OSREDNJA I knjižnica: CELIL j Celie - skladišče D-Per 159/1979 intormdiur gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje LIST ZA INFORMIRANJE DELAVCEV GORENJA - ŠT. 16 - V E L E N J E , 19. 7. 1979 GORENJE V SVETU POSLOVANJE NAŠIH PODJETIJ V TUJINI V I. ČETRTLETJU 1979 Gorenje je postalo velik sistem ne samo v Jugoslaviji, pač pa tudi v svetu. 31. 3. 1979 je bilančna vsota naših podjetij v tujini že presegla 200 milijard starih dinarjev. Ob navedenem dejstvu se moramo zamisliti, če je naša skrb za naša podjetja v tujini dovolj velika, oziroma ali je stopnja naše angažiranosti dovolj dobra za obvladovanje in vodenje tako velikega sistema. Vprašati se moramo torej, koliko strokovnih delavcev v matičnem delu GORENJA skrbi in razmišlja o razvoju, o poslovanju, o uspehih in neuspehih GORENJA v tujini. Glede na to, da smo si za cilj leta 1985 zadali preko 1000 milijard starih din izvoza, moramo prav kmalu najti ustrezno organizacijsko obliko, da bomo kos nalogam, ki so pred delavci GORENJA. Predvsem sedanjer u načinu širjenja naše izvozne dejavnosti preko lastnih in mešanih podjetij za opravljanje tržnih in proizvodnih funkcij bomo morali posvetiti veliko pozornost. Razvijala se bodo obstoječa podjetja, ustanavljali bomo nova, iskali pa bomo tudi druge oblike, da bomo tako v izvozu in na tujih trgih sploh, vedno uspešnejši. Rast celotnega prihodka nam tudi letos dokazuje, da je naša usmeritev pravilna. Če primerjamo rast izvoza GORENJA v I. četrtletju 1978 z enakim obdobjem v letu 1979 vidimo, da je porasel za 7 %. V istem času pa je prodaja naših podjetij v tujini porasla za 266 %. K temu podatku je treba dodati, da so k velikemu povečanju prodaje v tujini prispevala velik delež naša nova podjetja in da je povečanje izvoza z 31. 5. 1979 kar za 80 % v primerjavi z enakim obdobjem v letu 1978. 22. JULIJ - DAN VSTAJE VSEM -DELAVCEM ISKRENO ČESTITAMO K DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA ! Samoupravni organi in družbenopolitične organizacije Gorenja. Za lažje razumevanje bralcem navajamo rast celotnega prihodka v tujini: Prvo četrtletje v din 1978 1979 Index GORENJE Vertriebs Munchen 72.844.841 79.986.328 109 GORENJE Wien 24.982.894 44.314.921 177 GORENJE Pacific Sydney 39.532.108 51.894.914 131 GORENJE Skandinawien Kopenhagen 24.699.545 33.736924 136 GORENJE Hellas Solun 23.553.004 60.662.609 257 GORENJE Korting Electronic - 308.690.637 GORENJE Sidex Pariz — 101.905.240 — SKUPAJ 185.612.392 681.141.573 366 Pretežni del naše dejavnosti v tujini je na zahtevnejših tržiščih, kjer lahko uspeva le tisti, ki je dobro organiziran, ki ima torej dovolj visoko produktivnost dela, da se kljub uvoznim omejitvam v tujini lahko bori in zmaguje s svetovno konkurenco. Glede na to, da naša konkurenca gre tudi naprej, se vedno bolj organizira in napreduje, pa ni dovolj biti organiziran in produ- ktiven samo danes, pač pa tudi ,ju-tri“. To pomeni, da moramo nenehno težiti naprej k večji produktivnosti dela, boljši organiziranosti in poslovni učinkovitosti. Le tako bomo tržni delež GORENJA doma in v tujini povečevali. Ivan KRAMER Pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in delitev sredstev skupne porabe: TOZD Odstotek delavcev, ki so glasovali „ZA“ GOSTINSKA ENOTA 85% EMBALAŽNICA 84% PLASTIKA 81 % AVTOPARK 80% K UH. APARATI 80% GALVANA 80% POHIŠTVO 78% ELEKTRONIKA PTUJ 77% HLAD. TEHNIKA 76% ZAMRZOVALNIKI 75% ŠTEDILNIKI 75% GRADB. ELEMENTI 75% ORODJARNA 71 % PRALNA TEHNIKA 71 % MGA NAZARJE 71 % ELEKTRONIKA 63% VZDRŽEVANJE 62% D S S S 58% KONDENZATORJI ROGATEC 84% REFERENDUM USPEL V ČASU OD 25. pa do 28. junija smo se delavci Gorenja TGO na zborih delavcev odločali o sprejetju treh samoupravnih aktov in jih na referendumu, v petek 29. junija, tudi sprejeli. Tako smo si zagotovili še globlji in bolj sistemiziran poseg v urejevanje problemov na tako zahtevnih področjih kot sta delitev dohodka in stanovanjska izgradnja. Ti samoupravni akti so: — samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev skupne porabe — pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in delitev sredstev skupne porabe, ter — samoupravni sporazum o združevanju in uporabi sredstev stanovanjske izgradnje. Medtem ko gre pri prvih dveh aktih za spremembe pri obračunavanju nadomestil odsotnosti delavca, ki se plačujejo iz dohodka temeljne organizacije, gre pri tretjem dokumentu za nov akt. Z njim naj bi si delavci zagotovili planirano reševanje stanovanjskih potreb in zagotavljanje sredstev v te namene, kar jim bo omogočilo čimprejšnjo rešitev stanovanjskega problema. V predhodni tromesečni javni razpravi je bilo največ tehtnih pripomb in dopolnil izrečenih glede samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev stanovanjske izgradnje, pri prvih dveh aktih pa v javni razpravi ni bilo izrečenih bistvenih priporih. Število delavcev, ki so se odločili za sprejetje samoupravnih aktov, je pro-centualno izraženo v spodnjih tabelah. Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in delitev sredstev skupne porabe: TOZD odst. del., ki so glasovali „ZA“ EMBALAŽNICA 84% GOST. ENOTA 84% PLASTIKA 82% GALVANA 81 % GRADB. ELEMENTI 81 % AVTOPARK 80% KUHALNI APARATI 80% KONDENZATORJI ROGATEC 80% HLAD. TEHNIKA 76% ELEKTRONIKA PTUJ 76% ZMRZOVALNIKI 75% ŠTEDILNIKI 75% POHIŠTVO 71 % PRALNA TEHNIKA 70% MGA Nazaije 70% ORODJARNA 68% ELEKTRONIKA 63 % VZDRŽEVANJE 62% D S S S 62% Samoupravni sporazum o združevanju in uporabi sredstev stanovanjske izgradnje: TOZD Odst. delavcev, ki so glasovali „ZA“ GOST. ENOTA 86 % EMBALAŽNICA 84 % KONDENZATORJI ROGATEC 82 % AVTOPARK 80 % PLASTIKA 79 % KUHALNI APARATI 79 % GALVANA 79 % ELEKTRONIKA PTUJ 79 % ŠTEDILNIKI 76 % ZMRZOVALNIKI 75 % GRADBENI ELEMENTI 75 % HLADILNA TEHNIKA 72 % POHIŠTVO 71 % PRALNA TEHNIKA 70 % MCA NAZARJE 67 % VZDRŽEVANJE 59 % ORODJARNA 59 % D S S S 56 % ELEKTRONIKA 53 % Referendumov se je skupaj udeležilo 7032 delavcev. Od teh se jih je 5658 oziroma 80 odstotkov, odločilo za sprejetje omenjenih samoupravnih aktov. V delovni organizaciji Gorenje Promet — Servis pa so se delavci na referendumu odločali o sprejetju: 1. Samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za stanovanjsko izgradnjo, ter 2. o spremembi Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in o uporabi sredstev skupne porabe. Rezultati tega glasovanja pa so naslednji: TOZD odstotek delavcev, ki so glasovali „ZA“ prvi akt drugi akt TOZD Servis in maloprodaja 65 % 58 % TOZD Promet 70 % 74 % DSSS Gorenje—Promet Servis 89 % 90 % Kot kažejo rezultati, so bili na referendum med najbolj pripravljenimi delavci TOZD Kuhalni aparati. To se kaže tudi v dobri udeležbi, posebej še če upoštevamo, da je v tem času veliko delavcev zaradi bolezni ni bilo na svojih delovnih mestih. O vzrokih za velik odziv delavcev in za uspešen potek referenduma v tej TOZD, je ODER DARKO, mojster v TOZD KUHALNI APARATI in član pripravljalnega odbora za ustanovitev 00 ZSMS v tej temeljni organizaciji, povedal naslednje: V naši temeljni organizaciji je kljub temu, da smo zelo mlad kolektiv v zadnjem času vladalo skoraj popolno mrtvilo v dejavnosti mladih. Vzrok za tako neangažiranost mladih je treba iskati v tem, da se mladi po odhodu nekaterih mladinskih funkcionarjev v druge delovne organizacije niso bili sposobni dovolj hitro reorganizirati in oživiti dejavnosti svoje organizacije. Zato smo na pobudo 00 ZK naše delovne organizacije ustanovili iniciativni odbor, ki naj bi povezal mlade in jih vzpodbudil, da zopet pričnejo organizirano delovati. Akcija ob pripravljanju in izvedbi referenduma je bila prvi konkreten rezultat teh prizadevanj. Sodelovali smo predvsem v obveščanju sodelavcev o pomenu referenduma in pri pripravi volišča, ki smo mu skušali dati kar najbolj praznični izgled. Povedati moram, da je ob sodelovanju z drugimi družbeno političnimi organizacijami, predvsem pa s predsedstvom sindikata, akcija v celoti uspela. To je hkrati tudi najboljši porok, da bo v bodoče ob večji vključenosti in angažiranosti mladih, delo mladinske organizacije steklo in uspešno zaživelo. Prav bi bilo, da bi takšne akcije dajale vzgled in vzpodbudo ostalim mladim v delovni organizaciji. Nekoliko drugačna pa je bila slika glede uspešnosti referenduma in števila udeležencev v delovni skupnosti skupnih služb. O tem, kje so vzroki za takšen odziv delavcev, je JOŽE MEH, sekretar 00 ZK DSSS — splošne službe povedal naslednje: Rezultati analiz, ki so bile opravljene takoj po referendumu, so pokazali relativno veliko nezainteresiranost naših delavcev, kar je v vrstah komunistov takoj vzbudilo pozornost. Na sestanku sekretariata naše 00 ZK smo zato preanalizirali možne vzroke in ugotovili naslednje: sama udeležba v bistvu ni bila tako slaba, kot kažejo statistični podatki, saj se ob upoštevanju upravičenosti delavcev zaradi bolezni, službenih potovanj ali porodniških dopustov, referenduma ni udeležilo okoli devet odstotkov delavcev DSSS, od tega le tri procente iz splošnih služb. Glavni vzrok za takšno udeležbo pa je, poleg nezainteresiranosti nekaterih delavcev za njihove temeljne samoupravne pravice in dolžnosti, v slabi informiranosti, ki pa je v največji meri posledica razpršenosti naših delavcev. Na sestanku smo tudi razmislili o možnosti doslednejšega obveščanja delavcev in mislim da v bodoče takšne »organizacijske11 težave ne bi več smele biti vzrok za širše in uspešnejše odločanje delavcev. Vito Kumer Poenotenje stališč NOVA OBLIKA SODELOVANJA KOMUNISTOV DELOVNE ORGANIZACIJE GORENJE PROMET-SERVIS Prejšnji mesec so se v Velenju zbrali sekretarji vseh 16 osnovnih organizacij Zveze komunistov v delovni organizaciji Promet—Servis. Na tem delovnem sestanku, ki bo odslej postal stalna oblika njihovega srečevanja, so poleg rezultatov poslovanja delovne organizacije ter akcijskih nalog komunistov, obravnavali tudi delovanje družbenopolitičnih organizacij v Promet —Servisu. Poudarili so, da je potrebno povezanost med sindikatom, ki je sicer funkcionalno organiziran, in med ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami okrepiti. Posebno pozornost pa bi morali posvetiti mladinski organizaciji, ki je žal popolnoma neaktivna in se niti v delovni organizaciji niti v delovnih enotah ne uveljavlja kot samostojen subjekt. Prav zato bi bilo potrebno najprej spodbuditi ponovno organiziranje mladine ter jo povezati najprej v okviru delovne organizacije in kasneje tudi v sozdu. Komunisti, ki so obravnavali rezultate poslovanja, so v svoji razpravi ugotovili, da so stroški poslovanja visoki in da doseganje boljših rezultatov poslovanja ovira tudi neusklajenost planov posameznih delovnih organizacij, ki te plane pogosto spreminjajo. Posebne probleme pa povzročajo težave z dobavo repromateriala ter nenehno zviševanje njihovih cen. Sekretarji, ki so različno ocenili delo svojih osnovnih organizacij, pa so opozorili predvsem na premajhno povezanost med posameznimi osnovnimi organizacijami, iz katere izhaja tudi akcijska neusklajenost. Predvsem pa bi bilo potrebno ojačati informacijske tokove in razširiti informiranje. Sedanja oblika delovnih sestankov, na katerih bodo poenotili stališča in ideje, bo prav gotovo pomagala pri usklajevanju akcijskih programov. Pri sprejemanju letnih in srednjeročnih planov, samoupravnih sporazumov in urejevanju medsebojnih odnosov, ki temeljijo na delitvi po delu, morajo sodelovati prav vsi komunisti. Njihova izhodišča za reševanje teh nalog pa so predvsem stabilizacijske naloge, ki so bile sprejete na delavskih svetih ter akcijske naloge sindikata. S takšnimi sklepi so se sekretarji razšli, da bi jih v svojih sredinah, kjer delajo in živijo, skušali uveljaviti! VARSTVO PRI DELU POROČILO IN ANALIZA O NESREČAH PRI DELU V PRVEM POLLETJU 1979 V šestih mesecih letos je bilo zaposlenih v TGO Gorenje Velenje, Gorenje Promet Servis, Gorenje Interna banka ter Gorenje SOZD-DSSS, 9707 delavcev. V istem času je bilo v službi varstva pri delu prijavljenih 330 primerov nesreč pri delu, pri katerih je bila potrebna zdravniška pomoč. Število predstavlja 3,4 % od skupnega števila TAKŠNIH, PREPOVEDANIH SLIK JE TUDI PRI NAS VSE PREVEČ zaposlenih. V primerjavi z lanskim prvim polletjem se je število nesreč povečalo za 43, št. zaposlenih v istem obdobju pa za 1022. Od 4897 moških se jih je poškodovalo 191, od 4810 žensk pa 131. Na delovnem mestu se je ponesrečilo 264 delavcev, kar 66 pa na poti na delo in z dela. Po številu primerov nesreč ne izstopa skoraj nobena ura, po dnevih pa je bilo največ primerov nesreč ob ponedeljkih (72) in torkih (62). Januarja je bilo 66, februarja 49, marca 68, aprila 50, maja 46 in v juniju 51 nesreč pri delu. Kar 161 poškodb je bilo na rokah, 95 na nogah, ostale pa na telesu (27) in glavi (47). Značilno za vrsto poškodb so tudi udarci (157 primerov) ter vrezi s pločevino (76 primerov). Še vedno je vzrok za nesreče pri delu v 168 primerih neprevidnost. Pojem strokovno razložimo na nedisciplino, malomarno opravljanje dela, zavestno kršitev predpisov in zaščitnih preventivnih mer, vse pa je gotovo posledica zavesti velike večine zaposlenih. Kar v 57 primerih gre za neznanje ah nepoučenost zaposlenih, vendar se je stanje iz lanskega primerjalnega obdobja precej popravilo. Po TOZD smo zabeležili naslednje število nezgod in odstotek nesreč v primerjavi s številom zaposlenih delavcev: TOZD Štev. nesreč Indeks Štedilniki 31 4,64 Pralni stroji 50 8,14 Hladilna tehnika 22 3,75 Kuhalni aparati 32 6,49 Zamrzovalniki 30 5,66 Galvana 11 4,86 Plastika 4 2,89 Elektronika 5 0,01 Elektronika Ptuj 13 4,36 Pohištvo 5 2,71 Embalažni ca 5 5,68 Avtopark 10 4,46 Orodjarna 15 8,28 Gostinska enota 4 3,84 Kondenzatorji Rog. 9 8,57 MGA Mozirje 2 0,06 Keramika 5 2,53 Vzdrževanje 25 6,18 DSSS TGO Gorenje 18 1,42 DO Servis in MP 34 1,42 Pregled nesreč pri delu je bil izdelan kot spremljajoča naloga SVD ter pokazatelj stanja na področju varstva pri delu ter prizadevanja, da se zagotovi zaposlenim čim boljše in varnejše delovne pogoje. Stanje nesreč pri delu ne nazaduje, čeprav je trend upadanja števila nesreč že poldrugo leto ustavljen. Resnost nesreč je manjša, tako tudi število težkih nesreč. Menimo, da bi bilo nujno potrebno usmeriti več naporov v zmanjševanje števila nesreč, ker so le—te vzrok za številne izgubljene delovne dni, to pa onesposoblja proizvodni potencial, kvaliteto ter povečuje potrebo po zaposlovanju novih kadrov. Velikemu številu nesreč pripisujemo v glavnem dva vzroka. Uvajanje v delo novozaposlenih je nekvalitetno, nadzor neposrednih vodij v prvih mesecih dela ni učinkovit. Od tod veliko primerov poškodb z lažjimi posledicami. Vse več poškodb z rednejširni posledicami se dogodi na poti do delovnega mesta in nazaj (le—te so v veliko primerih dolge in prav težavne), nanje pa delovna organizacija ne more bistveno vplivati. Gre za prometne razmere, ki pa so vse prej kot zadovoljive, kljub vsemogočim radikalnim ukrepom v prometni praksi. Služba varstva pri delu „NIC NAS NE SME PRESENETITI" Nič nas ne sme presenetiti. Tudi elementarne nezgode ne. Prav s temi je letošnje leto prav radodarno. Spomnimo se samo potresa v Črni gori. Potem so sledile poplave. V bližini je neuije močno prizadejalo kmetijske posevke, posebej v okolici Šentjuija. V Vojvodini in sploh jugoslovanskih žitorodnih področjih je dež onemogočal žetev. Naš posnetek smo napravili v času prostih dni ob prazniku borca. V soboto zvečer je bilo. Sirene so naznanjale nesrečo. Možni nalivi so dali slutiti poplave. V mestu je voda zalila kleti. Tjakaj so pohiteli gasilci. Kaj pa v tovarni? Tudi v tovarni je poplavljalo. Voda je zalila prostore, kjer so rezervoarji z gorivom. Tukaj so postavili črpalko, vendar je bila intervencija potrebna tudi drugod. V tovarno so prihiteli najodgovornejši delavci, ki so nadzorovali položaj in hkrati ukrepali. H. J. Dopust - počitek ali še ena skrb več Zdaj, ko končno vemo, da nam ameriški vesoljski laboratorij ,,Skylab“ s svojim spektakularnim vračanjem ni prekrižal dopustniških načrtov, smo povprašali naše delavce še po tistih standardnih, vsakdanjih, pa tudi morda vsakoletnih težavah, ki jih spremljajo ob načrtovanju njihovega oddiha. LUDVIK O NUK, tehnolog v DSSS, tehnologija elektronike: ,.Dopustoval bom z družino v prikolici v Premantu-ri. Ta oblika oddiha se mi zdi zelo primerna. To možnost namreč koristim že četrtič in še vedno smo se z dopusta vračali zadovoljni. Zato menim, daje kapaciteta prikolic, šotorov in sob pri zasebnikih, ki nam jih nudi Gorenje, znatno prenizka. O organiziranem načinu letovanja naših delavcev smo začeli razmišljati nekoliko prepozno in v tem pogledu razvoj naše delovne organizacije prav gotovo ni usklajen z drugimi področji. Zato me je tembolj začudilo to, daje akcija — za katero sem se sam zelo zavzemal — nakupa večjega števila prikolic propadla. Ta oblika letovanja je namreč tudi v ekonomskem pogledu sprejemljiva." DRAGICA LESJAK, ekonomski tehnik v GORENJU, SOZD: „Zaradi gradnje v času kolektivnega dopusta ne .bom šla nikamor. To bom morala preložiti na jesen, ko bom združila oddih s turnejo pevskega društva .Svoboda", katerega član sem. Mislim, da bi se klub temu, da smo izredno velik kolektiv, še dalo poiskati kakšno možnost za organizirano dopustovanje delavcev. Mladi imamo izredno skopo odmerjen čas za dopust." PAVLA SUHADOLNIK, vodja telefonske centrale: „Dopust bom preživela v Vrsarju pod šotorom, ki si ga bom sposodila v Gorenju. Zelo rada taborim in upam, da bom tudi letos, ko bomo tretjič pod platneno streho, preživeli nekaj prijetnih in brezskrbnih dni. Sicer pa menim, da smo v Gorenju sredstva za organizirano letovanje delavcev pričeli zbirati prepozno in da bo v bodoče treba nadoknaditi zamujeno. “ LADO KLANČNIK, orodjar: „Zara-di dela, ki ga opravljamo orodjarji, bom v času kolektivnega dopusta najverjetneje na delovnem mestu. Kasneje pa bom kakšnih deset dni preživel v prijateljevi prikolici v enem izmed campov ob plavem Jadranu. Z dopusti je pač tako kot povsod drugje; če čakaš, da ti bodo priložnosti padle z neba, potem iz tega verjetno ne bo nič. Kdor pa se zanima za razne možnosti, lahko ob kančku sreče preživi nekaj prijetnih dni kjerkoli že.“ ABDULAH KAHVEBIČ, avtomehanik v TOZD Servis in maloprodaja: „Čas dopusta bom izkoristil tako, da bomo s prijatelji in prijateljicami mahnili s šotori na potep po Jugoslaviji ah ob jadranski obali. Gle le na to, da nimam družine, tudi nimam možnosti koristiti ugodnosti, ki jih ob dopustu nudi delovni kolektiv. Ker si torej sam poskrbim za svoj oddih, tudi nimam pravega občutka, kako je z možnostmi za organiziran dopust, ki jih nudi Gorenje." IVAN BRITOVŠEK, mojster v TOZD Embalažnica: ,.Dopust bom preživel z dmžino ob moiju, v Novalji, in sicer kot gost pri zasebniku. To pa pravzaprav ni tisto, kar sem želel. Raje bi namreč dopust preživel podobno kot lani, v hotelu, kjer smo imeli poleg ostalih ugodnosti še res odlične možnosti za rekreacijo, česar pa v času oddiha veijetno vsakdo želi. Toda že v marcu so bili pri Izletniku vsi aranžmaji zasedeni. Poleg tega so bili to večinoma sedemdnevni aranžmaji. Glede na takšne težave, na katere naletiš na vsakem koraku, se zavzemam za to, ,da bi v okviru delovne organizacije poiskali možnosti za organizirano letovanje večjega števila delavcev kot doslej. Čudi pa me to, da akcija za nakup prikolic ni uspela." Teh nekaj drobnih utrinkov glede dopustovanja je prav gotovo premalo, da bi se iz tega lahko potegnili kakšni širši zaključki ali kovali daljnosežni načrti. Vendar pa ne moremo mimo dejstva, da si naši delavci želijo orga-niziranejših letovanj in da bo v bodoče ne glede na velike težave, ki se bodo ob tem pojavljale, potrebno poiskati še kakšno možnost, ki bo olajšala težave glede dopusta kar največ delavcem. Tekst in fotografije Vito KUMER lllllllllllllllllllllllllllllllllll lllllllllllllllllllllllllllllllllll /////////////////////////////////Z/ //////////////////////////////////n//////////////U//U//////UUUUU'H' 7777///////ž/TIvz7777//7///7/////////////////////////////////////////////// obvestilo VABILO! Avto šota pri avto moto društvu ,,Šaleška dolina" Velenje bo v času počitnic organizirala 30 urni tečaj iz cestno prometnih predpisov za voznike koles s pomožnim motorjem (mini moped). Pogoj za opravljanje izpita je starost 14 let. Prijave sprejemajo v društveni pisarni vsak dan od 7. do 17. ure. obvestilo Blagajna vzajemne pomoči obvešča, da bo sprejemala prošnje za posojilo že 23., 24. in 25. julija za mesec avgust 1979. Posojilo se bo izplačevalo kot običajno, to je 14. in 15. avgusta 1979. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Žalec razpisuje natečaj za pridobitev družbenih najemnih stanovanj zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Obveščamo delavce, stanujoče na območju občine ŽALEC, ki nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja, da se na natečaj prijavijo. Upravičenci za pridobitev stanovanj zgrajenih z navedenimi sredstvi so: — družine in občani z nižjimi dohodki (na družinskega člana v letu 1978 do 3.540,00 din) — upokojeni občani in socialni podpiranci — udeleženci NOV — invalidi I. kategorije — mlade družine Prosilci, zaposleni izven občine Žalec vlagajo prošnje pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Žalec, Ul. Nade Celinšek 5. Rok za dostavo prošenj z vsemi dokazili je do 10. 8. 1979. Interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije v zvezi z natečajem v službi za stanovanjsko gospodarstvo Gorenja pri tov. Mijoče-vi do 28. 7. 1979. Služba za stanovanjsko gospodarstvo INRORMATOR — list za informiranje delovnega kolektiva Gorenje TGO. Izdaja in ureja IN DO K služba. Glavni urednik Hinko Jerčič, odgovorni urednik Marjan Salobir. Izhaja najmanj dvakrat mesečno. Naklada 7.000 izvodov. Tisk: Tiskarna Kinegraf Prevalje. Oproščeno plačila prometnega davka po sklepu 421/1.