»SLOVENEC«, dne 17. aprila 1934.
Štev. 80.
Ljubljanske vesti:
i ■ i
Slavnostna šefa Zveze za tujski promet
Ljubljana, 16. aprila. Ob priliki 30 letnice oheloja Zveze za lu>»ki promet ter 60 letnice rojstva njenega predsednika d». »». dr. Rodolla Marne «e je vrtila danea popoldne v sejni dvorani Zbornice ia TOI slavaost-na seja rveze, ki eo «e je udeležili tudi odlični predstavniki javnosti.	, , „ ,
Slavnostno eejo je otvoril predsednik dr. Marn, ki je pozdravil rame odlične zastopnike, kakor podgana dr. Ptrkasajerja. predsednika Zbornice za TOI g Jslsčlns, predasdsika apslaciiske-gi todMča dr. Vrančiia, di-lavnega rravobran.lca dr. Souvaaa ter predstavnike rasnih institucij. — Predsednik je povdaril, da Zvcaa gleda • ponosom na evoje delo v «.»dniih 80 letih. Poeebno vesolj« pa i«, da »o uspehi Iraini, saj tujski promel do-naia tudi v teh Islih krue našemu liudstvu dobri ne m tujski promel ni nazadoval, temveč je po-rartel tako glede »levila tujcev kakor glede »levila nočnta-
Slavnostni govor je imel nato odbornik «veee g. Ciril Ma|ceii, kri fe » l*Pih Uvajanjih oprtal «e veliko delo zveze, opUal težave, ki eo jih morali prebroditi prvi pšjoeHt natega huskega prometa. Pok bel pa se je v an .na «vere zahvalil jubilantu
dr. Marnu. katerega jubelej eoupada z jubilejem zveze, in čigar delo je bilo od prvih začetkov zve-aano s raatjo našega tujskega prometa. V imenu zveze mu je izrekel toplo zahvalo ter mu prisrčno čestital.
V imenu g. bana in v svojem imenu je govoril nato g. podban dr. Plrkmejer, ki je prav tako izrskel čestitke in priznanje zaslug tako zvesi kakor tudi dr. Marnu.
Lep nagovor s čestitkami obema jubilantoma je imel nato predsednik Zbornice za TOI g. Jelš-čin. ki je povdarjal P°leg |еК« ie potrebo dviga notranjega turizma, da bi južni bratje ie bolj obi-akavali Slovenijo, in povzdigo zunanjega, za kar pa je predvsem potrebno dobro omrežje avtomobilskih cest. Sledile so ie čeetitke zastopnikov raznih društev ia ustanov.
Ravnatelj g Pintar |e nato prečital itevilne brzojavke in pisma raznih zdraviliških občin in ustanov, ki izražajo čestitke obema jubilantoma
Vsem se js ginjen zahvalil dr. Marn, ki je tu»to zaključil lepo uspelo slavnostno sejo. Nocoj je Zveza priredili v dvorani hotela Metropol častni večer dr. Rudolfu Marnu, ki so se ga prav tako udeležili Številni odličniki in ki je zelo lepo uspel.
Cerkveni ob redi v stolnici
Velik teden т sredo, četrtek in petek se ob 4 popoldne začno cerkven« n»"l|tv«-.
Veliki četrtek: ob 5, i.*>, « m 6.30 obhajilo veruikov. Prva sv. maša j«'ob 6.«, velika škofova sv. maša pa ob 8. Med škofovo sv mašo je slovesno blagoslovlje..je olj in obhajilo duhovščine in vernikov. Po sv. maši se sv. R. T. prenose v božji grob. Potem nmije Previviseni 12 Marckom uogc. /večer od 8 do 9 jo skupiia molitvena ura.
Veliki petek: «jutraj ob 5.15 sv. krizev not. uato skupna molitvena ura. Ob 8.« so prične cerkveno opravilo (slovesne molitve in slovenski |>a*ijotil. potem odkritje in ee-sčeuje sv. križa, nuknr se prenese «v. K. 1. ii božjega groba na veliki oltar, kjer je kratka maša Predposvečetie*a. Po. »v maši se prenese sv. K. T. v božji grob, kjer ostane izpostavljeno. Zvečer ob 7.80 je postna prid i ga, nato m- poje slovenski pasijon__
Velika sobota: ob ЛЛ0 zjutraj blngoslov ognja. ob S.iri se prično drugi obredi: pojo se prerokbe, blagoslovi se velikonočna »ve-ea in krstna voda. Okrog 9.4.i slovesna sveta maša. pn listu -e zapoje že velikonočni Ate-luia — Popoldne ob 2.30 blagoslov jostvm. Ob 4 slovesne velikonočne jutranjiee in vstajenje s slovesno procesijo. Stanoval« ob cesti Pred škofijo in mastni trg do Hamnnovc iiiše se vljudno naprošajo, da za časa procesije trn oknih pri/.go sveče.
Velika nedelja (velika noč); ob 6 sv. mann s slovenskim peljem, ob 9.30 slavnostni» škofova pridiga, ob 11» slovosn« pontifiknlna škofova sv. шпна. Po sv. maši podeli prevxvi-ioni	ikof papežev blagoslov, s kate-
rim jo «družen popolni odpustek pod navatl-ninii iH.sroii. — Popoldne točuo bo 2.4j irre potresna procesija t Najsvetejšim i« «tolniee v cerkev sv. .Inžefn, kjer so pete litanije Matere božje, nakar se procesija vrne v stolnioo. kjer ko litanije. Prebivalci ob cestah 1 re«l škofijo, Vodnikov in Krekov trg. Poljanska cesta in Zrinjskeira cesta, se naprošajo, tla na oknih prižsro svet«, ko irre procesija mimo. V slučaju deževuoea vremena irre procesija bre* Najsvetejšega.
Veliki ponedeljek: ob 10 slovesna ponti-fiknlua sv. maša._______
Peči peči — peči — P*« — P«**' — Pef' Luis — l.uti — Lull — Lutz — Latz — Lötz Juso Lutz d. i ц. г. — Ljubljana - SiSkn.
fTv Naval na socialni urad. Stiska, v kateri živi danes velik del ljubljanskega prebivalstva. nI letos prav nič manjša kakor prejšnja leta. To se vidi zlasti v velikem tednu, ko so razne socialne ustanove in društva kar oblegani od prosilcev za pomoč in podporo. Na mestnem socialnem uradu ao se ie pojavile dolge procesije prosilcev, k» prosijo vsaj toliko podpore, da nb praznikih njihove družine ne bodo lačne. Mestni socialni urad ima sicer malo sredstev na razpolago, toda kolikor more, toliko tudi usliši prewnje podpore potrebnih ljudi.
© Lastniki grobov ua pokopališču sv. Krištofa na prostoru med mrtvašnico in Robbovo ulico »e pozivajo, da odstranijo grobove do 27. aprila. Po 37. aprilu se bodo vsi ti grobovi zravnali in «pomeniki odstranili. Vsa pojasnila daje župni o rad sv. Cirila in Metoda v Ljnbtjani.	_ „,
0 Polenovka namočena kg 10. r. Kbain. Miklošičeva cesta.
Prvovrstno zagrebško
Tomislav pivo ie%
se toči v restavraciji hotela »Strukel«
0 Kino Kodcljrvo igra danes in jutri »Mumijo« z Borisom Korloffom in nekaj lepih kratkih filmov. Cene znižane.
0 Lastniki konj in vsi se opoiarjitjo, 'In morajo vsako nastalo spremembo, kako : nakup, prodajo, pogin, poškodbo itd. vedno sproti prijavljati mestnem* vojaškemu uradu na Ambroževem trgu It. 7, sicer jih zadene kazen. Vse še neprijavljene konje in vozove je treba v svrho letošnjega voja-Skeca pregleda javili najkasneje do 20. t. m.
0 Prvovrstno velikonočno šunko kupite pri h r. Khain. Miklošičeva cesta.
Celie
& Oglase za velikonočno številko -Slovenca. sprejema naša tukajšnja podružnica samo do petka opoldne, ker izide prazniška številka že v soboto zjutraj. Velikonočna številka »Slovenca« bo radi zelo povečane naklade zelo uspešno reklamno sredstvo ti naša trgovinska in obrtna podjetja.
3 Na cerkvenem koncertu, ki ga priredi Celjski Zvon na veliki petek ob 3 zvečer v Marijini cerkvi, bo pel moški zbor »Sedem besed«. Skladba, ki jo je napisal M. Tome, je polna dr a nra t škili momentov. Ker se skladba poje v Celju prvič, naj nihče ne zamudi prilike poseliti ta koncert
& Delavci, zaposleni pri regulaciji Savinje, se vračajo. Prej, ko zapišemo kako besedo, slovesno odklanjamo pred vsakomur očitke demagoštva.. V nedeljski številki smo poročali nekoliko o regulacijskih delih na Savinji In istočasno priporočali delavstvu ,naj si malo ogleda članek v »Novi dobi« od 12. aprila o regulaciji Savinje. Včeraj smo poročali. da je v nedeljo prišlo okrog 60 dclavcev iz hrvatskega Zagorja, ki so prišli v Celje, da popri mejo za kranifie in lopate pri regulacijskih delih na Savinji. Danes moramo poročati, da se je Že včeraj okrojj 40 dclavcev, ki so |>rišli v nedeljo, vrnilo. Izjavili so, da pod takimi pogoji in pri takem zaslužku absolutno nI mogoče zdržati. Radovedni smo. kaj bodo sedaj rekli tisti, ki so nam očitali demagoštvo.
ei V osmrtnici pok. Ant. Oralina je bilo včeraj pomotoma natisnjeno dijak IV. gimn. razr. realne aimn. Pravilno se mora glasiti: VI. razr. real, giinn. Naša celjska notica je bila pravilna.
©f Tt dobro potico — lino moko, lena jedrca in rozine: to in vse ostalo fxxeni in v odlični kvaliteti v trgovini F a z a r i n c, Celje. Istotam tudi sir, sardine in namočena polenovka.
er Z občnega zbora pododbora URIOR v Celju. Včeraj smo žc na kratko poročali o občnem zboru celjskega pododbora URIOR, ki je bil v nedeljo dopoldne v sejni dvorani mestnega poglavarstva. Pol !eg običajnih formalnosti je bil ponovno določen za delegata za glsvm» skupščino g. prol. Bitenc Pri samostojnih predlogih so člani zahtevali, da centralna uprava posreduje pri pristojnih faktorjih, da se državnim in samoupravnim uradnikom šteje vsa vojaška služba v službovanje in napredovanje. Vojaki naj imajo ne glede na Čin ob isti kvalifikaciji pri vstopu v državno službo prednost or*d ženskami in nevojaki. Rezervnim oficirjem, državnim in samoupravnim uradnikom, ki morajo na vojaške vaje, naj se izplača poleg plače še plača samskega , oficirja Istega čina. odtiosno Jnevmca. Rezervnim j oficirjem naj se nudijo večje ugodnosti pri potovanju z železnico, da bi tako čimbolj poznali do-
movino. Pri slučajnostih Je bilo sklenjeno, da »e zniža članarina pododbora, da bi sc na ta način pritegnilo k sodelovanju čimveč gg rezcrvuih oficirjev.
Ptuj
Požar sa Dravskem polji». Zopel je zažsreto
nebo nad Dravskim poljem, in sicer je lokrit izbruhnil požar v Jablanah, občina Cirkovce, pri posestniku hrancu Medvedu. Zgorelo je obzirno gospodarsko poslopje s skednjem in kolarnico. Žrtev po/ara je tudi vse gospodarsko orodje, med temi mlstilni stroj. Gasilci Iz Cirkovcev in &ikolj, ki to prihiteli na kraj nesreče, so požar t ve^en trudom omejili, da se ni razširil na sosednja posopja Skoda znaša okrog 30.000 Din in je krita z za*srovalnino Na kakšen način Je nastal požar, še ni ugotovljeno.
Trbovlje
Dariln za pirbe in lepe pomaranče po najnižji ceni vsui priporoča slaščičarna Kozina.
Jesenice
V včerajšnjem poročilu o Miklovi Zali bi se moralo glasiti-. Naslovno vlogo Zale poje priznani sopran gospodična Tončka Savinikova in Almiro gospa Cegnarjeva, ki nam jamčita za glasbeni užitek.
Mošnje
Kvbarislični križ. Ker je na cvetno nedeljo nagajal dež, bomo evh. lcriž blagoslovili na veliko noč. Procesija s«? začne v Mošnjah ob 7 zvečer. Co bi deževalo, pa naslednji dan. Svečke se bodo dobile pri ccrkvL Povabljene tudi vse sosednje župnije.
Velikonočna izdaia
f*
Slovenca
i«
izide
v povečanem obsegu in znatno vUji nakladi
ie v soboto ziutraj,
zato se sprejemajo oglasi za to prazniSko Številko le
do petka 19.1, m. opoldne
Cenjene inserente vliudno vabimo, da oddajo svoja oglasna naročila kar največ mogoče ie tekom četrtka ali vsaj v prvih dopoldanskih urah naslednjega dne.
Mariborshe vestit
pobožnost v kaznilnici
Skof dr. Tomaiič obiskal kaznjence
Maribor, 15. aprila.
Mrko stoji veliko poslopje moške kaznilnice. Za debelimi zidovi in zamreženimi okni. pod varstvom čuječ« straže dela pokoro m razne prestopke proti zakonom nad 600 kaznjencev. Žalostna je njib usoda, človeška družba jih Je izločila ir. svojih vrat. Mnogo Jih Je. ki so prišli v ta kraj pokore vsled raznih okolščin. Marsikateri prestopek ima na vestt družba sama in slaba vzgoja. V ta kraj pokore pa Je posvetil na cvetno nedeljo topel sončni Žarek. Prevtvišeni vladika lavantinski Ivan Jožef Toinažič je v svoji očetovski skrbi za zveličanje njemu izročenih duš pohitel med te uboge in od človeške družbe izločene ljudi ter jim prinesel duhovne tolažbe, da poveča slovesnost svetoletne slovesnosti in velikonočne pobožnosti. Prav kakor dobri pastir, ki pusti devet in devetdeset ovac ter pohiti za Izgubljeno ovco ter jo išče. dokler je ne najde.
Le redko se zgodi, da ima kaznilnica tako visok obisk. Zato pa so se kaznjenci na obisk prevzvišenega tudi dobro pripravili. Dolgo poprej Jib je pripravljal na to njib domači dušni jiastir. Prejšnji dan je kaznjencem pridigal p. Stanko dr. Aljnnčič, tudi so ta dan opravili kaznjenci velikonočno spoved. V nedeljo zjutraj se je prevzviftenl v spremstvu kanonikov dr. Mirta in dr. Žagarja ter svojega tajnika pripeljal v kaznilnico, kjer ga je pričakovalo uredništvo kaznilnice z upravnikom Vrablom na čelu. Ta Je prevzvišenega pozdravil in mu predstavil posamezne uradnike. Prevzvišeni se J«> za pozdrav prisrčno zahvalil. Pred lepo oklnčanim vnodom v kaznil-niško kapelo js pozdravil škofa kurat Pavel Za-vudlal ter se mu zahvalil za ljubezen, kl jo je izkazal s svojim obiskom ubogim svobode prikrajšanim kaznjencem. Tudi njemu se je škof prisrčno zahvalil za pozdrav ler zlasti naglasil in pohvalil njecovo veliko dušno-pastirsko skrb, ki jo kaže napram kaznjencem ter skrbi za njihov verski napredek in vzgojo.
Takoj po prihodu v kapelo je imel škof pridigo, v katorl je z njemu lastno prisrčnostjo orisal. kako naj kaznjenci skrbe za svojo duše in služijo Bogu. Očetovsko ljubeznive so bile njegove besede, prihajale so iz ljuberni polnega srca. zato pa so lie tudi vspm navzočim do srca. Nato Je daroval prevzvišoni ev. mašo ob asistenci kanonikov dr. Mirta in dr. Žagarja, kurnta Zavadlala in tajnika Lebičs. Med sv. mašo je prejelo iz rok nadpastirja okoli 400 kaznjencev sv. obhajilo. Med sv. mašo so obliajnnci molili z njihovim dušnim pastirjem rožni Venec. Bil je to lep in nepozaben trenutek za vse, ki so bili pri tej slovesnosti na-I vtoči. Kar pa je slovesnost posebno povzdignilo, pa je bilo lepo ubrano petje kaznilnilkega moškega zbora pod vodstvom riadučitelja Cizlja. Ob lepem petju in ob silnem vtisu, katerega je na vae napravila ta lepa in prisrčna in vzjjodbudna slovesnost, smo pozabili, da se nahajamo v kaz-nilnlških prostorih in da so verniki kaznjenci. Po blagoslovu z Najsvetejšim se je prevzvišeni še
ankrat obrnil do vseh navzočih, do uradništva, do kurata Zavadlala in do vernikov ter se je vseui »riitrčno zahvalil za to lepo slovesnost, zlasti »ki e pohvalil pevski zbor in g. pevovodja Omeniti c še, da so vsi obhajane! opravili svetoletno pomiri ost.
Obisk prevzvišenega in pa ta lepa ter prisrčna svetoletna in velikonočna pobožnost bo gotovo ostala vsem prebivalcem zavoda v trajnem s po mlnu in bo prav gotovo na kaznjence blagodejno vplivala.
P Cenjene mariborske inserente opozarjamo, da izide »Slovenčeva« velikonočna številka že v soboto zjutraj in se morajo oglasi za to izdajo sprejemati pri naši mariborski upravi samo do petka opoldne. Ker bo ta prazniška izdaja natisnjena v zelo povečani nakladi in bo ležala na mizah čita-teliev skozi vse prazniške dneve, bodo oglasi v tej »Slovenčevi« številki izredne reklamne vrednosti.
□	APZ pride v Maribar. V teduu po bdi ne-delii, najbrž 2. maja, priredi Akademski pevski zbor v Mariboru koncert naiodnih pesmi, na kar že danes vse ljubitelje narodnih |?esmi opozarjamo.
□	Mariborske učiteljiičnice na Oplencu. V ponedeljek se je odpeljalo 47 učenk mariborskega učiteljišča s svojim ravnateljem Fr. Kaduncem in tremi profesorji na Oplenac. Tam bodo položile v znak ljubezni m hvaležnosti do velikega Zedinitelja na njegov grob lavoriev venec, okrašen z našo tro-bojnteo. Na grobu bodo prižgale učenke veliko svečo, okrašeno s simboličnim okraskom, za katerega je napravil načrt prof. Kloptič. Nazaj grede bodo ostali .izletniki dva dni v BelgradUj en dan
Ra v Zagrebu ter se bodo vrnili na veliki peleh v Uri bor.
П »Naprednost« rarpuščena. Ministrstvo za
trgovino in industrijo je zavrnilo pritožbo »Naprednosti« zoper odločbo banske uprave, ki je odredila razpust te blagajne. Odločba o razpustu je s tem potrjena in končnoveljavna.
□	Gasilci in narodne organizacije. V ponedeljek zvečer se ie vršil sestanek delegatov mariborskih nacionalnih organizacij, na katerem se je raz-motrlval položaj mariborskega gasilskega društv: z ozirom na zadnje dogodke, o katerih smo poročali.
□	V velikonočnem tednu dobite sveže namočeno jjolenovko vsak dan v trgovini Jos. Skaza, Olavni trg — rotovž.
O Za strokovno gospodinsko šolo. Mariborsko žensko društvo je pokrenilo akcijo, naj bi se na jesen ustanovili v Vesni strokovno-gospodinjska šola in obrtno-nadaljcvalno šola. Pobuda za oba zavoda je hvalevredna in ustanovitev obeh šol nujno frotrebna. Le, da bi bilo za obe šoli v Vesni prostora. Sej bi se tam stisnila jedva prepotrebna obrtno-nadaljevalna šola, ki naj nam izobrazi strokovno naš obrtniški naraščaj. Zaradi tega bi bilo najprimernejše, da bi se strokovno-gospodinjska šola prepustila šolskim sestram, ki imajo v svojem zavodu dovolj prostora in dovolj strokovno usposobljenih strokovnih moči.
ljubljanske Ikofije, preč. g. stolni dekan luri) Vole. — Prav močnega zdravja preč. ranjki blezo nikoli ni bil; bil je slabih čutnic. ne odveč močen ns plju-eih. in zlasti ga je napadal sem ter tje prav hud kašelj skozi vse leta. Na starost mu je jel tudi pogled pešati in ker so se mu še roke tresle, je zadnje teta prav težko maševal. med strežbo gg. bogoslov-cev, pozneje »kratko mašo- (de B. M. V.), in no slednjič je moral tndi maševanje čisto opustiti, kakor tudi »brevir«. vendar pa je še do zadnjega hodil v kor s palico v roki, spremljan in vojen od mašnih strežnikov, in je spremljal molitve, kolikor jih je njegov oslabljeni sluh še dosegel in kar jih ie znal na pamet. Kacih 6—7 dni pred smrtjo ga je bil zadel mrtvoud po desni strani, in bil je «malo previden s sv. zakramenti. Poslednjič so tudi pljuča odpovedale; vendar je bil do zadnjega še vedno pri zavednosti pa ves vdan v voljo Božjo. V torek po desetih, ko so bili gg. kanoniki pri mikistnem gosp. knezu škofu posvetov;ijr se zarad nekih zadev, neufegoma > de sporočilo, da naj g. dekanov spovednik urno pride 6 bolnemu, in mak» po/neje, ko gg. kanoniki odhajajo, jih sreča g karton k A /amejic na stopnicah, rekoč, da gre mil. gosp. knezu škofu poročat, da je preč. g. stolni dekan umrl.«
Pokopan je bil blagi mož 16. aprila popoldne pri Sv. Krištofu. Nekaj korakov od vhoda, desno, ob glavni poli je njegov grob.
Na| le dodamo, kar je o njem zapisal »Ljubljanski Zvon« tistega Ha fl. c.): »Oe še [»omislimo, da je jurij Vole. iskren domoljub, vselej zvesto stal v vrstah narodne stranke v najhujših dobah pritiska od zgoraj, da se je vselej v volivnih oklicih nahajalo ludi njegovo ime. in je že kol bolehav starček s pa-Pco v roki prihajal k raznim volitvam ler vselej oddal za narodne kandidate svoj glas. smemo pač vsf pnsvelni in d'jhcvni ob njegov! gomili zaklicali: Blag mu spomin, naj počlv» v miru!«
la pace locus ems « habitatio ia Sion.
Kultura* ob zornih
„Grbi" in velikani v belokranjskih pravljicah
•Etnolog« VII, (/a I. t9>4) ie prinesel nu str. I«>— IKJ zanimiv spis g. dr. Nik. /.upanič-а pod naslovom: Ime Grk v pomenu velikana pri Belokranjclli v Dravski banovini. V tem omenja na nr. 167—16«. o belokranjskih pravljicah o Grkih-vclikunih in velikanih sploh. Naj dodam tu. da poznajo tndi v Adlešičlli pravljico, da so Grki orali tndi tam njive. Na |»otii i* Adlcšičcv mimo Sel proti Zcžlju in Vinici. in sicer v Diibravah. kažejo v krsšcnicsb krai, kjer so bilo nekdaj njive-oršnice, kar se še dobro pozna. Te njive m» orali »grki«, kakor vodo povedati še dandanes, torej prav ista pravljice, kakor pri Grtnu pod Kočarjem.
O ljudeh velikanih pa pripnvedujcio mir. pravljico tudi po drnjrih krajih. L 1н%. jr iršla moja knjižica: Zgodovina Sempetrrske farp na Dolcujskoin. V tej sem priobčil pri popisu kapelice Matere I »ožje v Starem gradu od str. 51 do 54 ludi vse pravljice, kar sen» jih zvedel o Starem gradu. Naj naveden» t»i pravljice o Iju-dch-voliksnih. Stara pravljica pravi, da jo nr-/idal grad še močni Samson v »«tareni lestn-nientn«. Prodno jc /ačol zidali, je jxibral po ćrcšnjiskih njivah v«e kamenje in ga je *me-lal na mosto. kjer jo rnčel potem zklnli grad. V U dneh ga je nametal toliko, kolikor ga jo potreboval /a zidanje.
Ko «o prati zidali. s«i bili ljudje Ae silno veliki, sami velikani. Bili «o tolikšni, da so ч **'sru pri Starem gradu ia pa delavci v kam-
nolomu v Jelšah, kjer »o lomili kamenje, podajali roke. Kamenja tudi ni bilo treba prevažanj, le metali «o ga u Jelš ua hrib. Tudi kladiva in drugo orodje so si kar podajali. Ob isieil» času, kakor Stari grad, so zidali ludi Mehovski grad. Obojni delavci in zidarji so si podajali in izposojevali orodje. Pri «klanju so rabili morsko vo«Jo. «nto jc zid še dandanes tuko trden in močan. Pa tudi o nekaterih sta-rogrujsklli eraščakih vedo povedati iravljice, kako so bili veliki in močni. Za časa, ko jc h u tiski kralj Atila pnestošil in moril po naših krajih, jc prebival v Starem rradu silno velik iu močan graščak. Ko jc zvedel o Atili, sc je vzdignil ludi on /opor njega. Ker je bil jm tako velik in težak, ga ni mogel on sani konj nesli. Zajezdil je torej dva копр in jezdil na obeh proti Gorici, kjer je bil Atila vtaborjen. Ko dospe do Coricc. je pregnal vso Atilovo vojsko in jo razpodil. Atil« samega pa je s sulico prebodel, da Je |K>ginil. — Ko je sovražnik oblegal mesto Oglej, ir prišel mestu nn pomoč tudi eden stnrograjskil» graščakov. Tudi Ia je bil silno velik in j«- cele tri dni z železnim betom v nski /ndržaval v neki sote«iki pred Oglejem sovražnika, da se ni polastil mesta.
Naj k sklepn še popravim malo pomoto v omenjonem spis« in sicer v malem /eiolievklu na sir. thO. \a de«ni «trnni v kotu .dolej stoji ime ho»to Zim i k Га se glasi pravilno Cirtilk. ime. katero je tudi po drugih «lot. krajih prav znano, Naj omenim pri tej priliki, da pomenja v Beli Krajini končnica -ik pri drevesnih imenih kraj ali hoslo, kjer rastp dotično drevje. Spominjam se, da sem «lišnl svoj čas tale imena: Br^zik r= hrezje; hrfnik = brinje; biikvik = bukovje; cčrlk r- cerovjr; flndi ( ir-nik bo gotovo cornik = certkj: h ras lik =
hrast je, hrnstorje; jalvik (jalva — smreka) smrečje; topölik = topolovcc; vrbik = vrbovje- — Pri Tribučah pa jc bosta v »Gtitok = gosta zarastia hosts.	|.
Meilrovič v Müncbenu. Nemška akademija jc z veseljem ugodila priložnosti, da lahko povabi Meštroviča, da razstavi v njenih prostorih. Tako je prispelo v MUnchen te dni 60 plastik ш 30 alik Meštrovičevih. Raza.ava se bo odprla danes (17. t m.I pod pokroviteljstvom min «trškega predsednika Sieberta, in se bo pozneie prenesla tudi v Berlin, kjer bo raz«»tavljena na hodnikih Državnega zbora. Nemci razstavo pozdravljajo z umetnostnih in političnih ozirov.
Radoje Hodoklin v Zagrebu. Mladi slovenski umetnostni rezbar, ki predava tudi na slikarski akademiji v Zagrebu umetno rezba sivo. tehnično stran materijala. se pri Hrvatih dobro uveljavlja. S prof. Babičem sta re*tavrirala velike frečke v djakovski katedrali (10 velikih podcb aa stenah m v kupoli) Tako je za kapelico na Sljemsnu. ki |e izdelana v starokrščanskem slogu. r.apravil v ietein slogu več bronastih svečnikov, večno luč v obliki goloba iz bakra in posrebreno, potem v ravensVem stilu velik relief Matere božje. Skupno z gospo Hftcker js napravil več kanonskih pioč, s srebrnimi okvirji in staroh-vatskimi motivi. Dalje plaketo Matere božje na S.jemenu, ki so jo odbili potem v 20.000 avetnijic. ki jih je kritika t zadovoljstvom sprejeta. Prav tako papeževo plaketo. BronaMs akrinjica za milodarc z biblijskimi motivi In v «t a roh rv a takem slogu je bila celo reproduciran« (Svijet, 18. febr.), prav tako mali svetnik za l mašni knjigi. Vsa apsUda Je obložena s «rebrn m mozaikom, ki je delan po njegovem načrtu. Sedaj Ima v delu še 40 reliefe* — Kol vidimo, se le Slovenec uveljavil v Zagrebu v umetnostni obrti. , kar nas veseli, tembolj, ker je g. Iludoklin «eilen član slovenskega društva. —