Polhitei ^ Leto XI., št. 270 Ljnbljana, četrtek 20. novembra 1930 Cena 2 Din (jptavaištvo: Ljubljana. K.nafljeva ulica 5 — Teleton St.3122. 3123, 3124 3125 3126 laserarrv oddelek: Ljubljana, Sele»» buraova ul - Tel 3492 m 3492. Podružnica Maribor: Aleksandrov. cesta št 13 — Teleton St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ol»ca St 2 _ Teleton St 190. Račun' Dri poŠt ček lavodih: Ljub* tjana St 11842. Praha čisto 7«? I SO W-en «t 105 241 Naročnin« aoaAa mesečno 25.— Dta, m inozemstvo 40.— Dta. Uredništvo: fMi!>■■>: Knafljeva ulic. 5 Teleton it 3122. 3123. 3124. 3125 ta 3136 MMibor: Aleksandrova cesta 13 Te« lefoo St 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 3 Telefon št 190 Rokopisi ae ne vračajo. — Oglasi po tarifa Vaugoin postal nemogoč Vedno bolj neprijetna situacija za klerikalno stranko — Naraščajoč odpor proti koaliciji s Heinroehrosn — Schobrovci nočejo imeti z Vaugoinom nikakih stikov Dana}, 19. novembra. M. Politični po-!qžaj v Avstriji se vedno bolj kompli-cira in razkol med krščanskimi socijalci .in Keimwehrom je vsak dan večji. Krščanski socijalci so ogorčeni, da so heiimvehrovci za časa volilne agitacije ostro nastopali tudi proti krušcmskim socialcem ter jim tako odvzeli glasove in mandate. Zlasti v provinci narašča nezadovoljstvo krščanskih socijalcev nad koalicijo strankinega vodstva s Heitmvehrom. To nezadovoljstvo prihaja do izraza v številnih demonstrativnih resolucijah pokrajinskih organizacij. Značilen je v tem pogledu komunike vodstva krščansko-socijalne stranke na Nižiem Avstrijskem. Komunike odkrito priznava, da je bilo na seji vodstva mnogo govora o nezadovoljstvu med narodom zaradi načina Heimwe-hrovske borbe proti krščanskim socijal-cem in da mora strankino vodstvo resno računati s tem nerazpoloženjem svojih pristašev. Zelo hudo ogorčenje vlada zoper Heimwehr na Tirolskem, kjer so lokalni činitelji krščansko-socialne stranke na lastno pest prekinffi s Tlcfm- wehrom vse zveze. Nič manjše ni nasprotstvo med krščanskimi socijalci in Schobrovhn blokom. Med Vaugoinom in dr. Schobrom ne more biti niti govora o kakem sporazumu. Vodstvo Schobrovega bloka je baš te dni glede na časopisne vesti, da bodo krščanski socijalci ponudili dr. Schobru koalicijo, izdalo izredno zanimivo polslužbeno izjavo. V tej najprej sporoča, da namerava krščansko-soci-jalna stranka izraziti Vaugoinu zaupnico ter mu poveriti mandat za pogajanja z ostalimi meščanskimi strankami v svrho sestave nove vlade. Vaugoin namerava ponuditi dr. Schobru mesto pod-kancelarja ali pa mesto zunanjega ministra. Komunike k temu izrecno poudarja, da dr. Schober takih ponudb noče in ne more sprejeti, ker se sploh ne želi pogajati s človekom, ki je izzval razpust padamenta in razpis volitev brez vsake državne potrebe. Izjava zaključuje, da bo do sedanje vlade ostal dr. Schobrov blok tudi dalje v opoziciji. Nora pota gospodarstva Evrope Zahteve agrarnih držav na gospodarski konferenci v Ženevi - Ugodnostni carinski sistem za agrarne proizvode Ženeva, 19. novembra, s. Na gospodar. ski konferenci se je pričela danes razprava o ureditvi izmenjave blaga z vzhodnimi in južnimi evropskimi državami Rumunsk trgovski minister je zahteval ugodnosti sistema za poljedelske proizvo* de jugovzhodnih evropskih držav ter pred« ]ožil odboru v imenu bolgarske, madžar« ske, poljske, rumunske in jugoslovenske delegacije smernice tega sistema Po teh smernicah naj bi tvoril novi sistem pogoj« uo izredno izjemo v klavzuli največjih ugodnosti, ki jo je tudi v bodoče smatrati kot normalno ureditev mednarodne Tgo« vine. No- : sistem naj bi se načelno nana« šal na vse agrarne proizvode, ki imajo v mednarodn! trgovini gotov pomen in kate« rih prodajo ovirajo ali bodo ovirali na evropskem trgu. Po tem sistemu naj^ bi se obravnavala vprašanja prodaje pšenice, koruze, ječmena, ovsa, rži in njihovih po« stranskih vrst. V splošni razpravi je zastopnik Jug osla« vije podpiril zahteve jugovzhodnih evrop» skih držav. Ministerijalni ravnatelj dr. Posse je is« javil, da je Nemčija pripravljena pričeti pogajanja s podunavskimi državami. Go« vornik je prepričan, da v sedanjem derut« nem stanju evropskega gospodarstva ni nič bolj potrebno kakor sodelovanje. Pred« lagana zveza med jugovzhodnimi agranimi in osrednjimi evropskimi industrijskimi državami naj bi bila važen in prvi pogoj za racijonalizacdjo gospodarstva v vsej Evropi. Težave tega problema za Nemčijo so v tem, da ima Nemčija značaja mešane gospodarske države. Konferenca ie končno sklenila, da se vprašanje ugodnostnega sistema za jugo« vzhodne države v Evropi odstopi poseb« nemu odboru v nadaljnjo obravnavanje. Tudi angleški predlog je bil predložen posebnemu odboru. Sanacija nemških financ Nemški državni svet odobril načrte za finančno sanacijo — Sklicanje državnega zbora Berlin, 19. novembra d. Akcija Brunin-pove vlade za sanacijo nemških financ je »reživela sedaj že drugo stopnjo in sicer i tem, da je državni svet odobril zakonske predloge za finančno sanacijo, ki jih misli vlada predložiti zbornici Zadnja seja državnega odbora o tem vprašanju se bo vršila jutri in bo posebno svečana, ker bosta na njej podala v imenu vlade poročilo državni kancelar dr Bruning in finančni minister dr. Dietrich. Razen teb bo najbrže tudi državni zunanji minister dr Curtius odgovoril na govor francoskega ministrskega predsednika Tardieuja ter na poslednje izjave Brianda pred francosko zbornico. Predlogi, ki jih je vlada predložila državnemu svetu, so bili sprejeti sko- raj brez tzprememb, fesvzemšl pr! načrtn za novi tobačni davek in za znižanje davka na nepremičnine. Državnemu zboru, ki se bo sestal S. decembra, bo predložen t celoti sanacijski ! načrt in bo lahko pričel takoj z razpravo. | Vlada želi, da bi državni zbor sprejel finančno reformo že pred božičem. V na sprotnem slučaju bo vlada vzakonila najnujnejše predloge sanacijskega načrta s pomočjo zasilne odredbe. Po tem zaseda nju misli vlada zopet preložiti zasedanje državnega zbora za nekaj tednov. Najbrže se bo sestal šele prve dni februarja, ki bo pričel razpravljati o novem proračunu za leto 193L OBČI UPRAVNI POSTOPEK Nj. Vel. kralj je podpisal enega najvažnejših administrativnih za* konov, ki moderno in enotno urejnje postopek pri vseh upravnik oblastvih v državi Beograd, 19. novembra. A A. Nj. Vel. kralj je na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev generala Petra Zivkoviča podpisal zakon o občem upravnem postopku. To je četrti večji zakon, kar jih je bilo izdelanih na polju notranje uprave. Zakon o občem upravnem postopka uvaja za vso državo enoten način postopanja v vseh upravnih zadevah, iz-vzemši upravno-kazenski postopek in primere, ko so oblastva in njihovi organi zaradi javne varnosti pooblaščeni storiti nujne ukrepe brez predhodnega postopka. Zakon velja za vsa oblastva in njihove organe, za ministrstva, ki so jim oblastva podrejena, dalje za banovine ter za občine, kjer pa so, vpošteva-je njihove posebne razmere, za kmetijske občine določeni posebni predpisi. Ves materijal je razdeljen na 8 poglavij po posameznih oddelkih upravnega postopka. Prvo poglavje Je spIoSno ln prinaša predpise o oblastvih. o njihovi stvarni in krajevni pristojnosti, o krajevni omejitvi pristojnosti, o poverjeniu uradnega I dela drugim oblastvom ta • vzajemni pravni podpori oblastev. Zlasti so važne odredbe o občmsko-upravnem oblastvu in o njegovi pristojnosti, o sposobnosti in značaju strank, o sposobnosti za samostojno izvedbo postopka itd. Vse te zadeve so urejene analogno z načeli civilnopravnega postopka. Kot pooblaščenci smejo nastopati vse samopravne osebe. Oblast je dolžna sprejeti in predložiti vloge z morebitnimi formalnimi napakami, mora pa zaradi reda poskrbeti, da se te napake popravijo. Strankam je dovoljeno pogledati spise in vzeti prepise razen v posebnih izjemah, kakor na primer pri spisih, označerrih za zaupne. Oblastva smejo izpremeniti roke, ki so jih sama postavila, ne smejo pa izpremeniti rokov, ki so določeni po zakonih ali uredbah. V splošnem se je gledalo na to, da se v tem pogledu upoštevajo vse upravičene zahteve strank. Nadaljnja poglavja obravnavajo podrobnosti postopka v njegovih stadijih. V načelu velja princip, da se v glavnem izda samo en sklep, vendar pa se more po potrebi predmet tudi razčleniti v J različne točke ln za vsako posebej dati odločitev. Proti 'niločitvi prvo stopne oblasti je upravičena pritožbi samo na prvo višjo oblast. Po pravili pritožba odlaga izvršitev sklepa, toda zakon predvideva tudi izjeme te nop me. V pogledu izvrševanja oblasti veljj načelo koncentracije. Od tega so izvzeti samo posebni primeri kakor na primer davčne eksekucije in podobno Drugače izvrši sklep prvostopna uprav na oblast. Krajevna politična oblastvj in občine skrbe samo za izvršitev sklepa v svojem delokrogu. Do zdaj S4 upravna oblastva često postopala brei točnih predpisov in si pomagala tak« ali tako, bodisi da so se ravnala po sodnem postopku v praksi, ali pa ustvarjala neko običajno pravo. Za posamezna področja uprave m zato veljali različni predpisi, vrhu tega so bili raztreseni v nepreglednem nizi zakonov. Zdaj so ti predpisi vsi enot« in sistematično urejni. Zakon o občen upravnem postopku ukinja to nesrečn« stanje in dale v polnem obsegu enotnost javni upravi na vsem njenem področju Krščanski socialci izključili dr. Steidla S kandidiranjem na heimwehrovski listi je škodoval kr-ščansko-socialni stranki - Razkroj v Heimwehru Inomost, 19. novembra, d. Na seji vod« stva klerikalne kmetske zveze za Tiro'sko se je vršila zelo dolgotrajna razprava o predlogu, da se izključi iz nje voditelj ti« rolskih heimwehrovcev, dr. Steidle. Krogi, ki so zahtevali njegovo izključitev, so ute« meljevali svojo zahtevo s tem, da je ško« d oval dr. Steidle krščansko=socia!ni stran« ki in klerikalni kmetski zvezi, ker je na« stopil kot bivši dolgoletni klerikalni posla« nec na listi heimwehrovskega Heimatbloka ter s tem razcepil vištt krščans-kih sociali« stov. Njihov predlog je bil končno spre« jet ter včeraj objavljena izključitev dr. Steidla. Izključitev je presenetila vse tukaj$nje politične kroge. Z njeno izključitvijo so krščanski socialci pretrgali vse stike s ti* rolskim Heirowehrom in sicer tem bolj, ker so zahtevali, da mora odložiti tudi mane dat, ki ga ima v zveznem svetu. Dr. Steidle se je odločil posvetiti sedaj vse svoje sile Heimwehru ter bo stopil v I stike tudi z narodnimi socialisti, ki jib skuša pridobiti za skupen nastop. Kljub temu pa razmišljajo v vodstvu tirolskih Heimwehrov o tem. da bi zamenjali dr Steidla z novim voditeljem. Kot najres« neiši kandidat se imenuie dr. Franc Trag« seil. S tem pa ni dr. Steidle zadovoljen ter grozi že sedaj, da bo ustanovil samo« stoien He>mwehr. ki bo imel kakih 2 do 3 tisoč nristašev Razkol v vrstah Heimwehra se kaže tu« di v ostaliii zveznih deželah. Tako stoji pretežni del beimwehrovcev na Nižie Av« strijskem za deželnim voditeljem inž. Raa« bom, ki je v ostrem nasprotju s knezom Starhembergoni. Dunajske heimwehrovce vodita major Fey in major Lach. ki delu« jeta v najožjem sporazumu s krščanskimi socialci. Na Koroškem ie dobil zopet pre, vlado v vodstvu general Hiilgerth. Kako stališče bo zavzel dr Pfriemer na Štajer« skem, še ni gotovo. Predarelberški heim« wehrovci stoje še vedno v najožjih zvezah s krščanskimi socialci. Pred političnimi odločitvami v Avstriji Pogajanja krščanskih sodalcev z dr. Schobrom hi Heimwehrom o sestavi nove vlade — Možnost manjšinske vlade dr. Schobra Odstop predsednika nemške liudske stranke Prav! vzroki odstopa dr. Scholza njegova nesposobnost in stalni porazi nemške ljudske stranke Berlin, 19. novembra d. Predsednik nemške ljudske stranke dr. Scholz je podal ostavko na mesto predsednika stranke in predsednika parlamentarnega kluba. Demi-eijo dr. Scholza so napovedovali že pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami, neizbežna pa je postala po neuspehu, ki ga je doživela nemška ljudska stranka pri poslednjih volitvah, ko je izgubila eno tretjino mandatov. Dr. Scholz navaja kot vzrok odstopa slabo zdravje Splošno pa je znano, da je bil dr. Scholz prisiljen odstopiti, ker je pod njegovim vodstvom doživljala stranka poraz za porazom in je bil poleg Hugenberga vsekakor eden najbolj slabih voditeljev nemških strank. Na čelu ljudske stranke je stal nad 7 let Ker ni niti sam dobro politično usmerjen ln ga je mogoče prište- vati med liberalce ali pa tudi med nemške nacionalce, ni čudno, da Je doživljal neprestano poraze Značilno je tudi, da je bil baš dr. Scholz oni, ki je najbolj oviral dr. Stre-semanna ter na vse načine razbijal njegove zveze z levičarji, predvsem s socialisti. Po dr. Stresemannovi smrti je bila ena prvih ScholzovLh potez, da je razbil veliko koalicijo ter indirektno prisilil socialiste, da so stopili v opozicijo. Njegov poslednji politični korak je bil ta, da je pristal na to, da so ga volili narodni socialisti kot protikandidata za predsednika novoizvoljenega državnega zbora Naslednik dr. Scholza bo najbrte postal poslanec dr. Dingeldey, k! j« znan kot eden bivših najboljših prijateljev pokojnega Stresemanna. Namestnik predsednika pa bo postal poslanec Hugo. Nemiri v Španiji se nadaljujejo Pripravljenost vojaštva v Madridu - Izgredi v provinci - Ponovni spopadi v Barceloni Madrid, 19. novembra. č. Snoči je vojaštvo zasedlo vse strategične točke na madridskih ulicah in trgih. Tudi vsa okolica mesta je bila strogo zastražena, ker so pričakovali, da bo prišlo do velikih nemirov. Vsak avtomobil je bil ustavljen in natanko pregledan. Noč pa je minula brez vsakršnega incidenta. Ob 7. zjutraj se je vojaštvo umaknilo v vojašnice. Pač pa je prišlo ponoči in danes v provinci do večjih izgredov. V Barceloni so komunisti napadli tovar- no eementa, pregnali delavstvo hi uvedli popolnoma komunističen režim. Šele vojaštvo je komuniste obvladalo in jih aretiralo. Oblasti mislijo, da je bil to samo poizkus za večjo komunistično akcijo. Barcelona, 19. novembra, o. Stavka traja nadalje. Kljub temu vozijo avtobusi in cestna železnica. Prišlo je sicer do manjših spopadov, ki pa niso imeli revolucionarnega značaja. Dunaj, 19. nov. g. Pogajanja v krščansko - socialnem parlamentarnem klubu so trajala do poznih večernih ur. Zaupnica, ki jo je zahteval kancelar Vaugoin za sedanjo vlado, ni bila Izglasovana, ker Je klub sma tral, da Je odveč Deželnemu glavarju Nižje Avstrije poslancu dr. Bureschu je poverjen nalog, naj prične b Schobrovim blokom ln poslanci Heimwehra pogajanja o sodelovanju v vladi. Ker se Je Schobrov blok že odločil, da ne bo sodeloval v Vau goinovi vladi in tudi heimwehrovc) ne na-meravado vstopiti vanjo, bodo pogajanja trajala najbrže precej časa Smatra se, da je popolnoma gotovo, da bo sedanja vlada podala ostavko. Pri tem ni izključeno, da bo v teku pogajanj sestavljena manjšinska vlada dr. 8chobra. ki bi jo podpirali krščanski socijalci In socljalnl demokrati. Dunaj. 19. novembra s. Danes so se sestali novoizvoljeni krščansko-socialnl poslanci zaradi konstituiranja parlamentarnega kluba Za predsednika kluba je bil Izvoljen nlžjeavstrijski deželni glavar dr. Bu- resch. Na tem sestanku je bilo sklenjeno, da bodo krščanski socialci ostali na temeljih ustave ter Je bil predsednik kluba pooblaščen, da že jutri prične z vsemi strankami pogajanja zaradi sestave večine. Rok za sestanek parlamenta se je nekoliko oddaljil. ker bodo bržkone vložene proti volilnim izidom v posameznih okrajih pritožbe. Zato se za enkrat tudi še ne bo Izvršila preosnova vlade. Parlamentarni klub Helmatblacka se ne bo konstituiral pred petkom, ker še n! gotovo, kdo bo prevzel dva mandata, ki mu gredo po ostankih glasov Razen tega hoče klub počakati na Izid posvetovanj krščanskih socialistov, od katerega je odvisno bodoče stališče Heimatblocka Blok je načeloma pripravljen sodelovati v vladi, vendar le s pogojem, da se ohrani dosedanja desničarska smer In da dobi najmanj en ministrski portfelj, najrajše resor notranjega ministrstva, ki naj bi ga zasedel zaupnik Heimwehra. Povratek rumunske opozicije v parlament Vodja liberalcev zahteva razpust parlamenta in nove volitve — Pomiri jivost Bratiana Bukarešta, 19. novembra, d. Na včerajšnji seji parlamenta so voditelji političnih strank odgovarjali na kraljev poziv, v katerem jih je naprosil, naj se vsi udeležujejo parlamentarnega dela^ V imenu liberalne stranke je izjavil bivši minister Duca, da se je na kraljev poziv odločila vrniti se v parlament, zaradi zelo vznemirjujočega notranjega in zunanjega položaja pa zahteva razpustitev parlamenta in nove volitve. Liberalna stranka je trdo odločena, nuditi kralju Karlu vso svojo pomoč, kakor jo je vedno nudila njegovim prednikom na prestolu. Za njim je govoril voditelj liberalnih di-sidentov Bratianu, ki je izjavljal, da želi njegova stranka samo nadzirati delo vlade ter ne bo dopustila nobenih slabosti več, kakor tudi ne bo nikdar oprostila napak, ki so dovedle državo na rob propada. Slednjič je še pristavil, da je zaradi izredno kritičnega položaja, v katerem se domovina nahaja, nasprotnik vsakih novih volitev, ki bi samo še povečale sedanji nered in razburkale politične strasti. Predsednik vlade Mironeseu je vzel na znanje izjave obeh struj liberalne stranke. Dejal je, da sicer ni preiskovati, katera predstavlja pravo mišljenje liberalne stran- ke, vendar pa je pokazal Bratianu ▼ svoji izjavi širokogrudnost in smisel za težave, s katerimi se mora boriti vlada, dočim veje iz besed ministra Duca samo politična strast in zaslepljenost Nov italijanski predlog o razorožitvi London, 19. nov. d. »Daily Telegraph« poroča, da so predložili italijansKi dele« gati na pripravljalni razorožitveni komisiji ostalim delegacijam spomenico, v kateri izjavljajo, da je italijanska vlada priprav« ljena pristopiti k londonski pomorski po« godbi, če bodo države, ki so jo že iw Idi« sale, podpirale njeno stališče v vprašanju pomorske paritete. V zahvalo za to ;a pripravljena Italija podpirati ameriško <-ia» lišče, da se ne sme znižati število naiv^šje dopustne tonaže za velike vojne ladje pod 35.000 ton. Italija bo tudi podpirala imele« ško stališče v vprašanju stroge omejitve tonaže pomožnih ladij, kakor so lahke «;ri« žarke, rušilci, podmornice itd. Važne izjave Nj. Vel. kralja Pariz, 19. novembra. M. »Le Journal« objavlja intervju znanega francoskega novinarja Henrija Barbya z jugoslo-venskim kraljem Aleksandrom. Henn Barby se je mudil v Beogradu ob prilik odkritja spomenika hvaležnosti Franci-Ji ter je imel prj tej priliki s kraljem Aleksandrom razgovor, čegar vsebino je objavil v svojem listu. Izjave kralja Aleksandra so vzbuddle v vseh političnih krogih veliko senzacijo. Nj. Vel. kraljica kumica praporu Jadranske Straže Beograd, 19. novembra AA. Njeno Veličanstvo kraljica Marija bo kumo-vala zastavi beograjskega krajevnega odbora Jadranske Straže. Blagoslovitev zastave bo v drugi polovici decembra. Nj. Vel. kraljica je danes sprejela odposlanstvo beograjskega odbora Jadranske Straže in se je ob tej priliki zanimala za delo in napredek te organizacije. Seja VZS Beograd, 19. novembra AA. Državni zakonodajni svet je imel danes sejo od 16. do 19. ure. V pretresu je bil načrt uredbe o lekarnarskih zbornicah. Pretres ie v načelu končan in se je začelo proučevanje v posameznostih. Kot referent ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje se je seje udele-ležil inšpektor dr. A. Štampar. Na seji je bila izvoljena sekcija za proučevanje zakona o izpopolnitvi zakona z dne 25. aprila 1894 o ureditvi zemljiške zaiednice. v katero so stopili člani sveta dr. Šurmin, dr. Svetislav Popovič in dr. Balen. Prihodnja seja bo 20. t. m. ob 16. popoldne. Plačevanje rentnega davka Beograd, 19. nov. AA. Glede na vlogo vojvodinskih bank je obvestilo fina lčno ministrstvo ministrstvo za pravosodje, v katerih primerih je dovoljeno plač^ati sodnim potom davke na rente, in v Kate« rih primerih ne. Kadar gre za družbe, ki so obvezane javno polagati račune, -akrat postane ta davek in njegovo izterjavanje obvezno samo takrat, če dobiček, za kate« rega gre, ne spada pod drugače snecifici« rano vrsto davka. Izplačilo odškodnine za odvzeta zemljišča Beograd, 19. novembra č. Finančno ministrstvo je izdalo okrožnico na vse finančne direkcije, glasom katere morajo v roku 15 dni izplačati odmerjene odškodnine za razlaščena zemljišča, ki so bila odvzeta s strani države. Bolezen Gospodnetiča krenila na bolje Beograd, 19. novembra p. Stanje nevarno obolelega pomočnika finančnega ministra g. Frana Gospodnetiča se je tekom današnjega dneva že tako .zboljšalo, da zdravniki za njegovo življenje niso vefi v skrbeh. Smrt pod avtobusom Zagreb, 19. nov. n. Davi ob 7. se je pri» petila v bližini Maksimira smrtna nesreča. Avtobus, ki vozi na piogi Zagreb-Sv. Ivan Zeleni, je povozil do smrti 211elnega mestnega delavca Pavla Kun teka. Kir.itek se je peljal s kolesom. Kakor pripoveduj« aretirani šofer avtobusa, je vozil po na« pačni strani. Ko se n>u je hotel šofer y zadnjem trenutku izogniti, je naglo ::-enil na stran. V istem trenutku je zavori! oa drugo stran tudi Kuntek. Zaradi naelng* okreta se je avtobus prevrnil in smrčki pod seboj kolesarja, dočim se potafcoM ▼ tobusu ni zgodilo nič hudega. >JUTKQ i št 270 17 milijonov za tlakovanje ljubljanskih cest Definitivna odobritev velikega gradbenega načrta t zvezi z novo ljubljansko carinarnico — Vse do sedaj odobrene investicije bodo veljale 27 milijonov Beograd, 19. novembra, d. Kakor je harjeve ceste, ta* bo glavna dovozna izvedel vas poročevalec, so vsa pristoj- i cesta k novi carinarnici in važna Dro- na mimtfrfffvo t, nn>i ..-ci fJ»1<1»lX«A in f MA^M. —ii . — _ ______< a na ministrstva, v prvi vrsti finančno in gradbeno, odobrila kredite in podrobne načrte že tudi za izvedbo drugega dela velikega gradbenega programa v zvezi z zgradbo nove carinarnice v Ljubljani. Na novo odobrena dela bodo veljala skoro 16 miljonov dinarjev in jih bo ljubljanska mestna občina lahko takoj razpisala. Dočim je prvi, že pred tedni odobreni del gradbenega načrta vseboval zgraditev potrebnih poslopij za novo carinarnico, obsega sedaj odobreni drugi del v prvi vrsti popravilo in tlakovanje onih cest, ki se lahko smatrajo za dovozne ceste k carinarnici. Odobrena so naslednja dela: 1. utrditev s kockami tlakovanih delov Miklošičeve, Masarykove in Res-ijeve ceste s tem. da se bodo kocke zalile z asfaltom; 2. tlakovanje in delna preložitev Vil- metna žila za ves severni del mesta; 3. tlakovanje vsega dvorišča v novi carinarnici; 4. tlakovanje Šmartinske ceste; 5. podaljšanje Masarykove ceste za kolodvorom od Resljeve vse do Šmartinske ceste; 6. asfaltiranje Resljeve ceste od Ko-tnenskega ulice do kolodvora; 7. tlakovanje, odnosno asfaltiranje Gosposvetske, Celovške In B!eiweiso-ve ceste. Odobreni proračuni za vsa ta dela znašajo 15.994.000 Din. K temu je treba prišteti še 9.139.000 iDn. ki so bili odobreni za zgradbo carinarniških objektov in 1.803.000 Din, ki so bili odobreni za nakup potrebnega stavbišča, tako da znaša skuDna vsota 26.936.000 Din. Vsi ti izdatki se bodo pokrili iz kaldr-minskega fonda. Priprave za kongres Narodne odbrane Kongres naj bo velika manifestacija narodnega edinstva - Ustanovitev zveze vseh nacionalnih društev ! Makedonstvujušci pred sodiščem Vanče Mlhajlov obtožen zaradi umora Vasilja Pundeva. Sofija, 17. novembra. V sredo, 19. t. m. se prične pred tukaj« nšjim sodiščem razprava proti morilcem novinarja Vasrlja Pundeva. Za razpravo vlada ne smo v glavnem* mestu, temveč po vsej Bolgarski ogromno zanimanje, ker gre tu za oni srdki boj med obema stru. jama makedonstvujuščih, ki že toliko ča« sa namaka boigarska tla s krvjo rodnih bratov, za boj med »mihajlovisti« io »pro« togerovisti«. aZnimanje javnosti je tem večje, ker je poleg obeh krivcev Dimitrija Ivana Mediarskega in Nikole Angelov«Sta« menkova obtožen kot naročilec umora glavni vodja majcedonstvujuščih, sam Van* če Mihajlov. Medarski in Stamenkov sta bila takoj po umoru Pundeva aretirana in bosta kot obtoženca prisostvovala razpra« vi, dočim se bo pa Mihajlovu, ki jc »izgi« nil«, sodilo v njegovi odsotnosti. Vasilij Pundev je bil pred svojo smrtjo ravnatelj glavnega glasila »protogerovi« stov«, v Sofiji izhajajočega »Vardarja«. Ko je bil general Protogerov umorjen od pri« stašev Ivana Mihajlova, je Pundev v te« daujem svojem listu »Luči« pričel srdito borbo proti Mihajlovu Poleg tega ie ob« javil posebno brošuro, v kateri je ostro nastopil proti terorju Ivana Mihajlova in njegovih četašev, Mihajlova samega je Pundev v tej svoji brošuri naziva! »blaz« nega zločinca« in »krvavega morilca«. 2e ta brošura je Pundevu prinesla smrtno ob« sodbo s strani »mihajlovistov«. Jeza in srd proti njemu pa sta še narastla, ko je Pun« dev prevzel vodstvo lista »Vardarja« in je Npva zaupnica Tardieujevi vladi o odpifshi doflhiženih vojakov v francoski zbornici - Napoved ostevte finančnega ministra Reynauta Pariz, 19. novembra d. Včeraj se je vršila v zbornici razprava o petletnem na- črtu za pospeševanje francoskega narodne ffa gospodarstva s pomočjo velikih Javnih del. Kot prvi ie nastopil socialist Bedouce, ki je zahteval naj država posveti večjo pozornost socfaMm vprašanjem ter spored-no s petletnim gospodarskim načrtom izdela tudi predloge za čim večjo in uspešnejšo socialno zakonodajo. Po njegovem govoru je bila razprava o petletnem gospodarskem načrtu preložena, nakar se je pričela razprava o odpustu 10.500 vojakov, ki so že davno odslužili vojaški rok in ki jih vojaška uprava še vedno drži v vojašnicah. Med razpravo so desničarji zelo burno protestirali proti socialistom ter Jim očitali, da s takimi odkritji škodujejo vojski in državnim interesom. Ker socialisti niso hoteli popustiti, Je postavil predsednik vlade Tardieu vprašanje zaupnice, ki |e bila sprejeta s 348 proti 248 glasovom. Komaj se ie poleglo razburjenje zaradi zadeve odpusta odsluženih vojakov, ko so izbruhnili novi nemiri pri obravnavanju socialistične in radikalne interpelacije o sestavi parlamentarne preiskovalne komisije za finančni polom Oustricovega bančnega koncema. Socialisti zahtevajo v svoji interpelaciji, naj vlada ugotovi, ali niso bili poleg že odstopivšega ministra Pereta zapleteni v to zadevo še kaki drugi ministri. Radikalna interpelacija pa je v tem pogledu še ostrejša, ker očita finančnemu ministru. da je bil obveščen o pravnem položaju Oustricovega koncema in da ie celo podpiral s prikritimi ukrepi njegovo škodljivo delovanje. Zaradi teh očitkov je izjavil finančni mf-nister Peynaul, da bo podal ostavko. Odločno pa zavrača očitke, da js podpiral škodljivo delovanje Oustricovega koncema s tem, da je dovolil kotiranje delnic »Hot-fra«, pri katerih so izgubili kupci 90 milijonov frankov, ker ni mogel zabraniti borzi, da ne bi dovolila tega kotiranja. Drzen roparski napad v okolici Beograda Beograd, 19. novembra, p. V predsedstvu Varodne odbrane se vrše priprave za letošnji kongres organizacije, ki se bo vršil 22. In 33. novembra v Skoplju. Predsednik general Ljubomil Miljič je danes odpotoval v Skoplje, da uredi vse potrebno. Kongres Narodne odbrane v Skoplju bo velika manifestacija narodnega edinstva. Dosedaj je prijavilo udeležbo nad 500 delegatov iz vseh delov države. V zadnjih letih je Narodna odbrana prešla v narod in se je število njenih organizacij pomnožilo od 153 na 407. Razveseljivo je dejstvo, da se ideja Narodne odbrane posebno širi na Hrvatskem in j v Sloveniji, zlasti pa v obmejnih pokraji- j nah bivše mariborske oblasti, kjer ima v vsakem večjem kraju svojo organizacijo. Sam kongres bo razdeljen na tri dele. Interne zadeve bo reševala skupščina delegatov, svečani del in zaključne manifestacije pa bodo javne Ena izmed važnejših točk dnevnega reda bo tudi vprašanje priprav za jubilejni kongres leta 1933, ko bo poteklo 30 let od ustanovitve te zaslužne nacijonalne organizacije. Kougres bo razpravljal tudi o ustanovitvi zveze vseh nacionalističnih društev v svrho ojačenja njihove skupne akcije na nacijonalnem preporodu vsega naroda. Beograd, 19. novembra, p. V pretekli noči je bil v Železniku, v neposredni bližini Beograda, izvršen drzen roparski napad. Ne-njem dan za dnem objavljal ogorčene znani oboroženi roparji so napadli mlin in-napade proti Ivanu Mihajlovu in njegovim I dustrijca Klinskega, ubili mlinarjeveea sina pristašem. Ko je po umoru Baždareva Ivan Antonoviča in izropali blagajno. O storilcih Mihajlov napovedal pokotj vseh svojih I ni še nobenega sledu. Pred enim letom Je nasprotnikov, je Pundev v »Vardarju« nas I bil izvršen na tn mlin sličen roparski napad, ni«5flh »OH tf rwnrnr\cf rra mol'<»nAnclr» tir* I ki if» ostal VSO no rlonac r^ ,,, ; /-. n V - i ^ Naš kralj pokrovitelj mednarodnega letalskega kongresa Vršil se bo meseca decembra v Parizu obenem z veliko mednarodno letalsko razstavo pisal: »Odgovornost za makedonske umo« re pada na temne zločinske kroge Ivana Mihajlova, ki je Sofijo preplavil z moril* ci«. Pundev je že tedaj pisal, da ga stalno zasledujejo pristaši Ivana Mihajlova. da bi ga umorili, in je tudi vedno imel pri sebi spremljevalca za svojo obrambo. Dne 4. marca t. 1 je Pundev sedel s svo« jim znancem Hristom Ninčevom in svo« boditelj«. Ko so vsi trije krenili proti ulici, v kateri so stanovali, so jih napadli trije neznanci, ki so s streli umorili Dimitrova in nato tudi Pundeva, dočim je Minčev ostal nepoškodovan. Proti svojemu običaju je sofijska žandarmerija aretirala vse tri sto« rilce. Bila sta to sedanja obtoženca Me« darov in Stamenkov, ki sta priznala, da sta umorila Pundeva in Dimitrova, in Strahil ki je ostal vse do danes nepojasnjen. Zato' domnevajo, da so bili tudi tokrat na delu isti siorilci. Ustreljen izgrednik v Zagrebu Zagreb, 19. nov. n. Zagrebška policija je danes izdala naslednji komunike: Sinoči okrog 10. zvečer je prišlo v kavarni na Savskem kolodvoru do izgredov nese družbe. Ko je policijski stražnik pozval iz« grednike, naj mirujejo, so ga napadli in pretepli, nato pa pobegnili. Ker se na oo* žive stražnika niso ustavili, je ta oidal za njimi več strelov iz revolverja. Pri ;em Konj v Blejskem jezeru Bled, 19. novembra. Te dni se je zopet pripetila svojevrstna nesreča pri gradbi hotela »Toplice« na BIe» du. Neki hlapec, uslužben pri lesnem ti« govcu Stanku Muleju na Mlinem, je peljai voz peska ob jezeru. Ko pa je zapeljal n.« leseno teraso nad jezerom, preperele deske niso mogle zdržati teže konja, zato so se prelomile in konj se je začel udirati vedro globokeje. Voz so še pravočasno odpregii, a konj se je pogrezal vedno bolj in bolj v jezero, dokler ni izginil pod teraao. 2e so mislili, da bo po njem, a kmalu se je pri« kazal na površju jezera več metrov cd brega, kjer je prav pridno plaval in ko« bacal ter se vzdrževal na površju. Prisotni delavci so še pravočasno skočili v bližrji čoln, prijeli konja za uzdo in ga srečno privlekli na obrežje jezera. Konju se k sreči ni pripetilo nič hudega, le okopa! se je prav pošteno, že v precej hladnem je« zeru. — Pravijo, da danes že zopet preva« ža pesek. Zatiranje nalezljivih boleztrf Beograd, 19. novembra AA, Minister socialno politiko in narodno zdravje je na Topukovf "sot rudnik ITpa I Š so /a težko ^fene^p^lfTočil SS& K ° je odločno, zanikal soudeležbo in trdil, da | nieo. in^v^Sz^^l^ m o izvedbi potrebnih ukrepov. : Beograd, 19. novembra AA. 23. decembra bo v Parizu 1. mednarodni kongres za varnost v letalstvu. Ta kongres priredi francoski odbor za letalstvo na pobudo francoskega letalskega ministrstva. Na ..dnevnem redu kongresa so tele glavne točke: J. vprašanje znanstvenih in tehničnih ., izumov, ki utegnejo služiti varnosti v le-taJstvu; 2. vprašanje varnosti v raznih panogah letalstva; 3. vprašanje dokumentov in statističnih pregledov, ki utegnejo služiti propagandi letalske varnosti vsem slojem prebivalstva. Na prošnjo francoskega odbora je blagovolil Nj. Vei. kralj Aleksander prevzeti pokroviteljstvo tega kongresa obenem s kraljema Španije in Belgije, princema Luksem-burskim in Monaškim in predsedniki republik Francije, Letonske in Litve. • Za šefa jugoslovenske delegacije na kongresu kakor tudi na mednarodni letalski razstavi, ki bo v Parizu od 28. novembra do 14. decembra t I., je določen general-štabni brigadni general Vojislav Petrovič, načelnik štaba zrakoplovne komande. Proglasitev Otona Habsburškega za polnoletnega Svečanosti proglasitve za polnoletnega bodo prisostvovali avstrijski in madžarski legitimisti - Oton Habsburški za sedaj ne misli še priti na Madžarsko Dunaj, 19. novembra d. »Neue Freie Presse« poroča iz Bruslja, da bo 20. november, ko bo proglašen bivši nadvojvoda Oton za polnoletnega, dokazal neupravičenost vseh" vesti o nameravanem habsburškem državnem prevratu in trditvah, da •se namerava vrniti na Madžarsko. 20. novembra se bo vršil v gradu Ham pri Stee-nockerzeelu svečan banket in rodbinska proslava, pri kateri bo proglašen nadvojvoda Oton za polnoletnega in načelnika habsburške hiše. Proslava ob tei priliki bo povsem skromna ter se je bodo udeležili razni gosti iz Avstrije in Madžarske. Med temi gosti bodo prišli iz Avstrije Princ Liechtenstein, general Schonburg-Hartenstein, bivši dvorni župnik škof Sej-dl, apostolski administrator za severno Tirolsko škof dr. Weitz, general divizije cesarskih lovcev Ferrdross, ministrski predsednik Clam-Martinitz, legacijski svetnik Collo redo, Aleksander Pallavicini, iz Madžarske pa bodo dospeli prvi dvomi maršal grof Wunyady, minister grof Aladar Zichi, grof Josip Esiracki, grof Anton Sigray, bivši predsednik madžarske zbornice Štefan Ra-kovskv. Od sorodnikov pa so odpotovali v Belgijo že bivša nadvojvodinia Marija Jožefa, bivši nadvojvoda Maks in dr. Maks Hohen-berg. Tudi milanski župan aretiran Milan, 19. nov. M. Veliko senzacijo je ttzvahi aretacija Ernesta Bellonija, bivše« ga milanskega župana, ki so ga v minuli noci aretirali v njegovem stanovanju. Bei« Ion) je bil voditelj milanskih fašistov in župan od leta 1926. do 1929. V zadnjih me« secih so leteli nanj očitki, da je izkoristil svoj županski položaj v svoje zasebne na« !? ?,e u" škodo občine in države o-bo« gatii. Belloni je zaradi teh očitkov tožil več novinarjev, ki pa so bili pred sodi« ščem oproščeni, ker se je izkazalo, da so njihovi očitki upravičeni. Posledica zgub« Ijene pravde je bila odstavitev z župan« skega mesta, a sedaj, ko je Mussolini pri« čel svojo »očiščevalno« akcijo, so ga are* tirali Polom francoske banke Pariz, 19. novembra AA. JutrSnji »Temps« poroča, da je banka Despeyroux v Lyonu zaprla blagajno in prenehala začasno delovati. Aktiva znašajo 1.800.000 frankov, pasiva pa 8.000.000 frankov. je bil le slučajno prisoten. Umor Pundeva je izzval velikansko ogorčenje ne samo v Sofiji in po vsej Bol« garski, temveč po vsem svetu, in največj'i svetovni listi so tedaj odločno zahtevali, naj bolgarska vlada vendar že napravi ko« nec temu neprestanemu medsebojnemu po« uličnemu klanju. Prišlo je tudi do diplo« matskih intervencij in tako je bila vlada prisiljena, da odttočneje poseže v stvar, m je zato obtožila ne samo dejanska morilca, temveč tudi Ivana Mihajlova kot naročil« ca tega umora. Ta ja, kakor omenjeno, iz« ginil in se nahaja baje v inozemstvu, do« čim se z druge strani trdi, da ni prekoračil bolgarske meje. Vsekakor ga bolgarske oblasti niso aretirale. Zanimivo ie, da glavno glasilo makedon« stvujuščih »Makedonija« sedaj, prav pred pričetkom razprave, čisto odkrito prizna« va, da so Pundeva umorili izvršilni orga« ni VMRO in da se je to zgodilo zato, ker ie Pundeov snoval načrte proti VMRO, kar le«ta dosledno kaznuje s smrtjo. Ob« enem »Makedonija« odreka bolgarskim oblastvom pravico, da bi se vmešavala v notranje stvari VMRO, ki ima sama svoje lastno pravosodje in svoje izvršilne orga« ne. Meaarov in Stamenkov, »dva prekras« na bojevnika armade VMRO«, sta samo izvršila zapoved najvišjega mesta organi« zacije in če bolgarske oblasti hočejo zbog tega obtoževati nekoga, morejo obtožiti samo organizacijo kot tako, ne pa posa. meznike. Ta način pisave glasila VMRO je dal povod zvezi bolgarskih odvetnikov, da je izdala sklep, naj njeni člani ne prevzamejo obrambe v tem procesu, ker smatra zbor« niča to pisavo za direktno grožnjo sodi« šču. Kljub temu pa se je prijavilo za obrambo Vanče Mihajlova večje število odvetnikov zlasti iz province. Končno je velevažno za vso stvar, da je Na predvečer proslave je bila intimna večerja na kateri ni nihče izmed gostov ime! kakega posebnega nagovora, 20 nov Pa se bo vršila v grajski kapeli pontifikal-na maša s tedeumom, ki jo bo služil škof ?>eydl. Proglašenje polnoletnosti bo izvršeno pred mašo ali Pa po njej. Zaenkrat še m gotovo ali se je bodo udeležili samo člani habsburske rodbine ali pa tudi navzo- nJ°Sx'BV ,Po pI°*Ia§™iu bo sprejemal madžarskih ■ elegaCiii avstrijskih ln . ^ ^ ' l®ff'ttnistOV bosta sprejete vsa- i rkuiiunu jc vciirvaznu m y«i aivar, aa jc i -"""»vvn« \ru j/vfi t. zjuu Ka zase. b prvo bo govoril Oton nemško, te dmi nenadoma izginil oni pekarski po« 60 ""'i od »Ovidije«. z dnifn morl^n-fl/-^ n j.. . _ i i.: i— ____r._:i. „ ______: i_____: i i Zagonetno izginotje trgovca v Čakovcu čakovae, 19. novembra n. Pred osmimi dnevi je izginil tukajšnji trgovec Mirko Hantomer. Odšel je z doma, ni pa povedal, kam je namenjen. Doslej se še ni vrnil in vsa poizvedovanja za njim so ostala brezuspešna Domnevajo, da je postal žrtev zločina. Francoski gostje v Zagrebu Zagreb, 19. novembra n. Davi so prispeli iz Splita francoski učenjaki pod vodstvom senatorja Honorata, ki so se udeležili svečanosti odkritja spomenika hvaležnosti Franciji in nato priredili turneio po Jugoslaviji. Dopoldne so posetili bana in župana, opoldne pa jim je mestna občina priredila banket. Popoldne so si ogledali mesto in razne zavode, jutri zjutraj pa odpotujejo v Ljubljano. Katastrofe na morju London, 19. nov. AA. Reuter poroča: Po brezžičnih vesteh se je novi angleški motorni parnik »Kighland Hope« ponesre« čil pri otokih Fariloes v portugalskih vo» dah na vožnji iz Londona v Buenos Aires. Vse potnike, 200 po številu in posadko so vkrcali v rešilne čolne. Parnik »MagJalav«, ki je 20 milj oddaljen od kraja nesreče. ' hiti na pomoč. Neu>york, 19. nov. AA. Poštni parnik »America« m parnik »Endicott« sta odplu« la na pomoč Švedskemu parniku »Ovidia«, j ki je brezžično sporočil, da se boji, da se ; ne potopi, ker se je močno nagnil. Parnik se nahaja 400 milj na jugovzhodu Cape« rae. Po najnovejših vesteh je bil parnrk »Endicott« ob pol 4. zjutraj oddaljen ka» Hmeljski trg Zatec, 19. nov>mbra h. Tendenca zelo mirna, položaj na trgu neizpremenjen. Cene od 350 do 500 Kč. Vremensko poročilo Zagrebška vremenska napoved ia dane.-: Pretežno oblačno, hladno. — Situacija: Pritisk je v južni Evropi znatno narasef. Zaradi tega je lokalni barometerski mininum ra južnem Primorju oslabeL V naših krajih vlada še vedno visoki pritisk. Temperatura je porasla za 1 — 5 stopinj samo v višjih delih, drugod pa je ostala nespremenjena. Zjutraj je bilo samo v Sloveniji in zapadm Hrvatski oblačno, drugod pa poloblačne. Morje jo bilo mirno. Dunajska vremenska napoved sa četrtekr Slabše in bolj oblačno vreme. z drugo pa madžarsko. Odgovori na čestitke ne bodo imeli nobenega globliega značaja. Po proglasitvi polnoletnosti se bo vrsti banket, nakar bodo gostje proti večeru zapustili grad Ham in odpotovali domov Bruselj, 19 novembra. AA. List »Le soir« demantira informacijo nekega fran« coskega I,sta, da bi bil kralj Allert na« pravil demarso pri bivši cesarici Žiti ter od nje zahteval, naj z Otonom opusti ko misel na kak prevrat. vsa« močnik, ki je orožnike opozoril na moril« ce Pundeva in bi bil sedaj pri razpravi moral nastopiti kot glavna priča. Oblasti ga ne morejo najti nikjer in po Sofiji se šepeta, da ga je najbrž VMRO dala spra« viti s sveta, da se tako reši njegovega, za njo tako neugodnega pričevanja. * Sofija, 19. novembra. AA. Danes se je začel pred okrožnim sodiščem v Sofiji pro« ces proti morilcem Vasilja Pundeva, ki je bil umorjen 4. marca t. 1 Državni tožilec Žrebanje v drž. raz. loteriji ti1 , i zahteva za oba neposredna morilca smrtno Budimpešta, 19. novembra d. Legitimi- kazen, enako tudi za Ivana Mihajlova, ka. stični listi objavljajo proglas, ki ga je pod- .......... Zadnji (milijonski) razred Za event. tiskovne napake ne prevzamemo odgovornosti. Dne 17. novembra so bili izžrebani sledeči dobitki: Din 2000 št. 56045* pisal grof Albert Apponi, s katerim porivajo madžarsko prebivalstvo, naj izobesi 20. novembra na hišah madžarske zastave. Številne aretacije tudi na Reki Mšak, 19. nov. n. V minuli noči so se vršile na Reki hišne preiskave na veliko. Y *0..s.v.rho Je prišlo iz Trsta 80 posebnih policijskih agentov. Vse glavne ulice so bne od 10. zvečer blokirane. Vsak pisant se je moral legitimirati, mnoge pa so are« ttralu Policijski agenti so hodili od hiše do hise in preiskovali stanovanja. T^rte« nih je bilo okrog 100 aretacij. Vse rreti« ranče so davi prepeljali v Trst. Csl. parlament Praga, 19. novembra h. Danes je poslanska zbornica razpravljala o dodatnih trgovinskih pogodbah s Poljsko in Italijo ter o draginji v mestu Tešinu. Nato se je pričela debata o najemninski zaščiti. Ker je postavila agrarna stranka nove pogoie m nove dodatne predloge, je bilo treba de-nato začasno prekiniti in 1o od goditi do prihodnje seje v četrtek. Na peji je bilo rešenih več irrvtn;!-0ttv>! 7"'»v točnimi številkami: na voden« ski šoli ima deška šola 13 razredov in 2 razreda otroškega vrtca, torej skupaj 13 razredov in ravno toliko učiteljev ter 713 učencev. Na en razred pride povprečno 47 otrok. Poleg 15 razrednih učiteljev so še katehet, učiteljica za srbohrvaščino ln unravltelj, ki je pouka prost. Dekliška šo« la pa ima 12 razredov in ravno toliko raz« rednih učiteljic ter 504 otrok. Na en raz« red pride povprečno 42 učenk. Poleg raz« rednih učiteljic je nastavljena še učiteljica ročnih del in upraviteljica, ki je zaenkrat pouka oproščena. Na obeh šolah Trbovlje II. je položaj naslednji: na deški šoli 11 razredov in rav» no toliko razrednih učiteljev ter 431 otrok ali 39 otrok na razred, poleg razrednih uči* teljev pa sta še katehet in upravitelj. Na dekliški šoli pa je 11 razredov, 11 razred* nih učiteljic in 478 otrok, povprečno 42 otrok na razred. Poleg razrednih učiteljic so še učiteljica ročnih del, učiteljica srbo« hrvaščine in upraviteljica. Tako gotovo ni preveč učiteljskih močt f ozirom na metode in cilje današnje šo« le, še mani pa se da misliti na kako reduk« cijo učiteljstva, če pomislimo, kaj store druge države za svoje šolstvo in učitelj« stvo. Pre- tečim glavam. Junaka sta se zaletela v kup, lotilo se ju je še nepozabljeno čuvstvo izza popoldanske tekme in — bumf — sem, fcumf tja, so začele frčati glave po prosto« ru pred restavracijo. Kmalu je bilo igrišče pokrito z vehami, obdelovala sta s takim navdušenjem te jesenske zaklade, da se ni« sta pustila motiti od čuvaja in bi ga za« menjala z žogo, če bi se jima približal. Ko sta razbrcala in popolnoma razmesarila čez 300 glav, sta se utrudila in sta jo, morda že trezna, odnesla — za enkrat ne vemo kam. Oškodovana žena je prijavila škodo orož« nikom, ki se jim bo gotovo kmalu posre« čilo izslediti navdušena sportaša. In to kar bo sledilo iz tega, bo takrat že zelo kisla reč z ričetom. Pošteno sta si to zaslužila, tako rekoč pribrcala. Ponesrečeni jeseniški delavci Jesenice, 19. novembra. V ponedeljek se je pripetila huda ne« sreča v železarni na Javorniku. Preddela« vec Franc Bidovc je hotel v tovarni na« takniti transmisijski jermen na neko kolo in pri tem po nesreči nadel raz štiri me« trov visoke lestve. Pri padcu je zadel ob neki oster predmet, ki mu je zarezal na zapestju desne roke globoko rano ter pre« rezal tudi žilo dovodnico. Tudi na glavi in obrazu se je občutno poškodoval. Zdravi se v bolnišnici in bo okreval, če ne nasto* pijo kake komnlikacije. V tovarni na Savi pa se je ponesrečil de« lavec Valentin Lužnik. Med delom mu je |>adel na desno nogo 150 kg težak kos žlin« dre in mu zmečkal stopalo. Njegov tova« riš Franc Lipovec pa se je pri delu istega dne hudo urezal med palcem in kazalcem desne roke. Prerezane so tudi žile. Na Jakoba Planinška, tovarniškega de« lavca v Javorniku se je v tovarni prevrnil voz starega železa in so drugi delavci še« le po enournem naporu zamogli osvoboditi svojega nesrečnega tovariša izpod težkega bremena. Planinšek ie poškodovan po vsem telesu in je njegovo stanje dokaj nevarna Jernej Penčur, tovarniški delavec na Savi pa je dobil pri telu tako zvani vodni strel, ki mu je prizadejal težko rano na desnem ramenu in še nekaj notranjih poškodb. Pri boleznih žolča in jeter, žolčnih kamnih, zlatici uravna naravna »Franc Jožefova« grenčica prebavo na naravnost popoln način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenje s »Franz Josefovo« vodo posebno dobro, če jo, mešano s toplo vodo, izpijemo zjutraj na tešč želodec. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Za živinozdravnika v zagorskem okrožju Ljutomerske občinske zadeve Loke, 18. novembra. V našem listu smo že parkrat zabeležili živahne težnje živinorejcev iz vsega za« gorskega okrožja, ki stremi za tem, da dobimo svojega živinozdravnika. Pet veli« kih občin: Zagorje, Ržiše, Trojane, Kan« drše, Kolovrat in Kotredež je doslej nave« zanih na pomoč od drugod. Izkazalo pa se je, da je bila ta pomoč, ker oddaljena, skoro vedno prekasna in je zaradi tega , - naše gospodarstvo utrpelo občutno zgubo. jemanju posojil po občinah. Nato je upra-Radi ie zaenrska kmetiiska podruž« | va določila nove občinske takse; omenimo samo važnejše: za predčasni sprejem tu-zemca v občinsko zvezo 500 Din, za ino-zemca 1000 Din; za podelitev meščanstva 1000 Din, za razglase 5 Din, za ogled Ljutomer, 18. novembra Po precejšnjem presledku je mestna uprava razpravljala 14. t. m. o tekočih občinskih zadevah. Najprej je bilo na vrsti gospodarstvo. Na odredbo sreskega načelstva je goloseke v Bukovju in Bab-jem ložiču na novo zasaditi ali nove nasade izpopolniti. V prvem gozdu se bodo zasadile smreke in macesni, v drugem kanadski jesen, hrast in akacija. Na znanje se je vzela odredba banske uprave o na- Radi tega je zagorska kmetijska podruž niča vzela to zadevo v svoje roke in je po predhodnem načelnem dogovoru skli* cala za nedeljo sestanek vseh interesen* tov. Vršil se je v občinski dvorani ržiške občine na Lokah. Udeležili so se «a za Zagorje Bajcir Ivan, za Ržiše Cencelj, Zu« pan in Omerzu, za Kotredež Drnovšek Jože iz Jazem ter Forte Ivan iz Potoške vasi; za Kolovrat Lovrač, za Trojane pa Zupan iz Zabrezja in Brvar Franc. Kan« drše iz neznanega vzroka ni poslalo za« stonnika. Zagorsko kmetijsko podružnico zgradb 20—100 Din, za stavbno dovoljenje pri novih hišah 30—150 Din, pri prezidavah 10—100 Din, za dovolitev uporabe stanovanja 5—30 Din, za plese 25 Din in vsakega godca 5 Din, za prekoračenje policijske ure 40 Din, za razne igre na dobitke 25 Din, na igralne avtomate 50 Din letno, za cirkuške, varijetetne in druge predstave 25 Din, za druge 20 Din; tttf Id ?e tudT^nodal "tozadeven ^re« I ^ taksa 20 Din razen za pse-čuvarje! ferat^Jgotovil je, da j^UložeJe vs^ Nadalje se je sklenilo, dati ribnik v Bu-stransko, da je pa treba rešiti finančno I *°Vu.v najem po Ucitaciji; najprej pa ga stran. Zastopniki občin so se izjavili pri« trdilno in navedli vsote, ki jih bodo voti« rale v ta namen. Tako Zago-je 12.000 Ržiše 8000, Kotredež 6000, ostale občine povprečno po 3000 Din letno. Z ozirom na to, da bo Zagorje najbolj obremenje« no, bo sedež živinozdravnika v Zagorju kot središču, ki ima tudi lekarno. Z navedenimi prisoevki bi znašala pro* računana vsota okroglo 45.000 Din, s či» mer bi bili kriti izdatki Da se stvar končno uredi, j« bil sestavljen odbor, ki bo pakremil vse potrebne korake, da bo proračun čimpreje od banske uprave po« trjen, nakar se bo mesto živinozdravnika razpisalo. Nogometna tekma o polnoči Zagorje, 18. novembra. V nedeljo popoldne sta SK Litija in SK Za«orje odigrala na našem igrišču prija« teljsko nogometno tekmo, ki ji je priso« stvovala večja množica gledalcev. Tekma je bila precej živahna, mestoma naravnost na« trpana neprostovoljnih dogodivščin in ker je bila pri tem še Martinova nedelja, je šla neki dvojici, doslej še nepoznanih imen, ce« la reč talco do srca, da sta sklenila pri sebi, postati čimprej aktivna člana nogometa ta« ko ali onako. Po tekmi sta s »colngo« v ze« pu rinila nekam na Loke, ali sta se pa usta« vila kje bliže, kjer sta si pošteno privošči« la šentmartinove »krvce«, da ju je policij« ska ura postavila že dokaj bojaželjna pod nebeški kap. Taka je reč, da je kar škoda zlesti v posteljo, če si razpoložen za šale, in ta dva, kajpak, sta jo ucvrla v noč, ki je skrivala čudovito prigodo... Okoli polnoči je bilo m še nekaj čez, ko je rudniški čuvaj v Toplicah opazil, da ko« lovratita po Mihelčičevem klancu dva oka« jenca. In glej, ko sta zavila proti rudniški restavraciji, ki pa je že dremala, so jima pogledi obstali na pokriti kopici zelinatih glav. Prav od Zaloga jih ie kmetica nripe« ljala na prodaj. Dobro do polnoči jih je obrnjena v plahto čuvala pred kupci, ki nikdar ne plačajo, komaj pa ie pete odm*k« nik, je že bik huda ura nič hudega slu« je treba ograditi. Dopis gostilničarske zadruge glede občinske točilnice, ki je pisan v precej ostrem tonu, se je prečital in odložil. Ani Pušenjakovi prizna občinska uprava stalno mesečno podporo. V zadevi prodaje jabolk iz vinograda v Brebrovni-ku mora občina plačati kuncu odškodnino v približnem znesku 1600 Din. Med gradbenimi zadevami je občinski odbor potem razpravljal o oddaji regulacijskega načrta. Sprejel je predlog posebnega odseka, naj se delo odda arh. g. Zupanu v Ljubljani. Zaključila se je tudi afera s paviljonom g. Mavriča na Glavnem trgu, ki ga gradbeni podjetnik ni postavil na pravem mestu. Zdaj ga sme dograditi tam, kjer je, in tako je Ljutomer prišel ob prav ameriško senzacijo, ki se je že obetala ob preselitvi cele stavbe. Prošnji nekega železničarja, naj mu občina zagotovi sprejem v občinsko zvezo, se ugodi, prošnja nekega dosluženega vi-ničarja za sprejem v občinsko zvezo se odkloni, ker ne biva nepretrgoma 10 let v našem mestu. Mestna uprava pa je sprejela tudi neveselo vest, da je sresko načelstvo začasno priznalo domovinstvo ljutomerskem občine 32-letnemu ciganu Jožefu Bajsu, ker je bil rojen v tukajšnjem: | zaporu ta njegove domovinske občine ni moči dognati. Mogoče je Bajs večkrat krščen in birman; ker pa mestna občina ne more dokazati, da je bil Bajs tudi večkrat rojen, in sicer vsaj enkrat nekje drugod, preden se je pojavil v Ljutomeru, zato zoper odlok sreskega načelstva ne bo vložila priziva. Električni odsek je poročal o službeni pogodbi z obratovodjo, ki se je z nekaterimi izpremembami odobrila, priporočal je, naj se odklonijo nekatere prošnje ter določil kazen za obratovanje z motorji no določenih urah. Banovinska trošarina na električni tok plača električno podjetje. Nato se je odbor posvetoval o ustanovitvi otroškega vrtca ter prišel do zaključka, da za Ljutomer, ki ni industrijski kraj. ni neobhodno potreben. Tudi ni kritja za stvarne potrebščine. Končno je g. župan poročal o intervencijah pri g. min. predsedniku v Ljubljani ter pri g. ministrih v Mariboru. Hitro! 50.000 dinarjev RADION nagradna naloga i se zaključuje 30. XI. 1930 Kdor želi dobiti nagrado, naj gre takoj k svojemu trgovcu in naj zahteva brezplačno karto za sodelovanje in pogoje! Ljubljana, 19. novembra. Ze včeraj smo poročali, da namerava po« licija v sporazumu z mestnim magistratom pokreniti večjo akcijo, da iztrebi iz Ljub« Ijane različne delomržneže in postopače, ki so se na tepli v Ljubljano iz tujih kra« jev. Danes je bila izvršena v mestu in na periferiji širokopotezna racij«, ki so se je udeležili uniformirani stražniki, vsi krimi« nalni organi in tudi novi poskusni stražni« ki, ki se šele vadijo v policijski službi. Na nogah je bil skratka ves policijski aparat Na racijo so se policisti pripravili že po« noči in nato pričeli z operacijami na vse zgodaj zjutraj. Več oddelkov se je podak) v šiško, na Vič in druga predmestja, naj« večji oddelek pa je bil zaposlen v Vodma« tu. Zeleni jami, središču mesta in zlasti okrog kolodvora. V Šiški, Mestnem logu in drugi okolici mesta so aretirali kriminalni organi že takoj zjutraj okrog 20 postopa* čev, ki so bili skriti v senu in slami. Vmes je bilo tudi nekoliko žensk. Največji kon« tingent pohajačev pa se je zadrževal okr^g kolodvora, v Kolodvorski ulici in na MikIo<» šičevi cesti okrog Borze dela. Bilo jih je nekaj vmes. ki so živahno protestirali pn« ti aretaciji, bili pa so to le poštenjaki, ki so res prišli iskat v Ljubljano dela s oo« Velika policijska racija štenim namenom in dobro voljo. Aretirane« so najprvo porazdelili na policijske straž« niče, nakar so jih tekom dneva odpravljali na policijsko direkcijo, kjer so jih zašli« ševali vsi referenti. Bili so to povečini sa« mo mladi ljudje ponajveč nedomačini, ve» činoma »suhi« brez vsakih sredstev, nek s« teri pa tudi z denarjem. Niso pa bili med njimi samr postopači, marveč tudi taki c obremenjeno vestjo. Več jih je zasledovala ?oIicija v Sarajevu, Zagrebu in Beogradu. 1 so bili takoj po zaslišanju izročeni so« dišču. Najbolj užaljeni zaradi aretacije so bili razni bosanski krošnarji, ki pa menda tudi nimajo najbolj čiste vesti in se po» leg svojega posla radi pečajo z zvodni* štvom. So to mnogo bolj nevarni tipi, kakor marsikateri onih, ki so bili samo v posesti napačnih, odnosno tujih delavskih knjižic, čeravno so delali in živeli tu pod tujim imenom. Za posameznike se je zanima! tudi poft« tični oddelek policije, ki je menda pri tem tudi prišel na svoj račun. Do večera je bilo aretiranih in zaslišanih 80 oseb, ki jih je policija deloma izročil« sodišču, deloma odposlala odgonskim po« tom v njihove domovinske občine, druge manj nadležne pa izpustila na prosta y r- Ob neprijetnih jesenskih dneh / NIVEA-CREME Natrite ž njo vsak dan svoje lice in roke, tn to ne samo vsak večer, preden greste spat, temveč že podnevi, preden se podaste na oster zrak. NIVEA-CREME se ne da nadomestiti, ker temelji njeno posebno delovanje na Euce-ritu, ki ga vsebuje samo ta krema. NIVEA-CREME pronikne naglo in temeljito v kožo ter ne ostavlja nikakega bleska, ln samo ta krema, ki je povsem prodrla v kožo, zamore a svojim blagodejnim delovanjem vplivati na kožno staničevje. fltstliee po 5, M ta B Dta, tat« Proli»»j»tdj v Jugoslaviji: Jarosl. C^, i. a. J,..... f t ta 14 Ma -„ — P. Beieradort a Maribor — Meljska eesta {ter. K. Kronika Leopoldovega sejma v Radgoni Gor. Radgona, 19. novembra. Zadnji kramarski in živinski sejem je bil izredno dobro obiskan. Lep jesenski dan je privabil mnogo posetnikov ne aa« mo iz okoliških vasi, temveč tudi iz cele Prlekije in Prekmurja. Prvi kramarji so za« čeli prihajati že 2 dni pred sejmom, da s! osigurajo prostore za svoje stojnice. Ves Spodnji Gras do murskega mostu je bil za-* seden od rekordnega števila 219 stojnic največ oblačilne stroke. Do 10. dopoldne je prispelo ljudstva, da je vladala po ce« lem trgu prava gneča kakor doslej še nik« dar. Zelo živahno je bilo tudi na živinskem trgu. Prignano je bilo 254 glav živine in sicer 117 konjev, 21 telic, 101 krava, 15 bi« kov in volov; prodanih je bilo 65 glav. V splošnem je bila kupčija srednja; kupcev je bilo sicer precej, pač pa so bile cene ze« lo nizke. Najbolj zadovoljni so bili kra« marji oblačilne stroke, bila pa bi kupčija mnogo boljša, če ne bi vladala splošna go« spodarska kriza. Vinogradniki svojih zalog vinsekga mošta ne morejo vnovčiti in rav« no tako nima živina in drugo blago nobene cene. Radi tega je tudi kupna moč kmeta vedno manjša, ker se isti omejuje pri na« ku-nu le na najpotrebnejše. Med posetniki pa je bik) tokrat tudi mnogo dolgoprstnežev, ki so izkoriščevali gnečo pri posameznih stojnicah in drugod, kjerkoli se je nudila prilika. Pri stojnici nekega krojača je neznan uzmovič toliko časa pomerjal lep suknjič, dokler ni nane« sel v gneči ugoden trenutek, da jo je lahko popihal s suknjo vredno okrog 1000 Din brez plačila. Pred trgovino Fidler & Schmid na Gornjem Grisu je neka Anica H. iz Prekmurja potegnila zavoj blaga vrednega okrog 4 SA minin lO Ro—.___I. A tovo nameščenje. Ko pa so se zglasili tamkaj, ni bilo najti zanje nikakega stanovanja. Naši rudarji so prosili za stanovanja tudi pri okoliških kmetih, ki pa so zahtevali povsod tako visoke cene, da bi jih rudarji nikakor ne zmogli. S prav slabimi vtisi so se vrnili domov. Eden rudarjev je pravil, da je prosil pri nekem kmetu za čašo vode, pa je ni dobil. Naši siromaki so prebili prvo noč brez primernega prenočišča. Stisnili so se pod neki kozolec na samem. Ko je bilo zaman vsako spraševanje za stanovanji tudi prihodnji dan, so se vrnili domov. * Novi grobovi. V Mozirju je včeraj zjutraj po daljši, mučni bolezni umrla v starosti 51 let gdč. Karla Z m e r z 1 i k a r j e v a, nčjteijica v pokoju. Pogreb blage pokioinice bo jutri dopoldne ob pol 11. na župno pokopališče v Mozirju. Naj v miru počiva, žalujočim sorodnikom pa naše iskreno sožalie." * Ajdovščine spakedranka se glasi: »na Shaitoushim« — ne pa »na Shraitonshim«, kakor je stalo v »Jutru« 19. t. m. — I. V. * Umetniški večer priredi kulturno društvo »Triglav« v Kragujevcu v soboto 22. t. m. ob 20. Gg. Tarman in Cerne bosta pokazala svoje slike in g. Telatko bo recitiral svoje, doslej še neobjavljene črtice. Na to se bo razvila prosta zabava ob sodelovanju odličnega društvenega tamburaške-ga zbora in pevcev. Vabljeni vsi člani, prijatelji in stalni gostje društva! * Sokolsko gledališče v Radovljici ponovi v nedeljo 23. t. m. ob pol 16. veseloigro »Ne zataji svoje žene!«, ki je pri prvi uprizoritvi vzbudila salve smeha. * Stališče zasavskih mesarjev. Ker se je v zadnjem času po listih trdilo, da prodajajo zasavski mesarji meso s prevelikim dobičkom, je sklicala mesarska zadruga za litijski sodni okraj v ponedeljek sestanek pri Borišku v Litiji, kjer se njeni člani po daljšem posvetovanju soglasno ugotovili, da nihče od njih ne pretirava cen in da je meso le tedaj malo dražje, kadar pada cena kož in loja. V dobi rudarske krize v zagorski kotlini so mesarji prodajali meso celo pod ceno, ki ie bila določena od strani litijskega sreskega načelstva. Zadruga želi, da bi pristojno obiastvo odredilo komisijo, ki naj bi se prepričala o resničnosti njenih navedb. * Pogrešan orožnik. Komandir orožniške postaje v Bos. Krupi, narednik Janez A. Brodnik je odšel dne 10. t. m. neznano kam na patruljsko službo in se ni več vrnil do mov. Njegovi tovariši orožniki so preiskali ves tamošnji teren, vendar brezuspešno. Ker Brodnika še doslej ni bilo na spregled sumijo, da se mu je pripetila kaka nesreča; izključeno pa tudi ni, da je šel Brodnik prostovoljno v smrt. * Danes je Izšla nova številka »Romana« V trafikah po 2 Din. Četrtletna naročnina 20 Din. * Obsodba zaradi poneverbe državnega denarja. Okrožno sodišče v Tuzli je dovr šilo dolgotrajno razpravo proti blagajniku in upravitelju monopolskega skladišča Milanu Petroviču, ki je poneveril iz blagajne 386.358 Din ter potem fingiral vlom in tatvino. Poleg tega si je Petrovič prisvojil 5e 7000 Din privatnega denarja, ki je bil vto žen za denaturirano sol. Obsojen je bil na pet let težke ječe. * Za povod veliki prodali sisaške mine ralne vode srno smatrali najprej znatno nižjo ceno v primeri z ostalimi mineralnimi vodami, toda prepričali smo se 3 ..asprot-nem. Razlog, da si je sisaška mineralna voda priborila priljubljenost, je v njeni vsestranski izredni zdravilnosti, tako da občinstvo izrecno išče samo sisaško mineralno vodo, ker je že zadosti prepričano, da ie ta prva med prvimi. Preveč bi zahtevalo prostora, če bi navajali vse indikacije te mineralne vode, nego samo trdimo, da pri vsaki bolezni pomaga sisaška mineralna voda, o čemer, kakor smo informirani, pričajo številne zahvale. Zanimivo je le pripomniti, da se sisaška mineralna voda mnogo uporablja kot namizna pijača obenem z vinom, mlekom in sadnimi soki, ker je zelo tečna in pitna. Priporočamo onim. ki še niso po-kusili sisaške mineralne vode, a teh je gotovo zelo malo število, da enkrat pokusijo to domačo mineralno vodo. iTO — zobna pasta najboljša ! * Tovarna Jos. Reich sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo Izvršitev. Najbolj poSteno Vm postreže z zimskimi oblačni 1 Maček Ljubljana, Aleksandrova cesta 12 Iz Ljisblfane U— Kirchfeldski župnik. Danes ob 4. pol 8. in 9. zvečer bo predvajala ZKD krasni film »Dolski župnik«, ki je delaji po istoimenski Anzengruberjevi drami. Predstave se bodo vršile v kinu »Ljubljanski Dvor«. Glavno vlogo mladega in idealnega župnika predstavlja v filmu znameniti in priljubljeni filmski umetnik VVilhelm Dieterle. Ogled filma priporočamo najtopleie. u— iz gledališča. V drami bo drevi ob 20. premijera komedije Alekseja Tolstoja »Serija A-C00001« ali »Lubina srečka«. Komedija je po svoji vsebini izredno ljubka !n prisrčna. Za red C. — »raust« se bo pel prvič v letošnji sezoni drevi. V partiji Me-fista nastopi znani basist varšavske opere g. Roman Wraga. Zanimivo je. da govori g. Wraga, Poljak, rojen v Splitu, popolnoma naš jezik. Zasedba: Majdičeva, Poli-čeva. Španova. Kovač, Primožič, Perko ln OTVORITEV. Cenjenim damam in gospodom naznanjam, da sem otvoril svoj brivski in frizerski salon s posebnim vhodom za dame. Salon je moderno in higijenično urejen. Izvrševal bom vsa v to stroko spadajoča dela, t. j. frizlranje, pranje glave, vodno ondulacijo, mani-kiranje, specijelno striženje bubifrizur itd. Salon se nahaja na TURJAŠKEM TRGU št. 2, (sedaj Novi trg 2), pol minute od kina »Matice«. Cenjenemu občinstvu se najtopleje priporočam Salon za gospode in dame CIRIL VAŠL, specijalist v bubistriženju. 1572S Knnujte samo PENKALA BATERIJE ker gorč najdalje! 300 10 Dar SENZACIJA Do konca leta 1930 20% popust na cenik Bar 1930 SENZACIJA Strokovno polnjenje akumulatorjev po Din 8.— Najstarejša radio strokovna tvrdka Slovenije Specijalna mehanična delavnica — radio laboratorij RADIO BAR KAKOVOST Rožiena razprodaja! NAJNIŽJE CENE Detektorski aparat le Din 135.— kompleten, s slušalko, kristalom, držalom, anteni;4cim in zemeljskim materi jalom. 1 ceven aparat Bar le Din 515.— kompleten, s slušalko, elektronko, kurilno ter anodno baterijo, antenskim ter zemeljskim materijalom. 3 ceven aparat Bar le Din 1.450.— kompleten, z zvočnikom, akumulatorjem, anodno baterijo, antenskim ter zemeljskim materijalom. 4 ceven aparat Bar le Din 1.985.— kompleten, z zvočnikom, akumulatorjem, anodno baterijo .antenskim ter zemeljskim materijalom. 4 ceven Hart!ey HIV le Din 3350.— kompleten, z zvočnikom, akumulatorjem, anodno baterijo, antenskim ter zemeljskim materijalom. 4 ceven Hartley HSGIV le Din 3980 kompleten, z zvočnikom, akumulatorjem, anodno baterijo, antenskim ter zemeljskim materijalom. 80, SE 8, 10. y, Nejviaj« temperatura danes ▼ Ljubljani 5.3, najnižja 1, y Mariboru 0, v Mostam 3, v Zagrebu 2, ▼ Beogradu —3, v Sara je* —3, v Skopi ju —.3, v Kumfeoni 9, v Splitu 7. v Visu 8. * Sokice vzhaja ob 7.34, zahaja ob 16.21, fc*t vihaj* oh 8.40, zahaja ob 15.56. Misli na to, da se pri vihagu in dežju najlažje prehladiš Ravna; se po tem in varuj se prehlad. Tvoje geslo naj bo: pravočasno vzeti Aspirin« tablete. Pozi pa na to: vsaki zavoj in vsake tablete nosi Bcyer-)ev križ. drugi. Nastopi celokupni baletni zbor z Moharjevo in Golovinoin. Dirigent dr. Šva-ra. Za abonma E. — O poljskem tenoristu Josipu Stepnowskem, ki bo gostoval 22. t m. v naši operi, pišejo poljski strokovni listi zelo priznalno. Razen gostovanj v Bukarešti, Sofiji, Konstatinoplu in Budimpešti je bil stalno angažiran v Poznanju, Kra-kovu, Vilni in je sedaj 5 let prvi tenor narodne opere v Katovicah. V Ljubljani Je deloval od 1. 1918. bolnico, kjer mu je bila nudena potrebna zdravniška pomoč in so ga sprejeli v zdrav-lenje. ,e— Dve poškodbi pri delu. V premogov, niku Hudi jami pri Laškem je neki s=trri; udaril 44'Ietnega rudarja Blaža Grečaka .c vso silo po levi roki in mu prizadejal hudo poškodbo. V Trbovljah pa se je nn de'u urezal v levo roko elektrotehniški vajenec 14»Ietni Oskar Fric in si par dni nato. — Ustanovni občni zbor Sokola v Pol}' čanah bo nepreklicno v nedeljo 23. t. m. ob pol 17. v pekelski šoli. Zastopniki sosednjih društev vabljeni! Ker se nekateri odpelje-jo že z vlakom ob pol 19., bodite točni! Is Gor^e ^a^coime gr— Osebna vest. V Gornjo Radgono, svoi rojstni kraj, ie prspel na 14 dnevni oddih univ. prof. g. dr. France Veber s svojo rodbino. t— Plenarna seja občinskega sveta bo v petek 21. t. m. ob 3. popoldne. Na diievs nem redu bo izprememba vodovodnega reda, dve prošnji za nakup stavbenih par* cel, nabava in financiranje vodomerov, piišuja Viktor Petriča za podelitev konce« sijza zgradbo naprav za proizvajanje in napeljevanje elektrike visoke in nizke nas petosti, prošnja Danijele Kajtna za podeliš tev koncesije za oddajo mrzlih jedil, spre» jem v občinsko zvezo in slučajnosti. t— Vse hišne posetnike, trgovce in obrt« nike opozarjamo na dananšji skupni sesta* nek, ki se bo vrJffl ob 15. ▼ Sokokkem do« mu, na katerem se bo razpravljalo o občin« skem gospodarstvu h> financah, .o krizi v rudarski industriji, o davkih in artonamnih dokladah, o napovedi pridobnine in zgra* darine, o instalaciji vodomerov L dr. Ta sestanek je važen in potrebno je, da se ga udeležite mnogoštevilno. Dopis! Zbor ©r«s©šk©°fjMt©merškif> vinogradnikov Na pobudo Vinarske posredovalne zadruge v Ormožu se je v nedeljo 16. t m. vršil v dvorani Kletarske gostilne v Ormožu -.bor vinogradnikov, ki 'se ga je udeležilo nsd 150 vinogradnikov. Predsedaval je skli-raieli Ivan Rojs, k posameznim točkam dnevnega reda pa je poročal predsednik Vinarskega društva za dravsko banovino g. Lovro Petovar. V debato so posegali vinogradniki prav temeljito. Jedro zborovanja je bilo vprašanje prodaje in izvoza naših vin v inozemstvo v smislu intencij Privileg. izvozne d. d. v Beogradu potoni vinarskih zadrug glede na sklep, ki je bi! sprejet nn šesta lku vinarskih zadrug v Mariboru 30. okt. t. 1. Poročevalec g. Petovar je zastopal stališče, da se more današnja vinska kriza odpraviti samo potom samopomoči, s tem. da se čim več vina konsumira pri nas doma in da zadružništvo ni še na taki stopnji napredka, da bi lahko pri izvozu v odločilni meri sodelovalo. Predsednik zbora g. Rojs pa je pojasnjeval, da je dobro organizirano zadružništvo predvsem poklicano, da sodeluje pri rešitvi današnje vinske krize, že glede na socijalno pravičnost, lei veleva, da naj oni uživa dohodke iz vinogradništva, ki se s pridelovanjem vina peča in to so vinograd liki. Trošarina na vino se naj zniža. Na brezalkoholne pijače, osobito na šabeso, se naj pobira od občin primerna trošarina. Ker so cene vinu padle se naj zniža tudi zemljsrina. Prav temeljito je bila obravnavana toeka glede slovesa ljutomerskega vina. ki je kot kardinalna točka izzvala obširno polemiko in vprašanje, kje tiči krivda, da ljutomersko vino ne uživa več tistega slovesa kakor nekdaj in za kupce nima več nekdanje privlačne sile. Da se spet vzpostavi ugled ljutomerskega vina je potrebna organizacija vseh vinogradnikov po tom zadružništva z nalosom privabiti kupce v kleti prod učen tov. Avstrija, ki ima napram vsem državam, ki producirajo vino enake obveznosti, se naj privede do tega, da zniža za vse države uvozno carino na vino. ker s tem pridobi le naša država, osobito drav.ska banovina, iz katera so krili Avstrijci svojo potrebo na vinu že od nekdaj. Sigurno bi se obrnili v naše ljutomerske gorice takoj, čim bi se uvozna carina na vino znižala. Razpravljalo se je tudi v vprašanju pristopa vinogradnikov k vinarskemu društvu ln o pristopu k vinarskim zadrugam, ki se pečajo s prodajo vina. Da bo država zadruge z močnim članstvom denarno podprla iu jim dala na izkazane zaloge vina predujme, se lahko računa posebno tedaj, če bi se izvoz naših vin vršil preko vinarskih zadrug v inozemstvo. Večje število vinogradnikov ie prijavilo svoj pristop k vinski posredovalni zadrugi, ki posreduje prodajo vina za kupce brezplačno. — Važna konferenca železniških direktorjev. Iz Beograda poročajo, da se bo v kratkem vršila konferenca direktorjev vseh železniških direkcij v državi, ki ji bo predsedoval prometni minister gosp. Radivojevič. Na konferenci se bo podrobno proučevalo vprašanje oskrbe železnic « premogom in vprašanje naliavke potrebnih rezerv premora. Posebna pažnja se ima posvetiti nabavi kakovostno dobrega premoga, da se ne kvarijo prometni objekti in ne otežuje promet. To informacijah iz poučenih krogov, "iaj se sabavke premoga izvršijo predvsem iz domačih rudnikov. (Železnice so letos namreč uvozile precej inozemskega premoga.) Nadalje se bo na konferenci razpravljalo o de-finitivni ureditvi prometa v zvezi z mednarodnim prometom. Posebna pažnia se ima posvetiti vprašanju voznih tarif, zlasti tarif za prevoz agrarnih proizvodov, ki jim je cena zaradi agrarne krize močno padla. V zveri s tem se bo razpravljalo tudi o predlogih tarifnega odbora za znižanje tarif za pos:!m<=7rie nredmete. zlasti za izvoz. — Vprašanje združitve novosadske in banaške Zbornice za TOI. Trg.sind. in obrtna zbornica v Novem Sadu je predlo« žila banskemu svetu donavske banovine, ki se bo te dni sestal, obširno spomenico, v kateri med drugim utemeljuje potrebo ustanovitve posebnega kmetijskega odseka v Zbornici, ki bi zastopa! interese agrar« ne produkcije in trgovine z agranimi pro« izvodi. Za ustanovitev tega odseka je po* trebna banovinska finančna pomoč. Nada« lie vsebuje spomenica zanirrrv predlog, po katerem naj se združita novosadska in bas naSka zbornica (v Velikem Rcčkereku). Ta združitev je potrebna zaradi enakosti efcos nornskih interesov področij obeh zbor« KOT. 2e večkrat smo prosili na odločilnih mestih, da bi dogotovili novo cesto na kolodvor v Semič, ki veže občini Kot in Semič. Cesto je začel graditi bivši ljubljanski oblastni odbor , pa je ni dogradiL Ta cesta vodi večinoma skozi vinograde ter se s tem vinogradnikom napravlja občutna škoda, in sicer ne samo, ber ie oblastni odbor speljal cesto skozi vinograde, temveč imajo vinogradniki škodo tudi zaradi tega, ker bi letos tam lahko še precej vina pridelali, ko cesta še ni v prometu. Razen tega pa prizadeti do danes še niso dobili niti pare za odvzeto zemljišče. Tako danes ni ne ceste, ne vina in ne denarja za odkupljeni svet Ta denar bi prav potrebovali za davke, ker smo sploh v hudi denarni stiski. Prosimo odločilne činitelje, naj ukrenejo potrebno, da se prizadetim posestnikom izplača že itak nizka odkupnina za zemljišča in poškodovane vinograde. SEMIČ. Kakor čujemo, je tukajšnja Zadružna mlekarna prešla v privatne roke g. Cirila Kende, ki je dober strokovnjak v mlekarstvu. Tako imamo dve mlekarni v Semiču, ki bolje uspevata kakor v zadružništvu, ker za zadruge pač še nismo dozoreli. Dobro je tudi tako, samo da kmet dobi denar. BELA KRAJINA. >Halo! Kje si bil?« »V Beli Krajini sem pokušal vina. Dognal sem, da ima letos Semiška gora posebno dobro kapljico. Zato svetujem gostilničarjem, ki hočejo postreči svojim gostom z dobro vinsko kapljico, da jo kupijo v semiških goricah po zmerni ceni.< Informacije se dobijo brezplačno pri tvrdki Sever v Semiču. mmm A R S T V O nic in zaradi lažjega sodelovanja banske uprave z zbornico. = Vprašanje žitnega monopola v Avstriji tudi v zadnjem času ni prišlo v odločilni stadij. Od raznih vpoštev prihajajočih možnosti za zaščito agrarne produkcije (kakor zvišanje carin v zvezi z uvedbo prisilnega mletja domačega žita ali pa uvedbo kontingentov odnosno žitnega monopola) stoji trenutno v ospredju predlog ravnatelja nižjeavstrijske deželne kmetijske zbornice dr. Dollfussa, ki gre za tem, da se ustanovi državna uvozna organizacija, ki bi imela le glede uvoza monopolne pravice. Ta predlog dr. Dollfussa je pridobil na aktualnosti zaradi sklepov agrarne konference vzhodno-evropskib agrarnih držav v Beogradu, ki predlaga ustanovitev skupne izvozne organizacije. Predvidena avstrijska uvodna centrala bi edina imela pravico uvoza in bi razliko med nakupno ceno in oddajno ceno domačemu konzumu porabila deloma za znižanje cene moki in za druge subvencija Načrt dr. Dollfussa se trenutno proučuj« v vladi zlasti v zvezi z odločitvijo glede zvišanja pogodbenih agrarnih carin in v zvezi z eventualno odpovedjo trgovinske pogodbe z Jugoslavijo, ki se mora izvršiti najkasneje 1. aprila prihodnjega leta, če hoče Avstrija proti volji Jugoslavije uveljaviti omenjene višje agrarne carine. Proučuje se tudi možnost odpovedi trgovinske pogodbe z Madžarsko in češkoslovaško. = 20=odstotno nazadovanje italijanskega izvoza. Gospodarska depresija, ki je letos zajela vse svetovno gospodarstvo, se v zad= njem času zlasti očitno izraža v Italiji. Na« raščanje brezposelnosti m insolvenc (samo konkurzov je mesečno nad 1000) je prej« vsem posledica stalnega nazadovanja izvo« za. Sicer je pod vplivom svetovne sospo« darske depresije izvoz tudi v drugih drža« vah nazadoval, toda nazadovanje izvoza beleži Italija že nekaj let, dočim je v veci« ni drugih držav izvoz do početka letošnjega leta skoro povsod naraščal. Letošnji pre« ko 20sodstotni padec izvoza je torej v Ita« liji tembolj občuten. Pri tem pa je treba še upoštevati, da bo letos zaradi slabe žitne letine kmalu potreben znatno večji -voz žitaric, ki ga more Italija plačati inozem« stvu le v obliki izvoza. Po pravkar objav« Ijeni statistiki za oktober je v tem mesec« Italija izvozila le za 1068 milijonov lir, to je za skoro 300 milijonov lir ali 22 odst. manj nego lani v oktobru; v prvih 10 me« secih tek. leta pa je znašal izvoz 10.110 mi« lijonov lir, to je za 2358 milijonov ali 23 odstotkov manj nego lani. Zaradi manjše produkcijske delavnosti je seveda nazaio« val tudi uvoz. in sicer v oktobru za 246 m.« lijonov lir na 1591 milijonov lir, v prvih 10 mesecih t. 1. pa za 3590 milijonov lir na 14.4:7 miliionov lir. BORZE 19. novembra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji; nekaj več potrebe je bilo v devizah Trst, Berlin in Newyork. Tečaji deviz so z malenkostnimi spremembami ostali nasproti včerajšnjim nespremenjeni. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda danes obdržala nespremenjene tečaje; do zaključkov pa ni prišlo. Tudi od ostalih državnih papirjev se je trggovalo samo 7 odstotno Blairovo posojilo po 82 Din. Med bančnimi vrednotami je prišlo do prometa v Praštedioni po 930 Din, v Jugobanki 78 do 78.50 in v Poljedelski po 56; med industrijskimi delnicami pa je bil zabeležen prilično velik promet v Trboveljski po 375 do 378 Din, v ostalem pa so bili še zaključki v Gutmannu po 140, v Dravi po 235, v Vevčah po 134 Din in v Oceaniji po 215 Din. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.745, Berlin 13.4575 — 13.4875 (13.4725). — Bruselj 7.8889. — Budimpešta 9.8889. — Curih 1095.9. — Dunaj 794.68 — 797.68 (796.18) — London 274.58. — Newyork 56.34 — 56.54 (56.44). — Pariz 222. — Pra*a 167.52. - Trst 294.80 — 29* (295.80). Zagreb. Amsterdam 22.7450, Dunaj 798.68 do 797.68, Berlin 134575-13.4875. Bruselj 788.39, Budimpešta 987.30—990.39, London 274.80—275.60. Milan 294.811-298.811, Nevr-vork ček 56.34—56.54. Pariz 221—223. Pra-sa 167.22—168.02. Zijrirh 1091.40—1097.40. Cnrih. Zagreb 9.12875, Pariz 20.26, London 25.05125. Newyork 515.90. Bruselj 71.9250, Milan 27.01, Madrid 57.10, Amster- NOVO REZILCE GILLETTE liri je I* olje, Eritreje 111 mnogo Lolj cjLJlo... JLsh ▼ NOVEM GilleftoTem aparatu! 1~^OGODEKl Gillette je prišel na trg s popolnoma novim brivskim aparatom, čigar vrednost še pridobi z NOVIM rezilcem Gillette. Britje z njim je pravi užitek. Vse te male sitnosti, ki so se prej zdele pri vsakdanjem britju neizogibne, »o zdaj za zmerom odpravljenel Niti najobčutljivejše kože NOVO Gillettovo rezilce ne rani. Boleče ..trganje" ali ..puljenje" je prej večinoma nastalo zato. ker je bil aparat na vogalih obrabljen. Rezilce je zato izgubilo enakomerno napetost. Skrivnost NOVEGA Gillettovega aparata in NOVEGA Gillettovega rezilca je baš v tej ugotovitvi. Vogale NOVEGA aparata so znatno ojačili, vrhu tega pa so NOVEMU rezilcu vogale še odsekali. Nič več nepotrebnega zapravljanja časa z nadležnim čiščenjem aparata. Izplaknitev v tekoči topli vodi zadošča in aparata niti ni treba razstaviti, zakaj NOVO rezilce je odporno proti rji. NOVI Gillettov brivski aparat, ki je 24 karatno pozlačen, dobite skupaj z NOVIM Gillettovim rezilcem v okusnem etuiju. Cena kompletno Din. 80.— V vseli trgovinah le široke. NOVO rezilce Gillette je uporabno tudi v originalnem aparatu. MADE IN NOVO REZILCE GILLETTE: Zavojček s S komadi Din. 28J0 Zavojček z 10 komadi Din. 57.— U. S . A . KNOWN THE VVORLO OVES kllette dam 207.50, Berlin 122.94, Dunaj 72.62, Sofija 3.7325, Praga 15.2975, Varšava 57.75, Budimpešta 90.2350, Bukarešta 3.0625. Glekti Ljubljana. 8% Blair 92 bl„ 7% Blair 82 bL, Celjska 160 den., Ljublj. kreditna 122 den., Praštediona 930 den.. Kreditni zavod 170—180. Vevče 124 den., Ruše 280—300 Split 400 bL Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 428.5 — 429.5, kasa 428 — 429.5, za december 428.5 — 429.5, za februar 418 do 420, investicijsko 85.5 — 86, 4% agrarne 51.5 - 53.5, 7% Blair 81.25 — 81.75, 8% Blair 91 — 91.75, 7% Drž. hipotek, banka 80.5 — 82, 9% begluške 72 bi.; bančne vrednote: PraStediona 930 — 932.5, Union 191 den., Jugo 78 — 78.5, Srpska 189 den., Ze-maljska 129 — 131, Poljo 56 — 56.5, Narodna 8100; industrijske vrednote: Narodna šumska 26 den., Gutmann 138 — 140, Sla-veks 50 den., Slavonija 200 den., Drava 232 do 236, Sečerana 299 — 302, Brod vagon 90 den., Vevče 124 _ 125, Isis 40 — 45, Du-brovačka 400 bL, Jadranska 595 — 610, Oceanija 215 — 225, Trbovlje 377 — 379. Beograd. Vojna škoda 448.5 zaklj., investicijsko 86.5 — 87.5, 7% Blair 81.875 zaklj., 6% begluSke 72.25 zaklj., Narodna 8080 do 8130. a tržišča LES + Ljubljanska borza (19. t m.) Tendenca nespremenjena. Zaključen je bil 1 vagon bukovih plohov in 1 vagon jelovih odpadkov. Nudijo se božična drevesca (1—3 m ln tudi reč). ŽITO -f- Ljubljanska borza (19. t m.) Tendenca za žito neenakomerna. Zaključen je bil 1 vagon koruze. Nudi se (fco slov. postaja, po mlevski tarifi, plačljivo 30 dni): pšenica: baška. 80/81 kg po 200 - 202.5: srbobranska. 80. kg in gornjebaška, 79/80 ke po 197.5 — 200: baška. 79 kg po 185 do 187.5; baranjska. 79/80 kg po 182 do 185. ječmen: ozimni. 65/66 kg po 155—157.5. koruza: baška. stara po 147.5 — 150; baška. nova, umetno sušena po 132.5 — 135, pri navadni voznini po 187.5—142; baška, Času primerno suha, pri navadni voznini po 122.5 — 125; o»es: baranjski po 182.5 do 185; moka: >0g« po 340 - 345. -f Novosadska blagovna borza (19. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 9 v. pšenice, 23 v. koruze, 8. v. moke in 4 vag. otrobov. Pšenica: baška, 79/80 kg 127.50—130; baška. Tisa, šlep 79/80 kg 137.50—142.50; gornjebaška, 79/80 kg 135—137.50; banaška, Tisa. šlep 139—141; goril jebanaška, 79/80 kg 132.50—1S5; sremska, 78 kg 127.50 do 180. Orea: baški. sremski 135—140 Ječmen: baški, sremski 63/64 kg 102.5 do 105 Koruza: baška. sremska, stara 90—95: nova 60—62.5; za december-januar 65 do 67.5 za marc-maj 80—82.5: sremska. nova. umetno sušena 75—80. Moka: baška »0gOeg*- 235—245; >2< 205—215; >5< 175 do 185; »6c 150—1B5: »7< 105—110; >8« 77.50 do 82.50. + Budimpeštanska teminska borza (19. t. m.) Tendenca slabša, promet majhen. Pšenica: za marc 15.09—15.10, za maj 14.91 do 14.92; rž: za marc 8.80—8.81; koruza: za maj fl.15—11.57, tranzitna sa maj 9J6 do 9.40. ŽIVINA -f- Ljubljanski živinski sejem (19. t m.) Na današnji živinski sejem je bilo prignanih: 139 konj, 70 volov, 69 krav, 34 telet in 237 prašičkov za rejo; prodanih pa je bilo 32 konj, 23 volov, 31 krav, 12 telet in 115 prašičkov. Sejem je bil manj živahen le v prašičkih je bilo nekaj več kupčije. Cene pa, ki so pri zadnjem sejmu precej nazadovale, so danes ostale povsem nespremenjene. Za kg žive teže notirajo: voli L 9 Din, voli IL 8 Din, voli 111. 7 Din, krave debele 450 do 6.50, krave klobasarice 3—3.50, teleta 11 do 12.50. Prašički za rejo so se prodajali po 160—300 Din komad. + Dunajski živinski sejmi. Na goveji sejem v ponedeljek je bilo prignanih 2308 Ko« rnadov. Dogona iz Jugoslavije ni bilo. Pri slabem prometu so prvovrstni voli še ob5 držali cene iz prejšnjega tedna, vse ostale kakovosti goveje živine pa so se pocenue do 5 grošev pri kilogramu. Za kg žive teže notirajo: voli izjemno 1.85 do 2.05, l. 1.50 do 1.80, n. 1.20 do 1.45. III. 1 do 1.15 Krave 0.90 do 1.35. — Na svinjski »ejem v torek je bilo pripeljanih 18.812 komadov, od tega 7.249 iz Jugoslavije in 8.214 iz 1 oljske. "Dovoz iz Jugoslavije je bil izredno ve« lik. Pri zelo slabem prometu so se pitane svinje pocenile ta 10 do 15 groiev, mestni Drašiči pa so v ceni nazadovali celo za 15 do 20 grošev. Za kg žive teže notirajo: pJtane svinje I. 1.57 ro 1.60, angleške križane 1.50 do 1.60, kmečke 1.45 do 1.55, mesne 1.30 do 1.60 šilinga. Iz življenja in sveta Zborovanje proti boljševizmu v Berlinu Zgoraj: Tisočglave množice zborovalcev v športni palači. Spodaj sede pri predsedniški mizi: Generalni superintendent Karow (1), angleški govornik VVilliam Horwood (2) in predsednik zborovanja knez L6wenstein (3). Zborovanje je sklicalo nemško društvo za zaščito zapadne kulture z namenom, da protestira proti brezbožnemu boljševizmu. Dnevi bele rase so šteti Znani francoski pisatelj Claude Far-rere, ki je tekom svoje diplomatske delavnosti prepotoval ves svet in povsod na licu mesta proučeval oroKle-me raznih narodov in ras, zaključuje evoja opazovanja s trditvijo, da so dnevi belcev že šteti Bela rasa je na upadku in bodočnost bo dala svetovno nadvlado drugopoltim. Rumena, črra in rjava rasa se razvijajo mnogo hitreje nego bela Predvsem se drugo polti množe hitreje in nasedajo nova ozemlja. Kitajci in Japonci se trumo ma selijo v Ameriko in Avstralijo. Pri tem so govorice o nižji kulturi rumenega plemena prazne besede. Črnci niso tako silna nevarnost. Na ameriških šolah se je pokazalo da črna deca v osnovnih šolah napreduje bolje nego bela, na srednjih šolah in vseučiliščih pa ostaja daleč za belci in zato kljub svojim 10 milijonom črnci ne igrajo v Ameriki skoro nikak% kulturne vloge. Farrere pa smatra nadvlado temnopoltih ljudstev za kulturno nevarnost le tedaj, ako bo prič'o do preobrata nasilno, med tem ko bi miren razvoj v to smer kulturi samo koristil. Nepopisna nesreča pa bi bila, ako bi se drugopolti narodi polastili vlade z bojem in s silo V tem primeru bi drugopolti plačali heiokožcem vse strahote, ki so jih morali doslej vdano in molče prenašati, z obrestmi. Farrere smatra boljševike za največje sovražnike ljudske kulture, ker ščujejo temnopolte narode proti belcem ter za to uporabljajo metodo boja, nasilja in terorja Kratke suknjiče za športnike, lovce, turiste, smu-ške drese, kompletne, najceneje pri tvrdki Drago Schwab. Linbflana Živi mrtvec Japonski filmski igralec Hajakava, znameniti zvezdpik, ki se je še nedavno mudil v Parizu, je nenadoma izginil, kakor bi se bil vdrl v zemljo. Njegovi častilci so bili vznemirjeni in v časopisih se je takoi pojavilo nebroj možnosti, ki jim je lahko podlegel priljubljeni Japonec. Najverjetnejša je bila vest, da je v Monte Carlu zapravil vse svoje imetje ter si pognal kroglo v glavo. Previdneži so trdili, da je to izginutje samo nov način reklame za njegov prihodnji film. Med takim in enakim ugibanjem je poteklo nekai mesecev in Hajakova se je zopet pojavil, kakor bi zlezel iz tal. Pripovedoval je, da je moral med tem domov na Japonsko na orožno vajo, ker je mornariški častnik ter je bil zelo vesel vseh govoric o njegovi smrti, kajti te so bile učinkovita reklama za čas orožne vaje, kar je za igralca velikega pomena. »Težak« plen Te dni so neznani zlikovci izvršili v prostore Družbe avtomatskih telefonov v 12. dunajskem okraju vlom in so odnesli 4 vrečice, v katerih je bilo po 1800 kovancev po 10 grošev. Eno izmed vrečic so našli pozneje v nekem zaboju za smeti. Vlomici gotovo niso imeli prelahkega posla, da so kar tako odvrgli preko 14.000 Dm v naši vaJuti. najnovejša številka ilustrovane tedenske revije ŽIVLJENJE IN SVET vsebuje prvo poglavje Iz se rije člankov o vlogi ženske v vohunstvu (z zanimivimi slikami) Nadalje vsebuje: Roger Wild: »In vendar se živi« (slika) Moja vera in moj svetovni nazor (prof Albert Einstein — s sliko) Letni časi organov O vremenu (dr. O. Reya) Angleži, Francozi, Španci S harpuno na kite (s slikami) Nadzorovanje prometa z balonom (slika) Nove zanimivosti o Sahari (s slikami) Alkohol barva jesensko listje Tuji predmeti v možganih Slike s kronskih svečanosti prestolnici črnega cesarstva Angel varuh (Ivan Podržaj) Zdravljenje slepote brez operacije V stari laotski prestolnici (inž F. Lupša — s slikami) Med ljudožrci v Nigeriji (ilustr.) Nurmi (Iz življenja velikega tekača — s sliko) S sužnji na morju (Joseph Kes-sel — s sliko) Tobak brez nikotina Cerkev sv. Florijana v Ljublja ni (Staroslav) Tedenski jedilni list Karikature Humor v slikah Častihlepne ženske in zakon Indski bojkot angleškega blaga Uganke in zanke »ŽIVLJENJE IN SVET« izhaja te densko in stane mesečno samo 8 Din. Naroča se pri upravi; Ljubljana, Knaf-Ijeva ulica 5, kakor tudi v vseh podružnicah >Jutra«. Posamezne številke 2 Din po vseh trafikah in boljših knjigarnah. Mokri šah Minuli teden sta odigrala dva ljubitelja v Birminghamu prav poseben šahovski dvoboj. Vršil se je na tleh io je nadomeščal šahovnico belo in črno kockan linolej. Namesto lesenih podob eo služile steklenice z različnimi pijačami. Kmetje so bili napolnjeni s pivom, konjički s kseresom, trdnjave s rdečim vinom, kralja in kraljici s šampanjcem. Vsak igralec, ki je nasprotniku izmaknil katerokoli podobo, jo je moral takoj popiti. Seveda sta se odlikovala oba igralca razen s šahovskimi tudi s pivskimi zmožnostmi. Domenila sta se, da dobi zmagovalec 15 tisoč naših dinarjev nagrade. Od kraja, ob 10 zvečer, sta urno zamenjala več kmetov. Nato je pohitel eden od njih, kot ljubitelj dobrega burgundoa, podreti sovražno trdnjavo, čeprav ga je stala dva kmeta in enega konja, torej dve steklenici piva in eno kseresa. Sovražnik mu je potem takoj odvzel še drugega konjička. Nato sta pričela oba igralca kazati nepričakovane znake utrujenosti. Eden se ie spotaknil ob lastno trdnjavo in jo ootolkel, a drugi je s trdnjavo napovedal mat ia-stnemu kralju. Istočasno je izkazalo, da so radovedni opazovalci 'zred-ne igre bogve kdaj izpraznili črno kraljico in belega kralja To je hudo razkačilo oba igralca, ki sta po dolgem, jeznem razgovoru sklenila končati igro remis. Vrgla sta -e >otein na preostale podobe in jih urno izpila da bi jima gledalci ne povzročili na daljnje škode. ŠL si MILIJONI in MILIJONI ljudi uporablja ■kost M let LEVJO MENTOL DROŽENKO Proti revmatizmu VJA mentol droienka KULTURNI PREGLED Repertoar]! Pogumni slepci >Berliner Tagblatt« navaja zanimive podatke o oslepelih ljudeh, Ki niso obupali ter nadaliujejo tudi brez vida svoj nekdanji poklic V Frankfurtu ob Meni, Draždanih in Hamburgu majo slepe sodnike. V celem Šteje Nemčija do 50 slepih odvetnikov, ki uspešno vodijo svoje pisarne. Med le oi 'v starem smislu). Umetno;. Padere\vskega je presenečala po ^riljantni tehniki, očarljivi graciozno« sti, popolni uglajenost, in izpiljenosti; ni poznala ne dramatskih akcentov niti pato sa, s svojim gladkim in sladkim izrazom je laskala aristokratskim ušesom. Kot sklada« telj pa Paderewski ni tako slaven in po« poln, čeprav je tudi tu ustvaril dela trajne vr ! nos ti. Med vojno je storil poljski narodni stra« ri neprecenljivih uslug, za to je bil izvoljen po osvobojenju za prezidenta. Ni vzdržal dolgo: od nehvaležne politike se je vrnii k umetnosti. S sedanjo turnejo po Ameri« ki namerava zaključiti svojo umetniško pot. ki mu je prinesla toliko uspeha in slave po vsem zapadnem svetu. Ostanek življenja bo preživel v Švici, kjer se je stalno naselil potem, ko je bil zapustil naj« višje mesto v svoji domovini. Novi roman E. M. Remarquea. Nenadoma zasloveli E. M. Remarque, pisec senzacionalne vojne povesti »Na zapadu nič novega«, Je izjavil v lnterviewu s sotrudnikem pariškega tednika »Les Nouvelles litterai-res«, da piše novi roman, ki bo nadaljevanje prejšnjega V nemščini še nima pravega naslova, v francoščini bi se Imenoval »Apres« (Nato). Izjavil je, da bo roman znatno daljši od prvega dela ln bo opisoval, kako se je mladi rod, ki Je po premirju odložil orožje, vživljal v povojne razmere — Vse kaže, da Remarquen stvar ne gre preveč izpod rok; menda sam ne verjame, da bo imel z drugim delom tako čudežen uspeh, kakor ga je Smel s prvim. Posmrtni kult Aloisa Jiraska. V Pragi s« je ustanovilo »Društvo Aloisa Jir&ska«, Id bo sktbelo za proučevanje spisov tega velikega češkega romanopisca in gojilo njegov kult. Radio Izvleček iz programov Četrtek, 20. novembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.« i Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošča, borza. — 18: Plošče. — 18.30: Gimnastična ura. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Geologija naše zemlje. — 20: Vzgoja otrok. — 20.30: Koncert pevskega zbora »Ljubljanski zvon«. — 21.30: Samospevi g. Mirka Puglja. — 22.15: Godba na harmoniko. — Vmes napoved časa in poročila. Neuspeh ženevskih razorožitvenih posvetovanj • \T/l«MX1.f___L___»«_ . _ . ____ ^^ f, xTZastopnik 8rrof Bernstorff, čigar predlog je bil odklonjen. Desno: Lord i Robert Cecil. Njegov predlog za delno razorožitev je še v razpravi, ima pa zelo malo Izgleda oa uspeh. J beraška miloščina, ki se zanjo daje, prebo« ga ta. Gg. kritiki ex offo bodo po tehtnem premišljanju morali pribiti, da so doseženi rezultati nezaslišan čudež, in se ne bodo več zmrdovali nad manj posrečenimi deli in ne bodo le kat zahtevali samih Rem« brandtov in Michelangelov. V naših raz« merah bi le«ti gladko zmrznili, če se ne bi hoteli lotevati vsakršne pocestne slikarjie. Zaželjeno je tudi, da si gg. kritiki ex offo ižmijejo oči in izkade iz glave zmedene či« futske špekulacije Iaži«teorije, da bodo bolje ločili klasje od plevela. Qui bene di •tinguit, bene docet In skrajni čas bi 2e bH da se neha sta« rodobna udobnost nekaterih novin, ki tež« ki in silno odgovorni kritiški posel prepu= ščajo najraje poljubnim, docela nezmožnim, polomljenim similiHteratom ali drugim im. potentnim domišljavcem. Kakšno vzgledno umetnost bi Slovenci lahko imeli, če bi se pokesali rvojih častit« Ijivih lazi in pokazali pošteno voljo, odpr« to src« — in moSnjo! H. Smrekar. Petek, 21. norembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45? Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošč«, borza. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Vremenoslovje. — 19: Francoščina. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20. Lajovie: Vzgoja naraščaja. — 20.30: Koncert violinskega vituoza g. Karla Rupla. — 21: Koncert radi-orkestra. — 22: Napoved časa ln poročila. BEOGRAD 10.30: Zborovski koncert — 12.30: Koncert radio-orkestra. — 17: Narod-ie na harmoniko. — 17.30: Lahka glasba. — 20.30: Komorna glasba. — 21.30: Narodni dueti. — 22.30: Poročila. — 22.50: Ciganska godba. _ ZAGREB 12.30: Plošča - 17: Popoldanski koncert. — 20.30: Koncertni večer. — PRAGA 16.30: Komorna glasba. — 19.20: Prenos iz Brna — 21: Orkestralen koncert. — 22.20: Koncert moderne glasbe. — BRNO 16.30: Koncert iz Prage. — 17.45: Glasba za mladino. — 19.20: Dramski ve- ! čer. — 21: Lahka glasba. — 22.20: Koncert iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Koncert godbe na pihala. — 20.15: Prenos simfoničnega koncerta iz Falharmonije. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert _ 15.20: Kcncer; orkestra. — 17.30: Mladinski koncert. - 19.35: Dunajske pesmi. — 20: Dramski večer — 22.40: Lahka godba orkestra. - BERLIN 19.15: Koncert orkestra. — 21.10: Simfoničen koncert — Godba za ples. — FRANK-FURT 19.05: Ves program iz Stuttsrarta — LANGENBERG 20: Orkestralen koncert -21: Holandski skladatelji. — Nočni koncert m ples. - STUTTGART 19.05: Pevski koncert — 20: Mozart - Weber - Wagner — 21.30: Recitacije. — 23.15: Starejši plesi — BUDIMPEŠTA 18: Orkestralen koncert' -19 00: Ciganska godba. - 20.30: Koncertni večer. — RIM 17: Beethovnove skladbe. — 2L05: Operni večer. Zane Grey Do zadnjega moža Roman Ko je obdaroval tudi sestro, teto in obe novi svakinji, je ostal še majhen zavojček, zadnji, ki ga še ni bil razvil. Jean ga je pobral in hotel pravkar izpregovoriti. ko se je mahoma zdrznil od nenadnega spomina. Razločno je zagledal pred seboj dve drobni nožici z goli-limi prsti, gledajočimi iz ponošenih mokasinov, in nad njima dva okrogla, gola gležnja, opraskana po trnju goščave. Počasi je odložil zavoj. »Oče,c je rekel nekam hlastno, »tebi in bratoma nisem dosti prinesel. Nekaj nožev, pip in tobaka — pa orožje.« V tistem trenutku se je pokazal na pragu mlad mož visoke rasti. Vse na njem, še obraz, če si izvzel oči, je bilo videti staro, le te oči so bile mlade, lepe, blage in temne. »Kako se imate?« Ana je stopila k mlademu možu; Jeanu zdaj ni bilo več treba povedati, kdo je ta tujec. »Jean, to je moj prijatelj Andrew Colmer. Ko je Jean segel Colmeriu v roko in prestregel drzni lesket njegovih oči. se je kar razveselil, da je bila Ana podarila svoje srce možu Isbelovega kova. Orroci, obtovorjeni s svojimi zakladi, so se odpravili v drugi konec hiše spat; kdaj pa kdaj se je še oglasilo njihovo veselo vriskanje. Jeana so zdaj takoj obkolili radovedni poslušalci. Kako vneto so ti zapuščeni pionirji poslušali njegove novice iz vnanjega sveta! Jean je pripovedoval, da je bil že kar hripav. A tudi poslušalci so mu povedali marsikaj, za kar v tistih nekaj pismih, ki jih je bil dobil, ni bilo prostora. Le o ovčarjih in tatovih govedi ni nihče zinil besedice. Jean je to opazil in je s tem večjo skrbjo mislil na vse možnosti, ki jih je skrivala v sebi neznana bodočnost. Nazadnje sta ostala Jean in njegov oče sama. »Mislim, da! si navajen spanja pod milim nebom?« je nekam nepričakovano vprašal rančar. »Nu, v hiši je dovolj prostora. A rajši vidim, da spi? zunaj. Daj, stopi po svojo posteljnino Ln puško. Vodil te bom jaz«. Stopila sta na verando, kjer je Jean vrgel svoj zvitek s plahto in odejami na ramena. Njegova puška, spravljena v sedelnem toku, je slonela ob vratih. Oče jo je vzel v roko, jo napol potegnil iz toka in jo pogledal pri svetlobi zvezd. »Štiri in štirideset, a? Nu, boljšega ni na svetu, kakor če ima človek zanesljivo roko.« Tisti mah je pri-capljal velik, siv pes in poduhal Jeana. »To je tvoj sospalec. Šep, napol volkač. Njegova mati je bila moja ljubljenka, ovčarka, oče pa velik gozdni volk; dve leti je trajalo, preden smo ga upihnili.« Noč je bila mrzla in tiha. Mrko razsvetljena od meseca in zvezd; vonj sena se je zlival z dišavo cedrovcev. Jean je šel z očetom okoli hiše in po položnem travnatem bregu do roba cedrovega gozda. Tam je bila pod skupino dreves z debelimi nizko višečimi vejami gosta, nepredirna senca. »Sinko, tvoj stric Jean je bil ogleduh Liggetts, eden največjih upornikov kar jih pomni zahod,« je rekel rančar. »Ti pa bodi ogleduh za Isbele iz Tonta. Mislim, da ti bodo stvari prav tako zasmrdele, kakor bi bile tvojemu ranjkemu stricu. ... Uredi si ležišče v senci za topoli. Tako boš videl vse ne da bi te kdo opazil. Zadnje čase se je zgodilo v našem kraju nekaj zelo čudnih stvari. Ce bi znal Šep govoriti, ta bi nama povedal istorij! Bili in Guy sta spala zunaj, zasledovala odtiske tujih konjskih kopit in počenjala vse mogoče. a tisti, ki se plazi tod okoli, je bil najbrže preveč zvit za njiju dva. V tem kraju je nekaj prekanjenih gozdovnikov, Jean, ki hodijo kakor mačke... Pred tremi dnevi, zjutraj, ko se je ravno danilo. sem stopil skozi zadnja vrata in eden teh nepridipravov je ustrelil name. Četrt palca ni manjkalo, pa bi me bil zadel v glavo. Jutri ti pokažem v podboju luknjo od svinčenke. Nekaj sivih las tiči 5e v njej,« Jean je iztegnil roko. »To so vražje stvari, stari; kar strah me postaja.« »Ni časa za strah,« je mirno odvrnil oče. »Seveda imajo namen, da bi me spravili s poti. Ravno zato sem te hotel imeti doma... In zdaj lezi spat. Lahko se zaneseš, da te Šep zbudi, če kaj zaduha ali začuje... Lahko noč, sinko. Povem ti, da bom nocoj po dolgem času spet mirno spal.« Jean je zamrmral očetu lahko noč in gledal za njim, ko se je njegova bela glava oddaljevala v svetlobi zvezd. Nato je visoka, temna postava izginila, vrata so se zaprla in vse je bilo spet tiho. Pes Šep je lizal Jeanu roko. Kar hvaležen mu je bil za ta topli dotik. Njegove misli so se še vedno vrtile okoli strahotnega pomena očetovih besed: »Seveda imajo namen, da bi me spravili s poti.« Šele čez nekaj časa je porinil svoje odeje v temno vrzel med debli, zlezel za njimi, jih razvil in si napravil ležišče. Mir je napolnil njegove mišice z vročim življenjem. Hladna, zvezdna noč, dišava cedrovcev, ječanje vetra, molk — vse to je bilo za njegove čute resničnost. Po dolgih tednih težkega potovanja je bil vendar že doma. Kaj je bilo zdaj pred njim? Sence v tetinih očeh in v mlajših, bolj svežih očeh sestre Ane so Jeana prav tako vznemirjale kakor tragične očetove besede. Sveže jutro, ježa pod borovci, beketanje ovac, vse to je bilo že daleč za njim. Ellen Jorthova se je vračala v njegove misli. Ali jo je bil res šele davi spoznal? Bila je tam gori v gozdih, tam kje pod borovci je spala v svetlobi zvezd. Kdo je bila? Kakšna je bila njena zgodba? Divja kretnja, s katero je bila vrgla krilo nazaj, njene grenke besede in strastno plameneči obraz so se bledli Jeanu v temi. »Morda je mislila to drugače, ne tako kakor jaz,« je ugibal Jean. »Vsekako je bila poštena.« Iz uradnih in dmgili iffs ®famv Banska uprava razpisuje prvo javno pismeno ofertalno licitacijo za prevzem gradbenih del pri preureditvi operacijske sobe v ženski bolnici v Ljubljani na dan 3. decembra ob 11. v sobi 17 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Novi trg MIL Banska uprava razpisuje drugo pismeno ofertalno licitacijo za izvršitev regulacijskih osi na Ljubljanici v Ljubljani na dan 3. decembra ob 11. v prostorih svojega teh« ničnega oddelka. Uradno odmerjeni prora« čim znaša 5,989:369.01. V poštev pridejo le ponudbe izpod 4,135.972.28 Din. Banska uprava razpisuje službeno mesto profesorja oziroma suplenta na banovin* ski mlekarski šoli v Škofji Loki. Prošnje je •poslati najkasneje do 15. decembra. Draž'a nepremičnin: Na predlog zahte« vajoče stranke Bana Jožeta, trgovca v Voj« niku, bo dne 3. decembra ob 9. pri okraj« nem sodišču v Celju, soba št. 4. dražba ne« premičnin, ~emlj. knj. Vojnik. vi. št 347. hiša s stavbiščem in zemljiške parcele. Ce» mina vrednost 21.673 Din. Najmanjši po« nudek 14.448.40 Din. — Pri okrajnem sodi« šču pri Sv. Lenartu v Slov. goricah dne 18. decembra ob 9., zemlj. knj. Cogetinci. vi. ".t. 160 cenilna vrec.iost 6923 Din. — Najmanjši ponudek 4621,32 Din. — Na okrajnem sodišču v Kočevju, dne 30. de« c bra, in sicer ob 9„ vL št. 425 d. o. Mo» zel j, 163 d. o. Kočevje in polovice nepre« mičnin, "vi. št. 167 in 478 d. o. Stara Cer» kev ter vi. št. 95 in 97 d o. Kočevje. Ce« nilna vrednost 543.557 Din. Najmanjši po» nudek 339.287 98 Din. — Ob 11. zemlj knj. Kočevska Reka, vi. št 219. in sicer zave* zani stranki lastne polovice. Cenilna vred« nost 2:-i Din. Najmanjši ponudek 1759 dinarjev. — Pri okrajnem sodišču v Ložu 31 -iccembra ob 10, zemlj. knj Zales, vi. št 2S, 84 in 92 Cenilna vrednost 38150 Din. — Najmanjši ponudek 20.000 Dm. — Na okrajnem sodišču v Kranju 9. januarja ob 9.50 draž'-a ..-premičnin po parcelah potem T>o skupinah in nato po vložkih: zemlj knj. Šenčur, vi. št. 27. 26. 438, 439.546. 581: hiša z gospodarskimi poslopji, cenil, vredn 102 tiso: I JO Din; iemli. parcele 78.616. Din; dva gozda in njiva pare. št. 1289. 1290 in 3306, cenilna vrednost 41.973 Din; pare. št. 1350. travnik in 1351«! vrt, cenilna vrednost 18.717 Din; pare. št. 1363, njiva, cenilna vrednost 7231.50 Din; pare. štev 1383 gozd. cenil, vredn. 11.674 Din; parcele št. 1454. ce« nilna vrednost 9092 Din Najmanjši ponud« ki: 51.050 Din 52.411 Din. 27.982 Din. 12.478 dinarjev, 4821 Din. 7783 Din in 6055 Din. Savez agrarnih zajednic v Mariboru r. z. z n. z. bo imel 7. decembra ob 10. v go« stilni »Maribor« v Mariboru. Grajski trg št. 1 izredni občni zbor. Šport Športni drobiž BSK bo te dni odpotoval v Prago, kjer bo igrai dve tekmi proti Slaviji in proti Viktoriji Žižkov Vodstvo BSK je zaprosil JNL in Gradjanskega za dovoljenje, da bi smel vratar Mihelčič sodelovati v teh tek« mah kot gost. V drugih državah je običaj, da posegajo klubi drug drugemu igrače za prijateljske tekme Savezi radevolje izda« jajo taka dovoljenja že iz nacionalnih vzrokov, klubi pa tudi računajo na proti« usluge. V Sarajevu se je prošlo nedeljo vršila prvenstvena tekma med Slavijo m Hajdu« kom. Tekma je ostala s 3 : 3 neodločena. Svoje tekmo pred dvema tednoma je Haj« duk izgubil proti Sašku s 3 : 0. Odločilna tekma za prvenstvo sarajevskega podsave« za med Slavijo in Saško*n je določena na 1. december Redna glavna skupščina JHS se vrši 21. decembra v Zagrebu. Na dnevnem redu je tudi vprašanje razpusta podsavezov in ustanovitev novih. 21. maja se bo vršila v Beogradu nogo« metna tekma med našo in madžarsko re« prezentanco Madžarska se je obvezala da bo nastopila s svojo prvo garnituro. Službeno iz sekcije ZNS Seja upravne« ga odbora danes ob 20. Sestanek sodniških kandidatov ob 21. /4SK Primorje (lahkoatletska sekcija). — Opozarjamo aktivno članstvo lahkoatlet« ske, plavalne in nogometne sekcije aa red« ne zimske treninge vsak ponedeljek in :.e* trtek v I. drž. gimnaziji in sicer od 17.30 naprej. Treninge vodijo telovadni prvaki in izkušen dolgoletni amaterski lahkoatlet« ski trener Udeležba za redno članstvo brez: izjeme obvezna. Iz lahkoatletske sekcije SK Ilirije. Danes ob 20. seja načelstva v kavarni Evropa. Pol« noštevilnol Jutri pri običajnem treningu poravnajte zaostalo članarino pfi sekcij« skem blagajniku. SK Jadran. Danes seja upravnega odbo« ra v restavraciji Mrak na Rimski cesti. — Vsi in točno. mesečno dobuate kartoniranu D ' N A R A mesečno u plat. povezu knjig u rad krauja petra 44 _____-11355 1—11 Za soboslfMa 325 pleskarska in črkosllkar-sfea dela se priporoča TOlfE družba o. z.. Kolodvorska ulica 6. Ali ste že naročeni na ŽIVLJEN.tF IN SVET"? Proti vlagi in irazn vas bodo najboljše obvarovali čevlji iz klobučevine z gumastim podplatom. čevlji „LEV" odgovarjajo po svoji izdelavi vsem higi-jenskim predpisom, so udobni, trpežni in poceni. 15577 Dobivajo se v vsaki prodajalni čevljev. % N - - M. URBAS - - (lastnik: Miroslav Urbas) priporoča pristne KRANJSKE KLOBASE priznane kot »SPECIJALITETA« lastnega izdelka. LJUBLJANA — SLOMŠKOVA ULICA ŠT. 13 poleg Mestne elektrarne. Brzojav: »URBAS LJUBLJANA« Telefon St. 3322. Zastoni ne pa vendar zelo poceni nudi vinogradnik FRANC ZALOŽNIK •j« «{• «|« •!• ej» °»* •Te •!• m* ■I« »;« •)• •!• •I* *;• »I« • '»o !<»<»!• •I* •i* PRISTNA ŠTAJERSKA VINA, bela in rdeča, najboljše vrste, tore* žlahtna, nova in stara pod ze 1© uprofeimi oosoii franko postala Me* stinje vsa Grobelno R. z. no ceni oš 2,50 do 6 Din liter v zameniavo les* ali drugih industrijskih izdelkov- Vzorci na razpolago. — Telefon: Pristava — Zibika. Vprašanje se reši takoj. 1572? Dvokotesa, motorji, šivalni stroii. otroSkl to tgraftni vozički, pnevmatika, posamezni deli. — Velika izbira. najnižje cene. — Prodaja na obroke, ceniki franka e TRIBUNA F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA. KarlovSka cesta ŠL 4. čitaite knilsro čitafte knjigo NAPOLEON BONAPARTE O tem velikem možu obstoji že cela knjižnica literature. Najmi-kavnejše razkriva njegove jbre in slabe lastnosti, njegove javne in zasebne afere in doživljaje Conan Doylov roman Napoleon Bonaparte. Broširan velja Din 40.—, vezan Din 52.—. — Pravkar ga je izdala v Levstikovem pre\Todu Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani SELENBURGOVA ULICA <5TEV. 6. Kontoristinjo s perfektnim znanjem knjigovodstva, slovenske in nemške korespondence, strojepisja in vseh pisarniških del, sprejme trgovsko podjetje. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Knfl-govodkinja«. 157J3g Zastopnika 3 sedežem v Ljubljani, IšCE prvovrsten mita lz Bačks, z visoko kapaciteto, za vso Slovenijo. Samo dobro vpeljani v tej stroki in resni reflektanti naj pošljejo svoje ponudbe na Publicitas d. d., oglasni zavod, Zagreb, Ilica št. 9, pod *Br. 25028«. Prevozni triciklji se izdelujejo po naročilu, za trgovce, geke in mesarje, v različnih modelih. CENIKI FRANKO! Tovarna Pelikan, Ljubljana VII. 13090 Starešinska zveza bivših članov jugoslovenskega akademskega društva »Triglava v Mariboru naznanja tužno vest, da je preminul dne 17. t- m. njen član, gospod dr. Branko žiž@k zdravnik v Velenja Pogreb blagopokojnega tovariša se je vršil včeraj 19. t. m. v Velenju. Ohranimo mn časten spomin. ODBOR. ZAHVALA _____________ Najtoplejšo zahvalo izrekamo vsem, ki so nam ob nenadni in prerani izgubi naše nad vse ljubljene soproge in zlate mamice, gospe ■ Tilke Dolenc ro). Lončar aa kakršenkoli način izkazali tolažbo in sočutje. Posebno se zahvaljujemo vsem našim dobrim sosedom, ki so nam priskočili v tragičnem trenutku na pomoč, dalje g. univ. prof. dr. USeničniku in g. stolnemu vikarju za svetotajna tolažila, g. dr. Fran Misu za njegovo zdravniško pomoč, g. predsedniku gostilni Carske zadruge Kavčiču, ravnateljstvu vzgajaliSča z gojenci, našim sorodnikom, mnogobrojnim prijateljem in znancem za izkazano pomoč in za spremstvo na zadnji poti. Naj-iskrenejša hvala mnogobrojnim darovalcem cvetja, ki so z nJim naravnost obsuli pokojno, ki je nad vse ljubila cvetje, kar nam je bilo v posebno tolažbo. Vsedobri povrni vsem obilo! Ljubljana, dne 19. novembra 1990. Ciril Dolenc z otroci Direkcija resavskih rudnikov Nikole B. Jočiča in sina Beograd, Rlstičeva ulica 21, daje v akord: sečnfe jamskega materijala v svojem koncesioniranem gozdu In pre« voz Izsekanega materiala za rudnik LJUTRA«v TSrbovlfah T hiši g. dr. Baumgartnerja. Male oglase in inserate naročajte v naši podružnfoi. Dve Bni zlati uri in tri velike izložbe s lipami ceno naprodaj Kje, pove oglasni oddelek »Jutra«. 48602—€ Kontorlstlnja »♦enografka v slovenščini in nemščini tudi začetnica dobi službo. Lastnoročno pisane oferte lo sliko, katera «e vrne, poslati na oglasni oddelek »Jitra« pod »Stalna služba 100«. 48849-1 Pomočnika vsestransko v mešani stroki vzvežbanega, z dobrimi referencami, ki je nrost vo;a5ke službe, sprejmem takoj. And. Elsbaeher. Laško. 48641-1 Natakarico račetmeo sprejmem takoj v ';rgu. Nauči se tudi kukati. Položiti kavcijo D:n J500.—. Ponudbe pod ši- fro »Trg« »Jutra«. na ogl. odd. <8653-1 Prodajalka mešane stroke. 22 let sta-nih strojev "itd.". Ljobijana. I" 'mof jeli "esto Poštni predal 248. 48676-3 ' 'u df™nbr0?! | najraje v Mariboru ali okolici. Cenj. ponudbe na C!\7iH<> I "?'!asnf oddelek »Jutra« Oivujd p0glasni oddelek »Jutra«. " 48102-20 Starejša trgovina ua prometnem kraju Ljubljani pod tovarniško ceno naprodaj. Pismene ponudbe pod »Takoj Din 120.000—« na oglasni oddelek »Jutra«. 48603—19 Parcele večje ali manjše, pod Rožnikom ugodno prodan). — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 48390-20 Košaro za novorojenčka prodam. I Kupim hlSO Naslov v oglasnem od del I ^ večstanovanjsko ko »Jutra«. 48666-6 LJubljani. ali bližnjih pred Pekarna dobro uvedena, z minimal no stanarino naprodaj ; vsem inventarjem in odjemalci Prevzame se lahko takoj. Vpraša se lahko: Cvjetaa c. 34, Zagreb. Ko-48645-19 Morale dolge pet metrov, kupim 3 vagone mesečno. Pla čara takoj. Ponudbe ua oglasni oddelek »Jutra« pod »Gotovina 77«. 43577—15 Dijaka aH akadem. sprejmem na hrano in stanovanje v lepo opremlj. Peč 80.000 Slovencev I ml! °lmeS8mia s?t I skor«i ""T<> "> poce- k^ SJffit bdkr J^rts. za agente, ki si hočejo v ker se hitro rnajdem ali 1 48bS8-6 bož:čnih mesecih zaslužiti grem za družabnika v go-dt-nar. V temelju (Oiidna j stilniško stroko ali del'ka stvar, zvezana s polno teso ali drugo dobro ido-eksistejico. Nikako zavaro- Ičo trgovino. Imam naj vanje, ni!;a.k sesalec prahu. I boljša »pričevala kap;»al Samo milijonski množinski od 50.000 DiD na razpola predmet za vporsbo. Prva go. Reflektiram sam« na pot torej v: Raznošiljalnico Ljubljano Ponudbe na o»l i -- • —. u Omn:a. Mislošičeva e. 14. [oddelek »Jutra« pod Šifro I tlimuztna> skoraj popolno 48713-3 I »11«. 48197_2 J ma nov. * brezhibnem sta nju, vožen coa 7600 km. sarfar p .-g ti 48386-20 bddelku »Jutra«. <8560-22 Dvosob. stanovanje takoj oddam. Naslov pove oglasni oddeJek »Jutra«. 48611—21 Dvoje stanovanj dvo in enosobno s pritiklinami oddam ugodno takoj. Naslov v oglasnem od del ku »Jutra«. 48659-21 Kletno stanovanje velike sobe in kuhinje takoj oddam. Mencej, Gra-bloviieva 12, Udmat. 48660-21 Sobo (kabinet) I Trije prijatelji s posebr.im vhodom, elekt. samoftojai obrtniki >tar lučjo_ oddam takoj ali s 22, 33, 24 let, žele 'pozn-tn' stva s tremi prijateljicam: primerne starosti, zmožne pis. del. Sestanek v nede ijo zvečer z znakom za spoznanje pod šifro »Prezaposleni«. 48662-24 1. decembrom. Cesta Rožno dolino 5. pritličje. 48694-23 Stanovanje 2 sobi, kuhinja takoj oddam v Petrovčab pri Celju tik kolodvora. Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod »Stanovanje solnčno«. Elegantno sobo parketirano. z električno razsvetljavo in postrežbo o-ldam s 1. decembrom za Din 350 v moji vili Ljub ljana VH, Maurerjeva 18. __48665-23 Lepo sobo solnčno, 8 posebnim vhodom, v centru oddain. Naslov v oglat nem oddelku •Jutra«. 4S684-23 Mesečno sobo , . snažno in zračno, s sept. 486S3-21 [ riranim vhodom oddam s 1. decembrom v vili o!;zu e. . (glavnega kolodvora Kje Stanovanje pove oglasni oddelek .Jn trisobno, dvosobno in eno-|'ra<- 48668-23 sobno v novi hiši poceni oddam. Solnčna lega. Na- I _ slov pove oglasni oddelek Sobico Z Zajtrkom »Jutra«. 48685-21 I v bližini Mestnega loma išče gospodična. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mirna gosp.« 48709-23 Neznanke X. Y. Prosim za natančen naslov v pismu. Danilo. 4SS64-2-! m-A"nmvA prhitai 2eiczna služinska palcnl pustelja zložljiva, , ta. reciranorn madracom, zelo praktična za vsako hišo, hotele, nočne služ. b1-* - in potuiuče osobe sune samo Dia 390___ K^zpošiljam po poitoe-Dom povzetju. Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin » podpritličju oddam v na jem. Poizve se v vili: Va-ljavčeva ul. 20 (Kolezijal. 48692-21 Avtomobil Ford I Krasno posestvo v lepem kraju na Dolenj skem. ob dri «ef>ti. takoj prodam. Vse poslopje v dobrem -.tanju. V hiši to I P]on?n» nrT.-e M orS!Je "delu e* < I Slovenka Stanovanje I Želim poročiti gospoda, ereot. s hrano išče aka tudi vdovca, starega do demik. Ponudbe na ogla.« 60 let, ki ne gleda na oddelek »Jutra« pod »So I bogastvo. Sem zgodno delilna cena«. 48667-23 1 kle, staro 20 let. Zenitev »akoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod 6;fro -Zima«. 485S2 Amaterska dela azv.jjtnjt- .n koturanje foto materijal je naice-neiš iin foto Jo5kc Smun Wo fov» 12 oodružnica B>i nla rULiee 21; Entlanje 1 m po 1 Din izdelovanj, lam«k-ga uerila strojni lr r>čuu »-zenje zastoro* po stoijutt preprog jredtiska nja bivanje pletenin na eot ttr-jj oo S>nkurpnSDit cenah U Sedovnik F1 rljansk« 8 358 31 Lesena patent postelta, z i o ž 111 v 3. s tapccirantia madracom. zelo praktična, stane samo D 269. . Mladenič Sdel. »Jntra« ' I« I FnajceneTe iStin Deraič I OpremlfenO SObO * let, n ie " U Radovljiel. 48409-26 I • gospod _ h P0^2'1' « gospodično Hišo z vrtom Z I prodam.3" to^M^eti, I „ »0»»;^B n« za rokodelca- Izi »oeLje prodam. Naslov ia. krojača, upoko I ' pod-'-- -t-.-- -n-jenca itd., pri rudokopu 6c>viJfl-Reštajn. Cena 35 tisoč Din. Naslov se izve ■ fuuoiu. IVIluaiK ua KJl I o „ Treovskl oomnčnlk Pddfi!eS »Jutra« pod »ifro S®^3 »"suvsm pomoeniK p- J n rnjiravno za nm«UBn-»: i — —.—-j .■-.-—z— ---- mešane stroke želi spre-1 _48461 10 Čevljarja., krojača, upoko * podružnici »Jutra« Tr- Samostoina šivilia prvovrstna, dobi v boljšem salonu trajno mesto. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Samostojna«. 48656-1 Postrežnlco w!aj?o, pridno, SDrejmem. Ka?!or v oglasnem oddelku »Jutra«. 4S63S-1 Brivski pomočnik perfekten delavec, dobi stalno mesto. Pontdbe pod »Frize-« na oglasni idde-lok »Jutra«. 48695-1 Prodajalko polteno, u'judno. prvovrst-bo moč. izvežbano v spe-ceriji in galanteriji snrej-m" trgovina S. J. R.oz-nan, št. Vid nad Ljubiia-B-o. Hrana v hiši. 48699-1 Gospodinjo vajeno boljše kuhe sprej-tne samec takoj ali pozneje. Ponudbe, ki naj vsebujejo vse osebne in službene podatke pod »Trajno mesto« La ogias. oddelek »Jutra«. 4S704-1 Samostojno knjigovodkinlo jra dvostavno amerikan>ko knjigovodstvo, s znanjem strojepisja in slovenske stenografije sprejmemo. — lJrednost imajo refiekt^n-tinje iz delavskih rodbin. Ponudbe pod »Večletna praksa« ca ogl. oddelek »Jutra« do 27. novembra 3930. 4S695-1 ------- ------------spre- . meniti službo ozir. seda-Oblastveoo koncesljoolran« IT';? mest9 Nastopi takoj I , . ja!l pozneje. Cenj. ponudbe I AVTO i Lnn. «asiov se izve i soterska Šola j na oglasni oddelek »Jutra« I Jvp* PCCH VIII., v pra\» oglasnem oddelku »Jutra« _ | pod »Priden ia poštem«. I dobrem stanju prodam za' ~ uojko ripenbacher I 4stos-2 | . ^'-ooo. ime prodajale« Ljubljana. Gosposvetska ti. ~~ ' Teorija vožnje. <7750-4 i ~ ... Gospodična 48594—26 — u « • o o isce goepoc — i K"'.1 . gmspvuicoo, najraje * bližini sredine Istar0 85 l®11' ® premo-mesta. Ponudbe oa ogla«. I Senjem 75.000 Din. Cenje-oddelak »Jutra« pod šifro Ine d(>P'se je poslati s sli-»Zadajd november«. I *i0 na podnižnico »Jutra« <8068-23 v Ceb'n pod »Dobra go-I spodmja«. <8717-® Klavir 2000 Din 2 opremljeni sobi t uporabo kopalnice » ! sredini mesta iščem. Po- n 1tv6 v oglasnem odd. | »Jutra«. 48657-10 Bencin motor Prv. obla«, koaceailoalraas j -jjft _________ ______ šoferska Snla IV8- Veselje ter zmožnost o—6 s., stoječi, malo do vseh del. Nastopi lahko I rablira. s hladilnikom. Camernik Lillhliana ltak,°i- V Oglasm-m proda za 8500 Din A. Ze- v«irncrnia. Ljuoijana oddeIkn >Jutr3<_ ^702.2 man, Vir pri Domžalah. Uanalska eesta Me» JB - I --- I 48464-10 ^ug^atot telefon »t 233« Poni ta praktične roio). , , — .......... J5I (mlad, ki zna tudi onduli-J Avto Enonadstrop. hišo novo, na Vodovodni ee-sti prodam. Cena po dogovoru. Brajnik. Vodo vodna eesta 75. 48584—20 <8620 20 J naprodaj. Naslov v oglas. ^ nT.BurSe kt ---I oddelku »Jutra«. <8712^5 din? Machine Co « Gleda | . . . , 'ii«ka ni. m. <8609-231 "roti Izpadanju las Enonadstr. vila Sostanovalca j sprejmem na hrano io sta j nevanje. Naslov v oglas. I oddelku »Jutra* .48561-23 Pisalni stro) . -Cnderwood«, skoraj nova. zidana, s 1900 m' I" 3800 Din prodam. Po- . vrta naprodaj. Poizve »e I ""dbe na oglasni oddelek I Sobo ' trgovini Rožna dolina. »Jutr»«_ P«* znatko »Un^ U« takoj iSče samski »o- I ' 4. št. 4. 48540—20 | derwood«. <8293-29 Lp^, ^teri .e | ia bolezni lasišča je »Ine»« edine uspešno »redstvo — Lom&ek 88 Din. — »Ines«, Ljubljana. Meroeodaa oliea t 37^34 odsote«. Ponudbe na ogl. 1 oddal. »Jutra« pod »Ve-I lito odsoten«. <8569—23 p * s'ažbo » Maribo I ^^ pp^pj^ T nsj Oblastveno koneesljonlraoa j"nt^?"^ Marico™2 p^d h0'^ stanju,"godno "na- EnOHadstrOp. hlŠO | StTOle Šoferska šola N»t°Ja«v ^^"ce^t^og^ Gaberščik Zobotehnič.rk, ~— ^^ T » ? « I Sostanovalko biv«: komisar za šoferske | j fODOtehniCarka | fnOHnBb I ^ | »Jutra« pod značko »Ju I gospodično, UCe o- ta-vreče 156«. <8513-291 gtojna gospa _ ▼ n^po. B„lBr«B, Zobotehnlčarka izpite, B!8iweisova cesta v službi, želi mesto 5-2. Prihodnji rodni tečaj 'Premoniti. ev. mesto me-1 (jcjMbiJdM*7 I PrnHam prične 1. decembra. <8534-4 B3,atV POTndbe pod »Zobo- I I „ rruudro HlaO Itehmčarka« na oglasni od- ~ . . , 1 enonadstropno. aovozidano. Pisalni StTOl Ive delek »Jutra«. ^ <8650-2 . ^ TehtnlCO 'f^l P"ke«".no »Dnderw^d« prodaj Po- tra« sistema Berkel ali Sehulz ™ .d,v» "^jj3 s53n?,0v»nJa. izve se v trgovini Prek* 1 kun m Pnn„jk. ____i_„ elektrika, vodovod. 1S00 ml I .. --rs , B N. Nm LJubljana Prejela obvestilo in prosim za sestanek. Stroga diskre cija in visoka nagrada M. T. Z. 48496-24 Anica Solnoe mora sija ti — ore-jeno — pot je gladka! Poljublja Ivao. 48618-24 Dijak klas. gim. bi Inštrulral nižjeSoica v vseh preilme- v vsen preiime- , Mesar, pomočnik , T ... tih ali posamezno. Naslov S0'0" perfektno srbohr | ,leli-me* v podružnici »Jutra« v Ma- ' riborn. 48720-4 __________I tira. Nas.. >Jutra« sistema uerke! ali Sehulz 17 . ',1 ^ve se v t kupim. Ponudbe na »glas. e!e.ktHka 1300 m« j{3ri:ia t oddelek »Jutra« pod 5ifr0 na cest' X- Podrožnik 1 J ^ -T.k.™.. F 1 za 285.000 Din Lotni do sredni Zlitini Gorenjske- I . ... ga kolodvora. Nad »v po 1 ACBlJ ve oglasni oddelek »Ju | Nobenih vesti, težke pe-<8538—23 B. t E. <8708-23 48655-29 1930«. 4848S-7 Opremljeno sobo Znanja iščem Išče •4* Mladenič 18-leten, inteligenten, s 4. razr. grmn., se želi izučiti - trgovini. Gre tudi na v »a- i---- — nemško, met* i 48720-4 ,mS£t*- Nastop 1. decem w.._ , __ j bra. Naslov t oglasnem Mlin Za kavo »oddelku »Jutra«. 48643.-?! jn di§ave dobro ohranjen, kupim. Ponudbe t navedbo veli za »SS.IKIO Ura Lotni do I I "|»"«iiiijcuu SUUU I isiciu nos 29.000 Din Prevzame I Pisalni Stroj veliko, po možno«ti s so 11 „ tr?0Tk° se lahko večja hipoteka (rabljem, z vidno pisavo, t I uporabo kopalnice, v cen- I 5ark0- Posedujem pre- Naslov » oglasnem oddelku I dobrem stanju poceni na-I trn mesta ižeeU zakonca I 0111 * »Jutra«. j«!««.«.! —.. . i ..... Fina kuharica ..... išče^ samostojno mesto. — I kosti in cene na oglasni Naslov v oglasnem oddel- oddelek »Jutra« pod Šifro I4-U »Jatra«. 48636-21 »Mlin«. 48479 71 - ■ . i. .j ■..... o —...ji, , iu»- | - utom ratcM eaa'inca in ,: — 48285-2fi prodaj. Naslov v oglasnem za takoj ali ■ j. decem- I F?nadb® ns podružnico I oddelku »Jutra«. <8711-29 brom. Porndbe na oglasni o,utra< 7 Manbo™ Pod 'oddelek »Jutra« pod »Soba * pD° In živ,ipnJ«« v centra«. <8637-23' 48634-24 22322222 Najboljše peči na žagoviLO izdeluje m razpošilja na 8 dnevno poskušiijo; v slučaju, da ne fuukcijocuu ii« uiavuuo, i i Mv&vj vuaaizi deželo. Predpogoj hrana žeji spremeniti službo. Po- (Drehbankl za strugo odi Čeme — hfvelir TSem kom'ortom takoj od- »talnemu gospodu. Naslov in stanovanje Cenjene po- nudbe na oglasni oddelek P2 m dob™ ohra- ienf kn LluMian^ WbII«m S i dam NasI<" P®*' oglasni h oglasnem oddelku »Ju »Jutra« "^od »1fUet«n I rec« ^ ^^ Ip!m" B!sž deležnik, Mari- I ' 1 ^ * | oddelek »Jutra«. 4^96-21 | tra«. 48640-23 Malo soMco _ , i s posebnim vbodom fn canale m n.t.isiik I 2 Stanovanji elektr. razsvetljavo, v sre Kopnje po najvišjih •«)«( |št1ri.obno ln trisobno. .|dim mesta takoj oddam Vsakovrstno zlato »Jutra« pod »18-leteri«. Irec«. 46<397-2 ■ Učenec ., Frizerka sin obrtnika, z 3. razredi I Steklenice ^a Z J- r °Marija Derfel' I Častniški plašč joaon o I f _ ' iciezniK, a 48639-2 J bor, Tattenbachova 14. 48635-7 88 j v večjem kraju kratjske dežele. Pismeno pod šifro »Prvovrstna frizerka« na oglasni oddelek »Jutra«. 48647-2 G. Th. Rottnan: Sambo in Joko Vesela levja zgodba v Kranju, Ljubljani. Celju. Mariboru. Nastopi takoj. Stanko Ambroži-5, Jesenice, Gorenjsko. 48643-2 Puhasto perje ---, . p, Vprašati: Zeljarska 9. 48562—13 s k«jigLrfS°I,„zikaHjami,|Sed,arsko delavnico s papirjem ta antikvariat, T n^em.' ^ čisto, čohano kg "po 48 Din I vse zmožno Se povečave' I o|las. 'oddS™' »Jutra'«' Qj|) Ofi fcm I telrni rv/vAA«! ..... I ____ Med tem se je enema izmed otrok posrečilo, da se je splazil renkaj in poklical vaškega redarja. Ta zdaj vstopi, z debelo železno verigo v rokah. >Le počakaj, Sambo! On te bo že zvezal! On ni zaman slavil desetletnice svojega službovanja pri redar-stvn! Preteče se plazi vse bliže in bliže... Vsi zasopli od napetosti se otroci vzpenjajo kvišku, da bi bolje videli, kako ga bo ujel.. druga vrsta po Oin 38 kg takoj poceni na.orodaj -I čisto Oele gosje kg po 130 Ponudbe na oglas, oddelek Din tn 6»ti puh kg po Din »Jutra« pod »K. H. 23« na 250 Razpošiljam po pošt oglasni oddelek »Jutra«. t te. _ čistilnica perja. 8621 -- Samo v LJubljani Pnlptinvlrn kupim papirnico s trafiko. roienovK0 manjšo delikateso. bufet. na.močeno ali suho, mlad«, I dobro gostilno, špecerijsko najboljše kakovosti vedno trgovino ali grem za dru-v zalogi ter ree šp, .-erij žabnika r kako drugo tko blago po najnižji ceni podjetje ali sprejmem nudi F. R. Kovačič, pala službo v samo zelo dobrih £a Pokojninskega zavoda podjetjih z fiksno plačo " 1 ":L1-"" najraje kot potnik začet- nik za Slovenijo In Hrvatska, skladiščnik, inOca-samt ali kaj podobnega. Nastop X. jan. 1931 ali 1. febr. 1931 kapitalom od Din 50—60.000. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trdna v Ljubljani, Miklošičeva c. *t. 32. 300-6 Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška eesta štev. 16. — Telefon 83-13. Kurnik večjega formata la vrtni paviljot, ugodno naprodaj. Naslov pri Aloma Compa-ny, Ljubljana, Aleksandrova e. 2/1. 48652-6 Železno peč prodam za 200 Din. Mala čolnarska ul. S. 48690-6 Železno peč ▼ najboljšem stanju, 1.50 m visoko, po nizki ceni proda S. J. Rozman, št. vid nad Ljubljano. 4S700J? volja«. <8529—16 Posojilo IS do 20 tisoč Din se fUe proti visokim obreftun in sigurni varnosti. Cenj ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod »absolutno varno«. <8546-16 Družabnika z 50 do 100 tisoč Din, tihega ali sodelujočega, se išče za podjetje stavbene stroke. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Veliki dobiček«. <85<4—16