r>t 3« M? A '%. P" K f C C L DL ^ w _ LJ D *W «K. yp INSTITUT ZA KRIMINOLOGIJO iHI i-UAVNI FAKULTETI V LJUBLJANI Raziškara 23 ORGANIZACIJA PREHODNIH DOMO? ZA CJurUoČERE OoEBE Ljubljana, raaja 1966 Finansiralai Sklad Bcriaa Kidriča v Ljubljani in EepubliSki sekretariat za zdravstvo la socialno varstvo SR Slovenije Rasanoženo v 8 Izvodih ▼SIBIRA Stran Predgovor I. STLOČKE IK OTOVI TV* 1.1* Uvod ....................................... 1 1.2. Prehodni don kot sestavni del celovitega sistem resocializacije in rehabilitacije antisocialnih oseb ....................................14 1.3* Postpenalna pomoč pri nas in primerjava nekaterih drugih evropskih ureditev................14 IZ. ANALIZA PODATKOV O ODPILJENIH OLTDAH IZ KPZ Uf 7PD 2.1. oil) an je odpuščenih obsojenih in upravno kaznovanih oseb v 38 Sloveniji!..................... 24 2.2. Predhodni podatki o osebah* ki potrebujejo postponalno pomoč* ker nlaajo prebivališča 27 3*1* Raziskovanje populacije odpuščenih obsojen- cev in upravno kaznovanih oseb* ki so brez bivališča....................................Z? 3.2. Osnovni podatki o odpuščenih osebah iz kazen- sko poboljševalnih zavodov v času od 1. 2. -30. 4. 1966................................ 31 3*3« Opazovane osebe* ki ob odpustu nimajo zagotovljenega stalnega prebivališča...................32 3*4. Kriteriji za Izbor oseb* ki bi jih bilo potrebno nameščati v prehodni đon.................. 39 4.1. Analiza odpuščenih oseb* ki naj bi jih namestili v prehodni dan ............................ 40 4.2. Ocena prognoze za socialno ureditev..........48 4.3« Problematika zaposlenosti in razlogi za nezaposlenost pred nastopom kazni....................53 4.4. Delavnost v kazensko poboljševalnem zavoda in njene zveze s drugimi vidiki človekovega udejstvovanja................................55 4.5« Osebnostne značilnosti odpuščenih oseb, pred- videnih za prehodni dom in njihova povezanost z nekaterimi drugimi osebnimi in zaposlitvenimi vidiki..................................57 Stran III. UREiili?EV IN UELOVANJE JrHEHCDKEGA DCHA 5.1. Grjjanizacija prehodnega đona.............. . 62 5.2. Predviđene kapacitete ležišč ssa prehodne domove. ............................................. 70 5.5. Lokacija prehodnega đona ..................... 73 5*4. Postopki za namestitev bivšega obsojenca oz. upravno kaznovanega v prehodni dom • . • . • 5.5. notranja ureditev prehodnega desna. ..... 5.6. Kadrovska zasedba prehodnega doma. ..... 5*7. Nekatera posebna načela socialnega dela v prehodnem do«..........................* • 8J 5*8. Povezave prehodnega d ona s drugimi ustanovami in organizacijami ............................... 39 IV. ZAKLJUČKI 6.1. Predlogi za obravnavanje drugih kategorij od-puščenih oseb — brezdomcev ....... ..,96 6.2. Zaključne ugotovitve o potrebi, vlogi in organizaciji prehodnih domov ••••••••«» .1(5 V. PRILOG® Anketni vprašalnik. ...................... I Šifrant .................................. H Tabelo.....................................1 -15 B3S SODELAVCI Avtorji* Kobal dr* Miloš, psihiater, načelnik zdravstveno -psihološke službe RSHZ SHS in sodelavec inštituta za kriminologijo - vodja raziskave Svetovalec* Vodopivoc dr* Katja, pravnik, višji znanstveni sodelavec Inštituta za kriminologijo Statistično obdelal gradivo« Udernan Boris, pravnik, višji strokovni sodelavec inštituta za kriminologijo Sodelovali pri anketi la zbiranju gradiva* Bizaj Alojz, socialni delavec pri BSKZ SBS Grgič *dof glavni tajnik rektorata Univerze v Ljubljani Hočevar Barjan, socialni delavec v občinskih zaporih v Ljubljani Kobe dr. Peter, Izredni profesor pravne fakultete v Ljubljani in sodelavec Inštituta za kriminološko Kopina Aloja, socialni delavec v KPD Dob Kosmatin Jože, upravnik občinskih zaporov v Celju Marti nov lč Mojca, socialna delavka v VFD Radeče Metež Mira, administrator v občinskih zaporih v Celju Bl&nik Adolf, vzgojitelj v občinskih zaporih v Mariboru Vid oni Rudolf, namestnik upravnika občinskih naporov v Kopru PHSDGOVOB Inštitut za kriminologijo pri pravni zakulteti v Ljubljani je dno 15* 7* 1964 sklenil pogodbo s okladom Borisa Kidriča v Ljubljani in s tedanjim republiškim sekretariatom za socialno varstvo, da bo opravil raziskavo o organizaciji prehodnih domov za odpuščene obsojence v 3B Sloveniji. Kamen raziskave je bil ugotoviti in izdelati idejni načrt o potrebnih kapacitetah, organizaciji in o načina delovanja takih domov pri nas« Po delovnem program za to raziskavo je bilo potrebno pregledati obstoječo literaturo in dokumentacijo o organizaciji takih domov v drugih državah, ogledati in obiskati nekatere slične ustanove v zamejstvu in na podlagi trimesečnega popisa odpuščenih obsojencev iz naših domov predvideti potrebne kapacitete in ugotoviti osebnostno strukturo odpuščenih, ki bi prišli v poštev za namestitev v prehodne domove zato, da bi bilo mogoče podrobneje določiti organizacijo domov« Domnevamo, da smo z našo raziskavo zajeli vse bistvene elemente, ki so bili sestavni deli delovnega programu V Inštitutu je bila pregledana vsa obstoječa dokumentacija In so bili napravljeni izvlečki iz 27 dokumentacijskih virov, v zamejstvu so si sodelavci raziskave ogledali šest prehodnih domov in hootelov, v kazenskih poboljševalnih domovih v Dobu pri Mirni, na Igu, v vzgojnem poboljševalnem domu v Radečah ter v lokalnih zaporih v Ljubljani, Mariboru, Colju in Kopru pa so sodelavci raziskave v času od 1. 11* do 50. IV* 1966 popisovali odpuščene obsojence* Rezultate navođenih študij in opazovanj posreduje inštitut naročnikon obenem z idejnim načrtom, ki iz tega Izhaja. 3 to študijo zaključuje inštitut programiranje institucionaliziranega obravnavanja obsojencev in upravno kaznovanih oseh, za katere je pred tem izdelal še dva idejna načrta, t.j. za organizacijo kazenskih poboljševalnih domov in za organizacijo lokalnih zaporov* Pobudo za zadnjo od raziskav iz tega področja, t.j* za predmetno študijo, je dal bivši republiški sekretariat za socialno varstvo, ki je prispeval tudi del finančnih sredstev kot sofinancer, glavni vir finančnih sredstev pa je prispeval Sklad Borisa Kidriča* Obema financerjema se inštitut za kriminologijo iskreno zar* h val ju je. Poleg tega se zahvaljuje tudi vsem sodelavcem pri raziskavi, ki so 0 prizadevanjem omogočili njeno Izvedbo* Junija 1966 Inštitut za kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani 2. OPLOŠNE UGOTOVITVE 1.1. Uvod 1 Go pritrdimo ..non ju koosenburgove , da predstavlja sapor "svet, ki je umetno trnejen, osamljen in zapuščen" , moreno upravičeno pričakovati nekatere deformacije osebnosti obsojenih oseb, kot tudi težave pri njihovem ponovnem vživljanja v okolje izven zapora. Proces vživljanja v okolje izven zapora predstavljat - pripravljenost okolja samega, da sprojme bivšega obsojenca; - pripravljenost obsojenca, da na aktiven in pasiven način znova zaživi z nedellnkventnim okolje*. Mnogokrat takšne pripravljenosti okolja - akceptanco -ni (absolutna ovira). Mnogokrat pa je pripravljenost le delca ali celo navidezna (relativna ovira). Absolutno oviro pa lahko predstavlja tudi dejstvo, da ni ustrezne pripravljenosti pri bivšom obsojencu* leta so je, bodisi zaradi presodne motivacije za delinkventno ravnanje, bodisi zaradi presodne reintegracije v to smer, že takoj ali kmalu po prihodu iz zapora, odločil za kriminalni kot pretežni način obnašanja. 1 Rooncnburg A«, The Treatment of Criminals In Institutions, Seminar 3ZD o psihiatričnem postopka z delink ventnimi In kriminalnimi osebami, Kopenhagen 195«. Pripravljenost za vpivljanje v okolje pa je lahko pri obsojeni osebi tudi samo delna. Mnogokrat niha in se spreminja, kakršni no pač odzivi v okolja. Večkrat smo še poudarjali naiven, Infantilen odnos mnogih ob* sojeocev đo realnosti, pri čemer tudi svoje vilvijanje v okolje jemljejo kot izključno dolžnost okolja do njih. Pri tea poudarjajo pravice, ki naj se kar takoj ispclnijo po črki zakona, Manj pa je intenzivnejšega dola s samim seboj, zlasti določene kritičnosti pri iskanju in sprejemanju zaposlitve, potrpežljivosti glede urejevanja lastnih sadev, atrpnejšega reagiranja, če jih kdo upravičeno ali neupravičeno ogovori s pripombami ali celo očitki. Absolutna, dostikrat pa tudi relativna zavrnitev akcep-tance predstavlja po našem mnenju pravo irustracijako situacijo, a tem lahko postane takšna situacija izhodišče sa dokončno deslntegrocljo osebnosti, ki ji bo sicer sledila določena reintegracija, vendar sedaj trdneje v delinkventno smer, če sledimo že večkrat 2 poudarjenim teoretičnim shemam • Pri labllnejšl pripravljenosti pa delujejo neugodno tudi manjše ovire, Čeprav so objektivno še premagljive. Sploh je verjetno največ problematike sa vživijanje bivšega obsojenca v okolje prav zaradi relativnih o Kobal, II,, Vrednotenje normalnega ln abnormnega ponašanja v kriminologijii Revija za kriminalistiko ln kriminologijo, 1961» št, 2, str* 117 - 120. * ovir v okolju le labilno pripravljenosti bivšega obsojenca, da se spoprime s njimi, Spopadanje a nekim številčna ovir pri labilni pripravljenosti kaj hitro okrepi nasprotne notive ali pa prav takšne situacije sprožijo že stereotipen in rigidni način delinkventnoga obnašanja kot sestavni del celotnega psihosocialnega reagiranja Ilustriranih delinkventov, Martin^ je v svoji Stadiji pokušal postopno vendar dokaj sistematično dlaolucljo (raspad) ožje integracijo s okoljem, is katerega ishaja obsojena oseba (poklic, delovno mesto, socialni status, nativna in lastna družina), Ta disolucija soupada a dolžino kazni oziroma s večkratnimi povratki« m % j. JL .» ▼ » -■* ^ w \ ■ * * Jr Čeprav pri nas nismo sistematično proučevali problema / disolucijo obsojencev, bo tudi za naše prilike veljalo, da prihajajo iz zapora številni obsojenci bres neposredne možnosti za zaposlitev in bi oz bivališča, Nativna ali lastna družina, v kolikor še obstoja, se vede do njih odklonilno, vendar tudi mnogi obsojeno! sami ne žele obnoviti teh zvem. Seveda oe nastaja omenjena disolucija kar sama po sebi, raarvoč v neprestani interakciji okolja z negativnimi postopki obsojena osebo, zlasti, če sl ta hote ali pa bolj zaradi objektivno delujočih uiohanizittov mnogokrat poišče pot v ponovno de- ^ Martin J, P,, Offenders as 'Employees, London, Macmillan— Co LTD, 1962, linkventnost. Tudi ob Idealnem funkcioniranju zveze; socialna služba v zaporu - socialna služba občine, ki pa je v praksi seveda daleč od ideala, bi ostalo neko Število oseb, ki postanejo v psihosocialnem pogledu že za časa bivanja v zaporu "nerešljiv problem?*, če s "nerešljivostjo" označujemo minimalno možnost njihovega vživijanja v okolje. ▼ sedanjih družbenih in ekonomskih po. ojih se število •'nerešljivih problemov” povečuje. Ob določenih kritičnih ekonomskih premikih v kateri koli družbi, pa tudi v naši, utegne biti število oseb, ki jih ocenjujemo kot "nerešljivo^*, že kar grozeče. Problemi vžlvljanja v okolje bivših obsojencev pa nimajo samo svojega urgentnega pomena v socialnem smislu, niti niso samo humanitarnega značaja. Tudi v našem družbenem sistemu bi morali na področju motečih poja-vov stremeti k izgrajevanju takšnega sistem ukrepanja, ki bi teoretično ln praktično pokrival vso raznolikost pojavov in problemov. Sed svobodnim načinom življenja, v katerem nosi človek večino odgovornosti za svoj obstoj sam« in mod zaporom, ki skoraj popolnoma urejuje človekovo eksistenoo, obstoja že sistem vmesnih (intermedlarnlh) ukrepov, ki se po potrebi Institucionalizirajo v ustreznih organiziranih oblikah. Intermediarnl sistem naj bi omogočal učinkovito varovanje družbe brez izrazitejših agresivnostaih ukrepov proti osebam, kl so ali kl So bodo kršilo družbeno norao. Hkrati naj bi ta sistem vseboval Se tudi bistveno elemente aa resocializacijo • nekatero institucijo v tem sistemu naj bi se ukvarjale neposredno a problemi obsojenčevega vživijanja v okolje* Po ugotovitvah Bonneta* je aa recidiv bivšega obsojenca najnevarnejšo prvo obdobje, ko pride iz zapora* T naših prilikah aioer nimamo lastnih ugotovitev, vendar bi na podlagi izkušenj in izjav mnogih obsojencev, ki so recldivirali, sklepali, da bo opisano obdobje posebno kritično tudi pri nas* Kor hočejo preprečiti neugodom razvoj obsojenčevega obnašanja prav v tem kritičnem obdobju, so v nekaterih evropskih ržavah lotevajo organiziranega načina življenja obsojenih ali že izpuščenih oseb preko prehodnih etap* Za angleški penalni sistem je značilen tkiv. sistem "houtelov", ki obstojajo pri večini zaporov im domov za mladoletnike (borstals, approved schools) in is katerih hodijo obsojene oziroma mladoletne osebe na delo v zunanja podjetja, večinoma prav tja, kjer bodo pozneje na svobodi stalno zaposlene. ¥ hostel se * Bennett J* 7*t diskusijski prispevek Second U* V* Congress on the Prevention of Crime and the Treate-ment of offenders, London 1960» str* 49« v raj a jo uatao po oelu« Režim v hoabelu ima snacilne posebnosti organiziraše evobođe* V tej državi obstoja Se poseben slaten hostelov za osebe, katerim je izreden ukrep probation* T nekaterih drugih evropskih državah kot so Avstrija, švedska in Franclja pa organlsirajo posebne prehodne domove za odpuščene obsojence, v drugih pa kot so Škotska, Zapadna Nemčija in nekatere socialistična države evropskega vzhoda nameščajo obsojence* ki so potrebni posebne pomoči, v domove splošnega tipa a ostalini delavnimi ter onemoglimi ljudmi. Kot dodatek k organiziranim oblikam pomoči bivšim obsojencem ali osebam bres bivališča naj omenimo Se domove različnih karitativnih in verskih organizacij, pa trudi prizadevanja posameznikov, ki na primer na obsežnejši kmetiji dovoljujejo sadrževanje ljudi, ki so izgubili možnost bivališča in rednejše zaposlitve. Ti ljudje se oddolže za prebivališče * občasnim ali bolj organiziranim delom na takšni kmetiji* (Primeri is Anglije)* Takšni načini pomoči so nedvomno vzpodbudni in sestavni del določenih oblik družbenega življenja* Vendar bi bilo pri nas, spričo drugačnih ciljev družbene ureditve, potrebno o posnemanju teh oblik še premisliti* Našo študijo posvečamo potrebi in organizaciji prehod- Dih domov v naši republiki • Ž>8 uvodorr«a naj poudarimo stališče, da ocenjujemo prehodne domove kot? aktivni instrument asa doseganje ciljev, ki sl Jih sastavljamo v svesi z resocializacijo delinkventnih in nekaterih kategorij asocialnih ljudi« Prehodni dom po naSi z®» misli ni zgolj karitativna ustanova, ki bi osebi v stiski nudila prenočišče in minimalni obrok hrane« Prehodni dom naj bi se organsko vključil v enoten si-steai resocializaciJakih prizadevanj, ki oe prafsspmr začno s preventivo delinkventnih in dragih družbeno negativnih pojavov« Vzgojne, kazensko poboljševalne ustanove In delovne kolonije so v programu svojega dela bolj ali manj prepričljivo naravnane tako, da pospešujejo človekovo resocializacijo, ali pa je vsaj ne ovirajo« ? niste« zaprtih ustanov za resocializacijo smo vložili velika družbena sredstva« Tudi za reeoctalizaciJeke postopke dajemo precejšnja sredstva, četudi verjetno sedaj obstoječa vlaganja ne zadostujejo« Xaradi absolutnih ter relativnih ovir in človekove zmanjšane pripravljenosti za pozitivno vživljaaje v okolje pa prav v kritičnem obdobju uničujemo številna prizadevanja, finančna sredstva pa so brez učinka, ker ne moremo zadostno pomagati nekaterim osebam, da bi prebrodile prvo težave z organizirano namestitvijo in pomočjo pri zaposlitvi« Prehodni dota naj bi tedaj imel svoje roato v nadaljevanju tretoana obsojenih oseb, pa tudi saa naj bi samostojno obravnaval nekatere probleme na način kot se že uveljavlja v organiziranem resoclalizacijskem tretmanu* Prav v zvezi s takšno vlogo prehodnega doma nam bo lažje odgovoriti na dilemo ali naj bo prehodni dom organiziran kot samostojna ustanova za specifične cilje resocializacije, ali pa naj bivše obsojence vključujemo v ustanovo, ki tudi nameščajo začasno nezaposlene ali zdravstveno prizadete osebe* -6e načeloma je jasno, da prehodni dom ne more biti postaja za prav vse odpuščene obsojence in druge antisocialne oziroma asocialne osebe, čeprav mnoge od teh potrebujejo prebivališče, hrano in pomoč pri zaposlitvi* Obstoja določeno število oseb, ki jim namestitev v prehodni dom ne bi pomenila etape v resocializaciji, marveč zgolj fizično zaščito* Nekatere osebe pa bi lahko prehodni dom izrabile kot nekakšoo bazo za organiziranje delinkventnoga obnašanja* Nedvomno je brezdomstvo in nezaposlenost odpuščenih oseb važen problem v obvladovanju družbeno oegatlvnih pojavov. Toda prehodni domovi bi izgubili svojo specifiko in svoje mesto v intonaodiamem sistemu, če bi prevzcnoll nase nekatere naloge, ki so v penološkem in resociallzacljakem smislu namenjene drugim ustanovam tega sistema* Tu mislimo predvsem na delovne kolonije za trajnejše antisocialne osebe, za katere bi v treh .eoeeih njihovega bivanja v prehodnem dom lahko naredili kaj malo* Prehodni dom tudi ne sme demobilizirati drugih oblik • 4 «. r ■ . •* -C reaocializacijakega dela* Bfe sme biti nekakšna j>otuha za odlaganje obsojenčevih zadev na Sas po odpustu iz zapora, češ saj bo zanje dovolj možnosti potem, ko bo obsojenec že v prehodnem domu* Socialne delo v zvezi z odpustom obsojenem bi verjetno pridobilo, še bi tudi v naših pogojih razmišljali o A prehodni obliki po vzgledu angleškega "hostola"* Tako bi spet zmanjšali pritisk tistih, ki potrebujejo namestitev v prehodni dom, uredili pa bi uarslkega, ki ima kakršnekoli težavo z zaposlitvijo in namestitvijo po odpustu, a ga ne predvidevamo za namestitev v prehodni dom* Oblika hoetela se pravzaprav že uveljavlja, ne da bi ji določili podrobnejšo organizacijsko vsebino v našem rasocializacijskem sistemu* Tako no mnogi mladostniki v okviru mladoletniškega zapora že zaposleni pri zunanjih podjetjih, V dom se vračajo prenočevat* Podobno ne bi smeli biti prehodni domovi ovira za hitro reševanje obsojenčeve zaposlitve in uroditve prebivališča. Prehodni dem naj bi zajemal le tiste bivše obsojence in crugs antisocialne osebe, ki imajo upravičene razloge za namestitev v prehodni dom po kriterijih, za katare boco našli teanajšo zvezo a celovitim resocla-lizaci jakim programom. 1.2* Prohodni dom kot sestavni del celovitega sistema wmwniiMHii >-!■■■■— II——ii M. Ml— !■■■■■!m ■m.-iiiwimi urn hi —mm n .im——immmmm+mmtmrn resocializacije in rehabilitacije antisocialnih oseb * - ‘ A.' ’ * ' * '' -v Če se oziramo po vzgledih prehodnih domov, ki so v rasnih deželah Evrope že organizirani, vidimo, da večinoma opravljajo karitativno nalogo. Vendar je v njih vsaj zametek bolj sistematičnega in organiziranega dela, ki naj ima tudi resoclallzacijaki pomen. Poudarek na resocializacij skl h načelih Je zelo različen. Pri vseh Je poudarjen reoocializaciJaki pomen organiziranega dela. Tako zali te va Patronage daint - Leonard a vouson-au-^ ont L* or (uhčne)^, ki Je najatarejši in sploh prvi francoski prehodni dom, v svojem pravilniku* "samo delo dovoljuj« re- 4+ * socializacijo odpuščenih. Zato se morajo bivši obsojenci snova navaditi na redni delovni čas in ne smejo biti odsotni iz delavnice v delovnem času". Dom Je novembra 1964 obiskal prof. dr. Peter Kobe; navedbe vzete iz njegovega poročila. Tuđi prehodni đon dcyddsvtlrnet6 7 v Stockholm predvide-vs, da plačujejo tan bivajoče osebe svojo oskrbo is zaslužka. Seveda pa omenjajo tudi možnost, «to plačuje-jo stanovalci oskrbnino is svojih rlhrankov ter la socialne pomoči« Delo je pomemben činitelj tudi v dunajske® prehodnem domu za mladostnike (Junendftbrsorgeheira der Caritas der VradiUzese Wien)^« Tl si delo preskrbijo sanirali pa jia ga najde uprava doma« Uprava doma je nnrreč povečana a ui*adom za delo* Ker je trenutno na Dunaja konjuktura za zaposlovanje, se ta urad sam obrača zaradi delovne sile na dom. Ugotavljajo pa, da mladostniki često menjajo zaposlitev. Kazen v Franciji, pri ogledu ustanov in pri Študiju literature nismo ugotovili, da bi prehodni domovi razpolagali z lastnimi delavnicami. Zdi se, da je obstoj lastnih delavnic v Franclji povezan tudi s posebnim načinom izvrševanja pogojne obsodbe, ki jo vežejo na obvezno prebivanje v prehodnem dom. V poročilih o notranjem ustroju obiskanih prehodnih domov in pri Študiju tovrstnih opisov najdemo zelo malo podatkov o drugih resoclallsaeljakih ukrepih, ki bi poleg dela če pomagali oblikovati osebnost« Najdalj so 6 Don je obiskala v avgustu 1965 dr# Katja Vodopivec; navedbe povzete iz njenega poročila« 7 Dom sta obiskala v oktobra 1964 dr« Katja Vodopivec in spomladi 1965 Kdo Grgič. Navedbe povzete is njunega poročila« dejavnost te vrste razvili v prehodnem mladinskem domu na Dunaju, kjer med bivšimi storilci kaznivih dejanj Sivi tudi okoli 10 posebej izbranih mladih ljudi, ki so družbeno urejeni in 1shajajo is poštenih družin (študenti, delavci)« V doni ostanejo dokler želijo, vendar ga mnogi od njih kmalu zapustijo, ker pravijo, da je življenje v dom proved naporno« Plačujejo nizko oskrbnino in to je edina korist, ki jo imajo od bivanja v domu« Njihova naloga je trojna« 1« Vzdržujejo ugled doma nasproti okolici« 2« led eeboj si o svoji preteklosti ne rlpcvedujejo; vsaj uprava doma jim svetuje tako. Ha ta način ni znano, da so nedellnkventi; delinkventnim pa ni znano, kateri izmed stanovalcev so neđelinkventni. 3* Predstavljajo pomoč upravi ustanove pri prevzgojnem delu z dobrim lastnim vzgledom. čeprav se s stanovalci doma, ki niso bili delinkventni, ob vselitvi dogovore, kakšne dolžnosti jih čakajo In kako naj vzgojno vplivajo na preostale stanovalce, tretjina lo—teh pri prevzgoji ne sodeluje, temveč se poslužuje le cenenega stanovanja« Tender je vodstvo doma mnenja, da tudi brez aktivnega sodelovanja, zgolj s dejstvom, da v tem domu stanujejo in tudi s primernim obnašanjem, že pozitivno delujejo na ostale. Y omenjenem domu so se najbolje obnesli ialadl obrtnički delavci. Ka takšne osebe bivši obsojenci nikakor ne vplivajo negativno. Pač pa potrebno izbirati ree poštene in snaČajsko močne osebe* ? nekaterih hostolih, ki jih vođi probation služba v Angliji, razvijajo skupinsko svetovanje kot sodobno obliko prevzgoje obsojenih oseb. Pona.czni probandl so tuđi po odpustu Is sapora deležni psihiatričnega vodenja in temeljitejše obdelave a 70; oč jo tkzv* case work* D V prehodne dozaove, ki smo sl jih ogledali v Franci ji, zlasti pa v dom v Ioronu (Maison d*assistanee sociale) redno prihaja psihiater* Tea je na voljo klientom zaradi konzultacij In strokovne pomoči pri upravljanji doma. Dor« v lyoou ima tesne stike s Inštitutom sa sodno medicino In kriminologijo, ki spremlja delo doma in mu daje strokovno pomoč* 1*3« Postpenalna pomoč pri nas in primerjava nekaterih drugih evropskih ureditev A Bačičy upravičeno poudarja, da je značaj postpenalnlh 8 Navedeno po poročilu prof* dr. Petra Kobeta, ki je obiskal novembra 1964 Maison d*assistance socials v V onu. Q 7 Bačič F*, Organizacija 1 tok procesa prcvaspitavanja zatvorenika; Jugoslovenska revija za kriminologiju 1 krivično pravo, 1963* St* 1* str. 27 - 40. 15 uicrepov sela velik In da se le—ti uvrščajo na eno prvih siest v prograaa* za resocializacijo. Brez njih takšen program ni popoln. Po njegovem mnenju obstoje močni indiciji, da poceni neorganizirana poatpenalna pomoč zelo važen kricdnogen faktor za recidivizea. K takšnemu stališču bi bilo potrebno ripomciti, da urejevanje predvsem nekaterih zunanjih okoli čin, ki so neugodne za odpuščeno osebo, nikakor ne pooeni dokončne in večkrat niti ne ustrezne rešitve njenoga prblema. Kaše Izkušnje nam povedo, da smo v ugodnejših ekonomskih razmerah, ko zaposlitev odpuščenega obsojenca ni pomenila posebne težave in ko se je v okviru zaposlitve bilo mogoče pomeniti vaaj za zasilno prebivališče, srečali večino recidivistovf ki so napravili kazniva dejanja iz osebnostnih pobud, iz "notranjih" raslor ov. Relativno ugodne zunanje okoliščine same po sebi niso razrešilo razlogov za delinkventno obnašanje. Kriminologi so na splošno junonja, da urejevanje zunanjih okoliščin, tudi ob optimalni možnosti, oe more eliminirati celotne kriminaliteto. Pridružujemo pa se tudi tistim, ki menijo, da urejevanje zgolj zunanjih okoliščin tudi ne more bistveno vplivati na gibanje kriminalitete. Postpenalnn pomoč je torej eden od organizacijskih in vsebinskih prijemov, ki so nujni v celokupnem programu resocializacije. Vendar je potrebno polog urejevanja zunaojlh okoliščin med postpenalne ukrepe uvrstiti tudi takšne oblike, ki vključujejo delo s obsojenčevo osebnostjo. To delo je v celotnem procesu resocializacije sicer rudimentarno, poiskalo pa tuđi še ni sebi lastne specifike. To pa ne pomeni, da ne bi takšnega dela vključevali tudi v ukrepe, ki slede odpustu is zapora. Pootpenalno pomoč lahko’ definiramo ozko, res v smislu pomoči, ki se kaše v urejevanju številnih zunanjih okoliščin. Sem bi mogli uvrščati urejevanje zaposlitve in stanovanja, preskrbo z obleko, hrano tor denarno pomoč. Večina proučevalcev, tako tujih kot domačih, pa je nezadovoljna s sedanjo stopajo razvitosti te vrste pomoči. Poudarjajo zlasti njeno kvantitativno nerazvitost. Po nalom mnenju pa bi bilo bolje ustvariti pojem poat-penalnoga dela z obsojencem ali prokrškarjem, ki je širši kot pravkar navedeni pojem postpenalne pomoči. Po dejavnost bi lahko definirali tudi kot postpenalne ukrepe, kakor jih v svojem sestavku terminološko imenuje Bačič. Postpenalno aelo je pojmovano širše kot pootpenalna pomoč. Vključuje sicer urejevanje številnih neurejenih zunanjih okoliščin, v katerih se znajde bivši, zapornik, hkrati pa naj bi razvijalo še naslednjo oblike* svetovanje in vodenje (eventualno s pomočjo svetovalcev - prostovoljcev, ki pa bi imeli ustrezno izobrazbo), urejevanje stikov z nativno ter lastno družlcto, saniranje okolja in morebitno eliminiranje osebe iz okolja, ki j« zanjo kri-minogeno, usmerjanje v psihiatrični tretman, usmerjanje v zdravstveno ustanove, če je oseba telesno bolna, delovna orientacija In po potrebi delovna rehabilitacija v rehabilitacijskih ustanovah« „ . it > 1 . * w 1• !» - - *iv S? '■"* -i j * “-'V' ' *sk>.J «.V. • •,*.* v- - 5r w •Postpenalno delo se seveda prične že v ustanovi, kjer oseba prestaja sodno ali upravno kazen« >pre jetrni oddelki pri sestavljanju programa resocializacije načeloma sestavljajo tudi načrt »a postpenalno delo« Dobršen del ' « . 1 t . • r. - Jr1 ■*'—' ♦ priprav in celo dela samega bi bile mogoče izvršiti že • J ' • • ’V: ' ■1 «• med trajanjem prostostne kazni, Čeprav to navidezno nasprotuje pojmu "postpenalnoat". Seveda je za izvajanje postpenalnoga dela v kazensko poboljševalni ustanovi potrebnih nekaj strokovnjakov določeno orientiranosti, predvsem pa njihovo zadostno število« Tudi ob Idealnem kadrovskem sestavu strokovnih služb v kazensko poboljševalni ustanovi (od takšnega ideala pa smo še hudo oddaljeni), nekaterih elementov postpenalno ga dela ni uogoče opraviti ned trajanjem prostostne kazni« Nekatere oblike postpenalnoga dela, ki smo jih našteli pa so tudi takšne, da jih je mogoče izvajati šele po odpustu osebe iz zapora« Zaradi nerazvitosti strokovnih služb ln nekaterih načelnih pomislekov ter praktičnih težav ao večji del postpe-aalaega dela v naših prilikah preloži na čas po odpustu iz zapora« Izkušnje pa naa povedo tudi, da se dobršen del poet pe naletih ukrepov začne in konča v raznih oblikah portrpenalne pomoči* torej v znatno ožjem registru poetpenalnega dela kot smo ga pravkar definirali* Potrebna bi bila teoretično utemeljena in podrobna analiza stanja v postpenalnem delu oz. po&tpeimlni pomoči v jugoslovanskih la še posebej slovenskih prilikah. V zadnjih letih naj bi se poatpenalno delo z odpuščenimi obsojenci razvijalo v okvirih socialne službe občine, s katerimi sodelujejo odbori državljanov za pomoč odpuSČenim obsojencem. Postpenalno delo je urejeno v 7$ in 76 51. Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Socialni delavci kazensko poboljševalnih zavodov in VXD naj bi sodelovali le v pripravah na odpust, s pismenim obvestilom socialni službi občine, le redko pa z neposrednim poseganjem na teren. V zakonitih predpisih je sicer poudarjena dolžnost odborov državljanov pri svetih občinskih skupščin za zdravstvo in socialno varstvo, vendar je ta dolžnost tako po zakonitih predpisih kot v praksi procej deklarativna. Odbori eo dolžni pomagati, vendar niso dolžni preskrbeti odpužčcafciu zaporniku delo in etanavanje. V odborih sodelujejo zastopniki upravnih in družbenih organizacij, teko ae tudi v naših pogojih uveljavlja načelo, da sodelujejo pri postpenslnem delu državljani, ki se poklicno ne ukvarjajo a temi problemi. Obeso jonoc ima možnost, da se obi no oa odbor In socialno službo, tore;) na oblastne in družbene organe hkrati« vendar go nima zagotovila, da bo pomoč v resnici čin konkretnejša in naravnana na dosledno resocializacijo* Če zakoniue i.ožnostl, če bolj pa dejansko ravnanje na njihovi podlagi, primerjaoc s stanjem v širših evropskih okvirih, potem se problematika posopenolaesa dela pri nas izraža v tekanju določenih srednjih izhodišč* Ustrezna analiza bi pokazala, ali so takšne oblike postpenalne-ga dela družbeno res upravičene* V drugia evropskih socialističnih državah je namreč uveljavljanje postpenalnega dela ena od obveznosti odgovornega državnega organa* Ta pa lahko zakonito uveljavlja svoje zahteve napraa ustanovi, da bo odpuščeni osebi res nudila zaposlitev ter stanovanje* ¥ -jod& mora odpuščeni obsojenec v 15 dneh po odpustu dobiti zaposlitev, ki je v skladu z njegovo profesionalne usposobljenostjo* T posebni odredbi št* 864, z dne 14. 10. 1959 je vlada ČttSfi pourobno določila, da je potrobno obsojene osebe čiapiaje zaposliti in tudi naložila podjetjem in usta-novaa, da odpuščene osebe obvezoo spjuejo v delovno razmerje, v kolikor Imajo ustrezno delovno kvalifikacijo. Izvzeta so le tista delovna mesta, na katerih zahteva delo neoporečnost* Tudi zakon Ć8SR o Izvrševanju kazni ouvzema prostosti a dno 17* 6» * 1965 prao! v svojem 49* Slonui (2) Baročni odbori 00 dolžni, da brez zavlačevanja zagotove odpuščenim osebam delovno aesto in ustrezno stanovanje« člen 50 Istega zakona pa pravit (1) Gospodarske organizacije ne smejo delati razlike pri sprejemanju delovne sile med osebami, ki so odpašče-ne is zapore in drugimi osebami, razen v primeru, če je za izvrševanje poklica potrebna neoporečnost« (2) Gospodarska organizacija je dolžna na predlog okrajnega narodnega odbora sprejeti odpuščeno osebo, že ima zanjo prosto delovno meško. (5) Gospodarske organizacije so dolžne v sodelovanju s množičnimi organizacijami nuditi odpuščenim osebam večjo skrb in pozornost in to najmanj s tem, da jih zaposlijo v vzornem delovnem kolektivu* Posebna skrb je v navedenem zakonu posvečena tudi mladoletnikom in mlajšim odpuščenim osebam. Tem naj narodni odbor ter gospodarske organizacije v sodelovanju z množičnimi organizacijami omogočijo vsaj dokončanje uka za bodoči poklic, za katerega so se že pripravili« Za našo študijo nismo uspeli zbrati podatkov o tem, kako omenjeni etatistični koncept pootpenalnega dela v resnici doluje« Čeprav je naglašena pomoč bivšem* obsojencu, slasti v obliki zaposlitve ter stanovanja, daje po naše® mnenju tretji odstavek 50« Siena zakona luJH o isvrševanju kasni odvzema prostosti tudi možnost as razumevanje problemov odpuščene osebe ter sa njeno vodenje« etatistični zagotovljenosti postpenalncga dela, slasti v obliki poroči, pa so nasprotne tiste oblike na Zapadu, ki se za tako delo pretežno opirajo na dejavnost prostovoljnih in karitativnih, navadno z religioznimi elementi obarvanih društev za pomoč odpuščenim obsojence®« Učinkovitost takšne pomoči je tudi v zapadni literaturi Jokaj sporna, četudi mnogi priznavajo njene splošne človeške vrline« Omenjena društva sc skoraj izključno bavijo le z dajanjem pomoči, ki je često omejena na posamezno trenutne potrebe in karitativne usluge« Tudi angleška probation služba (National Association of Probation Officiers) je zgodovinsko naštela iz takšnih pobud, vendar se je postopoma razvila v uradno organizacijo, ki je vključena v državni proračun. Čeprav se angleška probation služba ukvarja predvsem s osebami, ki jim je bila odložena obsodba, se pojavlja tudi kot organizacija, ki sprejema nase pomoč za posamezne kategorije odpuščenih, zlasti mlajših oseb« Angleška probation služba in njeni zgledi v večjom številu zahodno - evropskih držav (n.pr« Nizozemska ter Francija) pa tako po izobraževanju svojih usluž -sncev kot po konkretnih oblikah, že stremi k bolj poglobljenim oblikam posfcpenalooga bela (grupno in individualno svetovanje, case work) za svoje kliente. <• V okviru lastnih hostelov ali hoctelov, ki obstojajo v okviru zapoi^ov, razvijajo uslužbenci probation službe takšne prijeme, ki pomenijo že znatno ve5 kot zgolj enostavno postpenalno pomoč. Mnenja smo, da bo tudi za naše prilike potrebno preiti od dosedanjih oblik pomoči k širšemu postpenalnemu delu. To bo pomenilo kvalitativen skok na tem področju. Četudi ni mogoče določiti roka, kdaj bomo kadrovsko in materialno pripravljeni za takšen skok, smo vendarle mnenja , da bi prav v okviru prehodnih domov lahko pričeli s pripravami zanj. Zato zbrano raziskovalno gradivo o prehodnih domovih oblikujemo tako, da bi bili njegovi zaključki že okvir za kvalitetne premike v postpenal-nem delu« II. AK ALI ZA PODATKOV O OBKJŽ&IHIH GJEBAH IZ KPZ IR VPB 2.1. Giban;}© odpuščenih obsojenih in upravno kaznovanih oseb v GR Sloveniji 7 tabeli A (na naslednji strani 25) prikazujemo hrlme-sečna gibanja odpustov Iz slovenskih KPZ v letih 1963 do 1965. Odstopanja od "povprečja”, kar nam predstavlja prvo tromesečje leta 1963 z 2.1*19 odpusti niso prehuda in so v procentih izražena s največ 26,4 in aajmanj 12,3 %- £ pravkar navedenemu gibanju odpustov nismo bili upravičeni neposredno prišteti odpuščeno gojence iz VPĐ Radeče. Zato jih prikazujemo posebej v tabeli B. Tabela B Odpust iz VPJD Radeče Leto Moški Ženske Jkupaj 1963 26 7 33 1964 43 12 55 1965 53 6 59 7 teku enega leta so podatki o odpustu iz VPD Radeče nezanesljivi, ker je precej gojencev oa "pogojnem dopustu", torej v domači ali drugačni oskrbi izven doma. hom jih še vodi kot svoje gojence in čaka na sklep sodišča, da jih tudi formalno odpusti. Ker smo opazovali obdobje od februarja do maja 1966, navajamo posebej gibanje odpustov za omenjeno tromesečje v letih 1963 do 1965. od u .čen© obsojen© in u rnrno -enzn.van* osebo v 1963, 1964 in 1965 lobu « O JC3 H •? 1 a\ K\ o CVJ s ?ss§ r- O ci r r :§ ^ ^ fr § u5 o co nt O 1 M w r ai ms gg i -' m! I *0 O j6 C 8* ° Slg$ v* r* r* r* uu r r r r srn r* c r* v £ “1 •s ms ? fSSS • o 5* O K O «Q RS-S J RRRS sss s 8* r?C ar. o n & §§SJ K*R$ g$!R8 tn A H\ k> i 1 •M •*— O O S m % ksss r r p R8i*>B r r r S> & a r r r w o ofl s6 M3 S* 8 £!P :? £8 ? ¥>8 8 » w Cm •o** g H 47 o G £!P8 8 r r r 8 8RR r- r 4 eo « 4- o\ xr u> t* r 1 o •o 3 # • H t d M f! o H * • H H H H M H *> H K H 31? g g H • * M 3 3 3 3 M 1 r • • D* • a > . a 3 > a • • £> • 3^.3 4 ft 3 4 • H H ti > H . > 3 . M M J» *4 o m 3 » p 1 r* Gibanje odpuščenih oseb od februara do naja (opr: cvnao obdobje) v letih 1963 do 1965 c: HI © S3 tS & F & a © S3 O m o « ja II J£<*4 o 3 p o l.s š a8 o o St ° si m >«4 •«*3_ Iš o o c> x»O gg! °a Q x> n O »H 4! « $ H g oi oj r* Z 11 r r r $88 pl *\ r* r* v* R I ? 3J » R UN CII N UN ^ ^ sag r* r* » » 8 & £5 & • • • M M M H H H MUK a a a *• ' m « »# • J s ^ co crv g 2*2. Predhodni podatki o osebah, ki otrebujejo post-penalao poztoč, ker nimajo prebivališča Na podlagi Izračunanega povprečja zadnjih štirih lat Ja Republiški sekretariat za notranje sadove ugotovil, da bo v naši republiki letno okoli 330 oseb, ki bodo predstavljali brezdomce. Od teh naj bi jih bilo 35 odpuščenih la KPDt 200 odpuščanih Iz občiaskih zaporov ter okoli 100 upravno kaznovanih. Ker pa Je v naši kriminalni populaciji okoli 1/6 žensk, srao sklepali, da boso imeli tedaj okoli 280 moških in okoli 50 ženskih oocb* 2a te brezdomce bi bilo potrebno ustanoviti prehodne domove* 3*1* Kazi skovanJe populacije odpuščenih obsojencev in upravno kaznovanih oseh, ki so brez bivališča Gornji podatki Republiškega sekretariata za notranjo zadeve dE Jiovenije obravnavajo populacijo brezdomcev zgolj po eni karakteristiki. Ser pa bi za ustanovitev, organiziranje in funkcioniranje prehodnih domov zaorali razpolagati z večjim številom socialnih, penoloških in osebnostnih pokazateljev, smo se odločili za tromeseč-no opazovanje vseh odpuščenih oseb iz naslednjih kazensko poboljševalnih zavodovi KPD Dob, KPD Ig, VPD Radeče, občinski zapori v Celju, Kopru ter Mariboru in Ljubljani. Za opazovanje smo pripravili poseben anketni Hab« izdelali navodila za njegovo Izpolnjevanje, vodja raziskave pa je naprosil za sodelovanje socialnega delavca ali osebo, ki se ukvarja z odpustom obsojencev ter upravno kaznovanih ter mu Se v ustnem razgovoru pojasnil vsebino posameznih vprašanj v anketnem listu« V tromeeečnam opazovati ju, ki je trajalo ođ 1* II. do 30« I?* 1966, smo zbrali 1*0(23 anketnih listov za odpuščene obsojence, kar predstavlja 63,5 % od celotnega števila odpuščenih oseb iz navedenih zavodov. Podatke o dejanskem odpustu iz navedenih zavodov prikazujemo posebej pod tabelo £ na naslednji strani 29« Določiti je bilo potrebno, kolikšen jc delež opazovane delinkventne populacije glede na celotno število kaznivih dejanj in prekrškov, za katere je bila v naši republiki izrečena kazen odvzema prostosti* Ha razpolago imamo samo podatke za zapore* Vendar je v teh najbolj živahno ibanje v pogledu sprejema in odpusta* Odločili bojo se za prikaz kaznivih dejanj in prekrškov, kor realneje prikazujejo stanje, ki ga želimo obdelati v raziskavi. Mnogi storilci aagrešs po več kaznivih dejanj in prekrškov, zlasti upravno kaznovani pa se po večkrat v letu vrnejo v zapor* Zato bi podatki o storilcih ne bili stvarni* Dejanski odi ust od februarja do ^o. 1966 (opasevaao obdobje) a r4 5 c e« d © «j i Fg St KN UN IHP i *& sa 0} a ca i u> cr> S S S $ II ? £ 3 S 8» S $ n n * i # ir\ V* 3 P 8 ^ ? S “ ? Jt ? sa r* K\ CM t v 4* S3 £ Si ^ fc Si “ n ? ^ * “ ? an •ra 3 I n s a q a 3 p 0« s» 3 I 5 3 3 5 t t t t o o o o §• & ? & N N t? N * O 5 9 dl ? n * UN £ s dl ts. UN 04 vx> UN OJ CO CS ^ n Skupaj 1.611 V tabeli E prikazujemo število kaznivih dejanj ic pro- krškov za leto 1963 , ki so jih obravnavali zapori v SH Sloveniji. Tabela E Število kaznivih dejanj In prekrSkov za leto 1963 Zapori Skupaj Prekrški Kazniva de jem ja Ljubljana 3 626 a 587 679 Maribor 2 102 1 563 739 Celje 1 168 881 287 Koper 549 463 86 skupaj 7 445 5 094 1 791 Radovljica 477 470 7 Murska obota 209 240 50 Kova Gorica 202 140 62 Novo mesto 360 266 94 Vsi skupaj 8 693 6 210 2 004 V zaporih, rl smo jih opazovali (Ljubljana, Maribor, čelje, Koper) so v letu 1963 obravnavali 7.445 kaznivih dejanj io prekrškov, v ostalih zaporih pa 1*218. Opazovani zapori eo tedaj zajeli 86 % celokupne problematiko* Opazovanje prav teh zaporov je bile tedaj upravičeno in predstavlja zanesljivo osnovo za predloge In zaključke, ki jih bomo izdelali v raziskavi* 3»2. Osnovni podatki o odpuščenih osebah iz kazensko poboljševalnih zavodov, v času od 1. 2. - 350. 4. 1966. leta Omenili sao že, da smo z našla tromesečnia opazovanjem zajeli 1.023 oseb, ki so bile odpuščene iz KPZ. Med njiai je bilo 861 moških In 162 Žeusklh oseb. Podrobneje prikazujemo tudi zavode, iz Katerih so bile odpuščene opazovane osebe. Orobe, odpuščeno iz kazenskih poboljševalnih zavodov in VPD v časa od 1. 2. do 30. 4. 1966 po spolu Kazenski zavod Skupaj Moški ženske "Struktura v % moški ženske Skupaj 1 023 861 162 85 15 KPD Dob 73 73 * 100 — m> ig 16 - 16 • 100 VPD Kadeče 37 30 7 81 19 zapori v* Ljubljani 268 226 42 84 16 Mariboru 375 327 48 87 13 Kopru 66 46 20 70 30 Celju 188 199 29 85 15 Opazovane osebe so bile kaznovane v 471 primerih zaradi kaznivih dejanj in v 552 primerih zaradi različnih prekrškov. Podrobnosti prikazujemo tabelarično. Osebe« odpuščene is kazenskih poboljševalnih zavodov in TPD v šaša od 1. 2* do 30* 4* 1966 po spolu in štorjenom dejanja Frekršefc, kaznivo dsjanje Loški Ženske struktura v % moški ženske skupaj 1 023 861 162 100 100 brezdelje« kla-teštvo in prostitucija 274 177 97 21 60 nedovoljen prehod čez mejo 84 78 6 9 4 nedostojno vedenje 126 119 7 14 4 prometni prekrški 32 32 - 3,5 - drugi prekrški 36 30 6 3 4 skupaj 322 kazniva dejanja zoper življenje in telo 99 91 8 11 5 tatvina 170 155 15 18 9 velika tatvina 75 66 9 8 6 zoper dostojanstvo in moralo 12 11 1 1 • a zoper varnost ljudi in premoženja 31 31 — 3*5 - zoper uradno dolžnost 28 17 11 2 7 druga kazniva dejanja 56 54 2> 6 4 skopaj 47I 3*9» Opasovane osebe« ki ob odpustu nimajo zagotovljenega JJJUW—.. JMII um -- I j -- -- -T---——■—— .-- I. stalnega prebivališča Pri ispolnjevaoju anketnih listov so socialni delavci zavodov pri 294 osebah ugotovili« da te osebe nimajo stalnega bivališča (ali pa Je navajanje stalnega bivališča samo fiktivno, n«pr. bivališče staršev ali bivališče pred nastopom kazni, v katerega pa se več ne morejo vrniti)« Ođ omenjenega števila je 214 moških in 80 ženskih oseh« Prikazujemo tabelarični pregled zavodov, iz katerih so bile takšne osebe - brezdomci - odpuščene« Odpuščene osebe - brezdomci - po spolu in zavodih Skupaj Moški Ženske jtruktura v % moški ženske dobra: 2 osebij dvomljiva* 18 oseb* slaba* 9 oseb (Priloga - tabeli 17 in 18) Po izgledih za zaposlitev po odpustu iz KPZ so podatki za moške in ženske odpu55ene osebe naslednji« Odpuščeni moški - brezdomci po 1zgledih za zaposlitev po odpustu in prognozi za socialno ureditev Ima zagotovljeno zaposlitev 1jena, a ne^r^r-ft- w bo teža* saposllt»T .<-SS°SeSww skupaj 64 1 15 50 dobra 8 - 1 7 dvomljiva 48 1 12 55 neugodna 8 - - 8 Odpuščene ženske - brezdomke, po izgledlh za zaposli tev po odpustu in prognozi za socialno ureditev Prognoza za socialno uredite Ima žago-^kupaj tovljeno bo taiav —poaUtwr skupaj 32 1 2 29 dobra 1 — — 1 dvomljiva 21 - * 2 19 neugodna 10 1 - 9 Za delo v prehodnem domu je vsekakor važen delež tistih, pri katerih sc spaja neugodna prognoza s slabimi izgledi za zaposlitev. Takšnih je pri moških 8, pri ženskah pa 9 oseb- ik>bljeno število lahko upoštevano kot Orienta^ oljski faktor za fit©vilo tistih oseb 7 prehodno« domu, katerih stabilizacija bo posebno težavna in pri katerih lahko računamo z večjo verjetnostjo, da bodo recidiv irali. Delavnost v KPZ verjetno ni posebno pouonben indikator za uspešnost os* neuspešnost socialne rrognoze* Kljub temu, velja poudariti, da je pri treh uoških odpuščenih osebah slaba delavnost v KPZ povezana s slabo prognozo, deveda je nekaj tudi takšnih, ki so zelo pridni ali. vsaj primerno delavni v teh ustanovah, pa so njihove prognozo kljub tem ocenili kot neugodno* Neugodnih prognoz pri slabi delavnosti jo pri ženskah nekoliko več, torej v 5 primerih od >2 žensk. Na splošno je pri ženskah nekoliko več neugodnih prognoz kljub dobri oz* rimami delavnosti v KPZ, saj so socialni delavci upoštevali specifičnost ženske problematičnosti. (Priloge - tabeli 19 in 20) Ko povezujemo osebnostne značilnosti e prognozo za socialno ureditev, se na« rezultati pokažejo takole* Odpuščeni moški - brezdomci, po prognozi za socialno ureditev la osebnostnih značilnostih Osebnostne značilnosti dkupaj Dobra Dvomljiva Neugodna skupaj 64 8 48 8 brezdelnež 15 1 12 2 alkoholik 19 - 19 - osobn.drug*neurejen 19 2 13 4 osebnostno urejen 6 4 1 1 nevrotik 5 1 3 1 Odpuščene ženske - brezdomke, po prognozi aa social- no uredite? In osebnostnih značilnostih Osebnostne značilnosti Skupaj Dobra Dvomljiva neugodna skupaj 52 2 20 10 brezdelnež 1 - — 1 alkobolllc 2 • 2 1 - osebnostno drugače neurejen 10 • 8 2 osebnostno urejen 1 - 1 - prostitutka 18 2 9 7 Kljub določeni uniformnosti v ocenjevanju se ? tabelah le kažejo določene tendence. Pri alkoholikih smo že poudarili, da predvidevamo nameščanje v prehodni dom le tiatih, pri katerih obstoja vsaj minimalna verjetnost, da bi se ob dodatni pomoči stabilizirali* največ neugodne prognoze pri moških odpuščenih osebah najdemo pri tistih, ki smo Jih označili za osebnostno drugače neurejene. To so osebe, ki so ? diagnostičnem smislu neobdelane in ki pri socialnem ocenjevanju prav zaradi te nejasnosti ne morejo vzbujati posebnega zaupanja. Osebnostno urejene osebe pa kljub vlšjenu deležu dobre prognoze vendarle vključujejo tudi eno osebo a neugodno prognozo. To Je seveda možno, ker socialna prognoza ni odvisna saao od osebnosti, marveč tuđi ođ obvladovat-nJa določenih objektivnih okoliščin. Pri odpuščenih osebah ženskega spola Jo situacija podobna. Lo pri prostitutkah ima 7 oseb neugodno prognozo* kljub temu pa 3« Stavilo dvomljivih prognoz višje in zajem 9 oseb, 2 osebi pa imata dobro prognozo, kar potrjuje prepričanje, da delo s prostitutkami ni Se vnaprej ocenjeno kot neuspešno* 4.3. Problematika zaposlenosti in razlogov za neza-poslenost pred nastopom kazni V posebnih tabelah mo skušali podrobneje preveriti odnose med razlogi za nezaposlenost (ti razlogi naj bi bili pretežno v osebi ali pa pretežno objektivni) in nekaterimi osebnimi karakteristikami, ki bi bile pomembne za zaposlenost. Medte smo šteli poklic, izobrazbo, zaposlenost pred kaznijo in izglede za zaposlitev po odpustu iz KPZ. Dobljeni podatki pa se pri obravnavanju vseh vidikov v visokem odstotku kopičijo v skupini, ki zajem razloge za nezaposlenost pretežno v osebi. Iz teko zbranih podatkov pa ni mogoče izluščiti posebnosti os. tendenc, ki bi bile hkrati še praktično uporabljive. 4.4. Delavnost v kazensko poboljševalnem zavodu in njene zveze z drugimi vidiki človekovega udejstvovanja Četudi ni prepričljivih dokazov, da bi delavnost oz. nedelavnost v KFZ odločilneje vplivala na prognozo in poznejšo ureditev odpuščene osebe, pa ta faktor poaenb- no nastopa pri ocenjevanju obsojenca ued prestajanje« kasni in pri nekaterih ukrepih v zvezi s postpeoalnim delca* v zvozi s prognozo za socialno ureditev nu nicer nlano pripisovali večjega pomena, v posebnih tabelah pa sao poskušali proučiti vplive na delavnost v KPZ, ki bi ga imeli naslednji faktorji« poklic, izobrazba, zaposlite? pred jasnijo in izgledi za zaposlite? po odpustu iz KPZ* Pri moških odpuščenih osebah se pri 6 industrijskih in obrtnih delavcih ugotavlja slaba delavnost, ta pa naj bi bila takšna le pri enem iznad nekvalificiranih delavce?« Pri ženskih odpuščenih osebah je enak delež slabe delavnosti pri industrijskih, obrtnih in nekvalificiranih delavkah, kar je v skladu s našimi prejšnjimi ugotovitvami o večji osebnostni problematičnosti žensk, ne oziraje se na nekatere eventualne pozitivno elemente v predhodni življenjski zgodovini (Priloga - abeli 29 in 30). fako je pri eoskah tudi glede izobrazbe, saj jih 6 kljub dokončani osemletki uvrščamo e skupino s slabo delavnostjo. Pri moških je delež le nižji (Priloge - tabeli y\ in 32). Kar zadeva zaposlenost moških pred kaznijo, jih je bilo troje s slabo delavnostjo le občasno zaposlenih. Tisti, ki pred nastopom kasni niso bili zaposleni, so označe— Dl kot slabo delavni v 6 primerih. Za ženske velja, da so bile v visokem številu brcs zaposlitve pred sedanjo kaznijo« Od teh Je 9 takšnih« ki so bile tudi v zaporu uvrščene med slabo delavno (Priloge - tabeli 35 ln 54)« Pri izfledih za zaposlitev po odpustu Iz zapora, se pri moških odpuščenih osebah ne kaze kakšna posebna tendenca. Osebe, ki imajo slabe izglede za zaposlitev, oz. tiste, pri katerih naj bi za zaposlitev ne bilo Izrednih težav, so v 5 oz« 6 primerih slabo delavne v zaporu« Pri ženskah obstojajo po presoji socialnih delavcev slabši izgledi za zaposlitev, je pa tudi v tej skupini 9 oseb takšnih, pri katerih je bila delavnost v KPZ ocenjena kot slaba. (Priloge - tabeli 55 in 56). 4«5« Osebnostne značilnosti odpuščenih oseb, predvidenih za prehodni dom in njihova povezanost z nekaterimi drugimi osebnimi in zaposlitvenimi vidiki Povratništvo je bolj ali manj v neposredni zvezi z nekaterimi kategorijami osebnostnih značilnosti, kot smo jih uveljavili v naši raziskavi. Problematiko prikazujeta naslednji tabeli! Odpuščeni moški — brezdomci po povratku, la osebooatnih zoačilnostih Osebnostne značiloosti Skupaj 81 povratnik PcvratnBe Povratnik za into- za razvratna lična de.1an.1a de.1an.1a skupaj 64 16 a9 19 brezdelnež 15 3 9 3 alkoholik 19 1 9 9 osebnostno drugače neurejen 19 7 7 5 osebnostno urejen 6 3 1 2 nevrotik 5 2 3 - Odpuščene Ženske - brezdomke po povratku In osebnostnih značilnostih Povrat .£ea i l vrainlca Osebnostne - , 81 za isto- za r trnja načilnoeti pa" povratnice vratna lične de.1an.1a de.1aa.le skupaj 32 5 20 7 brezdelnež 1 1 • • alkoholik 2 - - 2 osebnostno drugače neurejen 10 2 6 2 osebnostno urejeni 1 - - prostitutka 18 1 14 3 Pri moških odpuščenih osebah je za delovanje v prehod* nem domu vzpodbudno, de v vseh osebnostnih kategorijah najdemo posameznike, ki so primarni storilci prekrškov oz* kaznivih dejanj* Določeno število rirrxrnih oseb jo tudi pri ženskih odpuščenih osebah, čeprav je pri njih kategorija prostitucije visoko obtežene s povrat-ništvom. Primarnost motečega obnašanja ni le ugoden dejavnik za socialno delo v prehodcem domu, marveč je budi vzpodbuda, da se Se posebej potrudimo stabilizirati človeka, predao bi spet krenil na delinkventno pot* Pri zaposlitvi moških pred kaznijo srečujemo med osebnostno drugače neurejeni®! relativno največ tistih, ki so bili stalno zaposleni. Pravtako je ned temi troje oeeb, ki so bile občasno zaposlene. Pri osebnostno urejenih pa jo le eden, ki je bil že stalno zaposlen, 5 P® ; jih je bilo brez zaposlitve. Pri drugih osebnostnih kategorijah je bila večina nezaposlenih. Ženske so bile večinoma brez zaposlitve, zato primerjave niso možne(Priloge - tabeli 37 - 36). Po iagledlh za zaposlitev je pri moških skoraj v vseh osebnostnih kategorijah največ tistih s slabimi izgledi. Izjemoma navajamo pri alkoholikih 5 oseb, pri katerih zaposlitev ni zagotovljena, a ne bo težav« Vendar moramo poudariti, da smo alkoholike predhodno selekcionirali in oddelili tiste, za katere se je zdelo, da so prehudo depravlrani. 5nak delež zaposlitvenih možnosti, vsaj v potencialni obliki, izkazujemo tudi pri osebnostno drugače neurejenih. Tudi dva osebnostno urejena imai-ta boljše perspektive za zaposlitev, četudi jima ta ni vnaprej za otovijena. Pri ženskah primerjava ni smiselna. (Priloge - tabeli 39 in 40). Končno si Je mogoče ogledati še primerjavo med osebnostnimi značilnostmi in delavnostjo v KPZ. V osebnostnih kategorijah brezdelnežev in alkoholikov pri moških odpuščenih osebah Je nekaj takšnih, katerih delavnost Je v KFZ označena kot slaba« V absolutnih številkah takšnih oseb ni veliko (6 pri brezdelnežih in 2 pri alkoholikih)« Med ženskimi odpuščenimi osebami Je 9 prostitutk označenih zaradi slabo doksnosti v KPZ« (Priloge - tabeli 41 in 42) XII« u EDITE? IR DELOVANJE FHEROjB&SQA DOMA 5*1» Organizacija prehodnega doma Iz to raziskave, pravtako pa tudi iz nekaterih prejSqjLh, zaključujemo, da je delinkventna populacija na ^lovenskem v bistvenih karakteristikah sicer podobna delinkventnim populacijam izven našega območja* da pa je tisti del populacije, ki ga a pomočjo kaznovanja in običajnih postpenalnih ukrepov ni mogoče enostavno urediti, dokaj težaven. Pri izbiranju oseb, ki bi prišle v poštev za namestitev v prehodni dom, smo ugotavljali njihovo precejšnjo osebnostno, socialno in delovno prizadetost. Njihova socialna prognoza pa ostaja v večini primerov dvomljiva. Enostavnih problemov, ki bi jih z lahkoto reševa-li, v naših prilikah praktično ni. Na enigem mestu smo izrekli misel, da v naših razmerah đeviirajo v delinkventno smer predvsem tisti, ki zadevajo ob večje objektivne in subjektivne ovire, torej tisti, ki se zaradi posrednih in neposrednih destimulacij teže vključujejo v nede-llnkventni tek življenja« Čeprav velja noša ugotovitev za mladoletnike bi jo, ob razumni previdnosti, lahko posplošili tudi na našo raziskavo« Celo v primeru, ko smo poskušali z zastavljenimi kriteriji omejiti manj problematično populacijo za nastavitev v prehodni dom, se nam ta problematika kaže dokaj resna tako v kliničnem kot socialnem pogledu. Kobal, M«, Delinkventni mladoletniki z območja dveh lenitur; Hev. za kriminalistiko in kriminologijo, št«4 1965, str« 126 Če upoštevamo omenjeni oris naše delinkventne populacije, ki je potrebna postpenalnega dela, se nam je lažje odločiti za načela, ki naj veljajo aa organizacijo prehodnega doma« Jtvo vprašanje med temi načeli je, ali naj bo prehodni dom samostojna, na specifičen način organizirana ustanova, ali pa cm j so delinkventna populacija, ki je potrebna nastanitve, namešča v domovih, ki so namenjeni sicer n »delinkventnim osebam, n.pr. v delavsko domove« Basgled po svetu nam pokaže, da v raznih državah vprašanje nameščanja delinkventnih oseb po prestani kasni rešujejo na različen način« V nekaterih državah obstojajo prehodni domovi, ki so namenjeni izključno le obsojenim osobam« Domovi za mlajše osebe, ki jih cbravnsr* va probation - služba obstojajo v Angliji in ftalesu. Domovi za .-lađe odpuščene obsojence obstojajo v Avstriji« ? Švedski In Franclji pa so prehodni domovi za pogojno ali dokončno odpuščene odrasle obsojence« V Škotski, Zpadnl Nemčiji in v nekaterih socialističnih državah pa odpuščene obsojence nameščajo v domove splošnega tipa s ostalimi delovnimi ali onemoglimi ljudmi« Za svojo organizacijo tovrstne postpenalne pomoči navajajo v vsaki državi določene utemeljene razloge« V Veliki Britaniji je Morisonov komite1^ o probation Approved probation hostels; Crim.Law kov«, 1962 **r. 659-660 službi Izdelal poročilo o prehodnih domovih za osebe, ki so jjođ nadzorstvom te službe ali nicer pod nadzorstvom. 7 Ancilji in W&lesu so takšni domovi namenjeni predvsem mladim storilcem kaznivih dejanj. Nastali so zato, ker drugi Internati take mlade ljudi odklanjajo. Na Škotskem pa so bili mnenja, da na svobodi ne kaže združevati samo socialno problematičnih ljudi v posebne domove in zato nameščajo bivše obsojence v splošne internate. 7ondar se navedeni komite znvsema za prvo rešitev, kor po njegovem mnenju taki domovi le terjajo posebno disciplino in posebej usposobljeno osebje. Po mnenju upravnice prehodnega dom v Stockholmu je njena ustanova koristna, ker je v takih pogojih bivšim obsojencem samim dosti lažje Iskati delo In nastao nitev, kakor v času bivanja v zaporu. Y Nemčiji nimajo posebnih domov za mladino, ki prihaja iz zaporov, ali pa je pod nadzorom, arveč jo nemo-ščajo v splošnejše internate. Ajass pa se vseeno oprašuje, ali ne bi bilo potrebno organizirati posebnega doma v ta namen, čeprav se avtor nagiblje k dosedanji ureditvi, pri tem vendarle poudarja, da so to mladostniki, katerim je v okviru internata potrebna posebna pomoč in pozornost,« V literaturi in v pogovorih s kriminologi evropskih is Ayasa V., Probanden und Jugendwohnhcli; BemUhrungshilfe 1963, 10/2, str« 146 - 156. dežel pa se oblikuje tudi nasprotno stališče, češ da je treba takšne osebe nameščati v donovih splošnega tipa* Pri tea je večina mnenj v skladu s stališči sodelavcev praškega inštituta za kriminologijo,1^ dm bi se odpuščeni obsojenci psihološko negativno počutili, ker bi bili izolirani od ostalega življenja, če bi stanovali v dom, ki bi bil namenjen samo odpuščenim* Pavlovič navaja med ostalimi vrstami pomoči odpuščenim tudi njihovo začasno namestitev v delavskih domovih, vendar ne utemeljuje podrobneje, zakaj se odloča prav sa to vrsto domov* Glavni razlog pa je v poudarjanju nadaljno izolacije obsojenih oseb, ki naj bi delovala negativno; domovi, ki bi bili namenjeni izključno le obsojeoim osebam, bi imeli negativen prizvok v očeh širše javnosti, težje bi jim bilo najti zaposlitev; v domovih, kjer so obsojenci s drugimi osebami, je lažje organizirati strokovne službe in službe zaposlovanja, itd* Pravkar navedeni argumenti imajo svojo formalno logično veljavnost. Tender bi ee bilo potrebno ozirati na že večkrat poudarjene specifičnosti naše delinkventne populacije in tudi na karakteristike odnosa, ki je Poročilo Eda Grgiča o razgovoru na Inštitutu za kriminologijo v Pragi« 6 Pavlovič, b,, Traži se nadležan organ; Priručnik, 1959/3, otr. 269« kažejo podje; ja, ustanove, širša javnost itd* do obsojenih oseb* T naši praksi se je v zadnjih letih selo odločno poudarjalo, da je socialna služba v zaporu pravzaprav nepotrebna, ker lahko problematiko, v sveži s pomočjo obsojenim osebam, enako uspešno zagotove tudi občinski organi socialnega varstva. Izkazalo pa se je, da je ta problematika v občinah na zadnjem mestu, da je zanjo zelo malo sredstev, pa tudi premalo subjektivne pripravljenosti socialnih delavcev in da ti Šesto prikrivajo svoj odpor do obsojenih oseb tudi z običajnimi moralizirajočimi racionalizacijami* Praksa še vedno kaže, da je v postpenalni pomoči, zlasti če gre za zapleten problem (in takšni bodo v prehodnih domovih v večini)* najuspešnejša neposredna intervencija socialnega delavca ali druge osebe iz kazensko poboljševalne ustanove v pod jot ju ter drugod, dovoda pa poudaj>-jamo potrebo po specializiranih socialnih delavcih sa poetponalno delo, ki bi delovali v okviru občinskega organa* Vendar je malo verjetnosti, da bi do takšnih delavcev prišli kaj kmalu, pa tudi teoretično še nismo prlprau$eni za tolikšno razvejanost v coclalni službi* Mnenja smo, da je delinkventni problem v naših pogojih še daleč od tega, da bi ga družba obravnavala kot problem, ki ga je potrebno reševati no sobo z represijo, marveč z dejansko pomočjo* V odnosu do tega problema Izstopajo tiste objektivne silnice, katerih posledica je odrivanje nekaterih soljudi na družbeni rob* Sobotinčić^ ugotavlja« Mda bi bilo najbolje organizirati in napraviti učinkovito sprejemno službo za odpuščene obsojence na sploh« posebno pa še za mlajše ljudi* Kakorkoli bi bilo popolno izvrševanje prevzgojnega dela v kazensko poboljševalni ustanovi in kakršnikoli rezultati bi bili doseženi do konca kazni« je ves trud zaman« če odpuščenemu obsojencu nihče ne pomaga, da el najde delo, stanovanje in tisto kar je najnujnejše sa življenje**•• Ha žalost pri nas ta služba funkcionira zelo slabo in pri odgovornih ljudeh na terenu zanjo ni dovolj razumevanjaj obstojajo pa celo nepravilna pojmovanja o njoj* Sako ni mogoče naprej”• Zato Izhajamo pri zastavljenem problem is trdnega prepričanja, da obsojenci v domovih splošnega tipa ne bi bili deležni ustrezne skrbi In pozornosti, marveč bi ostali izolirana in odrinjena grupa* Vse teoretične predpostavke se namreč izgube v praktični psihologiji osebe, ki ima opraviti z raznimi vrstami socialnih problemov, so pa nekateri med njimi takšni, da lahko svojo manjšo zavzetost zanje opravičujejo z moralizirajočimi razlogi. Težavnost in osebnostna zapleteoost oseb, ki naj bi jih namestili v prehodne domove« pa tudi zahteva posebno skrb in dodatni tretman« ki ga je mogoče organizirati le v ^Sobotinčić A.« Zatvor - škola za ralnde osudjenike, Priručnik 1956/2, str. 10J - 107 posebni ustanovi• Dva poglavitna poiaijloka, ki smo jih že navajali« lahko navroeno. Hajproj lastopa pomislek, da ne kaže nameščati skupaj oseh, ki so obsojene ali kako drugače problematične, ker se s tem lahko okrepe medsebojni negativni vplivi* Pomislek je nad ven in nima svoje osnove, če ga preverjamo s kliničnimi rezultati in psihološko solidarnostjo skupin, ki jih veže občutje izoliranosti* V klinični praksi sc je izkazalo, da je pri osebah, ki imajo podobne težave in podobna občutja v zvezi s preteklostjo In odnosom do družbe, manj notranjih napetosti in več pozitivnih tendenc, ki jih je v resocializacijskem procesu mogoče izkoristiti, kot pa bi bilo pozitivnih razmerij med nedelinkventnimi in delinkventniad osebami, če bi bile te nameščene skupaj. Drugi pomislek se nanaša na aoolalnl statua oseb, ki se nahajajo v takšnem doma* Obstoja namreč bojazen, da bodo osebe Iz prehodnega doma težje našle zaposlitev in stanovanje, ker bodo imele neugoden pečat ustanove, v kateri začasno žive* Pomislek je sioer realen, vendar bi bile podobne ali celo Iste težave, če bi bile takšne osebe nameščene v domovih spločnega tipa. Delovne organizacije bi še z večjim sumničenjem sprejemale osebe iz delavskih domov, za katere bi vedele, da so lahko tudi delinkventne* Vselej pa se izkaže za koristno, da se z delovno organizacijo socialni delaveo ali oseba, ki 155© zaposlitev, odkrite pogovori o preteklosti. Bes je v tem pogledu 5e mnogo nerazumevanja, ki Izhaja predvsem iz minimalne prosvetijenostl naših kadrovskih služb o tem problemu. Tendar se r izrivanje preteklosti, Čeprav v prvem hipu morda uspešno, kmalu sprevrže v povedano nezaupanje do bivšega obsojenca, ko se izve za njegovo preteklost* Zato se v našem predlogu o organizaciji prehodnega doma zavzemamo za posebno ustanovo, v kateri naj bi se specializirano osebje bavilo z odpuščenimi obsojenci in upravno kaznovanimi osebami. Ker prihajajo v VPD Kadeče Številni starejši mladoletniki, ki ostajajo v domu tudi preko 18 leta starosti, nekateri med njimi nimajo urejenih možnosti za delo ter stanovanje, bi tudi takSne z vso upravičenostjo začasno nameščali v prehodne domove, ob upoštevanju vseh že izrečenih kriterijev. Pri obisku mladinskega prehodnega doma na Dunaju pa smo bili seznanjeni tudi z uvajanjem posebne pozitivne skupine oseb, ki niso delinkventne. 0 tej dejavnosti smo spregovorili že uvodoma. Misel o pozitivni skupini ne-delinkvontnih oseb v domu je po našem mnenju uporabljiva tudi v teko zasnovanem prehodnem domu kot smo ga pravkar omenili. Čeprav bi bil dom specifično namenjen bivšim obsojencem in upravno kaznovanim, bi bilo mogoče v njem nameščati manjše število nedelinkventnih in posebej izbranih oseb, ki bi lahko aktivneje ali pa zgolj s svojo prisotnostjo pomagale k pestpenalnemu delu v tea dom* 5*2* Predvidene kapacitete ležišč za prehodne domove Po že navedenih kriterijih smo iz celokupnega števila 1*023 anketiranih oseh oziroma 294 oseb, ki nimajo urejenega prebivališča, izbrali 96 oseh, ki naj bi jih namestili v prehodne domove* Pri tem smo ugotovili, da teži na področje Maribora 32, na področje Ljubljane pa prav tako 32 moških oseb* Ženske teže v rajon Maribora z 12, v rajon Ljubljane pa z 20 osebami. V primerjavi z gibanji odpusta iz KPZ in VPD v posameznih tromesečjih, smo z našo anketo zajeli okoli 60 % odpuščenih oseb* Hazlogi za takšno zajetje odpuščenih oseb v anketo so raallčni* Najprej nismo upoštevali ostalih zaporov v Gorici, Radovljici in Murski Soboti. Drugič v naše opazovanje nismo mogli zajeti oseb, ki prihajajo v zapore le za nekaj, navadno 2 ali 3 dni, take osebe se pa vendarle registrirajo v statističnih poročilih* Nekatere osebe so v tromosočnom obdobju prišle v zapor po večkrat in teh njihovih ponovnih prihodov nismo upoštevali* Končno je zanesljivo ostalo manjše število, zlasti upravno kaznovanih oseb v občinskih zaporih, ki se spričo fluktuacije in zaposlitve izven zapora kaj lahko izmaknejo takšnemu popisu. Zato se naa zdi upravičeno, da dvignemo število oseb, ki bodo po- trebne namestitve v prehodni đon, l© aa 30 - 50 % sedaj ugotovi ječeča števila teh potreb. Tako bi pri kriteriju, da se kapacitete v prehodne* doma načeloma sproščajo v obdobju troh mesecev, prihajalo v poštev 2» namestitev največ 96 moških in 48 ženskih oseb in najmanj 83 moških ter 42 ženskih oseb* K temu številu bi bilo potrebno prišteti še določeno število ležišč, ki bi jih namenili nodellnkventnim, pozitivni osebam. Knenja smo, da bi moralo pri 96 oziroma 83 moških biti takšnih mest sa n©delinkventne osebe vsaj od 14 — 20« Pri 48 oziroma 42 ženskih osebah pa bi predvideli vsaj 6-10 ležišč za nedellnkventne. V ležiščih za nedellnkventne osebe vldlro tudi določeno reaervo, ki bi jo prehodni dom izkoriščal v primeru, ko je nepredvidena dolžan namestiti neko število klientov oziroma ko se bivalna doba iz upravičenih razlogov podaljša tudi preko obdobja 3 mesecev. Po našem predlogu bi prehodni dom za moške imel maksimalno 116 ležišč in minimalno 10?« V prehodnem domu za ženske osebe pa predvidevamo maksimalno 38 in minimalno 52 ležišč« Tuje izkušnjo kažejo, da se najbolje obnese prehodni dom s manjšim številom ljudi. Upravnik dunajskega prehodnega doma n.pr. ocenjuje kot idealno število 30 ležišč. Na podlagi dobljenih podatkov bi bilo seveda možno, da sta dom za moške ln Ženske odpuščene osebe z vsemi kapacitetami locirana v Istem kraju* Ker mo našli v Ljubljani ln Mariboru ribllžno isto množino problemov, nimamo posebnega predloga za kraj, kjer naj bi bili prebodu! domovi za moške in ženske dejansko locirani. Urejenost slovenskih komunikacij bi olajševala možnost, da bi prehodni dom urejeval zaposlitev ln namestitev odpuščenih ooob na teritoriju celotne republike. Kor pa poudarjamo vlogo prehodnega d ena v resociallza- .v V '- j fli-tm - - - **•*■:» ii. *• i* •_*. >>*»“• A -V ^ -či. i clji ln trotnanu odpuščenih oseb, ta vloga pa bi bila bolj uspešna v manjših ustanovah, predlagamo ustanovitev dveh prehodnih domov sa moške odpuščene osebe, vsakega s kapaciteto (zaokroženo) 60 ležišč in sicer enega v Ljubljani in enega v Mariboru. Od zgradbe bo odvisno kolikšna bo dejanska kapaciteta ležišč, vendar se smemo dopustiti, da bi ta zdrsnila pod minimalne izračune kapacitet. Za ženske onebe predvidevamo prehodni dom v Ljubljani, s kapaciteto (zaokroženo) 55 ležišč. Pri tem poudarjamo, da je zlasti pomembno število ženskih oseb, ki se zaradi vdajanja prostituciji zadržujejo na Koperskemi to je področje namreč naravno nagiba k ljubljanskem področju. Kot smo že omenili, se nam zdi lokacija prehodnega doma nanj pomembna, ker bo prehodni dom sa ženske lahko obravnaval problematiko celotne republike. 5*3* Lokacija prohodnoga doma Iskušnje v zvezi s prehodnimi domovi v zamejstvu kažejo, da naj bo dom lociran v mestu samem. Avstrijsko pravosodno ministrstvo je pred leti poskusilo s prehodnim domom na deželi, ki je bil blizu dtein-a an der Donau, kjer je največji kazensko poboljševalni zavod v Avstriji. Dom je imel veliko posestvo in osebe, ki so bile tam nameščene, naj bi se bavile izključno s poljedelstvom. Obsojenci so ob odpustu sicer dejali, da gredo v ta dom, vendar jih je mnogo že po nekaj dneh zbežalo ter je tako poskus v dveh letih propadel. Upravnika dveh francoskih prehodnih domov, ki sta sicer v manjši geografski oddaljenosti, vendar eden na podeželju, drugi pa v središču Iyona, so ob našem obisku zatrjevali, da je ustanova sredi mosta iz najrazličnejših razlogov uspešnejša kot pa je zavod, ki je lociran na podeželju. 7 delinkventni populaciji, kot smo jo opazovali pri nas, je nizko število tistih, ki so doslej Živeli na podeželju oz. Imajo poljedelske poklice« Takšnih sploh nismo predvideli za namestitev v prehodnem domu (oziroma bi bila njihova namestitev potrebna samo izjemno), ker menimo, da jo njihovo namestitev in zaposlitev mogoče urediti še med prestajanjem kazni. Tolika večina drugih obsojencev bo po 3voji poklicni ln Življenjski usmerjenosti Iskala delo ter stanovanje v mostu. Kasnovrstnim »ahtovam to populacije je mogoče ugoditi le v mostu* Pravtako so v mestu na razpolago potrebni strokovnjaki, tu so tudi najrazličnejše strokovne službe, ki lahko dopolnijo por trpe n&lno delo prehodnega đona* Predvidevamo torej lociranje prehodnih domov v Ljubi jakno ter Maribor, ki imata najširše zaledje, iz katerega se rekrutirajo tisti, ki so potrebni namestitve* Spričo urejenih komunikacij v republiki pa ni nobenih razlogov, da ne bi, osebje prehodnega doma in bivši obsojenec sam, iskali zaposlitev ter stanovanje na celotnem teritoriju, republike. Mi namreč nobene potrebe, da bi prehodni dom a svojo klientelo polnil izključno le omenjeni dve nesti. 5*4* Postopki za namestitev bivšega obsojenca oz* upravno kaznovanega v prehodni dom Namestitev v prehodni dom je sestavni dol pOatpenalnih ukrepov in naj se ga poslužujejo vsi tisti, ki v širšem smislu izvajajo takšne ukrepe. Orgjmizaci jako je možno, da se zainteresirane služb« obračajo direktno na upravo prehodnega doma, ali pa da se predlogi za namestitev zbirajo največ pri dveh občinskih organih socialnega varstva, oziroma centrih za socialno delo, ki so strokovno dovolj močni, da presodijo upravičenost predloga za namestitev v dom (Ljubljana, Maribor). Namestitev v prehodni dom bi lahko predvidela že strokovna skupina sprejemnega oddelka kazensko poboljševalne ustanovo kot sestavni del celotnega programa resocializacije. Predlog o namestitvi v prehodni dom pa se lahko porodi med rcsocializacijskim delom osmim, še bolj pa pri pripravah na obsojenčev redni oz« eventualni predčasni (pogojni) odpust. Namestitev v prehodni dom pa eventualno lahko predvidi in tudi izvede organ socialnega varstva po samem odpusta obsojenca ali apravno-kaznovanega iz kazensko poboljševalne ustanove, če se v Izvajanju postpenalnega dela izkaže to kot potreben ukrep. Namestitev v prehodni dota pa je seveda lahko ogrožena zaradi nekaterih faktorjev, ki so jim pri sedanji slabi razvitosti resocializacijakega In sploh strokovnega dela s obsojenimi ter drugače problematičnimi osebami komaj lahko izognemo. Najprej je lahko obstoj prehodnih domov v določenem smislu potuha za tiste« ki bi morali iskati druge oblike postpenalnega dela. Velik del obsojenčeve problematike je mogoče pripraviti In celo rešiti med prestajanjem kazni. Prehodni dom pa bi lahko Izzival lagodnost, češ, soj je mogoče določene probleme odložiti za pozneje, osebo pa začasno namestiti v takšen dom. Fravtako obstoja nevarnost, da bomo skušali s prehodnimi domovi reševati vse težavno problematiko številnih brezdomcev, ki rlhajajo iz zapora, pri tem na spreminjali prehodne domove predvsem v karitativne ustanove. Prvi la drugi nevarnosti s« jo mogočo izogniti. Najprej bo coejeno število ležišč in ostalih prostorov prehodnega doma vendarle delovalo v tem smislu, da ne bo dopuščalo prevelike lagodnosti pri iskanju številnih drugih oblik pcstpenalnega dela« Število tistih, za katere bi lahko našli rešitev prej in brez namestitve v prehodni dem, a so vanj vendarle nameščeni, bo tako minimalno« Drugi nevarnosti pa se je mogoče izogniti le s čvrstim sistemom kriterijev, ki izvirajo is celotne doktrine resoclalisacljskega dela in vloge, ki naj jo ima v tem dolu interne d lami sistem« Nekatere kriterije smo postavili že v naši raziskavi in ti bi lahko služili kot marilo sa bodoče nameščanje oseb v prehodne domove« Naši kriteriji so zaenkrat orientacijski, mogoče jih bo ustrezno spreminjati« Praksa pa bo sama pokazala, koliko elastično je mogoče upoštevati ter spreminjati kriterije« Dosedanja praksa sličnih n«pr« psihiatričnih ustanov kaže, da se postavljeni kriteriji na čase sicer ne upoštevajo dosledno, vendar jih je s ponovno kontrolo ln odločnejšim stališčem mogoče spet uveljaviti v prvobitni obliki« 5«5« Notranja ureditev prehodnega doma Notranjo ureditev prehodnega doma bo potrebno predpisati s hišnim redom« HaSeloma važna so vsaj naslednja vprašanja* - Ml naj bo delo organizirano t d oboi samom (lastne delavnice) ali izven doma. - Vzgoja in resocializacija v đonu. - Rekreacija. - Samoprispevek k vzdrževanju doma. - Vprašanje discipline v dam In sankcije proti kršiteljem. - Sprejemanje obiskov na splošne in obiskov oseb dragega spola. Le v Franclji smo lahko ugotovili« da Imajo posebni domovi za odpuščene obsojence organizirane tudi lastne delavnice, os. kmetijsko dejavnost, došla so v ostalih prehodnih douovlh njihovi klienti zaposlujejo izven doma. 40 Po poročilu joheba je v Združeni Arabski republiki Kairsko združenje za dobrobit obsojencev in njihovih dražin ustanovilo lastno industrijsko podjetje, ki se stalno povečuje, da bi čim večje Število odpuščenih obsojencev moralo dobiti delo. Po našom mnenju spada ustanavljanje posebnih delavnic, ki naj pretežno zaposlujejo bivše obsojence že v drug problem, ki je samo posredno v zvezi s ureditvijo prehodnih domov. Saheb R», Diskusijski prispevek, Second U.N. congress on the Prevention of Crime and the treatment of Offenders, London I960, str. 47« rudi teoretično menimo, da je pravilneje* če prehodni đom ne razvija lastne gospodarske dejavnosti* marveč se njegovi klienti zaposlujejo izven doma. Ho zaposlovanje naj bi bilo načeloma organizirano in pod kontrolo uprave doma na ta način* da se uprava dom povezuje s podjetji in da klienti doma zanesljiveje in dejansko takoj po prihoda v dom najdejo zaposlitev« V okviru re-socialiakcijskega programa pa seveda ne bi bilo treta izključevati možnosti, da si klient najde delo tudi mm« V okviru rekreacijske dejavnosti in delovne templje pa bi mogel đom razvijati tudi neko visto lastne dejavnosti, v katero bi se začasno vključile tudi takšne osebe, katerim ni mogoče takoj preskrbeti ustrezne zaposlitve« Ženski đon bi lahko v okviru takšne aktivnosti opravljal uslužnostna dela za zunanje potrebe, tako da bi imel pralnico, likalnico ln šivalnico« Vendar je potrebno poudariti, da lastna gospodarska aktivnost ln organizacija dela v smislu delovne terapije ne bi smeli hromiti klientovega prizadevanja, da sl člsrpreje zagotovi delo in stanovanje izven doma« Zagotovilo, da se lastna dejavnost ne bi razrasla na Škodo osnovnih ciljev prehodnega doma, pa vidimo v načelu, da naj bi bilo bivanje v domu omejeno na tri mesece; podaljčevalo bi se le v Izjemnih ln res nujnih primerih« Vzgojno delo v doma bi bilo lahko organizirano a specifičnim programom, ki naj bi ga izvajala celotno osebje doma. Verjetno pa je takšno vzgojno delo zelo težko zagotoviti v sistematični obliki, zlasti še, ker pri polni zaposlitvi in vsaj minimalni rekreaciji, preostane klientu le imlo časa* Po izkušnjah drugod in v sličnih ustanovah se iskaže kot podobno uspešno tudi neformalno, a stalno kontaktiranje osebja, zlasti upravnika s klienti. Bolj važno je vzdušje kot pa točno določen režim vzgoje* Pri tea je mogoče doseči marsikateri vzgojni efekt v razgovorih socialnega delavca s klientom, ko le-ta urejuje njegov problem. V obeh francoskih institucijah se v manjšem obsegu angažira v domu tudi psihiater, ki opravlja psihiatrično konzultacijo, uveljavlja minimalen terapevtski program in je na razpolago klientom za morebitno nasvete« Tudi za naše prehodne domove predvidevamo sodelovanje psihiatra ali vsaj psihologa s klinično orientacijo* Pri psihiatričnih problemih kot je n*pr« kontrola eventualnega alkoholizma, pa bi se dom vsekakor moral posluževati ustreznih psihiatričnih dispanzerjev svojega področja* Rekreacija naj bi bila organizirana kot del celotnega vzgojnega dola in vzdušja v donu, bodisi z možnostmi v lastnih prostorih, bodisi z organizirano ali manj organizirano dejavnostjo izven doma (n«pr. obiski kina, športnih prireditev, skupni izleti, itd*)* Prehodni dom naj hi bil organi3iran kot ustanova % lastnim financiranjem. Iz tega nujno nastaja zahteva, da njegovi klienti prispevajo delež k ovčjemu vzdrževanju in torni namenijo del svojega zaslužka« Če klient ni takoj zaposlen, se lahko vključi v aktivnosti, ki so v domu organizirane v smislu delovne terapije, oziroma ki pomagajo k vzdrževanju življenja in čistoče v domu. Če pa njegovo vzdrževanje v domu s len še ni pokrito, ga v domu vzdržuje deloma ali v celoti njegova občina iz sredstev, ki so sieer namenjena ponoči odpuščenim osebam* Verjetno pa je, da kljub takšni organizaciji dona, ne bo vselej nogoče pokriti vseh njegovih stroškov. Zato bi bilo potrebno predvideti tudi načine za dopolnilno financiranje. Pri tem imamo v mislih tako občinske proračune tistih občin, v katerih imajo klienti doma svojo pristojnost, kakor tudi fond sodnih taks, iz katerega bi bilo mogoče predvideti plačevanje strokovnih služb in potrebno investicije. Vprašanje prehrane svojih klientov rešuje dom načeloma sam z lastno menzo, razen če rentabilnostmi razlogi ne narekujejo kakšne druge organizacije -obrane. Disciplina v đonu bo podrobneje določena s hišnim redom, ki naj predpisuje prihajanje in odhajanje iz doma, določa večerno uro zapiranja doma, čas dnevnih obrokov, vzdrževanje notranjega reda in druge podrobnosti. Notranjo življenje doma je zgrajeno na osnovo! disciplini in spoštovanju hišnega reda« Za hujše kršitve predvidevamo odpust iz prehodnega doma« Predvidevati Je mogoče, da bo največ problemov zaradi občasne ali trajne alkoholiziranosti posameznih klientov. Pravtako se bo dogajalo, da bodo klienti prinašali v dom alkoholne pijače ter se opijali« Upravnik in drugi odgovorni uslužbenci doma bodo presodili stopnjo in resnost alkoholiziranosti, ki sama po sebi Še pomeni kršitev osnovne discipline v dom« Če alkoholiziranost In nered v domu, ki Je v zvesi z ulivanjem alkoholnih pijač, nasprotujeta renoclalizacijakemu programu prehodnega doma, Je potrebno takšno osebo usmeriti v primernejšo ustanovo, ali pa iz doma odpustiti« Klienti sprejemajo obiske v določenem časa in v določenih prostorih« Hnčeloma ne vidimo zadržkov, da ne bi smel klient sprejeti obiska osebe drugega spola« klient sprejem obiske v določenem času in določenih prostorih« Uprava doma na primeren način nadzoruje vrsto obiskov, da ne bi prišlo do nezaželjenih pojavov oz« grupiranja odpuščenih oseb v domu z osebami delinkventne ali moralno oporečne provenience« Tudi zadrževanje ožjih članov sorodstva preko dovoljenega časa bi bilo samo izjemno, nikakor pa se ne bi moglo podaljšati preko noči« Klienti ne bi sneli brez dovoljenja izostajati preko qo£1. Pri neupravičenem izostajanju bi bilo potrebno klienta iz doma odpustiti. * - Disciplina pa kljub temu ne bi smela biti pretirano rigidna (okostenela), kakor tudi ne preveč elastična. Morebitna opravičila za izostajanje Iz doma pa bi bilo potrebno rodno preverjati. 5*6. Kadrovska zasedba prehodnega doma Po našem predlogu naj bi v republiki obstojali trije prehodni domovi s podobno kapaciteto ležišč. Dom bi vodil upravQik oz. upravnica* ki naj bi imela izobrazbo socialnega delavca. Poleg njega naj bi bil v domu zaposlen še on šolan socialni delavec, katerega naloga bi bila soolalno delo s posameznim klientom ter urejevanje zaposlitve In nastanitve klientov izven doma. V delu s posameznim klientom bi socialni delavec uporabljal tudi enostavnejše oblike vodenja In svetovanja. Dom bi moral zaposlovati osebo, lahko tudi s skrajša^ n im delovnim časom, ki bi se posebej zanimala za notranje življenje v domu in za rekreacijo, vzdrževala bi stik z nedelinkventnlal osebami, ki so istočasno nastanjene v domu. Takšna oseba bi bila lahko iz pedagoških vrst ali pa kdo od Študentov, ki študirajo predmete, v okviru katerih se proučuje medčloveška problematika (tupr* paihclot ija, pedagogika)* Glede na kvalitete takšnega sodelavca bi ga bilo mogoče angažirati pri bolj usmerjenih oblikah vzgojnega dela* V prehodnem deem bi bilo potrebno namestiti primerno Število tehničnega, administrativnega ter v primeru lastne uenze tudi kuhinjskega osebja. Del naštetih opravil pa naj bi opravljali tudi klienti sami, zlasti v času, ko Se ne bi bili zaposleni izven dana* Pri obsežnejšen zaposlovanju v domu sonon, kot tupr* v ženskem domu, bi bil potreben mojster s polnim ali delnim delovnim časom. Potrebno bi bilo, da se takšen delavec seznani in po možnosti dodatno izobrazi v načelih zaposlitvene terapije, če bi ne bilo bolje za takšno delavno mesto pridobiti šolanega delovnega terapevta. 3*7* Nekatera posebna načela socialnega dela v prehodnem domu Po našem predlogu naj bi klienti prehodnega doma po potrebi živeli v njen povprečno 3 mesece* Za to dobo smo se odločili na podlagi nekaterih tujih izkušenj (švedskih in francoskih)* Tako kratka doba bivanja v donu daje poseben poudarek prehodnosti doma, stimulira tako klienta kot osebje in vse povezane službe, da res kar najhitreje vključijo odpuščenega klienta v normalno življenje. Daljše bivanje v donu bi ustvarjalo posebne navado klientov, ki bi zaradi "hospitalizacije" prestalo aktivno sodelovali »•> •*». , v svoji dokončni resocializaciji. Osebje doma In vse sefi interesirale službe pa bi billy daljšo dobo bivanja klientov destimulirani, da pospešijo svoja prizadevanja. Glede na ouejane kapacitete prehodnih domov v naši republiki pa bi vsako zavlačevanje ustvarjalo zastoje la onemogočalo dokončanje resocializacijskega procesa pri tistih, ki bi jih lahko hitreje pa tudi predčasno odpuščali iz zaporov. Gre torej za tesno povezan sistem delovanja in medsebojnega učinkovanja, v katerem so prehodni domovi res same zvezni člen. Njihovo slabo funkcioniranje bi vplivalo negativno tako na delovanje zaporov kot tudi na delovanje tistih, ki naj dokončajo resocializacijo zapornika z njegovo zaposlitvijo in primerno nastanitvijo. To pa ne pomeni, da ne bi mnogi zapustili doma prej kot je navedena povprečna doba« Nekateri med njimi pa bi ostali nekoliko dalj, če bi za to obstojali res upravičeni razlogi« Kratek čas troh mesecev nalaga socialnima delavcema (od katerih je eden po našem predlogu upravnik) ne samo posebno prizadevnost, marveč tudi posebno metodologijo dela s svojimi klienti. Kajprej morata biti sama dodatno usposobljena za delo s klienti, ki prihajajo iz zaporov. Populacija, ki se bo zbirala v prehodnih domovih, bo imela nekatere posebnosti in bo razkrivala nekatere oblike problematičnosti, s katerimi se navadno socialni olavei ne srečujejo. Bolj kakor* v drugih oblikah socialnega dola, bo pri delu s klienti v prehodnem domu izstopalo upoštevanje osebnostnih karakteristik klientov. Velik del klientov bo samo navidezno sodeloval, nekateri mod njimi pa bodo iskali od socialnega delavca le doloSene koristi oz. urejevanje ovojih zadev brez lastnega angažiranja. Socialni delavce bo torej moral biti temeljito seznanjen s osebnostjo svojega klienta, kar mu bodo posredovali zapori s pomočjo ugotovitev svojih strokovnih ekip, nekatero osebnostne probleme klientov pa bo moral socialni delavec zbrati tudi sam. 2sto posebej predvidevamo nekatere nujne povezave prehodnega doma z drugimi institucijami. Socialni delavec bo torej moral Sele ustvariti pogoje za sodelovanje klienta v njegovem lastnem resocialiia-cljakem postopku. Deloma ga bo pridobil Že s tem, da se bo na ustrezen način približal klientovim osebnostnim značilnostim. Vendar bo sodelovanje moral dodatno ustvarjati z vodenjem in svetovanjem« ki bo vsaj v določe- nem smislu imelo že terapevtski karakter« V nekaterih primerih bo sicer uporabljal terapevtsko uelo različnih ustanov, vendar bo v večini problemov moral poiskati pot do klienta sam« Socialni delavec v prehodne® domu pa bo ncral na poseben način, ki ni običajen v socialni službi, ustvarjati kontakte pri urejevanju zaposlitve in pozneje nastat nitve klienta« Pri te® bo moral razunotl stališče tistih, na katere »e bo obračal, da imajo nezaupljiv odnos do klientov z delinkventno preteklostjo« V precejšnji stopnji bo lahko ta problem ublažil, če bo prehod- , ni dom ustvaril dobro povezavo z nekaterimi gospodarskimi organizacijami, na katere bo, sna ali preko zavoda za zaposlovanje delavcev, usmerjal svoje kliente takoj po prihodu v dom« Del klientov bo ostal v teh organizacijah« Za druge pa bo, v skladu z njihovo uspešnostjo pri delu, posredoval svoje mnenje tistim organizacijam, kamor bi želel in mogel namestiti svojega klienta« Potrebno bi bilo posebno raziskovanje, da bi ugotovili, česa se delovne organizacije pravzaprav boje, ko inajo pomisleke glođe sprejema bivšega zapornika na delo« Predvidevamo lahko, da je med temi pomisleki strah pred ponovitvijo kaznivega dejanja ali hujših prekrškov na škodo delovne organizacije same« Dalje je ned temi pomisleki nezaveden odpor do takšnih ljudi, strah pred nevšečnostmi, bojazen, da ne bi neugodno vplivali na druge ali da bi povzročali nered in nedisciplino, Jlravtako malokdo verjame v delavnost in pridnost bivšega zapornika ter v resničnost njegovega hotenja, da bi živel drugače kot doslej. Zato se zdi pri premagovanju težav, ob najvažnejša sprejemanju klientov na delo,/njihova uspešnost v preizkusnem obdobju. Ugodno mnenje v preizkusnem obdobju, tako v po; ledu delavnosti kot tudi obnašanja, pa je lahko pomembno tudi za druge delovne organizacije, pri katerih socialni delavec in klient iščeta zaposlitve in možnosti za stanovanje. Socialni delavec v prehodnem domu pa se ue bo znašel samo pred individualno problematiko svojega klienta. V mnogih primerih bodo nastopali posebni problemi klientove družine, njegovih otrok, stiki s sorodstvom in tako dalje. V vsem delu s klientom prehodnega doma mora socialnega delavca prevevati zmeren optimizem. Uspešna resocializacija posameznika mu bo vzpodbuda in vzgled, na katere lahko pokaže in se oanje sklicuje. Pri tem pa se mora varovati kakršnihkoli neutemeljenih in pretiranih obljub, v katere sam sploh ni prepričan, marveč jih uporabi le kot navidezno uspešen argument ali kot sredstvo, da bi hitreje uspel. Prehodni dom pomeni priložnost za klienta, da nekaj stori zase, hkrati pa je to priložnost za družbo, da stori nekaj konkretnega zanj. Poudarjanje priložnosti, ki jo je treba dati vsakemu zaporniku, zlasti pa še tistem. ki šel sko3l določeno fazo resodalizacljskega postopka, bi bil uspešen argument socialnega dela s to vrsto kliontele. Socialno celo pa z namestitvijo in nastanitvijo kllen- i * • ta izven desna bržčas še ne bo končano. Pri delu z delinkventno klientelo je treba vedeti, da bo precejšen K*.■ 4*r. 'lvyg y J del klientov kazal začetna nihanja, ki se včasih razvlečejo skozi vse leto po odpustu iz zapora, oz. Iz prehodnega doma. Klienti bodo iz najrazličnejših razlogov menjavali delo in stanovanje, pri com pa se neredko obračali nazaj na socialnega delavca v prehodnem domu za pomoč. To nihanje lahko pomeni veliko napetost in večkrat hudo razočaranje za socialnega delavca, ki se je morda močno trudil, da bi uredil neko zaposlitev in našel stanovanje, pa se primeri, da klient vse to že po nekaj čednih ali celo poprej zapusti. Pripravljenost na tako povzročene napetosti jim jemlje prečoj ostrine in težav. Bolj kakor v drugem socialnem delu bo moral socialni oolavec prehodnega doma računati z možnostjo, da njegove rešitve še niso dokončne. v pravilih prehodnega doma bi vsekakor bilo potrebno določiti odgovornost osebja doma za svojo klientelo. V angleških vzgojnih domovih (Borstals) n.pr. velja, da je uprava doma odgovoiv na za svojega klienta še celo leto po njegovem odpustu. Smiselno bi bilo potrebno zadolžiti tudi uprave naših kazenske poboljševalnih zavodov, da bi bile še neko obdobje ođr ovome za odpuščene obsojence. Vsekakor pa bi moral imeti takšno obveznost prehodni doa, saj je to tipična intermediama ustanova. Po našem predlogu bi bil prehodni dom dolžan pomagati svojih klientom, ki ao potrebni pomoči, še eno leto po odhodu iz prehodnega doma, vsekakor pa 5o 6 mesecev. 5*8. Povezave prehodnega doma s drugimi ustanovami In organIzae1jaai Uprava prehodnega doma sl mora sama zagotoviti povezavo z delovnimi organi sani j aai, ki bode klienta kmalu po prihodu v dom sprejele v začasno delovno razmerje. Kaj-verjetneje si bo prehodni dom najlažje zagotovil tista delovna mesta, ki ne zahtevajo posebno priučitve (gradbeništvo, transportne usluge, izbiranje sadja. Takšna začasna ali celo trajna zaposlitev no bi bila v navkriž-ju z ugotovljeno poklicno strukture ooob, ki naj bi jih nameščali v prehodni dom. Saj smo ugotovili, da je med moškimi 31, rod ženskami pa 66 odstotkov nekvalificiranih delavcev. Razen tega obstoja večje povpraševanje po tovrstni delovni sili. Stremeti pa bo moral* po zagotovitvi tudi bolj kvalificiranih delovnih nest, po možnosti tudi takšnih, kjer bi lahko klient ostal stalno zaposlen in uorda celo dobil stanovanje. Problem zaposlovanja bi prehodni dom lahko reševal budi preko zavodov za zaposlovanje delavcev. Vsekakor se bodo morali njegovi klienti prijaviti pri teh zavodih. Vendar nas praksa utrjuje v mnenju, da ne bo pravega uspeha, če bi se problem zaposlovanja v celoti prepustil samo zavodu, /-e v sedanji praksi se j>ojavlja negativna eolekcija klientov delinkventne provenience, ki jih zavodi zaposlujejo med zadnjimi. Zavodi za zaposlovanje delavcev pa bi lahko odigrali pozitivno vlogo v dveh smereh. Pri večini zavodov obstoja vsaj najnujnejSa strokovna služba, ki omogoča dodatno profesionalno orientacijo delavcev. Ta slnrpina poskrbi za potrebne zđravnlSke preglede, v blažjih primerih obolenj ter anomalij pa zagotovi tudi zdravljenje. Določen del klientov bi bilo potrebno na novo profesionalno orientirati po predhodni diagnostični preiskavi. Nekatere bo potrebno tudi zdraviti. Zavod za zaposlovanje delavcev pa bi lahko v sporazumu z upravo dona in ob upoštevanju ustreznih kriterijev, usmeril v prehodni dom nekatere delavce s pozitivno preteklostjo. Za te smo že omenili, da bi naj predstavljali pozitivno jedro v prehodne« domu. Del klientov bo po svojih osebnostnih karakteristikah le delovnih navadah tako spremenjen, da bi bila malo uspešna njihova zaposlitev na običajnih delovnih mestih- V naši resoetalizacijski praksi vse premio uveljavlja-qo možnost, da bi tako prizadete kliente usmerili v ta-koimenovanc zaščitne delavnice*1^ !ro; ;ra» takšnih zaščitnih delavnic, ki nujno spadajo mod okstrahospital-ne» torej intermediarne oblike psihiatrične ponoči, pri nas še sploh ni načet« Po našem mnenju bi morala to vrsto dejavnosti organizirati služba rehabilitacije* Hes je, da je služba rehabilitacije v naših pobojih v določeni krizi ter da invalidske in druge rehabilitacijske delavnice zaposlujejo vse veš zdravih delavcev, da bi dosegle delovni učinek drugih gospodarskih organizacij in tako zadovoljile ekonomskemu računu« Toda takšno gibanje v rehabilitaciji je začasno in izraz določenih širših di-sooiaeij v našem družbeno - ekonomskem življenju« Rehabilitacija bo morala najti svoje ustrezno mesto, takrat pa bo imela tudi posluh za organizacijo zaščitnih delavnic, kjer bodo vključene v delovni j>rocos osebe, ki lahko delajo, vendar z manjšim delovnim učinkom« Med takšne osebe štejemo seveda psihiatrične kategorije, kot so nekateri oligoirenikl,osebnostno spremenjeni epileptiki, socializirani psihotiki, socializirani alkoholiki itd« Iz obdelavo oseb, ki prihajajo iz zaporov, pa nimajo zaposlitve in prebivališča, je mogoče razbrati, da bi bilo nekatere med njimi potrebno vključevati prav v zaščitne delavnice« TO-------— 7 Kanoni J« in sodel«. Pota in cilji slovenske psihiatrije nekoč in danes, str« 161. Poslanstvo slovenskega zdravnika" Ljubljana 1965« Prehodni dom bo že po svoji naravi dola tesao povezan s socialno službo klientove občine, oz, contri za socialno delo, kjer tl že obstojajo. Tri torn se ni bati večje dvotlrncsti, četudi bi socialni delavec prehodnega doma nekatere problene svojega klienta oz, te v celoti opravil sam« Socialna služba občine in tudi centri za socialno delo Se dolgo ne bodo razpolagali a socialnimi delavci, ki bi se specializirano ukvarjali z obsojenimi ter upravno kaznovanimi osebami. Sedaj veljavno načelo teritorialne angažiranosti posameznega socialnega delavca pa sploh ne daje možnosti specializacije* Verjetno bi bilo prav, če •© načelo angažiranosti po teritoriju za občino sploh obdrži, specializirajo pa naj se socialni delavci zaporov, prehodnih domov in drugih intermediaraih institucij, podobno kot bo potrebna specializacija socialnih delavcev v f%>ihiabrižnih ustanovah. Pri tem se oba načina socialnega dela lah :o zlivata v dobro celoto. Nekatere kliente bo potrebno poslati na zdravnlSke preglede In tudi na ustrezno zdravljenje. Organizacijsko .. • . rjf r- , Z t - vt » tr < J* bi bilo potrebno proučiti, kako je s socialnim zavarovanjem oseb, ki bodo pri delovnih organizacijah v začasnem delovnem razmerju. Sicer pa bo moral prehodni dom zagotoviti sredstva za potrebno zdravljenje oz, del teh sredstev že obstoja pri zavodih za zaposlovanje delavcev. Prehodni dotiovi in že obstoječi delavski domovi ne bi smeli drug drugemu zapirati vrata« najverjetneje je, da bodo posamezne osebe iz prehodnega doma sposobne »a namestitev v delavski dom, od koder bodo odšle v stalnejše stanovanje. Vsekakor pa bo tudi v delavskem domu kakšna oseba, odpuščena iz zaporov, ki , a bi v resnici potrebovala dodatno pozornost in pomoč« delavski dom bi lahko usmeril v prehodni dom tudi kakšno nodelinkvcntno osebo v skladu z našo težnjo, da zadržimo v prehodnem dom pozitivno jedro codellnkventnih oseb« Del klientov prehodnega doma bo potrebno takoj usmeriti v psihiatrični dispanzer zaradi nadaljevanja v zaporu Izvajane sihiatrične terapije. Predvsem bojto veljalo za osebe, pri katerih smo se odit5111 za nedlkameo-tozno in psihoterapevtsko kontrolo alkoholizma« Psihiater kazensko poboljševalnega zavoda bo ob odpustu opo-zorll strokovno skupino na potrebe nadeljnega zdravljenja, po možnosti pa bo tudi obvestil psihiatrični dispanzer o klientu, ki je še potreben nadaljnega psihiatričnega tretmana. Sredstva za psihiatrična zdravljenja se bodo oblikovala na podoben način kot sredstva za splošno zdravstveno pomoč. Organi za notranje zadeve so zainteresirani za preventivno konrolo odpuščenih oseb iz kazensko poboljševalnih zavodov« Uprava prehodnega doma pa bo tudi zal nte- recirana, da s« v prehodnem domu no organizirajo središča za delinkventno aktivnost in delinkventno združevanje. Zato jo mogoče oba interesa združiti ali vsaj močno približali. Izkušnjo prehodnega doma za mlajše oaebe na Dunaju kažejo, da so osebe v njihovi oskrbi le v izjemnih primerih delinkventne. Več je recidiva po odhodu iz prehodnega doma. rudi naše, sicer manj sistematične Izkušnje, so podobneI če namestimo odpuščene osebo za iorajši čas v obstoječe delavske domove ali zdravstvene ustanove, z njimi ni težav. Za to bi kakšna neposredna kontrola s strani uslužbencev za notranje zadevo v prehodne© dom ne bila primerna. Kontrola bi morala biti nevsiljiva, čeprav je lahko tudi sistematična. Uslužbenci za notranje zadeve pri izvajanju preventivnega nadzora radi kar povprek in direktno obiskujejo bivše zapornike, čeprav zoper nje ni konkretnih dokazov, temveč le nakazan sun. Takšno prihajanje v prehodni de«, ob vsakem Sasu, bi nujnU diskreditiralo prehodni dom kot tretmansko ustanovo. Sprejeti bi bilo potrebno načelo, da se uslužbenci za notranje zadeve, najbolje en sam, stalen in dodatno Izobražen uslužbenec, obrača v vseh zađe vedi klientov najprej na osebje prehodnega doma. Le če mu osebje ne noro nuditi zadovoljivih lniormcij, bi se obračal direktno na kliente. . i * i HM 4a*glh k ■ *■ St 84 : Us*; s£ gfyk ■: S>: '.'• 3® t®kdj UiaS: • :1'- •■"*-:i* - ■ ; * »-5 j -,' kf v&XJ^fs sa gp*&*» 1 ■'■! -■--•*■' ' u ■- > 'sv# 11 2 *.££*,’*• :«g32, » • ' - ZB&m&X & -t**' ? ,.- «y -3*. fttto-wic. «c 2p*wMt?* ftfcl-fife:#> • ,o p& ,»>*i |n ^ IV, ŽAKIiJUČKE UGOCOVI2VE ■ '*i- ? ^ - *■ ^ MT: *fr*^$*& w fflB&ijp W!g&&. 3 .j»;Č V i ^is:.iS r ^sridSU *•« .'a**-> ~ fMi’.B|vž.i, I?!? ->*> ArSI »*•»- IS ^TVaiit Jo itfggp&B trnr if i flit? r -r-.:r. )mkk& ':"^ ‘* tf®; <* ££.•*■ !•'• *.-. .-■.•^*'4 *& jfc-.-* ; . ..’ «iv i St'lHki ' A*| i&ift **C i#Tt • v-.tf * đ.-^TSiv C .'■ n i i; tjyf ftf > • • • ' 6*1. Predlogi za obravnavanje drugih kategorij odpuščenih oseb - brezdomcev Ko smo uveljavili pri opazovanju populacije odpuščenih oseb - brezdomcev one kriterije, ki naj veljajo za sprejem v prehodni dem, je od 294 preostalo še 198 oseb, ki po odpustu is napora tudi nimajo urejenega prebivališča* Ker smo upoštevali bodočo razvejaoost Internedlarnih ukrepov, za katere se možnosti resda oblikujojo počasi in nesistematično, obenem pa tudi tesno povezanost mnogih problemov, ki se porajajo v zaporu, z duševnim zdravjem prebivalstva, smo v okviru tekoče in bodoče politike na tem področju predvideli nekatere predloge za obravnavanje odpuščenih oseb* Is naslednje tabele je mogoče razbrati, na kakšna osebna stanja in osebnostne značilnosti odpuščenih oseb je mogoče nasloniti naše predloge* Pri treh skupinah odpuščenih oseb - brezdomcev (one iz drugih jugoslovanskih republik bomo obravnavali posebej) so po našem mnenju potrebni slasti sooiolni ukrepi. Za skupino ostarelih, torej moških nad 95 lot in žensk nad 50 let, xuredvidevamo njihovo nameščanje v domovih počitka, seveda spadajo načeloma v takšen dom le tisti, katerih asocialnost je Še v upadanju in ki jih je mogoče Odpuščene caebe, ki niso predviđeno za prehodni dom, po osebnostnih značilnostih in osobnih stanjih Kategorije" odpuščenih oseb Skupaj MoSki Ženske Sura v % ženske moški skupaj 198 150 48 100 100 alkoholiki 18 18 - 12 - osebnostno moteni 44 5* 10 23 21 nasilneži 6 6 - 4 - duševni bolniki 8 6 2 4 4 nad 55 oz. 50 let starih 12 1 8 2 dom pri starših 8 5 3 3 6 kmetovalci 356 17 19 11 40 iz drugih republik 65 52 13 35 2? obdržati v domu ob minimalnih zaščitnih ukrepih. Po naših izkušnjah je večina brezdomcev nrav takšnih, kot smo jih pravkar opisali. Nekateri, zlasti mlajši brezdomci, oe Se vedno lahko vime jo k staršem ln ožjim sorodnikom. Večkrat je za obnovitev takSne zveze potrebno dodatno prizadevanje socialne službe. Precejšnje Število brezdomcev je doma iz vasi, ali pa so poljedelski delavol. Zanje bi bilo potrebno še v času bivanja v zaporu urediti povratek v rojstni kraj oz. jim zagotoviti zaposlitev v njihovem poklicu. Zavedamo se, da je med njimi mnogo nemirnih in da oe bodo znova vročali v mesto, čeprav ni tam zanje dela, niti prebivališča. Verjetno pa bi oe jih neko Število le obdržalo. Seveda vidimo perspektivo za uspešno sta- bilizacijo te l a tenori je odpuščenih oseb le v novi družbeni orientaciji in družbenem priznanju enakovrednosti kmetijskih poklicev* Pri duševnih bolnikih« ki pomotoma ali zaradi pomanjkanja postelj v psihiatričnih ustanovah« pridejo v sapor, bo potrebno uveljaviti psihiatrično strokovno pomoč* Za nasilneže in deloma tudi za stalnejše alkoholike« predvidevamo, skupaj s Sirš^o skupino brezdelnežev in potepuhov, ustanovitev posebnih delovnih kolonij (določitev prebivališča)* Za osebe pa, pri katerih je alkoholizem poudarjena značilnost, prihajajo v poStev vsi ukrepi, ki jih že uveljavljamo za obvladovanje tega družbenega in zdravstvenega pojava. Tu mislimo tako na ambulantne in polhospi- kakor talne oblike, slhiatrlčne delovne kolonije/tudi na poseben zavod za kronične alkoholike* Program za motene (psihopatIčne) osebnosti je tudi v okviru postpenalnega dela dokaj nejasen In člbko zastavljen. Pro,v to pa naravnost zahteva, aa ; osebe j upoštevamo takšno skupino odpuščenih oseb* Tudi ne bi bilo prav, če bi jih brez razločka in predhodne obdelave usmerili v prehodne dorove* Nekatere osebnostno motene bo potrebno namestiti v delovne kolonije (določitev prebivališča). To velja zlasti za skupino nemirnih in nestanovitnih in teh je aed motenimi ter motečimi (sociopati) precejšnje Število. Posamezniki s osebnostnimi deviacijami bodo prišli v psihiatrično oskrbo. Nekatere bo psihiatrična služba vodila in socializirala v bolnicah ter psihiatričnih delovnih kolonijah, posamezniki pa bedo sposobni tudi za ambulantno vodenje. Če bi ustanovili vsaj zametok zavoda za varstvo in zdravljenje, bi nekatere motene osebnosti lahko uvrstili med kliente tega zavoda* Seveda bodo tudi iz delovnih kolonij (določitev prebivališča) prihajali posamezniki, ki bi jih bilo, v okviru resoolalizacljakega programa, mogoče namestiti v prehodne domove* $ja bi nameščali tudi nekatere, ki prihajajo iz psihiatričnih zavodov, a so jih zavodi obravnavali po sklepu sodišč in drugih družbenih institucij* Odpust iz tega področja pa ne bo dosegel dinamike sprejemov in odpustov v KPZ, zato ne pričakujemo v tej smeri pomembnejšega pritiska na prehodne domove* sicer pa upoštevamo v zvezi z organizacijo prehodnih domov določeno rezervo v ležiščih* Pri obravnavanju odpuščenih oseb - brezdomcev iz dragih republik, smo bili načeloma mnenja, da jih ne kaže sistematično naseljevati v naši republiki. Zato jih tudi nismo upoštevali pri določanju skupine, ki naj bi jo namestili v pretodne domove* V celokupnem številu opazovanih oseb - brezdomcev je ?6 oseb drugih jugoslovanskih oz« (v neznatnem Števila) nejugoslovanskih narodnosti* Od teh pa je 65 oseb, ki so začasno v naši republiki, družinsko la sorodstveno pa tesno povezani z drugimi kraji našo države« Ljudje, ki prihajajo iz drugih jugoslovanskih republik, postanejo brezdomci iz več razlogov* Te razloge bi bilo potrebno po robneje raziskati; pri vsakodnevnem delu s njimi pa se kažejo med temi vsaj naslednjo skupinei Prvo skupino sestavljajo tisti, ki brez ustrezne pomoči in orientacije ter v upanju, da se jim bodo, v bolj razvitem predelu države, enostavneje uresničile njihove predstave o M boljšem življenju**, zatavajo, se neredno in občasno zaposlujejo pri zasebnikih, s časoma pa je njihova nezaposlenost razlog za upravno Lažen. Ko pridejo iz zapora, navadno še dalj časa rajaljujojo z opisanim načinom življenja« V drugo skupino se uvrščajo tisti, ki so po svoji osebnostni zgodbi nemirnejši in agresivnejši ln ki v novem okolju hitreje pokažejo nekatere oaebne poteze, do katerih jo noše okolje manj tolerantno* faradi takšnih osebnih potez jih okolje celo odkrito odklanja in neredko tudi dejansko Izolira* Njihova izolacija pa pomeni, da os bodo prav neugodne osebne poteze samo okrepile in postalo bolj očitne v konfliktih z okoljem, ki jih odklanja. V obstoječih odnosih ned njimi (posamezniki ali skupinami) ter okoljem ne vidimo mehanizmov. ki bi delovali v smeri ublažitve ali omejitve emocionalne nestabilnosti ter agresivnosti• Ustrezni mehanizmi pa zanesljivo obstojajo v okolju, iz katerega so prišli, saj v tistem okolju % njimi ni bilo očimih uežav« ^Tretjo skupino vidimo v tistih, ki jih je naše okolje zaradi pomanjkljivih zavor In stimulacij razkrilo kot huje asocialne in antisocialne« Sl se lotevajo kaznivih dejanj in dajejo rečejšen delež v povratniutvo. Pomanjkljiva postpeoalna pomoč samo zapre začarani krog njihovega asocialnega obnašanja in pripomore k pospešenemu recidivu« Odpuščenim osebam Iz drugih republik bi bilo potrebno, morda tudi {'lede na pravkar navedeno razvrstitev, nuditi bolj ustrezno ln tudi bolj sistematično pomoč kot doslej« Za manjši Interes, ki aao ga pokazali pri urejevanju te družbene Suit o nori je, srao se večkrat sklicevali na pomanjkanje finančnih sredstev« Po našem mnenju bi stvaren račun pokazal, da je ceneje vlagati sredi.tva v preventivo, kot pa uporabljati znatna sredstva za obvladovanje neugodnih pojavov, ki jih povzročajo nekatere osebe iz drugih republik« Zato predlagamo, da bi pri Republiškem sekretariatu za notranje zadeve £RS obstojala manjša skupina socialnih delavcev, ki bi se izključno ukvarjala s proučevanjem, namestitvijo ln razselitvijo motečih oseb iz drugih jugoslovanskih republik« Nekatere ned njimi bi bilo mogoče enostavneje usmeriti nazaj v prvobitno okolje, če je jasno, da zanje ni ust-resnega dela in prebivališča v Sloveniji* To velja slasti za prvo, skoraj navedeno skupino* Hekatere med temi bi bilo mogoče s dodatno pomočjo in vodonjea uvrstiti med delavce, ki so še zaposleni pri sezonskih ali drujdJh delih. ? ostalih dveh skupinah ae naa nekatere osebne potese ljudi iz drugih republik vendarle kažejo v smislu določene "subkulture", c leer nikakor ne v pomenu ameriške sociološke kriminologije. Vendar so te ooebnc poteze včasih le precej različne od navad obdajajocoga jih okolja. ? prvobitnem okolja, kot smo že omenili, obstojajo številne omejitve In vzpodbude, ki zavirajo in preusmerjajo neugodne osobne poteze. Skupina socialnih delavcev bi takšne osebe v povesavl s ustreznimi socialnimi in drugimi službami prizadetih republik, usmerjala v njihovo osnovno okolje. Tam bi morali ustvarjati možnosti za zaposlitev in namestitev, sa integracijo s tistim delom njihovega okolja, ki se tudi že pospešeno diferencira. Sa takšno namestitev bi morala naša republika predvideti tudi nekaj sredstev. Takšna srodstva bi bila izraz našega splošnega jugoslovanskega humanizma, obenem pa tudi pomoč posamezniku, ki je iztiril. Družbeno okolje v raznih delih Slovenije bi pridobilo v svojem občutju varnosti in bi zato manj izoliralo tiste, ki zaradi dola mi rlrajo v našo republiko* V tem po lođu imamo že nekaj ugodnih izkušenj, zlasti pri ponosi, ki jo občasno nudijo KPS Iz dragih republik slovenski službi izvrševanja kazni• Cesto je med obsojeno! kakšna oseba, ki se zaradi opisanih osebnih potez ne nore zadovoljivo urediti« Zaradi nje bi bilo potrebno spreminjati, zlasti pa poostriti, režim v po* aameanlh enotah KPZ. Takšno osebe smo ranestili v zavod, ki je ustreznejši glede na njihovo prejšnje prebivališče, za -ar smo skoraj vedno našli razumevanje pri odgovornih ljudeh v drugih republikah« Pri oas izrazito moteča oseba pa v zavodih njenega okolja ni povzročala posebnih težav« 6«2« Zaključne ugotovitve o potrebi, vlogi in organizaciji prehodnih domov V raziskavi eno ugotovili, da prihaja iz slovenskih kazenskih poboljševalnih zavodov večje število oseb, ki so dodatno problematične zaradi brezdomstva in nezaposlenosti. Izmed teh smo, po določenih kriterijih, Izbrali osebe, ki naj bi bile nameščene v prehodni dom« Tuje izkušnje in domača opažanja potrjujejo nujnost, da se del takšne problematike rešuje prav s prehodnimi domovi. Osebe, ki prihajajo lz kazenskih poboljševalnih zavodov, pa nimajo možnosti za stanovanje, pozneje pa tuđi sa urođeno zaposlitev, naredno naglo reciđivl-rajo* čas neposredno po odpustu la zavodov je verjetno najbolj kritičen aa recidiv. Prehodni domovi se lahko raavljejo v okvirih dobrodelnih dejavnosti kot so mnogi domovi te vrste v rokah različnih karitativnih le verskih organizacij* Lahko pa se razvijejo tudi kot tretmanske ustanove, ki se vključujejo v celoten slete« resoclalizaćijakih prizadevanj* V naši raziskavi se zavzemamo za to vrsto prehodnih domov* Mnenja smo, da bi naloge« ki jih je potrebno izvajati po prestani kasni, morale postopoma prerasti enostavne oblike po.rbpcnalne pomoči In predstavljati celovit sistem postpenalnega dela, ki vključuje taidl oblike vodenja« svetovanja in terapije. Prehodni dom bi lahko predstavljal kristalizacljako jedro za takšen prehod k kvalitetnejšim in uspešnejšim oblikam postponalnega dela* Po proučitvi populacije odpuščenih oseb iz KPZ v trome-sečnem obdobju predlagamo ustanovitev treh prehodnih domov* Dva domova s kapaciteto po 60 ležišč bi bila namenjena moškim, en dom s kapaciteto 55 ležišč pa ženskim Po odpuščeni, osebam* En dom za moške in ženske osebe bi bil lociran v Ljubljani, drug dom aa moške pa v Mariboru. ▼ kapacitetah ležišč smo ^oštevali možnost, da bi se v domove sprejemali tudi nekateri s pozitivnim življenjem, kl bi na indirekten, po možnosti pa tudi direkten način sodelovali v prevzgojnem procesu« Osrednje mesto v domu pripada socialnemu delavcu, ki bi moral biti posebej usposobljen za to delo in bi moral uporabljati tudi specifično metodologijo« Vendar naj bi bil dom tesno povezan z zdravstvenimi in psihiatričnimi ustanovami, zavodi za zaposlovanje delavcev ter delavskimi domovi« Hjegovi klienti naj bi se vzdrževali z lastnim delom, z zaposlitvijo izven doma« Dos sam pa bi organiziral nekatere dejavnosti, ki bi Imele značaj zaposlitvene terapije« V tej dejavnosti bi vključeval zlasti tiste, ki jih ni mogoče takoj zaposliti izven doma, deloma pa bi te dejavnosti pokrivale nekatere njegove notranje potrebe« Prehodni dom bi deloval kot dobro organizirana in notranje disciplinirana ustanova« Pri tem pa disciplina ne bi smela biti namen, marveč sredstvo prevzgoj#• Osebe pa, ki se ne bi mogle podrediti takšnim zahteva« prehodnega doma, bi morale biti is njegovega prevzgojnega procesa izključene« Prehodni dom je le eden izmed prijonov ned interredtornimi ukrepi, ukrepi, ki jih je potrebno uveljaviti med zaporam in popolno svobodo« Zato ni prav, če bi ga v konkretni orgaaiaaciji obremenjevali z nalogami, ki also njegove, Setudi so potrebe v tistem delu družbenega življenja, ki obstoja med aaporom in svobodo, nenavadno veliko* Piši čitljive« _titut za kr: >ri pravni fak .egi jo P R A S A L N I K :.E3E 0DPI': ’ ’„NE IZ- KAZENSKIH ZAVODOV V ČASU OD - * 2. do ,J>0.4• 1966 i>lev. vpisa brez stalnega bivalis I L O G S .n rojstva; 9* Dovršena š Narodnost: Slovenes^ manjšinska poreče: razvezan VĆCV 11. Prekršek, kazniva; c• - b \ povratnik zlična --i.titut za kriminologijo Piši čitljivo! pri pravni fakulteti ---- univerze v Ljubljani VPRAŠALNIK ZA OSEBE ODPUŠČENE IZ KAZENSKIH ZAVODOV V ČASU OD 1.2. do 30.4.1966 I. 1. Naziv 2. Štev. — zavoda vpisa: 3. Priimek in ime (očetovo ime) odpuščene osebe: 4. Naslov bivališča: stalnega:_ pred nastopom kazni: brez stalnega bivališča (da, ne): 5. Spol: moški 1 8. Poklic: ženski 2 1 .. ..... . 6. Datum rojstva: 9. Dovršena šolska izobrazba: i 7. Narodnost: slovenska 1 manjšinska 2 cigan 5 10. Stan: samski 1 ostale jugoslovanske 4 poročen 2 ostale nejugoslovanske 5 razvezan 3 neznano 9 ovdovel 4 j r • neznano 9 11. Prekršek, kaznivo dejanje: (opis prekrška ali čl. KZ) — i 12. Višina' izrečene kazni: i 13. Oseba je: 14. Če je oseba povratnik, prvič kaznovana 1 ali so njena prejšnja dejanja: i povratnik 2 istovrstna 1 neznano 9 različna 2 neznano 9 II. 15. Zaposlitev pred nasto-pom kazni: atalna 1 18. Stanovanje (sobo) po odpustu iz zavoda: 1 1 i občasna 2 ima 1 brez 3 nima 2 1 •16. Po odpustu iz zavoda: 19» Otroke: ima 1 ! j ima zagotovljeno delo 1 nima 2 k zaposlitev ni zagotovljena, a ne bo težav slabi izgledi za zaposlitev 2 3 20. Otroci živijo: v družinski skupnosti z anketirancem drugje 1 0 \ 17, Živi v družinski skupnosti: s starši 1 t. s sorodniki 2 z lastno družino 3 sam 4 ! III. 21. Začasna namestitev osebe v prehodni dom: potrebna ni potrebna 1 2 23. Delavnost v kazenskem zavodu: dobro primerna slaba 1 2 22. Če je bila oseba le občasno zaposlena ali brez zaposlitve, so bili raz- 24. Prognozo za socialno ureditev ob socialni pomoči: dobra 1 ■^0®1' pretežno v osebi 1 dvomljiva 2 pretežno objektivni 2 neugodna 3 t :5 Osebnostne značilnosti storilca (vpiši ustrezno šte-; vilko): 1. duševni bolnik, 2. osebnostno moten (psihopat), : 3. nevrotik, 4. alkoholik, 5. brezdelnež, 6. potepuh, f 7. seksualno iztirjen, 8. prostitutka, 9. nasilnež, 10. osebnostno drugače neurejen, 11. osebnostno urejen, 12. neznano______________________________________________t Datum izpolnitve obrazca: Podpis: .r.' ŠIFRANT sa vprašalnik o odpuščenih osebah iz kazenskih zavodov v 5asu od 1. 2. do 5Q. 4. 1966 Zap* Štev. 1. 4. 6. Naziv rubrike Naziv zavoda« KPD Dob kip is VPD Kadeče Občinski zapori vs Ljubljani Mariboru KopiU Celju Rajon« Štajerski ostala Slovenija neznano > a &. ; ? V Z Spoli aoSki Ženski Ctarost« do 18 let 19 - 24 let 25-39 let 40 - 45 let 46 - 50 let 51-55 neznano Kodeks Šifra 1 1 2 3 4 5 6 7 2 1 2 1 2 1 2 3 4 5 6 s $ in. 8, 9. Naziv rubrike Kodeks šifra Narodnost* 5 slovenska raanjoinoka cigan ostale jugoslovanske -ostale nejugoslovanske neznano Poklicna skupina* 6 nekvalificirani delavec kmetovalci, ribiči in gozdni delavci rudarji industrijski in obrtni delavci prometno osebja ^ trgovsko osebja pisarniško osebje strokovnjaki la umetniki vodilno osebja vršilci uslug in zaščite gospodinja vzdrževana oseba neznano Dovršena šolska Izobrazba* 7 brez dolska izobrazba nedokončana osemletka dokončana osemletka nedokončana srednja dola dokončana srednja šola nedokončana višja ali visoka šola dokončana višja ali visoka šola neznano 1 2 3 k 5 9 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 x 7 % 1 2 3 4 5 6 7 0 Saziv rubrike 11. Etani aaaski poročen razvezan ovdovel neznano Pi-ekršefct ni prekršek brezdelje, klatenje, potepanje, beračenje vinjenost, nedostojno vodenje, pretepanje igre na slepo srečo nedovoljen prehod čez mojo prometni prekršek ostali prekrški neapeciflciran prekršek neznano Kodeks iifra 8 1 2 9 12. Kaznivo dejanjei 10 ni kaznivo dejanje 135 - 147 čl. KZ (zoper življenje In telo) 179 - 109 51* KZ (zoper osebno dostojanstvo Itt moralo) 213 - 248 čl. KZ (zoper narodno gospodarstvo) 249 * 267 Čl. KZ (zoper prenošenje) 271, 271 a, 273 81* KZ (zoper var- nost ljudi in prenošenja) 5 303 51. KZ (nedovoljen prehod čez mejo) 6 314 - 326 čl. KZ (zoper uradno dolžnost) 7 druga kazniva dejanja 8 neznano x * v# ro -> o H ni e vji v* m -* c Zap. št* 13- 14. 15. 16. Naziv rubrike kodeks Šifra Višina izrečene kaznit 11 do 5 dni 1 6 do 10 dni 2 11 do 15 dni 3 16 do 30 dni 4 1 mesec do manj kot 2 meseca 5 2 meseca do manj kot 3 mesece 6 3 mesece do manj kot 4 mesece 7 4 mesece do manj kot 5 mesecev 8 6 mesecev do manj kot 1 leto 9 1 leto in več 0 vzgojni ukrep X neznano J rr ec! kaznovanost s 12 prvič kaznovan 1 povratnik 2 neznano 9 Istovrstnost kaznivega dejanja* 13 prvič kaznovan istovrstno različno Zaposlitev pred nastopom kazni* 14 stalna občasna brez zaposlitve Zagotovitev zaposlitve po odpustu* 15 zagotovljeno delo 1 zaposlitev ni zagotovljena, a ne bo težav 2 slabi izgledi za zaposlitev 3 m io Zap. št. 18. 19. 20. Maziv rubrik« življenje v družinski skupnostis s starši s sorodniki z lastno družino sam stanovanje po odpustu: lat aiaa Otroci* nima 21. Otroci živijo* v družinski skupnosti z anketirancem drugj« nima otrok kodeks idfra 16 1 2 17 1 2 18 1 2 19 1 2 0 22. Začasna namestitev v prehodni dom* 20 potrebna 1 ni potrebna 2 23* Razlogi za začasno nezaposlenost* 21 pretežno v anketirancu 1 pretežno objektivni 2 bil stalno zaposlen 0 24. Delavnost v kazenskem zavodu* 22 dobra 1 primerna 2 slaba 3 23« Prognoza za socialno ureditev* 23 dobra 1 dvomljiva 2 neugodna 3 •f* v« Maziv rubrik« Zap# št • 26* Osebnostne značilnosti storilca: duševni bolnik osebnostno moten (psihopat) nevrotik alkoholik brezdelnež potepuh seksualno iztirjen prostitutka nasilnež osebnostno drugače neurejen osebnostno urejen lt gSfeVM f ’J: k n&*.$ šiMrtk m kodeks oilra 24, 25 10 11 1. Osebe, odpuščene las kaaenskih-poboljnevalnih zavouov in VPO v času od 1* 2. do 30. 4. 1^66 po spolu Id povratku Povratek Skupaj k'očki Ženske struktura v % noškl ženska skupaj 1 023 861 162 100 100 ni povratnik 400 340 60 39 37 za Istovrstna dejanja 320 255 65 30 40 za različna dejanja 303 266 37 31 23 2* OdpuSčene osebe - brezdomci po spolu in poklicnih skupinah skupine* hoški ženske struktura v % moški ženske skupaj 294 214 80 100 100 nekvalificirani delavci 124 82 42 38 53 industrijski in obrtni delavci 128 112 16 52 20 poljedelski delavci 17 8 9 4 11 gostinski delavci 12 4 8 2 10 strokovnjaki 7 7 - 3 - gospodinje 4 - 4 mm 5 upokojenci 1 1 - • • - dijaki 1 - 1 mm 1 3* odpuščene osebe - brezdomci po spolu In povratku povratka **kupa;J Moški Ženske struktura v % moški ženske skupaj 294 214 60 100 100 ni povratnik 57 46 11 21 14 povratnik sa isto* vratna dejanja 144 95 49 45 61 povratnik za različna dejanja 93 73 20 34 25 4« Odpuščene osebe - brezdomci po spolu in zaposlitvi pred kaznijo kazni i^oškl Ženske struktura v % moški ženske skupaj 294 214 80 100 100 stalna 18 16 2 7 3 občasna 35 30 5 14 6 nezaposlen 241 168 73 79 91 5» Odpuščene osobe — brezdomci po opolu in izgledih za zaposlitev po odpustu odpustu Moški Ženske struktura v % moški ženske skupaj 294 214 80 100 100 ima zagotovljeno delo 5 3 2 1 2 zaposlitev ni zagotovljena, a ne bo težav 41 3^ 7 16 9 slabi izgledi za zaposlitev 246 177 71 33 89 6. Odpuščene osebe - brozđoiaci, predvidene za prehodni doa, po opolu in vižird prestanih kazni Višina prestanih zapornih kazni Skupaj Soški Ženske r * aoSki ženske skupaj 96 64 32 100 100 5 do 10 dni 14 11 31 > 28 22 11 do 15 dni 11 7 ♦J 16 do JO dni 49 30 19 47 59 1 do 3 mesece 5 4 1 6 mesecev do 1 leta 3 2 1 > 25 19 1 leto in vec 6 6 - oddaja 9 Vri) 8 4 * / 7* Odpuščeno osebe - brezoomei za prehodni dom po opolu 1» poklicni skupini Poklicna ■okupaj Moški «-nwfr. ^ruktur* * * skupina moški ženske skupaj 96 64 32 t 100 100 nekvalificirani delavec 41 20 21 31 66 industrijski in obrtni delavec 50 40 1C > 65 31 strokovnjak 5 4 1 6 3 8* Odpuščene osebe - brezdomci za prehodni đon po spolu in Šolski Izobrazbi Šolska Izobrazba UkupaJ MoSkl ženske at«rtura * % moški ženske skupaj 96 64 32 100 100 nedokončana osemletka 56 39 17 61 53 dokončana osemletka 35 20 15 31 47 dokončana srednja šola 5 5 mm 8 - 9« Ođpučdene osebe - brezo ome i (za prehodni dom) po spolu in stanu Stan Skupaj Mfcl ženske struktura v % n očki ženske ftlrupuj 96 64 32 100 100 samski 72 44 28 69 88 poročen 4 4 mm 6 - razvezan 20 16 4 25 12 10. Odpuščene osebe - brezdomci (za prehodni doe) po spolu in povratku lovratek je* dkupaj koški Ženske Struktura v % moški ženske idrupn-j 96 64 32 100 100 ni povratnik 21 16 5 25 15 istovrstna dejanja «9 29 20 «5 63 raznovrstna dejanja 26 19 7 30 22 11« Odpuščene osebe - brezdomci (za prehodni dom) po spolu in zaposlitvi pred nastopom kasni Zaposlitev pred nastope* kazni ."Unipa j Koški ženske struktura v % moški ženske skupaj 96 64 32 1oo 1oo stalna 5 5 ep a - občasna 13 10 3 16 9 bren zaposlitve 78 49 29 76 91 12. Odpuščane oseba - brezdomci (zb prehoda! dom) po spolu in življenju v družinski skupnosti Živi v družinski skupnosti Skupaj Moški Ženske -»trui^tura f % aoški ženske skupaj 96 64 32 100 100 s starši 13 9 4 14 13 a sorodniki 6 4 2 6 6 s lastno družino 2 2 -l 80 81 snu 75 49 “J 13* Odpuščene osebe - brezdomci (na prehodni dam) po spolu in glede na to ali imajo obroke Otroke Skupaj s Moški ženske struktura v % moški ženske skupaj 96 64 32 100 100 lam 27 18 9 28 28 nima 69 46 23 72 72 14. Odpuščene osebe - brezdomci (za prehodni dota) po spolu in kje živijo njihovi otroci «•**!}* Skup.4 Možkl teaake “truirtuj* * * __ „ moški ženske skupaj 96 64 32 100 100 nima otrok v družinski e mp- 69 46 23 72 72 nostl z obsojencem 3 1 2 1 6 drugje 24 17 7 27 22 15« CKipuijsšoae use be — bread omel (sa prehodni don) po spolu in delavnosti v kaaeoekea zavodu Delavnost v kazenskem aavodu Skupaj boški Zenske struktura v % moški ženske skupaj 96 64 52 100 100 dobra 1? 10 7 16 22 prlneraa 61 45 16 70 50 slaba 18 9 9 14 28 16. Odpuščeno osebe - brezdomci (sa prehodni doa) po spolu in osebnostnih »nasilnostih Osebnostne značilnosti Skopaj Mo5ki Ženske skupaj 96 64 32 nevrotik 2 2 - alkoholik 2 2 • brezdelnež 3 3 - potepuh 1 1 0» brezdelnež in prostitutka 10 - 10 osebnostno drugače neurejen 29 19 10 osebnostno urejen 7 6 1 nevrotik in alkoholik 1 1 - nevrotik In brezdelnež 1 1 - nevrotik in drugače osebnostno neurejen 1 1 alkoholik in brezdelnež 3 2 1 brezdelnež In potepuh 6 5 1 alkoholik in drugače osebnostne neurejen 11 10 1 brezdelnež in osebnostno drugače neuređen a t 4B» alkoholik, brezdelnež in potepuh 2 2 brezdelnež, potepuh in osebnostno drugače neurejen 2 2 «e brezdelnež, potepuh in prostitutka 4 4 prostitutka in osebn.drug.neurej.4 - 4 neznano 1 1 - 8 8i&8 17* Odpuščeni raoSki - brezdomci po zaposlitvi pred kaznijo ln prognozi za eooialno ureditev •SSMiwm Stalno občasno Brez zaposlen zapenlen zaposlitve skupaj 64 5 10 49 dobra 8 1 1 6 dvomljiva 48 3 6 39 neugodna 8 1 3 4 18* Odpuščene ženske - brezdomke po zaposlitvi pred kaznijo in prognozi za socialno ureditev Prognoza za socialno ureditev Skupaj Občasno zaposlena Brez zaposlitve skupaj 32 3 29 dobra 2 - 2 dvomljiva 20 2 18 slaba 10 1 9 19« Odpuščeni moški • brezdomci po delavnosti v kazenskem đonu is prognozi za socialno ureditev Iprognoza za socialno ureditev skupaj Dobra Primerna olaba skupaj 64 10 45 9 dobra 8 1 6 1 dvomljiva 48 8 35 5 neugodna 8 1 4 3 20* Gđpuače ne ženske - breadoaks po celavnosti v kazenskem zavodu in prognozi za socialno ureditev Prognoza za socialno ureditev Skupaj Dobra Priisema -loba skupaj 32 7 16 9 dobra 2 1 1 - dvomljiva 20 4 12 4 neugodna 10 2 3 5 21. Odpuščeni moški - brezdomci po izobrazbi in razlogih za nezaposlenost -Razlogi za nezaposlenost Skupaj Nedokon- čana osemletka Dokončana osemletka Dokončana srednja šola skupaj 64 39 20 5 pretežno v osebi 52 16 5 pretežno objektivni 7 4 3 - bil stalno zaposlen 5 4 1 mm 22* OdpuSeene ženske - brezdomke po Izobrazbi in razlogih za nezaposlenost Razlogi za nezaposlenost Skupaj nedokon- čana osemletka Dokončana osemletka skupaj 32 17 15 pretežno v osebi 29 15 14 pretežno objektivni 3 2 1 2?. Odpadni raoSki - brezdomci po -oklicu in razlogih za nezaposlenost ^zlogi » skopaj nesaposlenort a*apas deiavot ®^vcl strokov- njaki skupaj 64 20 40 4 pretežno v osebi $2 1? 31 4 pretežno objektivni 7 2 5 - bil stalno zaposlen 9 1 4 - 24. Odpuščeno ženske - brezdomke po poklicu in razlogih za nezaposlenost »“1*4 Industrijske In obrtne delavke Strokov- njaki skupaj >2 21 10 1 pretežno v osebi 29 19 9 1 pretežno objektivni 3 2 1 - 23« Odpuščeni moški - brezdomci po zapoolitvi pred kaznijo in xuzlogih za nezaposlenost Iiaalocl za nezaposlenost Stalno Skupaj zaposlen Občasno Brez za-zapo- poslit- ilon ve skupaj 64 pretežno v osebi $2 pretežno objektivni 7 bil stalno zaposlen 5 10 9 1 49 43 6 26* Odpuščene žensk« - brezdomke po zaposlitvi pred kaznijo in razlogih za nezaposlenost Hazlogl za nezaposlenost Skupaj Občasno zaposle- na nezapo- slena skupaj 32 3 29 pretežno v osebi 29 3 26 pretežno objektivni 3 - 3 27» Odpuščeni moški - brezdomci po iz« ledih za zapo— alitev po odpustu in razlogih za nezaposlenost noiaposieaost « skupaj 64 1 13 50 pretežno v osebi 52 1 11 pretežno objektivni ? bil stalno zaposlen 5-2 40 7 3 28» Odpuščene Žensk* - brezdomke po izjledih za zaposlitev po odpusta in razlogih za nezaposlenost Zaposlitev ni žarotov- Slabi taljena, a ne gledl za bo težav zaposlitev skupaj 32 1 2 29 pretežno v osebi 29 1 2 26 pretežno objektiv* Bi 3 m 3 29* Odpuščeni otočki - brezdomci po poklicu in delavnosti v kazenskem zavodu Delavnost v kazenskem zavodu Skupaj Nekvali- ficirani delavci Industrijski ln obrtni delavci Strokov- njaki skupaj 64 20 40 4 dobra 10 2 7 1 primerna 45 17 25 5 slaba 9 1 8 — JO* Odpuščene ženske - brezdomke po poklicu in delavnosti v kazenskem zavodu Delavnost v kazenskem zavodu Nekvali- Skupaj ficiraoe delavke Industrijske in strokov-obrtae njoki delavke skupaj 52 21 10 1 dobra 7 6 1 - primerna 16 10 5 1 slaba 9 5 4 - 31« Odpuščeni moški - brezdomci po izobrazbi in delav- noatl v kazenskem zavodu Delavnost v kazenskem zavodu Skupaj "1 OB«!”**0080101** Sol« skuj. a j 64 39 20 5 dobra 10 6 3 1 primerna 45 *9 12 4 slaba 9 4 5 • 52* Ođpuččone ženske - brezdomke po izcbimzbi la delavnosti v kazenskem zavodu Delavnost v kazenskem zavoda Skopaj Nedokon- čana osemletka Dokončana osemletka skupaj 32 17 45 dobra 7 4 3 primerna 16 10 6 slaba 9 3 6 53* Odpuščeni moški - brezdomci po zaposlitvi pred kaznijo in delavnosti v kazenskem zavodu Delavnost v kazenskem zavoda okupaj Stalno Občasno Brez zaposlen zaposlen zaposlitve skopaj 64 5 10 49 dobra 10 2 1 7 primerim 45 3 6 36 p7 9 - 3 6 54* Odpuščene ženske - brezdomke po zaposlitvi pred kaznijo ln delavnosti v kazenskem zavodu delavnost v kazenskem zavodu Skupaj Občasno zaposle- na Brez zaposlitve skupaj 32 3 dobra 7 - primerna 16 3 slaba 9 - 29 7 13 9 >5, GdpuSčeni moški - brezdomci po izgledih »a zaposlitev po odpustu in delavnosti v kazenske® zavodu B-Iwoob* Im m- 2?Poali^» n.h? iB_ 1 kazenokeo Staraj gotortie- ?L^c°r3v' gladi M zavodu do dalo zapoaUtav skupaj 64 1 15 50 dobra 10 1 2 7 primerna *5 - 8 57 9 - 3 6 Odpuščene ženske - broadočke po 1zgledih za zaposlitev po odpustu in delavnosti v kaze nekom zavoda Delavnost v kazenskem okupaj laa zagotovljeno delo Zaposlitev ni zagotovljena, a ne bo težav slabi izgledi za zavodu zaposlitev skupaj 52 1 2 29 dobra 7 1 mm 6 primerna 16 • 2 1-4 slaba 9 - - 9 Odpuššoni moški - brezdomci po zaposlitvi pred kaznijo in osebnostnih značilnostih Osebnostne značilnosti ^ H stalno Občasno Bran °*upa" zaposlen zaposlen zaposlitve skupaj 64 5 10 49 brezdelnež 15 mm 4 11 alkoholik 19 - 2 17 osebnostno drugaše neurejen 19 4 3 12 osebnostno urejen 6 1 - 5 nevrotik 5 «. 1 4 38. Odpuščene zenske — brezdomke po zaposlitvi prod kaznijo in osebnostnih značilnostih Osebnostne ^knosd Občasno Brez značilnosti ~KUp&a zaposlena zaposlitve skupaj 52 5 29 brezdelnež 1 1 - alkoholik 2 - 2 osebnostno drugače neurejen 10 — 10 osebnostno urejen 1 1 - prostitutka 18 1 17 39« Odpuščeni moški - brezdomci po i bledih zn zaposlitev po odpustu In osebnostnih značilnostih Tbm Zaposlitev Osebnostne n,_m.4 „iJS-fT! ni sagotov- značilnosti •** IgSjj« olabi iz-gladi za zaposlitev skupaj 64 1 15 50 brezdelnež 15 • 1 14 alkoholik 19 1 5 13 osebnostno drugače neurejen 19 - 5 14 osebnostno urejen 6 mm 2 4 nevrotik 5 - - 5 40« Odpuščene ženske - brezdomke po izf ledih sa zaposlitev po odpustu in osebnostnih značilnostih Osebnostne rrt_ - senilnosti 'ima za-T~ KOtovljeno zaposlitev ^apoalfTev Slabi Iz-ni zagotev- sledi za 1jena, a ne zapo-bo težav slitev skupaj 32 1 2 29 brezdelnež 1 1 - — alkoholik 2 «■» 1 1 osebnostno drugače neurejen 10 mm 1 9 osebnostno urejen 1 • - 1 prostitutka 18 - mm 18 41. Gđpuččoni moški - brezdomci po delavnosti v kazenskem zavodu in osebnostnih značilnostih SnuoSi ***** Dobra Pri .oma olaba skupg 84 10 45 9 brezdelnež 15 1 8 6 alkoholik 19 2 15 2 osebnostno drugače neurejen 19 5 13 1 osebnostno usojen 6 - 6 - nevrotik 5 2 3 — 42. OdpuScene ženske - brezdomke po delavnosti v kas enakem zavodu in osebnostnih značilnostih Osebe znači ss: žkupraj skupaj 3^ brezdelnež 1 alkoholik 2 osebnostno drugače neurejen 10 osebnostno urejen 1 prostitutka 18 Dobra Primerna 1 1 6 1 7 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 00000504479