili in krajih.
V Trstu kradejo Lahi tovor, ki g^i tja pošilja UNRRA za Jugoslavijo, Češko, Avstrijo in Madžarsko toliko, da se je nad zavezniškim (anglo-ameriškim) poveljstvom znesel nu vsa usta Fiorelo La Guardia in dejal — kot smo v tem listu že prej omenili — da ako ne morejo naših i paketov ščititi angleški in ame-| riški vojaki, dajmo to prednost stražarjem onih dežel, v katere ; pošiljamo namenjene. Le na ta način bodo lahko šle svobodno iz Trsta.
Koliko pokradejo v Trstu paketov. ki jih pošiljajo naši roja

KOMENTARJI
Zbira in presoja urednik
Paliji na mirovni konferenci nih narodov preišče, kaj počno v Parizu ne gre tako dobro kot razne zavezniške armade v tuje pričakovala. Hotela je, naj bi jih deželah. To se tiče predvsem zavezniki pozabili, da je bila v angleških čet v petroiejskih vojni proti njim, in naj bi jo krajih v Aziji in Afriki in pa rajše priznali za "sobojevnico". ameriške armade na Kitajskem. Premierju Alcidu de Gaspcriju j Albanija v organizacijo zdru-se je posrečilo izvojevati za Ita- ženih narodov vsled
anglo-ame-
lijo precej olajšav, toda tega, da riie_grške opozicije ni bila spre-je bila fašistična in ena glavnih	A tudi ,rska ne -n n(? p<)r-
koks v osišču, se mu ni posre-	tugalska in ne Trans-Jordan.
ilo izbrisati.	Izmed vseh teh treh se smatra
Edvard Kardelj je v Parizu	Irska za najbolj krščansko <ka-
Dri kovanju miru "izmed sovjet-	toliškol in to je tudi današnja
skih delegatov" najglasnejši.	Portugalska. Albanija je napol
Tako trdijo poročevalci naših	mohamedanska in napol krščan-listov, kar je Kardelju v prizna-j ska. dasi je v resnici potrebna I nje. Zastopniki malih dežel so ne samo višjega življenjskega
ponavadi "prepehavani ali kot pravi angleška fraza, "pushed around". Vzrok, da je Kardelj toliko glasa n pa ni to. da hoče argumentirati za prazen nič. Gre se za Trst. za bodočnost slovenskega naroda in za zgraditev miru.
nivoja pač pa tudi "nove vere' .
OPA je zopet med nami. Skoda. ker ne more ustrezati namenom, radi katerih je bil ustanovljen. Namesto nižanja gredo cene višje in višje. Mudi se jim kvišku veliko bolj kakor romar-
jem. ki se potiskajo navzgor na Pavle Lukin je drugi Jugoslo- razna božja pota. van. ki je dobil publiciteto v
ameriškem tisku. Na konferenci koncila Združenih narodov je ki svojcem v Jugoslavijo, nam skušal prepričati kitajsko dele-ni znano. Bržkone mnogo, ako gacijo. čemu se naj Albanijo je La Guardia v pravem. Ker je sprejme v to organizacijo, on načelnik lUNRRA. mu je pači	^^ y ^^ ^
verjeti. Saj n, dobro zanj. da	^^	se ^
blago, namenjeno in naslovi,c-	• reševanju mednarodnih . j f .
no potrebnim, ne doseže cilja. * emov nc da bi še kakega ; milijone dolarjev poviska vsak A je vendar toliko pogumen v *olQČn0 ^ Q izacija Zdr dan in to je podomače inflacija, zahtevah, da se jo hibo (namreč ^^	^^^ prav |	da akQ ge vrnemo
V* istih* dtieh so v Washingto- |ako ™al°	™	staremu kapitalističnemu zako-
nu poudarjali, da je dobila Ju-
Cesa nam manjka? Vsega je
zadosti, pravijo. Živine, žita, volne, bombaža, prav vsake reči. Toda v prodajalnah teh reči včasi vendarle ni. Cemu ne? O, "cene so prenizke," pravijo, pa se dogaja, da se iste reči dobi kje na skrivaj po višjih cenah. Torej na črni borzi. To stane
goslavija od I NRRA skozi Trst 935.283 ton raznega blaga in veliko tudi skozi druge luke ter pr«Ke.
Številk o teh pošiljalvah v uradnih podatkih je mnogo in nekatere so si v konfliktu. Lahko pa verjamemo, da UNRRA
kor ga je imela pokojna liga.	nu ki mu pravimo po angleško
Ampak morda je zanjo to do-	'SUppijes and demands', pa se bo
bro, da ljudje ne stavljajo vanjo	vsc mahoma pocenilo. To je ve-
nikakršnih upov, pa ji prav to	lika iaž ^ko bi to v resnici iz-
lahko pomaga k uspehom.	gledalo tako kakor trdijo propa-
Sovjetska delegacija je čudo-	gandisti, čemu pa potem takem
vito presenetila angleške in	kapitalistične stranke same uva-
ameriške diplomate s predlo-	jajo kontrolo nad producijo in gom. da naj komisija združe- (Nadaljevanje na 2. strani.)
apizanje'
po sreča za Albanijo je, da je na zelo strategičnem kraju in tako so se zavezniki že po prvi svetovni vojni z njo veliko pečali. Oklicali so jo za neodvisno "republiko", nato se premislili in ji dali kralja.
Za vpliv v Albaniji sta nato tekmovali Jugoslavija in Italija Prvačila je slednja, ki je končno Albanijo proglasila za svojo provinco in jo mobilizirala v svoje vojne namene.
Grki so torej deloma v pravem, če Albanijo dolže. da je bila vojni teren proti njim. Toda Albanci niso hoteli ne kralja, ki ga jim je usilila "zapad-na demokracija", ne Italijanov. To se je videlo čim je osišče začelo izgubljati vojno.
Albanija je sedaj "komunistična" dežela, slično, kakor Jugoslavija. Obe državi tesno sodelujeta druga z drugo, in Albanija bi rada, da jo zavezniške sile na mirovni konferenci v Parizu priznajo za "sobojevnico" in v varnostnem koncilu združenih narodov v New Yorku pa je vprašala za sprejem.
Grška vlada obojemu odločno nasprotuje in na svoji strani ima anglo-ameriški blok.
Vprašanje nevtralnih dežel
Albanija je torej v teh prerekanjih poglavje zase Na vsem Balkanu je Grčija edina, ki Ji nasprotuje. Toda Grki imajo močne prijatelje in zato Albanija ne bo še dobila priznanja, kakršnega si želi/
Vzrok neprijaznosti do Albanije torej ni le to, da ji Grčija nasprotuje temveč dejstvo, da spada v takozvani sovjetski blok. Ta Je v manjšini bodisi na konferenci v Parizu kakor na seji varnostnega sveta v Yorku.
našemu
ako bi Irska nehala igrati nevtralnost ter dala svoje obrežje na razpolago zaveznikom. Pa tega nikakor ni hotela, ker je vladajoči sloj na Irskem mrzil Rusijo in "komunizem", ne pa Hitlerja. Tako razpoloženje še obstoja. Zato je sovjetska vlada proti irski aplikaciji za pristop med Z. N.
Nasprotovanje Portugalski
Istotako je Sovj. unija nasprotna Portugalski. To je na-polfašistična dežela, z diktaturo v prid privilegijev, v vnanji politiki pa je oslonjena že dolgo dobo na Veliko Britanijo. Če bi postala članica Združenih narodov, bi imel anglo-ameri&i blok en glas več, z Irsko dva glasu več, in če se sprejme še arabske dežele, bi bilo to za london-
(Nadaljevanaje na 4. strani.)
Cerkev se je zelo sprijaznila z resnico, da se svet k pravilu, "dajte cesarju, kar je cesarjevega," več ne povrne. Rada pa bi sebe obvarovala. Ampak tudi pod njo so tla ie zelo omajana. In je zelo pametno in prav, ako so v nji ljude, ki svare pred hujskanjem v novo vojno.
^^ftHMaaHMMMMMBmmmma^mmmtmmmmmmmmmmmmmmmmammmmmmm^mmmmmm^mmmmmmmm^mmmm^mmmmm^mmmm^m^rnmm
Moksim Litvinov, ki je podel v boju zo kolektivno varnost po svetu
V pokojnem društvu narodov Ko je Nemčija napadla Rusi-v Ženevi je bil sovjetski pred- , jo, je bil potegnjen z diploma-
stavnik Maksim Litvinov edini, tične police ter poslan za vele-	bolj trda. bolj radikalna in manj
ki je na vso moč svaril zapadne poslanika Sovjetske unije v	popustljiva,
sile pred vojno, ki jo je netilo VVashington A tudi tukaj mu	Vpliv Litvinova na sovjetsko osišče Toda kapitalistični krogi ni šlo po sreči. Bil je spet po-, zunanjo politiko je bil malen-
so se bali bolj moskovskega ko- zvan nazaj in upokojen. Nato so	kosten v teh zadnjih letih. Sploh
munizma kakor pa Hitlerjevega- ga zaradi zunanjega sveta ime-	je svet najbrže precenjeval nje-
Mussolinijevega-Francovega fa- novali za pomožnega komisarja	gov pravi vpliv tudi že v oni
ftizma in zato je Litvinov govoril vnanjih zadev.	dobi, ko so ga nekateri sjikali
gluhim ušesom. Nato je bil od- Ta služba mu je bila odvzeta	kot drugega najvplivnejšega
poklican in vržen med staro koncem avgusta, kar pomeni, da	človeka Sovjetske unije Splo-
šaro. I vodilni krogi v Kremlinu nič	(Konec na 5. strani.)
več ne verjamejo v zapadnim silam.
O tej spremembi v sovjetski vladi in v sovjetski vnanji poli- > tiki je napisal korespondent poročevalske ^službe ONA. Donald Bell sledeči članek
Pred par meseci jc praznoval Maksim Litvinov svoj 70. rojstni dan. Nikdo se ni zmenil takrat za to obletnico, dokler ni čez mesec dni prišla vest, da je bil ta stari in zvesti bolševik odpuščen s svojega mesta namestnika zunanjega ministra. Novica je presenetila vse zahodnjaške diplomatične kroge, kajti Litvinov je veljal kot eden prominentnih članov svetovne bratovščine diplomatov
Mnogi sodijo, da velja pričakovati po odpustitvi Litvinova, da bo sovjetska politika mnogo
Gradnje stanovanj postale velik škandal
Po vsi deželi se dviga na kupe stanovanj potrebnim veteranom 12 milijonov. Vsi ne potrebuje-
bajt, ki se jih gradi pod pretvezo, da so za vojne veterane. Mnogo teh stavbinskih projektov je bilo tubvenciranlh. Ko so darovane vsote poli«, se je s gradnjo prenehalo in tako fttrli na tisoče takih hišic kvlftko brez oken kakor slepci.
Seveda, ako denarja sa njih-no dogotovitev ni, jih je treba dati naprodaj takim, ki imajo material in denar, da delo lahko skončajo.
pomagalo v resnici le kontrak-	jo hiš, ker imajo stanovanja
torjem dvomljive vrste in pa	drugje. Toda tisti, ki jih zares
sorodnikom ter prijateljem ti-	nimajo in so si s pomočjo poso-
■tih, ki so oddajali naročila.	jll te hlftice kupili, plačujejo za
Ako se človek vozi iz vzhoda	ta privilegij silno drago.
zmes, ki bo razpadla v petih do dnsetih letih. In les tak, da ga ne bo treba že v drugem letu nadomestiti z novim.
Zed. države imajo v produkciji sijajne zmožnosti. Ampak
Bržkone bo čez leto ali dve, i gradbeni materijal prednost, to-morda še prej, v kongresu spet' da hiie v sto tisoče slučajih še
na zapad, pa z juga na sever in i Vsak pošten kontraktor danes ker se dela vse s stališča profi-
obratno, vidi na tisoče stano-	prizna, da Je gradbeni materijal ta, bodo slumsi v velikih mestih
vanjskih hiš. ki so dokončana le	slab in da opekarne, žage. lesne ostali gnezda za ščurke in pod-
kar se zidu in morda strehe-tiče.	in druge stavbinske industrije gane, nova predmestja za vete-
... Nato stoje prazne in kontrak-	producirajo slabši gradbeni ma- rane in druge ta^®»J*J kupu)e^ torji pravijo, da čakajo materiala. Vlada je odredila, da hifte. kl jih kupijo veterani, imajo za
New kaka komisija, ki bo ugotovila, da se je pod pretvezo pomoči
vedno štrle v zrak praznih oči. Naših vojakov je bilo do okrog
terial kot še kdaj prej. Ampak	hiše sedanjega modela, pa se
vladni organi se ne zganejo, ra-	bodo spremenila v petih letih v
zen da pravijo: Prednost za do-	barake, ki jih ne bo vredno niti
bavljanje stavbinskega materi-	popravljati,
jala naj imajo le veterani.	Tak je naš "free enterprise
Nihče ni tU ki bi določal, da	— svoboden v tem, da te lahko uspeval, pa Koledar, Majski glas in Prosvetna matica,
naj bo opeka res opeka, ne pa gull kolikor ga je volja,	I y---------—
OBNAVLJANJE NAROČNIN OB ČASU POMAGA LISTU IN UPRAVNlSTVU
Naši upravnici Ani Benigerjevi bo to jesen veliko pomagano, ako bomo naročnino na Proletarca obnavljali točno namesto da bi ona izgubljala čas s pošiljanjem tirjatev dvakrat ali trikrat.
Njena briga sedaj je pridobivanje oglasov v pri-hodnij letnik Koledarja, kar je najnujnejše delo in bi moralo biti v bolj rednih okolščinah ie dovršeno.
Mnogi naročniki so se privadili pošiljati obnovitev naročnine sami, a druge je treba opozoriti. Tega dela nam ni žal, težje pa je, če se pomisli, da je treba take opomine pošiljati znova in pri tem zanemarjati drugo agitacijsko delo.
Iz izkazov v prošli številki je bilo razvidno, da so bili nekateri agitatorji jako pridni. Oziroma izredno pridni. Obetajo nam, da se bo to dogajalo tudi v bodoče. To so za Proletarca zelo vzradostljiva zagotovila.
Vsi, ki jim je za ohranitev našega Ameriškega družinskega koledarja, so vabljeni, da mu pomagajo. Bodisi z nabiranjem oglasov, ki je sedaj v teku, ali z gradivom, in pozneje pri razpečavanju.
V tednu med konvecijo SNPJ ena številka Prole-, tarča ni izšla. In tako smo izvedeli, da imamo naročnike, ki ta list resnično pogrešajo, ako jim ne pride ob času v roke.
Vsem zagotavljamo, da vsak naročnik dobi 52 številk Proletarca za celoletno naročnino, torej ni bil in ne bo nihče prikrajšan.
Urednik se je pobrigal od blizu poizvedeti, čemu tolikšna draginja s papirjem. Ko se je vozil s svojo družbo proti Kanadi in nato v Kanado, je videl ogromna skladišča lesa, že večinoma nagnitega, a papirnice pa so napol "mrtve", razen one, ki jih lastujejo razni dnevniki in magazini. "Chicago Tribune" lastuje ne samo papirnice ampak tudi več ladij za prevažanje papirja. Toda vzlic temu jamra, dane ji je papir od leta 1936 podražil z $42 na $74 na tono. Kaj pa še plače, črnilo, stroji?
Torej, vsak nikel, ki ga nam lahko prihranite s točnim obnavljanjem naročnine, bo prihranitev listu ne samo v gotovini, ampak tudi na času. In enako je dobro, ako vsi skupaj upoštevamo sedanje razmere v vseh drugih ozirih. Tako bo Proletarec i v nadalje
k
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE D2*JtVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
I«4«JitriiUfaatk« D«Uv»k« Tuksm Drtik«, Chicago, 1U.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
N'AJtOCKINA ▼ Z«dinjenik driavnn M celo leto 93.00; sa pol leta 91.71;
ta četrt let* 9100. Inoiematvo: u celo leto 93.60; ta pol leta 92.00.
>ai rokupiai in oglasi morajo biti ▼ našem uradu najpoineje do pondeljka popoldne sa priobčitev v številki tekočega tedna.
1» R O L E TA R E C
fuohfthed every Wednesday by the Jugoslav Workmcn's Publishing Co.,
Inc. Established 1906.
Editor......................
Frank Zaits
SUBSCRIPTION RATES: Inited States: One Year 93.00; Six Months 91.76; Three Months 91.00. Foreign Countries, One Year 93.50; Six Months 92.00.
PROLETAREC
4301 S. Lavvndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROCKWELL 2864
TEROR V PALESTINI. — Ko so Angleši po prvi svetovni vojni dobili v "dar" Palestino (victa Je bila Turčiji), jo je društvo (liga) naradov proglasilo u protcktorat in za saščitnico nad njo so proglasili Veliko Britanijo. Toda napaka Anglešev je bila izjava Židom v času prve svetovne vojne, ker so Palestino obljubili spremeniti v židovsko državo, a so n* to zagotovitev pozabili; ne pa 2idje. Vsled tega se od tedaj dogajajo v Palestini neprestano nemiri in pa poboji med Arabci in Židi, in oboji pa napadajo tudi angleške vojake, posebno Zidje. Nedavno so podtaknili bombe v hotelu King David v Jeruzalemu, kjer je glavni stan angleške okupacijske vlade. Blizu sto ljudi je bilo ubitih.
KATKA ZUPANČIČ:
IVERI
Incident z ameriškimi letalci v Jugoslaviji in posledice
Minuli teden so prepeljali skozi Ljubljano do Mor ga nove črte, in nato čez Gorico do Vidma v Italiji trupla petih ameriških letalcev, ki so bili zbiti na tla nekje v Sloveniji, ker se niso pokorili povelju, da naj se spuste prostovoljno na tla.
Dva ameriška letala, ki sta se morala v Sloveniji spustiti na tla, sta povzročila veliko šuma v naši in v drugih deželah, ne da bi ljudstvo tu in drugod vedelo, čemu je ta spor sploh nastal
Vladi v Beogradu se je za malo zdelo, ker so se ameriški letalci kar vsipaii preko njenih mej. Beogradski viri trdijo, da «.o aiso bili slučajni ali zmotni poleti, temveč preračunani in namenjeni v špijonske namene.
Dostikrat že je bilo iz Londona in VVashingtona. pa iz Trsta in Rima poročano. da zbira Jugoslavija ob italijanski meji veliko armado, s katero misli udariti na Primorje in v Trst neglede kakšen sklep bodo napravili zavezniki z ozirom na mirovno pogodbo z Italijo. Ako se je jugoslovanska armada res zbirala, kdo naj to boljše ugotovi kot letalci? In ker jih je bilo čezdaije več. je začelo to jugoslovanskemu poveljstvu presedati in je dalo Američanom navodilo: Nič več ne smete preko naše zemlje, razen ako si prej dobite dovoljenje.
V Beogradu trdijo, da se naši ponosni častniki na tisto odredbo niso hoteli ozirati temveč brzeli preko Jugoslavije še z večjo brzino svojih letal. Končno je potrpežljivost pojenjala in rezultat je pet trupel.
Nedvomno je odgovornim funkcionarjem v Jugoslaviji te tragedije sedaj res žal Zed države so Jugoslaviji veliko pomagale in ji še gredo v marsičem na roko v£lic nesoglasjam V Beogradu, Ljubljani in Zagrebu so to naklonjenost upoštevali, ni pa jim bilo všeč, ker so se Američani na Primorskem začeli obnašati neprijazno, izzivalno in zaničljivo napram "džugom" ("jugom").
Običaj je. da kadar hočejo letala ene dežele preko druge, morajo imeti dovoljenje bodisi za izjemne slučaje, ali pa stalno pogodbo. Američani se za to pravilo niso brigali in zato so bili ' jugi" še bolj užaljeni.
Nu, končno so se zdrznili in mislili ameriške letalce le opozoriti na mednarodno pravo s salvami. Pet mrtvih naših letalcev, ki niso bili ničesar krivi, razen da so se ravnali po poveljah, pa je dalo Jugoslaviji v Zed. državah ogromno nevšečne publicitete. In prav gotovo je, da je bila vlada v Beogradu iskrena, ko je izjavila, da ta incident silovito obžaluje in da se ne bo nikoli več ponovil.
Vlada v VVashingtonu pa bi storila prav — in pravi, da je to že naredila, ako sc bo tudi ona ravnala po internacionalnih zakonih in pustila svoje letalce preko drugih dežel edino a«o jim bo to dovoljeno. Jugoslavija je v primeri z nami sicer majhna in šibka, ima*pa pravico do samoponosa, ki se ga je poslužila.
Trupla ubitih naših letalcev so bila v Jugoslaviji spremljana z vsemi vojaškimi častmi — in to iskreno, ne po kakih prisiljenih inanirah. Toda propaganda tega ni upoštevala pač pa klicala ogenj in žveplo na to deželo, ki ni do konca te vojne poznala drugega kakor nasilja V očeh njenega ljudstva morda pet življenj ni mnogo. Kajti ni je vasi, ki jih ne bi izgubila toliko in več. A za mednarodno vzajemnost bi bilo in je in bo boljše, če se vsaj zavezniki več ne pobijajo ali izzivajo drug drugega na način, ki vodi na pot, katero smq s strašnimi žrtvami Hitlerju, Mussoliniju in Hirohitu prekinili.
Triie...
Pred par tedni so listi prinesli žalostno vest, da je svetovno znani H. G VVells podlegel dolgotrajni bolezni. Sicer je dočakal visoko starost—skoro osemdeset let — in kakor mu privoščimo počitek, ki ga je bil zaslužni mož vsekako potreben, vendar se je težko sprijazniti z mi-sHjo: ni ga več med nami . . .
Pravijo sicer, da ga ni pod milim nebom človeka, ki bi bii nenadomestljiv. Vprašanje pa je, koliko je na svetu ljudi, ki i bi se po svoji notranji kvaliteti ; mogli primerjati s tem visoko naobraženim. svetovno razgledanim možem, ki je bil socialno •čuteč in socialno misleč do svoje zadnje ure'
On ni bil le dober in plodovit pisatelj, pa zgodovinar in znanstvenik, ki se je dobro spoznal v labirintu prirodnih tajn. marveč je bil tudi učitelj in vzgojitelj in kažipot vsem. ki streme po resnici, pravici in svobodi.
Wellsa postavljajo v vrsto z G. Bernardom Shavvom in — Rudvardom Kiplingom.
Shaw je v literarnem "svetu res edinstven karakter, vendar se da posneti iz njegovih del, da so si njegovi nazori in VVellsovi dokaj sorodni. Skoda pa je, da ga naš ameriški žurnalizem svoji javnosti ne predstavlja tako, kot bi ga moral in kot bi Sha\v zaslužil. Le njegovo neobzirno odrezavost podčrtavajo in nam ga slikajo in ožarjajo kot nekakšen sam vase zaverovan uni-kum. ki nima in ne mara nikakršnega stika z ostalim svetom. Tako nas hočeš nočeš slepijo, da ne vidimo njegovega pravega notranjega lica v pravi luči.
Če bi vprašali povprečnega Američana, dali kaj ve o Shavvu. prav gotovo bi z nasmehom in
ovih del se razodeva neomejena ljubezen do svobode, resnice in socialne pravice.
O Kiplingovih delih se pa tega nc more trditi. Kajti Kipling je pisal in pesnil v luči britske-ga imperializma za britski imperializem. Dočim je prva dva šteti v prvo vrsto resničnih kul turnih tvorcev, jc zadiMMfnam-reč Kipling, bil navklju*Tv? mu velikemu talentu le člen — zveneč člen v verigi britskih interesov.
Malo je njegovih v Indiji napisanih povesti in pesmi, v katerih ne bi poveličeval osvoje-valnih pohodov in v katerih ne bi pel slave posameznim krvosesom na indskem telesu Z vso lesket a jočo se eleganco je opeval junake, ki so z vso okrutnostjo in mnogokrat z zvijačo pomagali udušiti — neredkokrat po njih samih izzvane in zane-tene upore domačinov. Zlasti je rad venčal Angležem zveste "heroje" indske krvi.. . Njega. Bri-
ta. ni prav nič motilo, da poje _/NI	.. r,^..-.,,,,
hvalo in *avo - izdajalcem? BOLNICO V SLOVENIJI
Zakaj mar <*o bili ti. za angleško stvar zlepa ali zgrda pridobljeni. če ne naravnost podkupljeni "zvesti" Indi kaj drugega, kot prave pravcate izdajice svojega naroda0.
met, ki se ne da preplaviti s srčnimi občutki in vpraša: Kdo vas je klical tja doli!?Mar Indi?
Iz teh in še več drugih razlogov ne kaže Kiplinga postavljati vštric VVelLsa in Shawa. Kje bi bil on pokazal toliko pravico-ljubja in jx>guma, da bi bil zapi-čil svoje pero v kakšno kalno afero angleške kraljevske hiše. kot je le pred nekaj tedni storil to VVells? Kje bi bil Kipling za-ht< val, naj se zadeva razčisti, in če se dožene. da jc kateri član k/ffiljeve rodbine kriv (namreč barantanja pod odejo z domačimi in laškimi fašisti), tedaj ni vzroka, zakaj ne bi hiša Hano-verjev sledila hiši Savojcev . . .
Vest o VVellsovi smrti je prinesel čikaški "Sun" na deveti strani .... Napisal je namreč skladovnico knjig in če bi ameriška publika" kaj preveč po njih posegala, bi nemara zgubila tek do raznih "True Confessions",, pa "Mystery Stories" in druge take plaže, ki je je na ameriškem trgu na vagone tJL. To pa bi našim mavharjem škodovalo, zlasti šc, če Li ljudje začeli gledati skozi VVeilsova očala . . .
AKCIJA ZA OTROŠKO
AMERIŠKO P0LJEDELJSTV0 NA SIJAJNI PODLAGI IN PRIDELKI SO NA VRHUNCU
Evropi je nekaj dežel, n. pr.	di nego v mirni dobi, navzlic te-NiKozemska in Danska, kjer je	mu smo pridelovali večje koli-agrikultur (poljedelstvo) na vi-	čine živeža, šji stopnji kot kjerkoli na svetu.	"Kar v resnici želimo doseči Ampak to so male dežele. Kar	za SVet potom organizacije F. ic velikih tiče, pa so Zed. drža-	a. O,", je podčrtal tajnik An-ve v masnem poljedelstvu na	derson, je torej povišanje živež-prvem mestu. '	nc in farmske produkcije sploh Tu prideljujemo živež na indu-	po vzorcu našega medvojnega strialne načine. In še imamo	pridelovanja. Na ta način bo možnosti pospešiti pridelovanje	mogoče organizaciji Zdr. naro-na tolikšne načine, da se agri-	dov uravnovesiti naraščajočo kulturni ekonomi kar čudijo.	produktivno industrijo s potre-FL1S je o našem polje^delj-	bami in zahtevami, da bo mogo-stvu priobčil članek, ki se glasi:	če porazdeliti živež in druge po-Poljedtlski tajni*. Anderson	treOsčine prilicno sorazmerno jc pred nedavnim podal živo sli-	mecf vse dežele in ljudi sveta, ko položaja agrikulture ko postane živež vojno orodje. Njegov	lili* ji"" opis je zanimiv ne samo. ker pri-	(g , f,rkftl, kliče v spomin presenetljivo —	.„.,,. . i ter še nedovršeno - poglavje	<*Mmi? To dc lajo rudi tega, ker
ameriške zgodovine, pat pa tudi ^ boJ° » svoJ SiStem' * b* iz razloga, ker zadeva dalekose- *Uvjal, ako e bi ga izpustilo iz-
Ižne probleme, katerim stoji se-	vajeti*--daj nasproti 2ivežna in poljedel-	Suni ne r wt hus jc postal voska organizacija Zdr. Narodov	iik prijatelj Grčije in nasprot-;1 Food and Agricultural Orga.ii-	nij. Albanije. Uekoč je deputa-zation of the United Nations).	cjjj ameriških Jugoslovanov za-Poglavitini cilj FAO, kot je ve-	g0tavljal, da je prijatelj njenih i čini znano, je, da se pomaga de-	teženj. One dni je bil druga želam in narodom zvi^ti oboje	giavna osebnost v našem držav-pridelek živeža in zahtevo po	ncm departmentu. Posebno na-lstem s ciljem, da bode dve mi-	^ipnjeno jj , »voril glede jugo-lijurdi prebivalstva naše zemlje	sioVan: kiii zahtev v problemu imelo boljše življenje oziroma	bodoče pripadnosti Primorske, boljši način življenja.	A nalo so bombardirali Ita-! Podajajoč najprej pregled po-	lijani in je svoje stališče spre-ložaja farmarjev v letih prjd	menil. Državni tajnik Byrnes je drugo svetovno vojno, je polje-	moida slab. Ampak če bi imel delski tajnik Anderson tekom	glede Primorske odločujočo be-svojega govora to poletje opo-	sedo VVeltcs. bi bilo še slabše (za zoni na dejstvo, da so ameriški	slovenski narod in Jugoslavijo! i kot tudi drugi farmarji v onih	in toiin botjširra Italijo in Va-letih pridelovali preveč. "Velike	tikan. zaloge odvisnega žita so polnile
Grčija je junaška dežela, država herojev itd., pravi Sumner
VVellos. Ampak to ne piše toliko zaradi Grčije, namreč nji v prid,
V JužiieAmeriki so istočasno Pa s stališča, da s tem po
Nekaj teli njegovih del so filmski magnati spravili na film in ko so jih po gledališčih kazali, je kratkovidno občinstvo sprejelo nekatere prizore s tolikim odobravanjem, da bi se Kiplingu srce smejalo, ako bi ne ležal v grobu. Niso pa ploskali
Detroit, Mieh. — Za mladinsko bolnico v Sloveniji znaša prispevek v avgustu samo $20-G0. Darovali so: John in Mary Sain $10. Po $5 Andrevv in Marv Prcgel in Louis Srebernak Skupiček brošuric "Ustava F L. R J." 60c (prodal Jos. Korsic«. Vsem prisrčna hvala.
Mnogi rojaki in rojakinje še niso prispevali ničesar v ta blag namen. Zganite se in storite svojo dolžnost napram narodu iz katerega ste izšli. Prinesite svoj prispevek k zdravju slovenske
tisti ki so se le malo globlje za- miadine na prihodnjo sejo pomislili! Kajti prav lahko je bilo i družnice SANSa št. l,%ki se bo dogajanje na platnu spraviti v zvezo s politiko, kakršno vodi in širi Anglija v Evropi in drugod po svetu . . .
v Rusiji, kajti baš te dni se ne vodi propaganda proti njim temveč zoper one. ki so na visokih mestih v sovjetski industriji,
vršila v soboto 6. septembra ob pol osmih Zvečer v Slovanskem narodnem domu na 1753 John R — Vse članstvo, zastopniki društev in ustanov se uljudno prosijo, da se te važne seje gotovo udeleže. Izvoliti moramo 2
Naj Kiplingovi Skotje še tako s kretnjo naznačil, češ, kdo ne milo mijavkajo na svoje dude. pozna tega. razboritega irskega zabrisati dejstva ne morejo, da trmeža!? Vrh tega je morda vi- četašijo in dudašijo po tuji zem- delegata ali delegatinji za tretji i del eno ali dve njegovi drami na j lji. In kadar opisuje težave in Vseslovanski kongres v New filmu in tako ima vsega Shawa napore, ki skoro že presegajo ; Yorku, na katerem moramo
v malem prstu ...	j človeške moči, se ti nehote ogla-
Iz VVellsovih, kakor iz Shaw- ša sočutje. Oglasi pa se tudi pa-
Socialisti v Franciji na razpotjih
Iz Sovjetske unije se je povrnil bivši predsednik angleške delavske stranke Harold Laski in priznal potrebo sodelovanja med vsemi delavskimi strankami po svetu. Toda so delavci precej razdeljeni tudi na Angleškem, kjer obstoja res samo ena unijska zveza in ena delavska politična stranka.
Alexander Kendrick poroča v čikaškem "Sunu" iz Pariza o homatijah v delavskem gibanju v Franciji. Francoski komunisti so v sporu z nemškimi in italijanskimi radi nacionalnih teženj. Med socialisti v Franciji pa je nastal spor vsled opredeljenja v vnanji in notranji politiki.
Socialistična stranka na Francoskem sedaj sicer ni več največja politična organizacija v državi ampak zastopa še zmerom najvažnejše sloje. V vnanji politiki se gre v nji ca dve glavni smeri; oziroma za tri: ali naj se odloči za podpiranje vnanje politike Sovjetske unije, ki se čestokrat menja, ali za politiko Velike Britanije, ki se tudi preminja, ali za politiko VVashingtona. ki mu je smoter ohraniti kapitalizem, ali pa naj si Francija ustvari nekako posredovalno politiko, ki jo je te ustanovil sedanji njen premier Bidault—ti je vprašanje.
Veliko francoskih socialistov je mnenja, da bi bilo najboljše za Francijo in Evropo, ako se bi delavstvo združilo v politiki— ne v prid angleških in ameriških teženj, ne v prid stremljenj Sovjetske unije ampak za zgraditev socializma v Evropi.
Drugi menijo, da je najboljše ako se stranka osloni na Sovj. unijo Desničarji pa so mišljenja, da Je najboljše, ako se Francija in Anglija združeno postavita v bran demokracij* 4V/ Socializacije v zapadni Evropi, neglede na sovjetske in ameriške ambicije.
Edina pametna politika bi bila, da se bi delavstvo v Evropi strnilo za preosnovitev svojega kontinenta na temHJu vzajem-
ameriški Slovani številčno dokazati, da ne odobravamo Skr-vanom sovražne politika v umnosti in združene ekonomije Je pa vsaka dežela toliko odvisna sem di/avnom urada V VVash od ameriških posojil, in nekatere tudi od Anglije, da to dela ingtonu. Naš novi član John K. zmedo tudi v delavskih strankah.	Orlich je prispeval za stroške
N. pr., za poslanca Francije, ki je prišel iskati posojilo v Zed. i delegacije na Vseslovanski kon-države, je bil delegiran Leon Blum. Posojilo je dobil, toda Fran-	$3° ^^	'" *
eija se je obligirala urejevati svoje gospodarstvo po ameriških SAns ima^il^ teikona^go^ navodilih Hočeš, noces, moraš!	na-im loliko
Dobila ga je Anglija, ki ji prav tako ni bilo dano za uvaja- primorcem do svobode in zdru-nje socializma, temveč za skupno ekonomsko zvezo Zed. držav ženju vseh Jugoslovanov v FLR z Veliko Britanijo.	Jugoslaviji. Zato je potrebno,
Dokler so bile delavske stranke v opoziciji, jim ni bilo težko, da vsi, ki se strinjate z vpravi-Obljubljale so v svojih "platformah" kolikor so hotele in kritizi- čenimi zahtevami nove Jugo-rale vsevprek. A sedaj so v skoro vseh deželah v Evropi socialisti slavije. pridite na vsa ta naša in komunisti bodisi v koalicijskih vladah, ali pa imajo vlado po- zborovanja Stopite v naše vr-polnoma v svojih rokah. Podedovali so bankrotirano gospodarstvo, med ljudstvom je beda in zlata pa živeža imajo pa le Z^d. države v izobilju Ampak naša vlada poudarja, da le v kapitalizmu je svoboda in demokracija in to je vzrok, čemu je toliko nesoglasja v delavskih strankah. So proti kapitalizmu, a ob enem v potrebi za stvari, ki jim jih lahko nudi v izobilju samo kapi-taftstična Amerika,
Po prvi svetovni vojni je bilo organizirano delavstvo v Evropi izmanevrirano za službovanje kapitalističnim interesom, oziroma, da ga je ubranilo pred propadom. Sedaj je spet v slični nevarnosti.
Samo na sebi ni dovolj močno. A če se nasloni na kako izmed PrcJ sc nas'm rekam tok posuši, velesil, zaide s pota in cilji so s tem zgrešeni.	ne8° bi se na*a »danost *trla
V Franciji je pomanjkanje, korupcija, črna borza in obup. ,jub"*n v sr?uJnani umrla .
/j. . u ,, . . . . . do svobodne, mlade, nove zarjo a ob enem tudi vera v njeno bodočnost. V nji so trt velike stran- Titove Juao 1 vi
ke: komunistična, socialistična in klerikalna. Vse tri poudarjajo.	1 °VC u®°s aV1^e|jC|jc
da so za socialne reforme. Ampak klerikalna le za reforme, ne za ------- ~	— ___ _ *
socializem. Torej je senrialni preobrat na Francoskem izvedljiv	verujete v poslanstvo, ki
!e, ako se zanj zsvzamejo socialisti in komunisti združeno v in-	ga vrši "Prolclarcc", pomagajte
teresu socializma. Ako pa sc bodo eni kot drugi še zmerom osla-	mu v pridobivanju naročnikov
njali v svoji politiki na eno ali drugo tujo silo, nc bo ne socia-	in zbirajte prispevke v njegov
lizma. in ne miru v Evropi.	tiskovni sklad!
ste! Pomagajte gmotno in mo ralno završiti veliko SANSovo delo.
Lia Menton. tajnica podružnice št. 1 SANSa.
Prisega
"O domovina slavna, dom prekrasni
prej nam sonca zlata luč ugasni, prej se našim goram zid poruši
žitnice Zed. držav, Avstralije in Kanade. Farmarji so žj;ali preobilni pridelek koruze v ameri škem koruznem pasu na severu
goreli Ogromni kupi kavinega Jugo.lavi i. Dolgariji in Albani-zrnja Mi smo omejili poljedel- ji udarja. VVelles je drugače si-sko produkcijo — da je bilo mo- cer razumen, sposoben državnik, goče izenačiti ali uravnovesiti toda verjame v red. ki zatonjuje.
pridelek z zahtevo — posledica	* i.
. .. ,	, • . V Moskvi se vrse spet obrav-
tega pa ie bila brezposelnost ter	v .	. A ,
T .	i . j nave proti ruvarjem sovjetske-
ne7adostna zai>osljenost v de-	f .	.
ga re/.;ma. To so tako zvani be-
' .	. ...	ii" Rusi, ki so mod vojno delo-
"Vojna pa je to sliko znatno, va]i proli	Zajeti so
spremenila, kajti naenkrat je \m po padcu Japonske večino-postal zivezni pridelek, govedo, |ma v Mandzuriji in nekateri na prašiči, perutnina, ter krave N( mskem. Krivdo priznavajo, mlekarice nekaj kar je tvorilo vsi kot je ()blcaj kadar enkrat
temeljni vir ekonomske in vo- ideš na sovjelsko sodišče. Am-| jaške moči Namah je bi o dela, pak to niso USSR nič vcč nevar_ |za vse — in vse je delalo. Za- ni Ijudje To menda vedo ludi hteva po zivezu in drugih produktih se je povišala v toliko, da je presegala produkcijo. | "Naučili smo se v času padanja bomb in gorečih mest kaj agrikulturi in v politiki, j pomeni zaposljenost za poljedelstvo," je dejal tajnik Ander-1 Rl,siia si ceste v velikem, in son. "Naučili pa smo se tudi • industrijo kavčuka šele gradi, kakšno direktno kooperacijo1 Ampak dnevnik "Izvestja" se morejo narodi in dežele doseči. 1 pnto/uje. da so tovarne gumi-in pri tem smo uvideli, da tako'Ja s produkcijo zastale in da je medsebojno delovanje prinese troba kaJ "kreniti. Ukreniti kaj? vsem blagostanje in korist. Tu Seveda, odslovi se tega ali one-ni bilo več vprašanja, "Kam ho- £a delovodjo, toda kako izvež-■čemo zapeljati odvisen pridelek. batl na»)o1 kmečke ljudi v dobre ki ga ni mogoče spraviti v de- ■ »ndustnalnc delavce, to je dru-| nar?' Namesto tega je nastalo vprašanje.
vprašanje 'Kako pridelek boljie	--
uporabili v splolno korist?' Skupno smo uporabljali pridelke, surov material, morski promet, živež. Najpotrebnejšim j stvarem smo dajali prednost.. ..
"V kratkem, agrikultura je 'dosegla višek svoje produktivne I kapacitete baš v času, ko je svo-; boda sveta bila odvisna od tega i Tekom pet vojnih let, od leta 1939 do 1944 je, ameriško poljedelstvo povišalo svojo produkci- j jo v dvakrat večjem obsegu nc- ; go v 20 letih, od leta 1919 do | 1939
"Pa v tem še ni zapopadeno vse kar se je dogodi lin v tem pogledu v poljedelstvu v vojni dobi. Višek produkcije je namreč omogočilo moderno kmetovanje potom poljedelskih strojev ter s pomočjo raznih izboljšav, ki omogočajo obsežnejšo rejo živine, prašičev, kuretine, itd. na povprečen obseg produktivne zemlje posamezne farme. Odprava mul in konj kot vozne Naša vlada v VVashingtonu sc in tovorne iivine nam je omo- znova duša nad Poljsko, da mo-goeila več žita za človeško upo- ra prihodujeica novembra uvesti rabo. Tekom 25 predvojnih let demokratične volitve. Ampak le se je posejalo 50 milijonov čemu nismo tako energični za akrov zemlje z žitom in drugo uvcljavljenje demokratičnih vo-krmo za tovorno živino, toda te- litev v naši lastni deželi, n. pr. kom vse te dobe je bila v teku v južnih državah in v mestih, upeljava modernega kmetova- ki so pod kontrolo koruptnih nja in zemlja, prej uporabljana političnih imaiin, to mi nikakor v svrho krmljenja živine, je bi- j ne Krc %*£lavh! Ali pa sc morda la na razpolago za produkcijo um<**avamo v volitve v tujih de-živeža za ljudstvo. Na farmah želah zato. da bi obvarovali staje tekom vojne delalo manj lju-1 re privilegije v njih?
Tole mi ne gre v glavo ?
VADIM KOZEVNIKOV:
»A IIJA M IIKO
Avgusta 1941 je doznal pred-1 so popadali v jame, kjer jo de-sednik vaškega sovjeta. da skri- lali. Ko pa je nastopila zima, so va Darja Gurko v kleti hiše pra- napodili jetnike v gozd sekat šička. Odločil je, da se mora j drva. Pri tem delu so mnogi prašiček takoj naslednji dan iz- zmrznili in umrli. Spomladi so ročiti Nemcem.	poslali Darjo v tvornico za pre-
Usoda Darj ine rodbine je bila delovanje kož. Tam je v velikem naslednja: moža so ji Nemci lesenem koritu izpirala čreva, ustrelili takoj po svojem priho- ki so jih Nemci jemali domači-ru, in sicer zategadelj, ker je bil nom. Pri tem delu se je Darja Sergej Osipovič pod lesenim že- zastrupila, toda Nemci so jo lezniškim mostom zažgal lastni kljub visoki temperaturi prisili-voz še neomlatenega žita. kar je li, da je nadaljevala delo. Moj-
imelo za posledico požar na mostu. Deda so Nemci ustrelili brez vzroka. Žive so ostale samo Darja, svakinja in hčerka Olga. stara komaj tri leta.
Prašiček je bil dokaj tolst. Tehtal je okoli štiri pude Darja ga je zaklala in morali so ga takoj pojesti. Zato je Darja povabila goste. Prišli so, sedli za mizo in začeli jesti. Med gostijo se je iznenada pojavil predsednik. I prenočevali so v
ster, po rodu Nemec, je pretepal jetnike z dolgim bičem, ki je segal tri metre daleč. Darja je tudi zdaj ostala pri življenju.
Minuli sta dve leti. Jetniki so delali pri nemškem veleposestniku, ki se je bil naselil na posestvu poljskega imenja. V prejšnjih časih je bilo tukaj okreva-vališče za delavce iz Minska. Cez dan so morali jetniki delati,
koncentracij-
na cesti, kjer so borci inženirske čete iskali mine.
"Fantje, če ne utegnete, da bi očistili žitna polja — pokažite mi, kako se odstranjujejo mine, pa bomo delo opravile ženske! Veste, Nemci so minirali tudi žitna polja, da ne bi mogli do zrnja!"
Potem se je oglasila pesem pri kresu Zopet je bil isti ženski glas. Ko smo se približali ognju, smo opazili poleg njega suho žensko postavo z mrkim obrazom in zakrpano obleko. Sele ko se je ona ozrla proti nam, smo videli njene oči. Iz njih je sijala neka posebna notranja svetloba — bistrost, volja do življenja. Vprašanja so nam obtičala v grlu. Ona pa. kakor da ugiba, kaj bi ji radi povedali, je spraševala po vrsti:
"Tovariši poveljniki, kaj se vam zdi čudno? Ženska se je vrnila iz nemške ječe. namesto hiše je našla pogorišče — pa še prepeva?"
Nenadoma se je lice Darje Gurko zmračilo, pa je dejala s j
Jar, John Valetič, Andrej Vidrich, Frank Vratarič, Lenhart Werdi-nek, Frank Zaitz, Camilus E. Zar-nik, Leo Zevnik in Joseph Zorman.
Po $3: Ignac Jereb, Joe Korftič, Frank Modic, Milka Pasavec, Jo-sephine Spendal in Mike Zakraj-iek.
Po $2 00: Vincent Arch, Frank Beutz, Charles Bizjak, Anton Bokal, Martin Bratanich, Louis Dor-nik, M Dragan, Rose Drazenovieh, Joseph F. Durn, Anton Fabian, Anton Gantar, Frances Gorence, Ka-therine Grandovic, Joseph Hrva-tin, John Jane, Helen Jereb, John E. Klancher, Martin Klarič, John Kobi, Mary Konchan, Frances Kra-mer, Edvvard Krumberger, Rok Lesar, Max Martz, Frank Matko, Frank Menart, John Miklavčič, Tony Obluck, Martin Pečarina. John Petritz, John F. Plow, Ru-dolph Potochnik, Anne Prosper, | Frank Pucel, Frank Putzel, Frank Rezek, Louis Sasso, Rudy Singer, Aleksander Skerly, Catherine Stay-duhar, Krist Stokel, Frank Sustar-sich, Mary ftuštaršič, Anton Tas-kar, William Tomsic, Jacob Vole, Anton VVaupotich, Charles Zakely, Frances Zakrajšek, Henry Zorman, I Anton Zornik.
Po $1.00. A. Delegate (2), From Eveleth, 4 neimenovani, Jacob Adam, John Barich, Joseph Bohinc, Andrew Božič, Angeline Butalla, Joseph Cebron, John Cebular, Ma-ry Cerv, Frank Chuchek, A. Cvet-kovich, Theodore Culina, Paul Dankovieh, Frances E^rmotta, John Dolinar, Frank Erzar, Sr.,
RANJENI VOJNI VETERANI, ki se tdravijo v vojaški bolnišnici | Kaytan Erznožnik, Sylvia Fabec,
Fleischhacker, Josephi-Eva C. Garden, John Gornik, Frank Gradi-tek. Emil Hrast. John Hribar,
bilo 14 kilometrov hoda.	Nemci, nisem ne jokala, niti ja- RANJENI VOJNI VETERANI, ki se .drav.jo v vojasK, ooinisnici	^avian
Nekega dne je Darja splela	dikovala. Toda vse. kar sem do- v Van Nuysu, Calif.. imajo ne samo nado. da ozdravijo. »»»k
>šaro iz protja. To je videla ve-	4lvtla. mi bo ostalo v večnem	*	J1?^^J	SLrf
ansnndini* Nem-	______t,;	♦	ta Ukih kolesljev »o ii nekateri ie toliko opomofli, da morejo ie v nalaM	oen. Mary
Tudi njega so povabili k mizi. skem taborišču na peščenem pridušenim glasom: Toda brez pijače ni hotel prise- hribčku. Od imenja do taborišča "Ob času, ko so bili tukaj sti. Zato je Darja ponudila sva-1 je bilo 14 kilometrov hoda. Nemci, nisem ne jokala, niti ja kinji bluzo iz kitajskega krepa. da je dobila vodko. Predsednik košaro i
je jedel, pil in stalno zapisoval leposestnikova gospodinja Nem-1 spominu. Tri leta je trajal ta j . - |eU|j|> krr M	t enom volanom,
pesmi, kiso jih prepevali gostje ka. ki si je zazelela taksno. Na-; p^i Zdaj pa Vas prosim, da £ lete Ic na kratke razdalje a ie to jim pomaga k hitrejšemu na pojedini. Mnoge izmed njih ročila je Darji naj splete tudi i mj razložite, kako in kaj naj fdrav|jenju.
so bile od Nemcev prepovedane. ! nji košaro, seveda večjo kakor ukrenem, da bo prav? Veste, v	___
Naslednjega dne je predsed- (je bila prva Nemški paznik, ki tej vasj predstavljam sovjetsko nik prišel v hišo z zahtevo, da je bil na straži, je bil obveščen oblast. Ker imam največ izku- suto z zvezdami kakor z belim povabili, naj prisedejo k nam. mora izročiti Darja prašička o tem naročilu ter je dovolil stev so me izvolili za predstav- cvetjem, zrak je bil nasičen z Starec je malo pomolčal, po-Nemcem. Darjo so odpeljali na Darji, da odnese košaro gospo- njco kraja. 2etev je naše naj-i vonjem vlažnih trav in zdelo se čakal, potem pa pristavil: policija skupno «; svakinjo jn dinji. Darja je odnesla košaro. ve^je vprašanje. Ves naš inven- je. kakor da struji ta vonj iz ve- "Tako je to zamislila Darja
hčerko. Tam so jo tepli z leseno stopila v hišo, odprla sobo, vide-Ttar ^ te grabi je Jn lopata "Mo- drega, hladnega neba.
Gurko/
lopato za vejanje žita. Nato so | la gospodinjo, kako leži v poste-jo s snaho in hčerjo odpeljali v lji, položila košaro tiho na tla. Logojsk, kjer je imela svoje zadavila gospodinjo in pobeg-prostore nemška tajna policija nila.
Na gestapu so Darjo pretepali z " Za ta pobeg so Nemci ustrelili gumovkami. potem so jo odve- štirideset oseb iz koncentracij-dli v zapore v Minsk. Svakinja skega taborišča, kjer je bila zaje umrla še v Logojsku. ker ni prta Darja. Pozneje so Darjo zdržala pretepanja z gumovka- prijeli v Minsku. kjer je bera-mi. Darja pa je prenesla vse čila po ulicah kot gluhonema. Korakala je po prašni cesti, no- Sedaj je Darja hrepenela po živ-sila v naročju hčerko, katero ji ljenju. čeprav je bila že na tem.
rali bi oditi v gozd in tam pois- i Ko smo prišli do pogorišč, smo In čez nekaj časa je še rekel: kati orodje, ki so ga Nemci od- opazili nekakšne obrise zgradb "Vidite, kako si je ona to vrgli, ko so bežali od nas " na tistem mestu, kjer so bila stvar lepo zamislila'
"Najprej si morate urediti bi- prej pogorišča, vališča, v jarkih ne morete sta-i Nočni čuvaj, bradat starec z novati," so odgovorili nekateri, nemško karabinko v rokah, ki
se je vzel od nekod iz teme. je pripomnil, da so nove zgradbe nastale šele pred kratkim.
"Kdo pa je opravil tesarska dela°" smo vprašali.
Frank Hrvatin, John Ivančič, Jennie Jerala, Julius Jerich. John Just, Anton Yakich, John Yeran, Matt Yurekovich, Frank Kaucic, Steve Kauehieh, Martin Kim, Charles Klanchar.'Frank Kne, John Kobe (64), John Kocjan, Matt Koachak. Marion Korach, Emma Korošec, Anton Kovach, Martin Krusic, Ja-cob Kunslelj, Anton Kuzner, Stan
Darja pa je nadaljevala
"Čemu ne bi mogli stanovati v jarkih? V sili je vse dobro. Zdaj je naša poglavitna naloga v tem, da pokažemo hvaležnost osvoboditeljem. Zbrali bomo ves
je v predmestju Minska neka da se obesi ter je bila v jami. pridelek. Glejte, vsakdo sode-
ženska iztrgala iz rok z vzkli- kjer so kopali šoto. dvakrat v kom:	smrtni nevarnosti. Obakrat so
"Ne boj se zanjo, za vse bom j jo rešili. Ponoči tik pred vdo-skrbela jaz'"	j rom Rdeče vojske v Minks, so
Darjina obleka se je oprije- jetnike zastražili v vojašnici, mala života, na katerem ni bilo vendar pa so se razbežali in več kože. katero so posneli Nem- Nemci niso več utegnili, da bi ci z gumovkami. Bila je prepri-1 jih pobili. Z drugimi vred je po-čana, da bo umrla na poti, zato begnila tudi Darja Gurko je svojo hčerko mimo izročila V vasi Mihedi, katero so Nemci popolnoma požgali in ki leži
luje z besedami, toda pomagati je treba z dejanji! Mene so pretepali, toda zlomili me niso' Prizadevam si, da se sovjetski oblasti oddolžim s tem, da delam sedaj, ne pa takrat. ko se bo življenje uredilo in bo vse zopet v normalnem tiru."
"Ponosna ženska." jc pripomnil nekdo iz vojske.
"Vojna me je napravila tak
Konvencija SNPJ je finančno podprla SANS
Chicago, III.—Na zadnji seji 13. redne konvencije SNPJ v Eve-lethu je na iniciativo delegatov an-|
ley Lajevic. John Lesar. Louis Mahkovtz, Anton Mahnich, John Malovrh, Matija Marovič, Frank Medved, Andy Milavec, Jr., O. L., Lovrenc Ogrin, Ann Opeka. Joseph Ovca. Anthony M Penich.Frances Perušek. John Peternel (377), J. Peternel (113), Jennie Petrich, A. Podboy, Anton Petochnik, Andrew Pirtz, Florian Pishek, Louis Pintar, Jacob Pompe. John Progar, Rose Mary Raines, Antho
bolševtki.
Posvetil se je marksizmu že v starosti 17 let in je moral že v rani mladosti bežati v zahodno Evropo, kjer se je pridružil Leninu. Pozneje se je vrnil v Rusijo, a je moral zopet bežati. Leta 1917, ko so bolševiki prevzeli vlado in oblast, ga je Lenin poslal na Angleško, kjer je bil pa aretiran in zamenjan za britanskega agenta Lockharta, katerega so bili zaprli Rusi.
Litvinov ni propadel radi nezaupanja svojih tovarišev in tudi ne radi notranjih homatij v stranki. Njegova tragedija je bila to, da je vedno zagovarjal sporazum z vzhodnimi velesilami, ter da je tu njegova uradna politična smer propadla.
Do precejšnje mere je bil žrtev politike zahodnega sveta. Na začetku svoje poti je zapustil Cičerinovo politično smer poziva vsem delavcem sveta — in je trdo delal v prid medna- , rodnim sporazumom. Toda ko je začel svojo prvo veliko kampanjo za splošno razoroževanje, sta Velika Britanija in Francija zahtevali, da jima ostane za večno ona premoč, katero sta takrat uživali.
Ko so Japonci udrli v Mandžurijo, je Litvinov skoval svoj slavni rek o nedeljivosti miru. Toda nikdo ga ni hotel poslušati. Ko je Hitler prišel na oblast, si je Litvinov prizadeval prepričati svet, da fašizem pomeni vojno. Malo jih je bilo, ki so mu verjeli. Prizadeval si je ustvariti zvezo proti nemški agresiji, ki bi bila edina mogla preprečiti vojno.
Po manjših začetnih uspehih se je ta politika razbila v Mona-kovem. Navzlic temu mu je še uspelo doseči to, da so se začeli v Moskvi razgovori z zavezni-
toda
gleško poslujoč,h društev bilo da-, ny J Rebitch, F. Robnik Frank P Savano za politično akcijo Slovcn-1 "odina. Rose M^Rudar M.chaeID.
sko,a ameriškega narodnega sveta Schult«.
Ta znesek je bil nabran John A. Skarja. Jos. Skitarelic.
"I kdo neki — žene! Veste, prišla nam je iz Jarceva na pomoč brigada tesark. Tam so dovršile tečiij. /daj pa potujejo iz $793 «9. --- ^ — "TT" ^ Peter Skoff Anton Stigl. Frank
ir.ed delegati in delegatinjami ter , ie*er _ . ^.	c..
kraja v kraj in pomagajo pri ob- "	stih, Blaž Strovas. Josephine Su-
novitvi. Velik vodnjak je n pr. ^^^^ i -rsich, Mary Sumina. Frank Su-izkopala Darja Gurko. ^ ^ pnspevaleljev objavijo v
"Kaj Darka Mihajlovna Gur- ura(inem glasilu Po vrnitvi v Chicago pa je brat Andrej Cizej, tajnik in delegat društva Rožnik St. 18 SNPJ t/ Chicaga, prinesel gl
skimi vojaškimi deTegati, Velika Britanija in Francija sta zahtevali, da ne sme noben ruski vojak prestopiti poljske meje ali na tla baltskih držav. Tako je v MosI A nastalo prepričanje, da gre za mednarodno zaroto proti Sovjetski uniji in Litvinov je bil odpuščen.
Ko so nacisti udarili na Rusijo, je bil poslan Litvinov v VVashington, da prosi pomoči od zahodnega sveta. Toda njegova misija, ki naj bi omogočila 'drugo fronto' že leta 1942 ali pa najpozneje 1943. ko je bila Rusija v resnični nevarnosti, se je izjalovila. tako da je bil avgusta
ko?" smo se začudili.
"Da. prav ona ~~ nobena druga' Oprostite — ali ste morda pri gardi? Ako želite, vam postrežemo z jedjo' Veste, zdaj nismo več v stiski. Mlin zopet melje, odkar ga je popravila
v druge roke.
V Minsku so Darjo vrgli za 45 km od Minska, smo vnovič šno. Morda sem danes podobna bodičasto žico, kjer je gomazelo ; srečali Darjo Gurko.	beračici, toda nesrečna nisem
jetnikov. Polagoma so se ljudje Na pogorišču, ob razvalinah popolnoma se zavedam svoje
začeli pomirjevati, jetniki pa so svojih domačij, so sedeli vašča- j moralne moči in vem. kaj mo-	DarP Mihajlovna. dobili trohico več prostora. Dar- ni. V njihovih očeh ni bilo sle- j rem jn česa ne morem storiti, j 4'Kje pa je zdaj Darja0"
je se je hranila s krompirjem, dov solza Nekateri so z veliko Ne veste, kaj vse lahko žena sto-	"Kje je? Na cesti menda. Ve-
marljivostjo gradili koče iz rj £e se počuti srečno! Jaz sem	ste, v domovino se vračajo mno-
desk. V tišini večernega mraka izvojevala veliko duševno moč	nesrečniki iz nemških ječ
je odnekod odmeval ženski glas. (jn Vem. kako se z lepimi beseda-	Nekateri so iz Smolenska, pa tu-
katerega so Nemci dajali jetni kom, in sicer vsem skupaj v lesenem koritu. Koža Darjinih zateklih nog pa je začela poka- ki je ukazujoče govoril.
ti na stopalih. Ko ni mogla več	"Najprej morajo otroci dobiti hoditi, se je po kolenih, opirajo- ; hrano iz skupnega kotla' Mi si s
ča se na komolce, plazila h ko-	suho hrano ne bomo pokvarili
ritu	želodcev, otrok pa ne smemo za-
V jeseni so vse tiste, ki so	postavljati! Kdor im» kaj živil,
ostali živi, poslali kopat šoto.	naj jih prinese sem!"
Ljudje so bili tako oslabeli, da	Pozneje se je isti glas slišal
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO

NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
99
Naročnina za Združene driave (Isvsemil Chicaga) In Kanado $6.00 na leto; $3.00 sa pol leta; $1.50 sa četrt leta; ta Chicago in Cicero $7.50 za celo leto; $3.75 sa pol leta; sa Inotemstvo $0.00.
Naslov za list in tajništvo je:
2657 SOUTH LAVVNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS
d i od drugod Vsi pa so naši, Rusi. Darja odide vsak dan na cesto, jih sprejema in vabi, naj
Gcschell, Frank Grosser, Andrew Grum. Jr . Frank Ipavcc, Michael R Kumer, Rudv Lisch, Donald J. Lotrich. John Olip. Frank Petrič, Carl Samanich. Matthew J. Turk,
mi pridobi preprosto ljudsko srce. ki se ti odpre na stežaj in ti ponudi vsega, kar poželiš."
Vprašali so Darjo, česa naj-	ostanejo malo pri nas."
bolj pogreša, pa je odgovorila:	"In oni? Se li odzivajo?"
"Danes so naši vaščani našli	"Ne odzivajo se radi. Vsako
v gozdu ranjene nemške konje,	mur se rnudi domov, vsak bi rad Anton Udovič, Michael Vrhovnik.
Poslala bom k vam dečka po	prišel v domači kraj. Vendarle John M Wirant, Jacob Zupan,
mast za rane. Skuhali bomo tudi	se ta in oni ustavi in ostane pri Po $6 00: Joseph Golob,
zdravilna zelišča, kajti maščoba	nas teden ali dva. Ustavljajo pa
je vam mogoče bolj potrebna	se ne toliko zaradi hrane in od-
kakor nam!"	mora. kolikor zaradi prijaznosti,
Ko so vojaki odhajali, jih je	s katero so povabljeni.
Darja šepetaje prosila:	Vsak se prikloni zemlji, pri-! Culkar. Jacob Dolinar, Joseph Do
"Preskrbite mi kakšno knjigo,	me za delo in pomaga drugim, j jinar jOSeph in Dani Fifolt, Rok
iz katere se bom poučila, kaj so ,	Sleherni med nami dela. in sicer F,rm, Lavvrcnce Gradišck. Filip
sovjetski državljani delali,odkod	z velikim navdušenjem
so črpali svojo moč v tej vojni! |	Starec je prižgal pipo in vpra-
Veste. vsi me sprašujejo o tem.	šal:
radi bi kaj izvedeli, jaz pa jim	"Kaj pa bo potem? Rdeča vojne morem odgovarjati, ker ne	ska se bo vrnila iz Nemčije, sto-poznam tega. Tudi sram me je! pila bo zopet na rodno zemljo,
pancic, J. Tancek, Vjekoslav Tum- 1943 pozvan nazaj v Moskvo, bri, Anton Turk. Mary Udovič. Ga- Poznejši dogodki so pokazali, briel Uljon, Mary Vasil, Anton dfl -e biJ y pravem> Toda v poli-Verbick, John Veršnik, Mary Vid-, uki .	h edinQ merilo ne_
mar. Anton Vidrich Theodore Vu- zmot{jivos£ Ko Je nastala u.
blagajniku še znesek $6 31 kot nje-1 ^^^LnTŽ	tika "trdega nastopa proti Ru-
gov osebni prispevek m skupna ^^ Jo^ Zuglch	z namenom, da se prisili
vsota je poskočila na $800.00. 'Važno: Andrej Cizej $6.31; Frank	prvake iz Kremlja na kolena, je
Tajništvo SANSa se iskreno za-, R Wodnick $2.24; Ciril Medved	vpliv Litvinova popolnoma iz-
hvaljuje vsem darovalcem za Pr»-i$j75. dva po 25c; Rose K. Doak	ginil. Sovjetski odgovor je bil
spevke. zlasti pa šc bratu Ruditu $2 2Q	neupogljivost — Byrnes in Be-
Lischu, Donaldu Lotnchu Franku SRupna V9oU $800.oo. število	vin sla se srečala z Molotovom Vratariehu in mladim delegati- darovalcev med katerimi je tudi njam. ki so idejo sprožili in jo iz- j neRaj nedelegat0Vt je 270.
peljali	Nekatere zalepke niso bile točno
Seznam prispevateljev jc sledeč: I zaznamovanc in zgodilo se je. da Po $15 00: Mirko Kuhel.	je mcc| prispevatelji po $2 eden,
Po $10 00: Anton Garden. Peter ki je dar0val le $1.00.
Mirko G. Kuhel, gl. blagajnik SNPJ ir. tajnik SANSa
Maks/m Litvinov —
(Nadaljevanje s 1. strani.) šna smer je bila izolacionistična. dočim je bil Litvinov izrazit in-
Po $5: Uršula Ambrožič. Frank ternacionalist. Augustin. Jakob Baloh, Michael Toda Litvinov je bil vendar Bizjak. Tony Bogolin, Anthony Bo-j duh, ki je dajal smer ruski zu-zich. Joe Bratkovirh. John Bruce, I nanji politiki preko 15 let, in
Matt Cankar Frank Čebul, Joseph
nekoliko, ker jim tega ne umem razložiti — kljub temu, da so me izvolili za predsednico. Prosim vas, posredujte mi takšno knjigo in mi jo pošljite! Morda pošta še ne posluje redno. Nič zato. Ce pride zame pošiljka, pojdem ponjo peš v Minsk! Takšna knjiga je danes potrebnejša od kruha! Vidite, to nam je potrebno — ne pustite me na cedilu!"
Poldrugi mesec po tem dogodku smo bili zopet na poti skozi isti kraj. Nebo je bilo po-
Poslušajte
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja
WGBS, 1360 kilocyclet. Vodi jo George Marchan.
ki jo je osvobodila za nas, pa je vojaki ne bodo spoznali. Iznena-deni bodo. Zakaj bodo iznena-deni? Zato. ker bomo mi naše kraje do njihovega povratka popravili in uredili. Njihov prihod bo za nas praznik. Vsi bomo kakor nanovo oživeli, naši kraji pa bodo okrašeni. In mi bomo vojake pozdravljali, prinesli bomo iz hiš mize in stole ter jih bomo
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON 3724 WKST 26th STREET
Tel. Crawford 2312
OFFICE HOtJRS: 1:30 to 4 P M.
(Exccpt Wcd , Sat. and Sun.)
6:30 to 11:30 P. M (Except Wtd , Sat. and Sun.)
Res. 2219 So. Ridgewav Ave. Tel. Crauford 8440 If na an«\ver — Call Anstin 5700
Godina. Frank Jacoby, Anton Jan-kovič, Joseph Jež, Luka Jurkovič, Louis Kaferle, Matt Katalinič. Max Knaus, Frank Kolenc, Max Kumer, John Kvartieh. John Lazar, Frank Laurich, Mike Ludvik, John Matosich, Ludvik Medvešek, Milan Medvešek, Mary Meklan, Martin Miklich, Frank Mlakar, Josephine Močnik. Stclla Murn. Christine Nadvcsnik Blaž Novak, Joseph Omerza, Frank Pechnik. Joaeph Petrič, Matt Petrovich, Frank Pod-boy, Vinko Polz, Mary F Pfašni-kar, Martin Pruss. Helen Ribarich, John Rimae. Anthony Rozanec, Anton Rupar, John Shaffer, Anton Shular, Louis Shuster, Tončka Sim-čič, John Simon, Mary Slobodnik, Joe Skuk, Mary Somrak. John Spiller, Christine Stritar. Loui« Supančič, Frank Tegel, Edvvard Tomiič, Ray Travnik, Anton Tro-

BARETINCIC & SON
POGREBNI ZAVOD
TA. 20-SC1
424 Broad Street
JOHNSTOWN, PA. . ..................
prav do izbruha druge svetovne vojne. Celo njegovi največji sovražniki so priznali, da je pošten. Časnikarji in diplomati so mu zaupali. Nobenega dvoma ni o tem, da je užival zaupanje tudi doma med svojimi tovariši
in Višinskim. Tu ni bilo nobenega prostora več za Litvinova.
Kadar je v preteklosti Litvinov izginil, je bil to vedno znak, da je položaj nevaren. Danes še ne vemo, kaj bo ruski odgovor na trdo politiko zahodnih sil v tem letu 1946, toda nad vse verjetno je, da se ne bodo upognili.
Pridelek v Evropi obilen
Letos je bil pridelek v Evropi obilen, toda ne na Angleškem in ne v Jugoslavij. Vzrok je bila suša.
Brezposelnostna podpora .
veteranom .
Veteranom druge svetovne vojne je bilo izplačane od septembra 1944 pa do sedaj $1,063,-920,144 Prejelo jo je 4,900,000 bivših vojakov.

PRVA SLOVENSKA PRALNICA
Parkview Laundry Co.
1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO 8, ILL Fina postrežbo — Cene zmerne — Delo jomčeno
TELEFONI i CANAL 7172—7173 ........... ...........................
........................................
ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
I ADRIA PRINTING CO. i
T«li MOHAWK 4707
i 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL. :
PROLETAREC SE TTSKA PRI NAS ....................nun m t........................
j
____________PtOLITARIC__
b) dovoljenje za neposredno pobijanje komunizma (partizanov, t. j. OF) z zakonitimi sredstvi,
ei dovoljenje za organiziranje mladine, "ker so se pokazale organizacije vlade kot popolnoma neprimerne in ne poznajo slovenske psihologije' »akt divizije Izonco 1/5 H z dne 17.-11.-792).
S tem dejanjem so bili položeni temelji Beli gardi, zaveznici okupatorja proti narodno osvobodilni vojski."
Pa pravijo nekateri, da škof ni sodeloval z Italijani proti svojemu lastnemu narodu! Kaj pa z Nemci? Zgodba o proslavi Hitlerjevega rojstnega dne v Ljubljani je že poznana Ravnotako
NEKAJ IZ DOGODKOV V LJUBLJANI V NJENIH NAJBOLJ TRAGIČNIH DNEH
Slika o izdajalcih v času, ko se je ilo za usmrtitev slovenskega naroda — za biti ali ne biti
Italijanska vojska je zasedla Ljubljano 11. aprila 1941. Isti dan so Nemci prvič bombardirali Novo mesto. Dne 15. aprila je jugoslovanska vojska položila orožje in podpisala kapitulacijo, j prJslula "Domobranska prisega'.' lato'glede biagoaUvljanjanem~ Kralj in vlada sta pobegnila v inozem^vo.	, ške svastike in belogardistične zastave. Sama propaganda, kričijo
Kaj se je zgodilo v Ljubljani dne 21. aprila 1941 pa nam pove "Slovenec" z dne 22. aprila, kojega fotostatični posnetek je v naših rokah. Uvodni članek na prvi strani se glasi: Ljubljanski škof prevz. g. dr. Rožman na obisku pri Kr. Civilnem Komisarju Zatem sledi slika skupine, ki jo tvorijo sledeči: prelat Na-tlrah, stolni prošt in generalni vikar ljubljanski, italijanski krat ljevi civilni komisar Emilio Grazioli, dr. Gregorij-Rožman, škof ljubljanski, ter stolni dekan dr, Kimovec. Članek pravi:
NEKAJ IZ LASKUEVEGA P0R0CH.A 0 OBISKU V SOVJETSKI UNIJI :
/ /
V tem poletju je bila na ob- vsakomur v vseh podrobnostih, isku v Sovjetski uniji deputaci- Povsod so mi ga navajali kot do-ja angleške delavske stranke, ki kaz zato, da se reakcija nadeja ji je načeljeval bivši njen pred- zgraditi proti Rusiji naperjeno sednik Harold Laski.	koalicijo, češ, da je Churchill
Njegov članek, ki ga je nam skušal v to svrho izkoristiti svoj poslala novinska agencija ONA. pre^idž v Zed. državah in nje-se glasi:	^ nem narodu.
Dva tedna sta seveda mnogo Mnogo tega povzroča nežna-prekratka, da bi si bil mogel nje razmer britanskega in ame-ustvariti kolikor toliko točno riškega življenja. Narod se glo-sliko o tako ogromni deželi. To- boko zanima za kulturno, pose-
Ja govoril sem z ljudmi vseh slojev in ako se spominjam na to, kar so mi povedali, mi vstane pred očmi obris nekaterih fx>drobnosti, ki so tudi po tem kratkem obisku čisto jasne.
Izvzemši najvišje osebnosti
bno literarno in znanstveno življenje v Zed. državah in Veliki Britaniji. Toda izvzemši v krogih političnih in duhovnih prvakov je resnično znanje le površno in sporadično. posebno na polju gospodarske in politične
Sovjetske unije ne more nikdo ureditve in ustroja naših dežel.
niti odda leč preceniti neizmernih žrtev, katere je dala Rusija v tej vojni. Zmaga je bila odločilna in velika, toda do nje je vodila pot skozi mračne trenut-
Del sumničenja izvira iz tega, da Rusi ne morejo razumeti, zakaj zahodne demokracije tako !>oudarjajo demokracijo na osnovah svobodnih volitev, zaseb-
ke. ki so vodili tik ob prepadu nega imetja in soeialne oprede-poraza. Da se izogne nesreči, je litve. Nerazumljivo jim je. za-morala Rusija napenjati vse svo- kaj naj bi bila Grčija prisiljena.
da sprejme nazaj svojega kralja in zakaj toliko oklevamo v vprašanju Francovega režima.
je sile in vložiti v borbo do zad-1 njega drobca vse svoje energije ; in moči.
Po mojem mnenju je najbolje izraženo, koliko je trpela Sovjetska unija, ako povem, da bo trajalo kukih 10 do 15 let, prodno bodo le materialne žrtve do neke mero popravljene.
Z drugimi besedami povedano — še ena generacija Rusije (Nadaljevanje s 1. strani.) je obsojena na to, da živi ono ske in vvashingtonske diplomate J trdo življenje, ki je bilo delež | kakih sedem glasov več.
Bodočnost malih dežel predmet dveh konferenc
Poklon škofa Rožmana svojim zločinskim zavetnikom proti slovenskemu ljudstvu.
skof Kožman iskreno pozdravlja zločinca Rosenerja. ki je stotinam slovenskih talcev podpisal smrtne obsodbe.
"V nedeljo dopoldne se je ljubljanski škof dr. Rozman v spremstvu prelata Nadraha, stolnega prosta in generalnega vikarja, ter stolnega dekana dr. Kimovca podal na sedež Civilnega Komisarijata, da vrne obisk Komisarju Federale Emiliju Grazioliju.
Ob vhodu sta ga sprejela polkovnik Piovani in posebni tajnik, ki sta ga spremljala v pisarno Civilnega Komisarja. Ob stopnišču je bila postavljena častna četa Kraljevih Karabiner-
jev.
Msgr. dr. Rozman je sporočil Kr. Civilnemu Komisarju svoj pozdrav in pozdrav vse duhovščine na slovenskem ozemlju, zasedenem od italijanskih čet, ter mu zagotovil popolno sodelovanje cerkvenih oblasti s fašistično Italijo v korist ljudstva.
Civilno Komisar se je zahvalil in se prisrčno razgovarjal s škofom, nakar sta govorila o raznih vprašanjih, ki se tičejo Cerkve.
Prevzvišeni je zapustil sedež Komisarijata, pozdravljen z
oni, ki bi radi oprali svoje izdajalsko dalo s tom dn nper*»jn tudi škofa Rožmana. No, pa poglejmo še malo nazaj. Ljubljana je bila osvobojena 9. maja 1945. V torek 1. maja pa je "Slovenec" priobčil na prvi strani sledeči oklic:
" S L O V E N C I " "S tem pozivom se obračam do onih slovenskih rojakov, ki so •poznali veličino časa in usodnost ure, ki bije našemu narodu, in so pripravljeni, slediti svojemu nacionalnemu in krščanskemu čutu dolžnosti ter stopiti v službo borcev za
BOGA, NAROD IN DOMOVINO "Naše domobrahstvo, ki se bori hrabro in uspešno, drži ramo ob rami z nemškimi ter srbskimi in ruskimi narodnimi borci fronte naše domovine trdno v svojih rokah in jih bo zvesto, žilavo in zagrizeno držalo dalje.
—"Podlo in sramotno pa bi bilo, če bi jvoje junake v njihovi častni, pa vendar težki in nevarni polni nalogi samo občudovali in jih ne bi tudi najodločneje podprli. — Dosedanje uspehe naših domobrancev in zaščito, ki jo nudijo naši domovini in našemu
ruskega človeka od leta 1917 sem. Rusija je zmagala, toda zmagala je za las in breme nove vojne bi bilo preveliko zanjo pe> naporu, kateremu je bila pcid-vržena.
Vojne si v Rusiji nihče ne želi, ne med vodilnimi niti med ljudskimi, krogi. Na drugi strani pa je njihovo strastno hrepenenje za mirom in varnostjo nad vse veliko. To je temelj mnogih važnih faktorjev tamošnjega življenja.
Na podlagi svoje lastne izkušnje je Rusom težko razumeti, zakaj sta Amerika in Velika Britanija tako brezskrbni napram fašističnim pokretom v njihovih deželah. Prepričani so. da jih ne iztrebimo le radi tega. ker mislijo vodilni krogi Ame-
Sovjeti pa bi napredovali za tri glasove, če bi se sprejelo med Z. N. Vnanjo Mongolijo, ki je tudi poslala aplikacijo. Albani
jo ter s časoma Bolgarijo. Slednja ima pred sabo še vedno problem mirovne pogodbe in težave ji dela Grčija, dočim ji Jugoslavija [Pomaga.
Predlogi za arabsko ligo
Velik problem posebno za Ve-
liko Britanijo je propagiranje med Arabci za ustanovitev ta-kozvane arabske zveze, ki bi jo tvorflo Osem dežel. Te so Sirija, Lebanon, ki sta republiki, ter monarhije Yeraen, Egipt, Saudi Arabija, Transjordan in Irak. Vlade vseh teh dežel zahtevajo, da se tudi Palestino prizna za neodvisno arabsko deželo in da se naseljevanje Židov v njo ustavi.
Angleži se zelo boje zameriti se Arabcem, kajti takozvana življenska žila britanskega cesarstva gre skozi Sredozemlje mimo arabskih dežel.
Da-li je vprašanje borbe glede bodočnosti Palestine umetno ali resničpo — o tem se mnenja križajo. Mnogi smatrajo, da je negovano v angleških krogih nalašč v prilog Arabcem, dočim 2idom naklonjeni krogi v Zed. državah trdijo, da bi Arabci s svojo opozicijo proti Židom v Palestini že zdavnaj prenehali, ako bi Amerika in Anglija napravile na vlade arabskih dežel zadosten pritisk.
Vsekakor je položaj sedaj tak, da je ves sredni vzhod v negotovosti.
Sovj. vlada dolži Anglijo sedaj jntrigiranja posebno v Iranu i Perziji l in v Iraku, kjer se gre za ogromna oljna polja. In ob enem se Moskva huduje nad Zed. državami, ki so se tudi umešale v Sredozemlje in poslale tja na prijateljsko misijo precejšen del svoje vojne mornarice.
Ako se veliki četvorici, ali pe-torici n** konferenci v Parizu posreči skovati mir. ki bo držal, bodo ta nasprotstva polagoma prenehala in začela se bo res doba, v kateri bo svet pozabil na vojno. Drugače pa se bo pripravljal na nov spopad, kar se že vrši.
Dobro je. da ni nihče brez napak, kajti če bi kdo bil, ne bi imel nobenega prijatelja. — Hazlet.
HELP WANTED
narodu, moramo ne le obdržati, marveč jih moramo še povečati rike in Velike Britanije, da jim
in utrditi.
"Zato je potrebno, da najboljši in na žrtve najbolj pripravljeni sinovi slovenskega naroda vstopijo v vrste
SLOVENSKEGA DOMOBRANSTVA
in mu dajo novih moči in sveže borbenosti.
"Ti najboljši, za borbo in napore najbolj sposobni sinovi našega naroda, ki so s polnim srcem vroče ljubezni do naroda in domovine pripravljeni, če treba, položiti tudi svoje življenje na žrtvenik svobode v odločilni bitki z morilskim, vseuničujočim
istimi čas*mi kakor oh prihodu/*
Prihodnja slika kaže škofa Rožmana, ki razoglav koraka iz boljševizmom, naj se javijo v Slovensko Domobranstvo! poslopja, za njirfl in ob strani pa stoji oborožena četa Mussolini-; "Prijavna mesta;
jevih karabinijerjev
Sodelovanje s fafišstično Italijo je pretreslo živce narodno zavednih Slovencev. Posledica je bila odpor proti okupatorju in domačim pomagačem in ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda, v kateri najdemo pesnika Otona Župančiča, pisate-lja-duhovnika F. S. Finžgarja, dr. Metoda Mikuža.bivšega škofijskega arhivarja, Josipa Vidmarja in sploh ogromni del slovenskih izobražencev, kulturnih delavcev, ljudskih voditeljev, kmetov, delavcev in slovenske mladine.
Sodelovanje s fašistično Italijo se je nadaljevalo. Dne 16. februarja 1942 se je dogodilo sledeče:
V Ljubljani se pri škofu dr. Gregoriju Rozmanu "sestanejo višje osebnosti bivših strank (razen članov konzulte, župana itd., ki so splošno zaničevani zaradi njihove politične korupcije), z namenom, da predlagajo italijanskim oblastem nekaj pogojev za jvoje bodoče sodelovanje z njimi:
a) odstranitev vseh članov konzulte in župana,
"V Ljubljani: Sprejemni urad Slovenskega Domobranstva. Puccinijeva 2. V |x>krajini; Vse domobranske postojanke.
ERWIN ROSENER. L. R. SS-Obergruppenfuehrer, General der Waffen-SS und Polizei General: LEON RUPNIK, 1. r. Prezident in general inšpektor, Slovenskega domobranstva.
"Ce pogledamo nazaj na več ko poldrugoletni obstoj Slovenskega Domobranstva. moramo pred zgodovino in pred slehernim ugotoviti, da je Slovensko Domobranstvo vzklilo iz vseh plasti slovenskega naroda ob najtežji uri njegove preizkušnje. Postalo je narodno gibanje, ki je izražalo z največjim povdarkom na-	. •
lodno voljo odklanjati komunizem in njegove izrodke. Pripelo je krnski poizkus izveden kot ne-
COVERING MACHINE OPERATORS
utegnejo nekega bodočega dne ti fašistični pokreti prinesti velike koristi. Ako bi res prišlo do tega. so Rusi prepričani, da bi bila zveza fašistov in prednjega stanu naperjena brez vsakega dvoma proti Rusiji.
Ta vtis potrjujejo različni obiskovalci Sovjetske unije, ki prihajajo tja iz vseh dežel, vklju-jčno Zedinjenih držav in Velike Britanje. Ako so levičarskega naziranja, prihajajo nekako1
vdani v možnost nove svetovne Sewing Machine Operators vojne, obenem pa navadno mno-1 go preveč naglašajo nespora-zumljenja. ki obstojajo na primer na Angleškem glede politike zunanjega ministra Bevina.
Sumničenja in nezaupanje je ogromno naraslo radi poizkusov in splošnega postopanja v zadevi atomskih bomb. Zelo razširjeno je prepričanje, da je bi-
HAND SANDERS and LABORERS
TOP VVAGES TO TOP MEN — TIME AND HALF OVER
40 HOURS
HOSPITALIZATION — GROUP INSURANCE PLAN AND OTHER COMPANY BENEFITS Excellent VVorking Conditions — Steady Work Throughout
the Year
APPLY TODAY
AMERICAN FIXTURE MFG. CO.
2300 LOCUST - ST. LOUIS, MO.
N AIIO CIT E
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR
SVOJCEM V STAREM KRAJU
Stane $1.65 s poštnino vred. Pošljite nam točen naslov in vsoto, drugo izvršimo mi.
PROLETAREC, 2301 So. Lanwdale Ave. CHICAGO 23, ILL.
na prapor vodila, katerim je ostalo zvesto od prvega dne: Bog. narod in domovina Za te vzore so v službi domobranstva premnogi žrtvovali največ, kar so mogli dati za lepšo bodočnost domovine — svoje življenje.
"Zvesto svoji tradiciji stoji Slovensko domobranstvo tudi v teh časih trdno na braniku domovine in je pripravljeno pod vodstvom svojega ustanovitelja generala Leona Rupnika ramo ob rami z vsemi nacionalnimi borci, ki se bore na naših tleh. braniti fronte naše domovine.
"Dolžnost slehernega poštenega Slovenca je, da podpre Slovensko domobranstvo v njegovi častni nalogi z vsemi silami. Zato so vsi na žrtve pripravljeni sinovi slovenskega naroda pozvani, naj vstopijo v vrste Slovenskega domobranstva, da bo tako še bolj okrepljena domobranska borbenost v odločilni bitki z morilskim in vseuničujočim boljševizmom. Zato naj sleherni izmed vas stori to, kar mu narekujeta zavedno slovensko srce in pošteno prepričanje."
Skof Rožman je sodeloval z Italijani. Priobčeni sliki sta dokaz. da je škof sodeloval tuji i z Nemci. Kako prisrčno se smeje škof, ko sega v roko nemškemu generalu Rosenerju, kakor bi hotel reči: Hvala ti za tako dobro delo!
August 1946.
Tovarna platnenih izdelkov
d. d. Jarše tekmuje
S požrtvovalnim delom so delavci v tovarni platnenih izdelkov v Jaršah dvignili od osvoboditve do danes produkcijo že za 300 odstotkov. Doslej so napravili štiri prostovoljne sobote. Od prvih dveh so darovali 14.000 za obnovo Zlatega polja. 8646 din za obnovo šol, 7000 din za vdove. 2000 din za volilni fond tn 1206 din za |>otrebe K
SANS.
M. S. Domžale Od zaslužka trt t je prostovoljne sobote si bodo kupili prapor za 12,000 din, za 20,000 din pa knjig za svojo knjižnico. Zaslužek četrte prostovoljne sobote, ki bo znašal okrog 35,000 din, pa so namenili Komunistični partiji Slovenije. Poleg dela v tovarni je delavstvo pomagalo s prostovoljnim delomtudi pri obnovi šol v Ihanu, Trzinu, Radomljah in Fiz-kult urnem domu v Mengšu.
posredna grožnja proti Sovjetski uniji. Nasprotstvo proti načrtu Bernarda Barucha je utemeljeno pred vsem na mnenju, da je cilj tega načrta kritje organiziranega vohunstva.
Churchillov govor v Fultonu je pridal novega goriva tem sumničenjem. Kjerkoli sem bil, sem našel, da je ta govor znan
. S. S. Operators — Ouad . Operators
DAY OR-NIGHT — TOP VVAGES VACATION ATFER FIRST YEAR
Apply
CAPITOL PAPER BOX CO.
lbOO South Jefferson
GIRLS-WOMEN
FOR FACTORY WORK
(Fxperience Not Necessary ) Stcady VVork — Good Pay
J. GREENEBAUM TANNING COMPANY
3057 NORTH ROCKWELL
Phone IRVING 8671
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
nova knjiiic«, n poljudnimi navodili kako posuti AMERIŠKI 'DRŽAVLJAN.
Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica še v II. delu nekaj važnih letnic iz zgodovine Zedinjenih držav, v III. delu pod na slovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo Zed. držav, Lincot-nov govor v Gettysburgu, Prcdsed niki Zedinjenih drŽav in Poedint države z glavnim mestom, številom prebivalstva in velikostjo.
Cena knjižici )• samo SO cantov • poitnino rred.
Naročila sprejema;
Knjigarna Proletarca
2301 H. Lanndale Avenue CHICAGO 2\ ILL
BOY S & MEN
18 Years or Older
VVondcrfut opportunity for a stcady job vvith a good future. Wc will teach you: SOLDERING and VVEL-DING and pay good wagcs vvhile you learn. Starting wages: Boys, 85c per hour. Gradual Inerease in pav. Very good working conditions. Apply at once
MEDILl WELDING and ENGINEERING CO.
2934 Wr«t Mrdill Avrnur
ASSEMBLERS
OF ELECTRICAL PARTS
~	* i -m > r* / • » ^
P1r;jl VVorking Conditions GOOD VVAGES
Šolar Light Mfg. Co.
1357 S. JEFFERSON STREET
Gl RLS~WO ME N
Needed For
Pasting and Folding Christmas Cards
Clean vvork; can seat by the Table
Full or Part Time Da.v vvork from 8 A M. to 4:30 P M. Evcnings from 5—10:30 P.M Apply
1616 No. Mozart Street
VVOMEN FOR LIGHT VVORK
» •
VVe need several vvomen for light work in cleaning offices
Work 35 to 40 hours a vveek Excellent VVorking Conditions Good Pay — Steady VVork
At Sheffield and North Avenue
Phone MOHawk 6300, Ext. 25
— menah around factory vvork. VVe vvork in 3 shifts — Choose gny shift
CHICAGO ROTOPR1NT CO. 4«ftl W. Br I motil
VVanted At Once M A I D S CLEANING WOMEN SERVING VVOMEN ASSISTANT COOK Telephone DAVIŠ 2200 Ext. 74. Betvveen 9 and 3.
General Fartorv VVork for small metal tube & fabricating company. No exp. necess. 85c per hr to start Excell. vvork cond. Good transp,
4 bik E of Halsted. betw Congress & Van Buren Fisher Process Mfg, Co, 750 VV Tilden
An ccho: The shadow of a sound; volcf 'Vrithout a mouth; and
vvords vvithout Smith.
a tongue.—Horacc
Iz SANSovega urada
3935 W. 26th St., Chicago 23, ILL
IS THIS WHAT HE FOUGHT FOR?
a^C vo o
Kc/o je krivec ?
Zadnja poročila kažejo, da bo spor med Ameriko in Jugosla-
nico, ki v zahvalo za prejete dobrote baje strelja na naša letala Kaj je ozadje vsega tega? Jugoslavija jc od treh strani
a
vijo mirnim potom poravnan.} obkoljena od anglo - ameriške Ne bo pa končana strupena pro- vojske, koje poveljniki v glav-
paganda proti Jugoslaviji. Ta kih incidentov kot je bila blejska tragedija se torijska reakcija celo veseli, kajti dajejo ji navidezno dober povod za povečanje svoje reakcionarne gonje proti Jugoslaviji, oziroma da smo dosledni — proti Sovjetski zvezi in nji naklonjenim državam.
Pretekle tedne jc ta kampanja dajala Jugoslaviji tako sramotno publicitcto v ameriškem tisku, da je vsakega poitenege človeka, predvsem pa zavedne
nem nasprotujejo notranjemu razvoju Jugoslavije. Angleške čete okupirajo Koroško in severni Stajer. Angleške in ameri- j škc čete so zasidrane za Morga- j novo črto, ki je presekala Slovensko Primorje na dvoje. Po sinjem Jadranu plovejo ameriške in britanske križarke, kojih topovi odprto in pretečo žugajo jugoslovanski obali. V Grčiji so britanske čete, kojih pozornost• jc bolj obrnjena proti severu — Jugoslaviji — nego politični zmešnjavi v Grčiji. V
Amerikance jugoslovanskega po- Avstriji, na Koroškem so v slu-
kolenja, zabolela globoko v srce. Bolečina je bila dvojna: kot
stim kmečkim ljudstvom Vsak teh darilih! Naše dobro ljud-,nja generatorjev pa za dva in lan prihajajo, posamezniki ali stvo, ki je ves čas borbe podpi- polkrat.
>a v skupinah Vsi so enaki, pa ralo borce, tudi sedaj ni nanje Leningrajčani so prepričani, )ili mladi in stari, na obrazih pozabilo.	da boeio 1. 1950 izdelali za 20 od-
>ari vsem enak izraz: ljubezen Značilno je tudi to, da razne stotkov več kovinskih stružnic ln spoštovanje do njih, ki so jim vojaške edinice odstopajo hra- kot 1. 1940. Proizvodnja papirne priborili to ljubo in zlato svo- no ranjencem in bolnikom Tako industrije je že za 30 odstotkov >odo. Od vsepovsod pridejo. Z stoji v pregledu: Od 42. samo- prekosila predvojno. Naglo se Oolenjske. Notranjske, Stajer- stojne čete ...	razvijajo tudi ladjedelnice, pre-
ike, Gorenjske, včasih peš, dru- Naši fantje, ki so zdravi, mi- cizna mehanična industrija in še *ič z vlakom, vedno pa obloženi slijo na svoje bolne tovariše! druge vrste. Leta 1950 namera-i težkimi nahrbtniki, košarami Tudi v tem se vidi zdravje naše vajo po načrtu izdelati 235 mili-n jerbasi. Sami sebi odtrgujejo mlade Titove vojske.	jonov metrov bombažnih tkanin
»d ust.	Ljudstvo je povezano z voj- in za 15 odstotkov več volnene-
"Mi bomo že kako. za vas tu- i sko. To je prvič v zgodovini Ju- ga blaga ko prc<J vojno. :aj je težje. . ." govori starček goslavije. Tisti redki pa, ki ti-i ned iziaganjem raznih dobrot ščijo razne zaloge po skrivali-z nahrbtnika.	ščih in mislijo na črno borzo in
"Ne samo, da ne sme biti ra- samo na svoje želodce, bodo pa
itak kmalu pričakali zaton svojega "kšefta" prav v tej plemenitosti slovenskega človeka.
ijen partizan lačen, temveč mo-•a inr_ti vsega na izbiro!" krep-:o zloguje Notranjka. ko prina-•a iz jerbasa razne dobrote. "Za
V senci košatega drevesa sedi
Prav kmalu bo Leningrad zacelil vse rane, ki mu jih je zadala vojna in bo tako dal svoj velik delež za nadaljni razvoj in napredek bratske Sovj. zveze.
Pomor-ki arhiv v Leningradu
Osrednji državni pomorski arhiv v Leningradu, kjer hra-
to smo pa mi slovensko ljud-, . ______________„
»tvo, ki moramo skrbeti zanje!" na klopi ženica, ki je pred dobro nijo najbolj redke dokumente o "Poglej " mi pravi More. uro prinesla darila za bolne par- o zgodovini ruske mornarice, V rokah držim pregled daril, tizane. Ni sama. Venec partiza-. obstoji že 220 let. Posebno dra-;i jih je prejela bolnica v času nov stoji krog nje, se razgovar- goccni so v njegovih zbirkah ro->d .V do 29 junija Številke in ja z njo in poio partizanske pe- kopisi slavnih admiralov Uza-
kova,
žbi anglo-ameriške vojske in |K)d zaščito zaveznikov razni el ameriške državljane nas je za- menti bivše jugoslovanske kra-bolela tragična smrt petih ame- ljeve vojske, četnikov, belogar- \
riških letalcev, ki so popolno- distov in ustašev. katere so nji- sko dolino ter ni hotelo pristati, brosi jcn in ma nedolžni izgubili svoja mla- hovi voditelji uverili, da bo je bila posledica neizogibna. E.ii da življenja nekje ua gorenj- kmalu prišel čas, ko be>do njiho- ^ izgovarjajo skih gorah; zabolelo nas je in ve čete prekoračile jugoslovan- slabega vremena zašlo iz redne zgražali pa smo se tudi nad ske meje in končno uresničile, plovne črte. Morcla res! Toda
NTititmova nr Makarova.
neralni poroe-
Cou/ics/ Appicciate A/ncnca. /nc.
lobrohoten Jugo-livija bi nvj najbolj priku-da je letalo radi pila. ai:o bi kar javno povedala: Fantje, p*-glejte! Tako je: štiri lita ::mo si berili umirali, da smo semi osvobodili svojo do-movino. S daj jo bomo uredili tako, kakor narod sam želi. Na-
pa smo se tudi nad	s*e meje in končno uresničile plov
okolščinami, ki so privedle do	program, radi katerega jc izgu- mano je tudi, da je avijon odle
tega tragičnega incidenta, ki je	bil glavo Draža Mihajlovič in tel z Dunaja v viharnem vreme-
v lahkomišljeni in brezskrbni	njegovi kolegi v izdajstvu, ki so nu ter da jc bil polet le rutin-
ameriški javnosti provociral v*-	v najhujši uri narodov Jugosla- skega značaja. Brez dvoma bi sa dejanja so izvajanje ljudskih
liko antipatijo napram novi Ju-	vije izkoristili priložnost in se lahko počakalo, da se razvedri želja. Zgradili si bomo boljši
goslaviji in njenim težnjam za	za dosego svojih izkoriščevalnih in bi ne zašlo nad teritorij.preko dom, d j bomo živeli bolj srečno
ohranitev tistih pridobitev ju-	namenov poklonili Hitlerju in katerega je bilo prepovedano 1:- in v mir i. Toda vi nas ne razu-
goslovanskih narodov, zaradi	Mussoliniju ter se obrnili proti j teti brez uradnega dovoljenja, m e vate. To nas plaši. Bojimo »e
katerih so žrtvovali 15^ svoje-	svojemu lastnemu narodu.
ga prebivalstva tn tako ogromno j Jugoslovansko ljudstvo s stra gospodarsko škodo, -da jo bodo hom opazuje vse te preteče kret še dolgo občutile prihodnje ge- nje — postalo je nezaupno. An neracije Slovencev in drugih glo-ameriška letala Jugoslovanov..	ki, ki so v večjem
Ce bi naš ameriški tisk bil tavala slovensko bolj objektiven in nepristranski, I močnim protestom
xredc povedo vse: preko deset smi. Pesmi, ki so se rodile tudi
tisoč jaic. sto in sto kilogramov v njeni borni hišici nekje na Do- Za arhiv skrbi generalni poroc »ociva. bcie moke, borovnic, če- lenjskem. v času ko je v smrtni nik 2makin,. ki je dejal : asso šenj. jagod, mnogo cigarct žga-, nevarnosti nudila "svojim fan- vemu dopisniku: nja, vina. zelenjave, suhega sad- ] tom" streho in kruh, kakor dela "Zbirke pisem, odredb in zapiskov Petra Velikega, ki zade-"No, mamica, ste zadovoljni!" vajo razvoj ruske mornarice, "Se vprašaš! Tako se mi zdi, imajo veliko zgodovinsko vred-kot da bi prišla na božjo pot!" nost. Arhiv ima tudi risbe prvih
Jože Bon. ladij, ki jih je narisal Peter sam,
- -------—--------- plačilni seznam, ki je na njem
car potrdil prejem mezd, ki jih je zaslužil, ko je živel pod ime-j noin ladjedelca Petra Mihaj-lova, itd.
. , . .... A , . i Listine admirala Užakova vse-
-	V prihodnjih petih letih bodo kovinskih konstrukcij in poio-	M dnevnik z dalu_
-	Leningrad popolnoma obnovili, i žili 20 km cevi. Tovarne so mom na8. Velike so zasluge ad.
junaka naje objadral
ja. ruma, medu, zdravilnih rož tudi danes, in čaja, surovega in svežega masla. malino v ca. denarja, rjuh, brisač itd.
Koliko truda in ljubezni je v
OBNAVLJANJE LENINGRADA, KI JE BIL PORUŠEN, NAGLO NAPREDUJE
M u S^ZinS ! gosk>v«nske oblast., so ta strah Čigava krivda je btla. da jo iz- nam pr.hko. da se izpolnijo be- imajo obilo rud .n premoga, ta- „,ljir je (a naorTm JueosT vm bUa boli in to nezaupanje se povečala, gubilo življenje pet mladih .'an- sede vašega pokojnega predsed- ko da je pač mogoče v blunj.h trikrat vee umrnvl Ker ^iroLežna ve- Med 16 julijem in 8. avgustom tov' Mar jugoslovanska, ker je n.ka Roosevelta. k. jih je zap,- okrožjih mesta ustvarit, veliko Ietu 1944
umljiva. Ker pa je pretežna ve čina ameriškega žurnalizma pod kontrolo reakcije — domače in kontinentalne — prikazuje le eno stran tega umetno ustvarjenega dogodka in s tem upa doseči popoln razkol med Vzhodom in Zapadom ter tako doseči politično ono, kar Hitler. Mussolini in Hirohito niso dosegli mi-litaristično. Nazadnjaško časopisje je analiziralo ameriško-ju-goslovansko epizodo v luči laži-patriotizma in to analitično te-
^P Osrednji pomorski izdelala v tem času dnevnik znanega ruskega admi-strojev kot v vsem rala in znanstVenika Makarova.
tega leta je bilo naštetih nič manj nego 172 tujih letal nad Jugoslavijo. Med temi je bilo 87 velikih bombnikov in 40 lovcev. V svojem ultimatumu 20
avgusta priznava
vlada zahtevala, da zavezniki sal v Atlantski čarter. Mi misli- kovinsko industrijo, ki bi krila
Zapiski, ki jih je Makarov na-
.... .. a j	. . «., . , ..- Sodelovanje Leningrada pri Dravil kot gojenec pomorske šo-
spoštujejo suverene pravice Ju- mo pošteno, delajte pošteno tudi potrebe vseh ostalih industrij v opremljanju industrije in obno-! ie prej še niso bili objavljeni.
goslavije nad svojim teritori- vi. In skupno bomo postavili Leningradu.	ve dežde se ve0a z vsakim v dnevniku je živo izražena nje-
jem? Jugoslovana, ker je Ti- podlago za trajni mir, bratstvo i Do leta 1949 bodo zgradili tri dn<?m Vsak dan ^^ iz ^ j ljube^n do morja in
tovo življenje znalo biti v ne- in prijateljstvo med svobodo- plinarne v Estoniji in leningraj- ningrada v razne dele dežele i morske službe Pripravili smo
naš državni varnosti? Jugoslovanska, ker so ljubrimi narodi
ski pokrajini.
bodo dobav-
povedano prestopiti jugoslovan- j voljenja, kot da bi bilo dvorišče svoji moči. da se preprečijo vsi grad, dolg 262 km	žic y Doneško kotlino pa poši
ske meje. Iz tega bi se sodilo, da njihovo?	vzroki, ki bi vodili k novemu pred vojno so v leningrajski '	^
so ostala letala bila angleška, j Enajst dni	je hilo drugo
približno petdeset vlakov indu- 1 za objavo zvezek listin o admiralu Nahimovu. ki smo ga bili kjer bili sestavili na temelju arhiv-pošiljajo skega gradiva ' električnih
oriTo ie z naivecio slast io Dotis- Jugoslavija je protestirala, toda ameri|ko letilo prisiljeno pr	moeterne cm nzacije. Amerika je sote Ko bo petietka Končana, onjo je z največjo slastjo potiš k usoeha Naš veleposlanik v . ? , IH- J? I u V onnaša nova domovina. Največ ji bo ta količina prekoračena, nilo v požiralnik svojih citate-1 brez ' | sUti v ljubljanski okolic. Pilot kori<5tili in s trm sami se-	tnHi H, hod o z
ljev. In poprečnega ameriškega, Belgradu Richard Patterson je
čitatelja poznamo. Zanaša se na' v svojem poročilu priznal, da je
bilo res nekaj podlage za protest.
Ta napetost, nezaupnost in
signala in uporabljeni so bili ra fali s strojnico, predno so se letalci razumeli. Ranjen je bil le turški stotnik, ki je bil z osta-
svetovnemu klanju in uničenju pokrajini izkopali 2.500.000 ton i ««*>	Tnln^poU
krat presega tiste, ki je bil z njimi Aleksej Stahanov dosegel svoj po vsem svetu slavni rekord.
V
. .	... bomo koristili in s tem sami se- načrtu imajo tudi. da bodo zgra-
baje ni razumel mednarodnega w
in našim dragim preko ocea-idiii več tovarn za šotne brike-
mnenje poročevalcev, ki imajo direktna navodila o čem in v kaki luči morajo biti pisana njihova poročila. Ti fakti so bili že 1 večkrat temeljito dokazani, toda ameriška javnost se še ni ničesar naučila. Trezno razmotriva-nje obeh strani tega tragičnega
dogodka — jugoslovanske in	UWIIJ Iiavvvj|li„, „„ I1IlllttJV,
ameriške strani - nima prosto- k i, ako b. se kakemu ubeznemu	jugoslovanskega o-
fanatiku P08^^^^	* J f poten tol-
roške in spustiti precizno bombo	' ' J .r ,
j - i ♦ ___-o.,;«; t;	mačimo dejstvo, da je v dobi .1
na državno vilo ter spraviti Tt-	J J
ta v krtovo deželo! Letalci četr-, lfnov ^	"f
te jugoslovanske armade so bili I f^0 172 .tuJlh„lclal
na straži in čim se je neprijav-
V električne centrale pošilja-
Leningrajski jezikoslovci na delu
Leningrajski strokovnjaki za orientalske jezike so zaključili svoje proučevanje številnih jezikov, ki jih govorijo ljudstva na skrajnem severu. Profesor jezikoslovja Tereščenko je napisal obsežno monografijo "Oris
strah jugoslovanskih oblasti je Umi yred interniran v Ljubija-tudi deloma odgovorna, da se je Jugoslavija trenutno spozabila in odprto nasedla provokaciji. Tito je bil na počitku na Bledu. Kaj bi ne dali njegovi sovražni-
ni. Imel je baje sabo kamero 111 filme, vsled česar jp bil zadržan par dni več kot drugi.
Ce so ameriški in britanski letalci dobili navodilo, da nimajo
na, da pobijamo sovražno pro-	te, kar bo omogočilo, da bodo
pagando, ki pod krinko raznih	šoto uporabljali obenem kot ku-
psevdoizmov dela pogoje, ki pe-	rivo.
!jajo naravnost v tretjo svetov- Čimprej bodo obnovili tovarno vojno. Viharni oblaki, ki se	ne za gradnjo težkih mehanič- V železarnah in jeklarnah v	"jezik'^JhaUnskih zbirajo nad Ameriko, morajo iz-	mh predmetov, turbin, električ- kuznccu in na jugu uporablja- 0rokov« profesor doktor filo-
jo razne električne stroje, moč-1 slovnice neneškega jezika." ne hidravlične in parne turbine. Tatjana Petrova je dokončala
UIUt'1 13KC >V1WU - mina uoiu-	----
ra v glavnem ameriškem tisku fanatiku posrečilo prileteti in ta žalostna, a resnična situacija je največ odgovorna, da je Jugoslaviji sovražna klika ustvarila konfuzijo v javnem mnenju ter predstavila našo
najboljšo zaveznico za sovraž- ljeno letalo prikazalo nad Blej
gin iti. ee hočemo, da sc zvedri tudi nad Jugoslavijo.
.Mirko G. Kuhel,- tajnik.
Niso jih pozabili
Nova "KUHARICA
ZA AMERIŠKE SLOVENKE
— "SLOVENSKO-AMERISKA KUHARICA" Iidala MRS. IVANKA ZAKRAJŠEK
KNJIGA, KI JO JE VSAKA GOSPODINJA ŽELELA IMETI!
Poleg obilnega tnformativnega gradiva svoje stroke vsebuje tudi okrog 1200 receptov za amerikanska in starokrajska, ozi-roma evropska jedila - V njej je tudi ANGLEŠKI ODDELEK, kier so v angleščini podana pojasnila in recepti za take naie jedilne posebnosti kot POTICE, ftARKLJI, KRAPI, BUHTELJ-NI CMOKI itd — to bo našim tu rojenim kuharicam *elo dobrodošlo In se Jim ne bo teiko navaditi pripraviti ".peclaii-tet«'\ ki so Jih vedno tako rade imele doma.
Ker ameriške Slovenke do sedaj niso imele svoje KUHARSKE KNJIGE BO TA NOVA "KUHARICA" veliki večini naših gospodinj in kuharic želo dobrodošla.
Nova knjiga ima velikost 8x5 Vi inče, obsega skoro 500 strani, (40 poglavij), ter Je vezana v trde in močne platnice Tiskana na dobrem papirju, z vidnimi črkami.
Cena $5.00 s poitnino
NAROČILA SPREJEMA
PROLETAREC
2301 SO. LAWNDALK AVE.,	CHICAGO 23, ILL.
Ali je
bilo vreme krivo?
Vsa dejstva kažejo, da so bili vsi ti nepostavni poleti nad Slovenijo in Jugoslavijo navadna provokacija ali izzivanje od strani vojaških oblasti v upanju, da se bo Jugoslavija v svoji ner-voznosti enkrat spozabila in bi
Vsa zaprašena jo stala na cesti z jerbasom na glavi in se ozi-
predmetov nih strojev in aparatov. Tekstilne tovarne vseh bodo občutno povečali. Isto velja za obutev. tkanine in druge predmete za dnevno uporabo velikega me-
jo nove mehove, ki jih je lani izdelala velika strojna tovarna "Neva".
Leningrajsko znamko lahko vidiš tudi na mnogih predmetih obutvene, tekstilne in živilske
sta in njegove okolice. Obnovitev industrije, prevoznih zvez industrije, ki se zdaj zlasti na-in drugih gospodarskih podro- glo razvijajo. Tako izdelujejo le-rala okoli sobo Kamion, ki jo je čij bo imela za posledico, da bo j ningrajske tkalnice zdaj stopet-
pripeljal v Ljubljano, je izginil! v mestu vedno več ljudi.
za ovinkom	| Leningrajska industrija
Kje pa je partizanska bolni
Orokov". Profesor doktor filozofije Cincius je pripravil veliko delo "Primerjalno glasoslov-je tunguzo-mandžurskih jezikov". Vsa ta dela bo izdalo leningrajsko vseučilišče.
•
Leninovo mesto živi. Obnavlja ga delovno ljudstvo, ki se zaveda, da je v njegovih rokah
deset različnih vrst blaga, med- US()da čudovitega mesta ob tem ko so j,h v letu 1944 >*de- N(,vj Hkra|. S(. ,udl /aveda
ca?" jo vprašala mimoidočega
I Mesto, ki je prestalo devetsto
lova le le petdeset vrst.
da na prebivalstvo Leningrada
••Na Zaloški cesti!" ji je ne- sovražnega obleganj«	si je
kam hladno odgovoril prileten l'r,dob,1° ^ojo	d -
-ki 6	bro ime enega največjih	mdu-
m°*Ce bi vedela, kje jc Zaloška	atrijskih središč
v deželi. Ze
----------- -....... —------------01 veneia. kji"	, ,	. , _ ^ . . primeri
tako nastala prUika. da se vso tej ccstil . . . Prosjm. |HJ)kaJžitc mi..." |	^kih ^n*ngilj!lkih I
Zdaj delajo načrte za četrto in na prebivalstvo Sovjetske petletko v razvoju leningrajske zveze zro pogledi vseh narodov, industrije. Proizvodnja turbin ki si želijo resnične svobode in mora narasti za 64 odstotkov v ; velikega življenja.
s predvojno, preizvod-1	Slovenski poročevalec.
nenaklonjene zavezniške sile na valijo na njeno ozemlje in i okupacijo izsilijo intervencijo In kdo bi se tega bolj razveselil nego torijska Britanija, ki svoje imperialistične namene skriva za hrbtom strica Sama v upu. da bo striček iz Amerike ohranil in še nadalje zagotovil nadaljevanje razmer, ki so dovoljevale britansko dominacijo in eksplotacijo Balkana in Sredozemlja. preko katerega pelja življenska črta do britanskega imperija na Vzhodu.
Vsa sedanja ameriška zunanja politika kaže, da je Chur
"Nimam časa!" "	...
c. 1-1 j;	podjetij izpolnilo načrt za pro-
Stoječ na pločniku sem ji gle-1 f"^? /	, . . ^^
. , i u i j . xi tU__i	izvodnjo za lansko leto. Mnogo-
dal v g oboko vdrte oci. Imel	J "
uT « i j u l,	kje so napravili vec kot je bilo
sem občutek, da se bo vsak cas	J . .
zgrudila od pretežkega breme-	v nacr u" . na Pogledala mc je. toda nago-	Vsa podjetja, ki Jih je bila voriti se me ni upala. Bala se je	vojna omrtvičila, so v začetku hladnega odgovora.	lanskega leta že spet obratovala pojdiva, mamica!"	Tovarne, ki so, bili z njih Ko sem ji pomagal na
tram-	med vojno spravili velik del
vaj sem sc čudil, kako more bo-	opreme v zaledje, so zdaj spet
lehna ženica nositi tako težak	v polnem obratu, čeprav niso
tovor	pripeljali nazaj v mesto niti ene-
MAli imate sina v bolnici?"	8« samega stroja.
"Nimam enega, veliko jih je	Tako so n. pr. na Uralu med
tam .. ."	vojno opremili s stroji leningraj-
Spoznal sem. da je ena izmed	ske tovarne "Kirov" novo to-
chil zelo dobro uspel s svojim tistih plemenitih slovenskih že-	varno tankov. Vendar tudi v Le-
naertom ter da je naš državnika, ki io \ ta osvobodilne	i ningradu delavci tovarne Km>\
department nasedel tej skemi borbe delale čudeže. Pri vstopu	niso prenehali z delom, čeprav
in jo z vso vnemo izvaja. Ce ho- na bolniško dvorišče je stražar	so bili Nemci le sedem tramvaj-
di Amerika za britanski imperij takoj videl, da je prišla na obisk	skih postaj daleč od tovarne Po
po kostanj v žrjavico, kdo je k partizanom zopet ena izmed	porazu hitlerjevcev so tovarni-
tistih tisočev, katerim ne bo sr-	ški delavci sami znova opremili
ce nikdar nehalo utripati za ju-	j delavnice. Zdaj pa stalno povi-
nake.	šujejo svojo proizvodnjo.
♦	V Leningradu ni bilo niti ene V pisarni ckononiata Central-1 tovarne ali delavnice, kjer bi
nc vojne bolnice. Tovariš Slav-	delavci sami ne zgradili novih prečiti, ako bi se Jugoslavija ko More in politkomisar Stanko prostorov ali ne napravili nove trenutno ne spe>*abila In nase- Keber-Kogo mi pripovedujeta o opreme. Samo v leningrajskem
dla v paat, ki je bila spretno na- dobrih slovenskih srcih, ki jih	trustu za montiranje so delavci stavljena. Ameriški narod je do-1 ni malo, posebno med prepro-! ^stavili za 5000 ton teže novih
kriv, ako si opečemo prste?
Mi smo Amerikanci! Nesrečni dogodek na Gorenjskem nas boli! Dal bi se preprečiti, ako bi ne bilo skrivnih sil, ki so si ga načrtno zaželele. Dal bi se pre
NAJBOLJŠA POMOČNIKA PRI UČENJU ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINE STA
T M ^ ■ ■ ^ 4.1
A MU k
•SLOVE BESEDNJAK
Cena $5.00
IN
ANGLESKO-SLOVENSKO BERILO Cena $2.00
Avtor obeh lenjig je DR. F. J. K KRN
NAROČILA SPREJEMA
PHOLETAHM:
2301 SO. LAVVNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL.
A Vugoslav Weckly Devoted to the Interest of the Workert
PROLETAREC
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau
CHICAGO, ILL., September 4, 1946
Stop, Look and Listen-and Live!
Stop, look and live!	/
Thafs the advice given summer motoristu by the National Safety Council as it reported a 4 per cent inerease in grade crossings fatalities | during 1945. Last year, 2,074 persons met death at grade crossings, while 4.275 vvere injured
Contrary to general belief, there were more daylight accidents , Ihan at nighttime vvith 56 per cent occuring before darkness set in. ; Only 285 ot the fatalities were pedestrians and 50 other people such as bicyclists; the remainder involved motor vehicles.
The Council revealed that more than one-third of the accidents j occured at crossings. vvhich were protected by gates. lights, bells or vvatchmen, and nearly tvvo-thirds involved trains moving at less than 30 miles per hour. or standing stili.
The great majority, 87 per cent, of daytime grade crossing accidents vere classified as "locomotlve hit cars," vvhile 55 per cent of the night mishaps vvere in this category. About one-third of the night accidents vvere "car hits other part of train."
Ordinary, common-sense precaution vvill prevent any motorist from meeting death or injury, at a grade crossing. As the National Safety Council vvarns: 'Don t insist on your rites!"—The Brewery Worker.
VV/iof Do You Believe?
By KUTII TAVLOK
"It isnt important vvhat we be lieve, but how we express those beliefs that matters." it isn't so much vvhat we do, but vvhat vve are." Those are two copy book sayings that have been repe a te o and repeated in various forms And they have been tvvisted and turned to apply to almost every situation.
The Senate s War Investigating Committee, headed b> Sen. James M. Mead. has completed the first phase of its inquiry into vvar profiteering. The results up to now surely vvarrant a deeper investigatiou into the whole system of letting Government vvar contracts. vvith more emphasis on the larger corporations. vvhich gobbled up tvvo-thirds of the vvar contracts, and on the Government officials and policies that made outrageous profiteering possible.
Most of the hearings and headlines up to novv have concentrated on a shoestring concern—the paper munitions einpire built up by the unsavory Garsson Brothers vvuth the help ot a Congressman and some of the Army brass-hats. There is a great deal more to be uncovered. if Comptroller Lindsay Warren. the vvatchdog of the Treasury, is as accurate as he usuaily is.
Warren suggcsted that uncounted millions vvere handed out to vvar profiteers by the Government and that additicnal billions vvere given away in contract negotiations.
Six years ago, vvhen the late President Roosevelt vvas assuring the nation that this vvar vvould not spavvn the munitions millionaires of Warl VVar I, The Progressive vvarned in a series of articles and editor-ials that there vvas bound to be a repetition to the 1917-1918 scaridals unless the cost-plus system .of financing vvar contracts vvas scrapped entirely.
Some changes in the system vvere made, but mostly thev vvere changes in name only. As a result, the same abuses vvere practiccd by Government officials and private contractors vvith the same depressing lesults. As Warren put it in his testimony before the Senate invest i-gators:
• Cost-plus procurement is the greatest device ever invented foi pumping out the Treasury. What incentive remains for exercising the American genius for efficiency vvhen the most farfetched and extra-vagant outlays are reirnbursed. dollar for dollar, upon the unchecked approval of a friendly or dovvnright sociable contracting officer?"
The moral laxity in VVashington during the vvar vvas astounding ' High officials," as VVarren describes them, vvho had control over the disbursement of billions of dollars of public funds, "accepted enter-tainment, including cocktail parties, hotel bills, and even travel, from the contractors, vvhile at the same time dravving travel expenses and salary from the Government."
These vvere the men vvho vvere supposed to be representing the people. These were the men vvho vvere negotiating and renegotiating contracts—vvhile enjoying the luxurious hospitalitv of the munitions makers with vvhom thev vvere negotiating
Exposure of vvartime practices by the Mead Committeec is a useful, vital public service. But there is more than that to be done. The General Accounting Office, vvhich VVarren heads, must be given the green light to investigate war accounts at once. not alonc for headline purposes, but so that it can squeeze millions of dollars of excess profits out of the stili unsettled contracts.—The Progressive
MJHt FoKMCR CHIEF OF THE GC*/£f?HMLtfT"S BCONOMlC STABlLlZATlOU AlACH(MtJ?Y/ W«UlAM RPAViS, SAVS TV»AT THE AMERICA M STA^CKRD » OF LCAN BC RAiSEV AJ vi ^A^r 5€>%, oN THE BAS/S
r»oi Asw>v<smiBcnrv*J
OF ooUSuMEK GOODS AMP SČBVICES , MM D A
Personally I feel they are vvrong. It does matter what vve believe as much as it does hovv vve express those beliefs. It matters as much vvhat we do as vvhat vve are. But vvhat is most important of ali is the motive povver back of both thoughts and acttons
VVhat doesn't matter is not vvhat happens to us—but vvhether vvhat vve do is important to be done. VVe may be personally defeated, but our principles never. a great think-er once said. The truly important thing in this vvorld is not so much vvhere we stand as ln vvhat direc-tion we are moving.
VVhere vve go vvrong—in our ovvn lives. in our national lives, in our 1 everyday responsibilities is in not trueing our actions to a high1 enough motive. VVe act on expedi-cnce, not on principle. VVe compromise—not vvith things. but vvith our ovvn beliefs, vvith our ovvn con-science. VVe dodge responsibilitv. we evade issues, and the truth eludes us. because of our ovvn vveaknesses.
Here's an example. VVe say that one of the great principles in American life is the denial of abso-lute sovereignty. Is it? Or. rather is i» put into effeet? Just try de-nying the absolute sovereignty in "effieient" organizations and see hovv far you get. Did you ever try not "going along vvith the boys?"
VVhat vve should have said vvas that this is a motive povver—and then trv to put it into practice.
Ali life proceeds from beliefs of some kind The question is not— shall vve have beliefs? But—vvhat beliefs have vve? Are they a vital part of our every day life? Are we better for our beliefs? Do thev help us to help those vvhose paths our path crosses? Unless vve can ansvver in the affirmative our beliefs are vain.
VVhat do you believe—and hovv do von live up to your behels''
Another Mad Farm-Land Boom Is Here
SUfrtAV RADIO TOOGfcAM OF THE Af* LIT 1 HAS ATTAINED ^	II \
IN NON-CoMMefiClAL I CLASS, vvrjH A WčfKlY AWl€MCe df 5 500,000
An economic danger signal vvas flashed recently in a Department of Agriculture report.
Since the 1930's, the report said, the average priče of farm land has risen 77 per cent.
Also. more and more farma are being sold, and they are changing hands rapidly ' after short periods of ovvnership."
In other vvords, speculation in farm lands is running wild again. as it did during and after the First VVorld VVar.
That land boom put a erushing mortgage burden on millions of vvorking farmers. kept them impoverished through the 1920's, and was a main cause of the general economic erash of 1929.
VVill the same thing happen this time?—Labor.
lAJevi VoRK^jl
STAT* NOW [II PAV5 INSUR- Jl| ANCE 8EMEFI15 & OF^iO
TO WAK VtlfelZAMS
OUT ON
FOR MOGfctHAN SEvtN WEEKS.
*)$bpS IN KATŠ is
r^e uNtoN LA&L HAT. UJOkfčRTHtS LABfLlM-TH^NeCT ytv BuVpTS ^eBesr ATtHe fRlCe - AMD iMJtOfJ-MAPe: ,tooj
Who Makes VVhat!
VVant to knovv vvho made aH the money in America during the lush vears of vvar—and particularly during 1945?
It vvasn t th.e little fry, nor the vvorker in the country. Not by a
long shot.
The Federal Reserve Board says recently that 47 per cent of the vvorkers of America earned less than $2,000, or only $38.48 a vveek; vvhile less than 38 per cent of vvorkers in America earned as much as £77 a vveek. and these days it takes about $77 a vveek to keep a vvorker
and his family.
Just about three per cent of American families had income of
$7.500 or over.—The Progressive Miner.
VVill democracy be brought to Japan by converting Japanese Big Business into Japanese-American Big Business*
That question is raised by a remarkable article in the ' VVall Street Journal," a nevvspaper vvhich is conservative but often publishes facts found novvhere else.
In Japan. as in Germany and Italy, big' industrial "trusts" sub-fidized militarists and Fascists. put them in povver and thus contributed to the war. If democracy is to be encouraged in Japan, it vvould seem that these trusts should be curbed.
According to the "Journal," the Japanese industrialists see a way to avoid that fate. They "vvant Americans to invest capital in Japanese industry."
"Typical is a statement by Baron Takakimi Mitsui, former head and major shareholder in Mitsui, largest of the great business trusts (zaibatsu). He suggest that U. S. companies buy into major Japanese firm».
"U. S business men could move in novv and literall.v take ovc:-Japan." the article savs.
Americans are having plenty of trouble curbing their ovvn trusts. hoping to preserve democracy here at home. If the same trusts take over" Jauanese industry, in partnership vvith Jap monopolists. vvhat vvill happien to democracy in Japan and the United States"—Labor
Y0UR FORTUNE IN COFFEE GROUNDS
VVith the aid of the people vvho control prices (in a manner vvhich determines vvhether big business shall get its profits by billing the storekeeper or from tax-financed subsidies) vve have beeome able to teli fortunes by reading the bottom of a worker's coffee cup.
The grounds that are left behind teli us that Mr. VVorker is going to have a harder time of it in making his vvage fit his family's needs. Those grounds alone vvill take from 10 to 13c extra a pound out of his pocket.
The recent inerease in coffee prices hits so close to the average American^ heartthat vve believe more people should understand by nov that there s something vvrong in this land of the four freedoms.
The though part of it is that vve weren't asked about the coffee boost. As in the casc of less comforting articles, vve vvere simply told. Coffeee will cost so and so much more. the announcement read one day — and that vvas tnat!
It may interest our readers to knovv that the cost of green coffee at the dock vvas advanced only 8.32 cents per pound. Why, then. tiie cxtra 5 cents inerease by the time it reaches the consumer?
Don't be silly. VVe live under a percentage economy. Everybody vvho handles the fragrant berry adds his percent on the higher priev See it? That way they make extra profit on the inerease The reason you pay more is so the people vvho stand betvveen you and the under-paid coffee plantation vvorker can have more profit.
Ifs a niče system these vvorkers have been voting for, isn t it? — Reading Labor Advocate.
What Is the Ansvver to This?
RATS VVASTE 28 MILLION TONS OF FOOD YEARLY
Under date of June 27. 1946. the Department of Agriculture. in responsc to a query from the People s Lobby, vvrote:
"The Fish and VVildlife Service estimates that there are probably tvvo rat$ for each person in the United States, and that each rat consumes about fifty pounds of FOOD a year and vvastes or des-troys three times that much. They have no way of telling just hovv much grain is eaten or destroyed bv rats.
"The Fish and VVildlife Service is doing, and has been for some time. aH it can do vvith the limited funds and personnel available. Aetion is not being postponed until fall. They are cooperating vvith local agencies ali over the country and vvith the Public Health Service, vvhich is engaged in typhus and malaria control in the South.
"The loss of foods chargcable to rats. amounts therefore. to about 56 million pounds, or 28 million tons of foodstuffs, a year." The Lobby comments. adding:
"VVhile not ali of this food could be sent to the starving seores of millions of people in other countries, directly or in concentrate form, obviously a good deal of it could, and most of the rest could be consumed by 30 the per cent of American families vvhose average savings are $700, and the 40 percent vvhose average savings are $40.
' Won't you request the Chairman of the Senate and House ap-propriations Committees, and the Direetor of the Budget, to ali of vvhom I am sending copy of this letter, to see that the Fish and Wlld Life Service gets enough appropriation to end this death deal-ing vvaste.
"It vvould appear that rats are a greater threat to the happiness and peace of'the world than 'reds.'
' Rear Admiral Lavvrence B Richardson, recently resigned assistant chief of the Navy Bureau of Aeronautics. has been named assistant to to the president of the Curtis-VVright Corporation." That nevvs item pgain raises this question:
Can admirals, generals and officials of government departments and commissions faithfullv represent t ncle Sam vvhen thev have their cyes on fat jobs vvith corporations vvhich do business vvith the government or are regulated bv it? .
This qucstinon has often been asked in VVashington. but no real solution for the problem has been found.
Mean vvhile, "Brass Hats" continue to leave the army and navy to accept large salaries from airplane companies. shipyards an dinunitions manufacturers, and government officials and lawyers continue to seli their ' insidc knovvledge" to private interests vvhich offer them more money than they receive from Uncle Sam.—Labor.
YUGOSLAVIA DEFENDED BY AUTHOR LOUIS ADAMIČ
Louis Adamič vvas recently intervievved by a United Press re-porter. Excerpts pertaining to the intervievv apparently appeared in a number of nevvspapers through-out the countryi hovvever. no Nevv York City paper carried it.
The follovving appeared in the Long Island Daily Press dated August 23, 1946:
"Author Louis Adamič thinks the criiis in Yugoslavia is a result of vvhat he calls VVinston Churchilli "victory" over the late President Roosevelt in matters of vvorld policy.
"Adamič said in an intervievv that the U. S. has been ' consistent-ly unfriendly to the nevv Yugoslav development, and this has helped to create a fear psychosis among Yugoslavia's people."
"Adamič said Yugoslavia's in-eptness in public relations, and consequent failure to seli the United States on her ideas for self-betterment, also had contributed greatly to the erisis.
"Churchilli aim vvas always clear, much clearer than Roose-veltV said Adamič. Churchill vvished to preserve the British Em-pire and not get the United States to undervvrite this.'
"Adamič said that Roosevelt, on the other hand, vvas opposed to im-perialism and genuinely hoped for a "nevv vvorld," but that Churchill i ideas eventually had defeated FDR and formed the basis for Anglo-American post vvar aetion
" *I knovv because I vvitnessed this,' he said. 'Roosevelt invited me to their meeting in 1942 for no other reason (he believed) than to present my ovvn opposition to im-perialism In an effort to help Churchill understand hovv he
(Roosevelt! felt on the subjeet.'
"Adamič said he understood the j Yugoslav government had sent at least 12 protest notes to VVashington concerning U. S. aerial viola tion of her territory.
" 'I understand that there vvas no reply to any of these notes,' he ad-j ded, except to the one of March 25. The American government ans-vvered negatively on May 20.'
"He said that Yugoslavia also j had threatened to come before the United Nations and charge the United States vvith aggression and that the American note of May 20; had referred to this as a "frlvolousi idea."
"Adamič emphasized that he vvas "baffled' by thc drastic means, used by Yugoslav fighter pilots to achieve their ends, but repeated that he believed thc trouble grevv partly out of the Yugoslav frantic fear of VVorld VVar III.
" 'As an American, I cannot cx-press my sense dt horror over the entiree develonpment,' he said. 'but I do vvish that the United States public generally, vvould try to look at the shooting incidents against the background of our ovvn un-friendly official atitude tovvard Yugoslavia during the past year and a half, and in the frame of the vvhole unfortunate pieture."
PROGRESS
From the rim of the hills, wet, svvollen hands Of sullen clouds push dovvn. Beneath the tempest s heavy frovvn The rabbits run to earth. Small bands Of apes hold closer. keeping vvarm. They shiver for they fear the »torm.
OSS AIDED MONARCHV IN ITALIAN ELECTION
An American recently retumed from Italy reports that one of the reasons for the slim majority in favor of the Republic in the June election vvas the fact that the American Office of Strategic Services took a direct hand in the campaign — on the side of the mon-archy.
According to this informant. the OSS, during the height of the Par-tisan battle against thc Fascists. had on its pay roll numerous gang-sters for "dirty work." In the June elections, these hoodlums, stili on the pay roll of OSS. vvent to vvork for the monarchy.
They inspired monarchist de-monstrations, provoked battles vvith Republicans, and attempted to bully a vote in favor of the mon-archy by calling attentlon to their OSS connections.
The OSS. whlch has recent^ obtained a food deal of publicity be-cause of its "undereover" activity during the war, has been added to the State Department since the end of the war.~The Call, Aug 26
RIOHT!
themistrv Professor — VVhat is the outstanding contribution chem-»stry has made to the vvorld?
Študent—Blondes,
The Rain-God rides! His gleaming spears He flings in anger through the trees.
The mother crouches; at her knees Bro%wn children greet the storm vvith tears Old warriors hide in huts of sod And tremble, for they fear the god.
VVhat says the sky? No god can teli The terror some gray cloud may rain Since men of science, lucid, sane, Have built a sky-borne man-made hell To drive men underground like elves. They worry, for they fear themselves.
VVOMEN "ALCOHOLICS"
"In the early days of my practice, not more than one alcoholic of each 10 vvho came to me for treatment vvas a vvoman. Novv the ratio is four vvomen in every 10 "
That statement vvas made by Dr. Robert V, Sellger,. a physician in the famous Johns Ifopklns Hospital at Baltimorc.
RARRING TIIF PROPIIFT
Tramp — Madam, I have seen better days.	•
Madam—That ma.v be, but I have no time to diseuss * the vveather vvith strangers.