>
Cd Politika dela z nadarjenimi otroki
^ Nives Počkar
^ Uvod
^	Odkrivanje in razvijanje nadarjenosti vsakega posameznika v šoli
HH	ali vrtcu je velikega pomena tako za posameznika kot za družbo,
tako je skrb za nadarjene otroke izziv, ki mu v šolskih sistemih namenjamo vse vec pozornosti. V zadnjih letih se je tudi v slovenskem šolskem sistemu in v šolah ter vrtcih skrb za nadarjene otroke povečala. Vrtci in šole so pred stalnimi izzivi, kako in kdaj otroke spodbuditi, da razvijejo svojo nadarjenost. Pri tem se pojavljajo različne rešitve v praksi, zavodi se ukvarjajo z nadarjenimi otroki na svoj način, nekateri na osnovi zakonskih določil, nekateri pa iščejo tudi svoje rešitve.
V skladu s tem smo v programu Šole za ravnatelje Razvoj rav-nateljevanja ravnateljiče različnih vzgojno-izobraževalnih zavodov pristopile k izdelavi priporočil o tem, kako ravnati z nadarjenimi otroki v našem šolskem sistemu, od vrtča do zaključka srednje šole. Naš čilj je bil izdelati priporočila za delo z nadarjenimi otroki, ne glede na starost in ne glede na to, v katero vzgojno-izobraževalno institučijo so vključeni. Najprej smo proučile, v katere organizirane oblike vzgojno-izobraževalnega dela so vključeni nadarjeni otroči, pregledale, kako v šolski praksi poteka delo z nadarjenimi otroki, ugotavljale, kakšni so postopki dela z nadarjenimi otroki, kakšni so načini odkrivanja nadarjenih, kako je to delo finančirano in kako je usklajeno z veljavno zakonodajo. Na tej podlagi smo izdelale priporočila za delo z nadarjenimi otroki od vrtča do srednje šole in z vertikalnim pregledom poskušale dati dodano vrednost področju dela z nadarjenimi. Končni čilj je uporaba novih pristopov dela z nadarjenimi v praksi.
Opredelitev nadarjenosti
Ena od najpogosteje zapisanih opredelitev, na kateri temelji tudi končept odkrivanja in dela z nadarjenimi učenči v devetletni oš, pravi, da so nadarjeni ali talentirani tisti otroči in mladostniki, ki so bodisi na predšolski stopnji, v osnovni ali srednji šoli pokazali visoke dosežke ali potenčiale na intelektualnem, ustvarjalnem, spečifično akademskem, vodstvenem ali umetniškem področju in kateri poleg rednega šolskega programa potrebujejo posebej pri-
VODENJE l|2012: 91-100
lagojene programe in aktivnosti (Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje 1999; Zavod Republike Slovenije za šolstvo 2008b).
V ameriškem zakonu o izobraževanju nadarjenih iz leta 1987 piše, da so »nadarjeni ali talentirani tisti otroci in mladostniki, ki so bodisi na predšolski stopnji, v osnovni ali srednji šoli pokazali visoke dosežke ali potenčiale na intelektualnem, ustvarjalnem, specifično akademskem, vodstvenem ali umetniškem področju, in kateri poleg rednega šolskega programa potrebujejo posebej prilagojene programe in aktivnosti« (Travers, Elliot in Kra-tochwill 1987 v Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje 1999). Slovenski Zakon o osnovni šoli pa npr. pravi, da so nadarjeni učenci tisti učenci, ki izkazujejo visoko nadpovprečne sposobnosti mišljenja in izjemne dosežke na posameznih učnih področjih, v umetnosti ali športu. Šola tem učencem zagotavlja ustrezne pogoje za vzgojo in izobraževanje tako, da jim prilagodi vsebine, metode in oblike dela ter jim omogoči vključitev v dodatni pouk, druge oblike individualne in skupinske pomo či ter druge oblike dela (Zakon o osnovni šoli). Takšna opredelitev usmerja Slovenijo v razvrš čanje nadarjenih otrok v skupino u čen-cev s posebnimi potrebami, ki potrebujejo posebno strokovno pozornost.
Nagel (1987) pravi, da govorimo o nadarjenosti takrat, ko otrok na dolo čenih podro čjih svojega razvoja ob čutno prekaša vrstnike. Po njegovem mnenju se otrokova nadarjenost izraža na štirih podro čjih: splošna intelektualna nadarjenost, umetnostna nadarjenost, psihomotorična nadarjenost in so cialna nadarjenost.
Poznamo torej različne vrste nadarjenosti, zato ne moremo opredeliti za nadarjenega le tistega otroka, ki ima nadpovpre čne rezultate inteligen čnega testa. Kot pravijo Bezi č idr. (2006) so nadarjeni ali talentirani tisti otro ci in mladostniki, ki so bodisi na predšolski stopnji, v osnovni ali srednji šoli pokazali visoke dosežke ali poten ciale na enem ali ve č podro čjih.
Vrste nadarjenosti (Nagel 1987):
•	Splošna intelektualna nadarjenost se kaže predvsem v tem, da je otrok uspešen v skoraj vsem, s čimer se ukvarja.
•	Učno nadarjeni otro ci so tisti, ki so izjemno dobri pri enem ali ve č predmetih (na primer pri angleš čini ali pri kemiji ipd.).
•	Umetnostna nadarjenost se kaže predvsem na področjih glasbe, likovne umetnosti, dramske umetnosti ipd.
•	Psihomotorično nadarjeni otro ci so izjemno spretni na podro čjih kot so šport, ples, ro čna dela ipd.
•	Socialno nadarjeni otroci so izjemno komunikativni, pripravljen pomagati, s sposobnostjo empatije.
•	Ustvarjalnost pa otroci izkazujejo predvsem z enkratnimi rešitvami problemov in drugačnim pristopom do stvari, z razvijanjem novosti ipd.
Pregled trenutne prakse na področju dela z nadarjenimi
Nadarjeni otroci potrebujejo ustrezen pouk in druge oblike podpore v šolah in vrtcih (Ferbežer in Kukanja 2008), saj slaba prilagoditev lahko pripelje otroka do brezdelja in lenobe. Pogosto namrec niso pripravljeni opravljati enostavnih in rutinskih nalog, saj niso zadovoljni z neaktivnimi metodami poucevanja, ki jim ne omogocajo dovolj svobodnega in lastnega razmišljanja, samoini-ciative in intelektualne širine.
V	nadaljevanju prikazujemo nekaj primerov trenutne prakse dela z nadarjenimi v vrtcih in šolah.
Vrtec
Pri delu z nadarjenimi otroki uporabljajo v vrtcih sodobne oblike dela, kot je sodelovalno in aktivno ucenje. Pri slednjem skušajo ugotoviti, kaj otroke o doloceni vsebini zanima (otroci so nacr-tovalci), kaj že vedo, kaj želijo še izvedeti in kje lahko poišcejo dolocene informacije. Pri otrocih tako odkrivajo njihov nacin razmišljanja in obmocje bližnjega razvoja, tako jim v okviru izvajanja kurikula ponujajo razlicne vsebine.
Pogosto otrokovo nadarjenost opazijo med igro z vrstniki. Pozorni so na stvari, zaradi katerih otrok izstopa, saj je morda ravno to znak, ki omogoca prepoznavanje nadarjenosti.
Vzgojiteljica in starš odkrivata v razlicnem obdobju razvoja otroka njegova mocna podrocja, jih argumentirata (listovnik otroka, komentarji otroka), se o njih pogovarjata in skupaj nacrtujeta na višjem nivoju, kot nadgradnja nacrtovanih dejavnosti.
V	predšolskem obdobju so predvsem starši tisti, ki podpirajo otrokove posebne danosti in nadarjenosti. Ob tem ponujajo vrtci razlicne oblike obogatitvenih dejavnosti, kamor starši ob posvetovanju z vzgojiteljico vkljucijo svojega otroka:
•	pevski zbor,
•	ljudski plesi in igre,
•	plesne dejavnosti,
•	ciciban planinec,
•	računalniški kotiček,
•	ustvarjalne delavnice in pravljične ure,
•	ciciban vrtnar,
•	spretni prstki (preprosta ročna dela),
•	glasbeno-instrumentalna dejavnost,
•	telovadba za malčke,
•	likovno-oblikovalna dejavnost,
•	predšolska bralna značka ...
Pri tem je zelo pomembno sodelovanje otrok in staršev v različnih projektih, kjer so starši pobudniki in izvajalči.
Vrteč lahko sredstva za delo z nadarjenimi otroki pridobiva iz naslova različnih razpisov za projekte.
Osnovna šola
Sistematično delo z nadarjenimi se za čne v osnovni šoli, tako ima osnovna šola zakonske dolo čbe, ki usmerjajo vse delavče šole k odkrivanju in delu z nadarjenimi u čen či. Odkrivanje nadarjenih učen čev je oblikoval Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje (1999) in je opredeljeno s tremi stopnjami:
•	evidentiranje,
•	identifika čija in
•	pridobivanja mnenja staršev.
Evidentiranje se izvede ob kon ču 1. triletja oz. v 3. razredu brez testiranj, preverjanj ali uporabe posebnih o čenjevalnih pripomo č-kov, in sičer na osnovi naslednjih kriterijev:
•	učni uspeh (dosledno odličen uspeh v vseh razredih do izvedbe evidentiranja -povpre čje o čen iz obveznih predmetov 4,5 ali ve č; v 1. triletju se upošteva opisna o čena - doseganje višjih standardov znanja);
•	izjemni dosežki na različnih področjih, npr. pri likovnih, glasbenih, tehniških, športnih in drugih dejavnostih;
•	učiteljevo mnenje, ki si ga je o u čen ču oblikoval med vzgojno-izobraževalnim pro česom; posebno pozornost pri presojanju mora posvetiti tistim učen čem, ki kažejo znake nadarjenosti in nimajo odličnega uspeha, tistim, ki prihajajo iz so čialno deprimiranega okolja, druga čnega kulturnega okolja, imajo spe čifične učne ali vedenjske težave;
•	tekmovanja, udeležba in dobri rezultati na regijskih in državnih tekmovanjih;
•	hobiji, trajnejše aktivnosti, za katere ima učenec močan interes in v katerih dosega izjemne rezultate (npr. fotografija, modelarstvo ...);
•	mnenje šolske svetovalne službe, mnenje o ucencu oblikuje na osnovi obstoječe evidence in sodelovanja z razrednikom, učitelji, mentorji šolskih dejavnosti.
Učenca evidentira učitelj, ki ga dobro pozna. Učitelj seznani učiteljski zbor z evidentiranimi nadarjenimi učenci na pedagoški konferenci. V skupino evidentiranih so izbrani učenci, ki izpolnjujejo vsaj enega od navedenih kriterijev. To je širša skupina učencev, ki bi lahko bili nadarjeni. Sledi seznanitev in pridobitev mnenja ter soglasja staršev. Strokovni delavci opravijo individualne razgovore s starši evidentiranih otrok, kjer jih seznanijo s postopkom identifikacije in jim predstavijo koncept dela z nadarjenimi na njihovi šoli.
Starši podajo mnenje o svojem otroku in podpišejo soglasje, da se strinjajo s postopkom identifikacije (testiranje in ocenjevalne lestvice).
Identifikacijo izpeljejo strokovni delavci na osnovi treh ocenjevalnih postopkov:
•	testa sposobnosti,
•	testa ustvarjalnosti in
•	ocenjevalnih lestvic nadarjenosti.
Učitelji, ki učenca poznajo, izpolnijo ocenjevalne lestvice nadarjenosti- 0LNAD07 (Zavod Republike Slovenije za šolstvo 2008a) za posameznega učenca. Ocenjevalne lestvice pokrivajo enajst področij: splošno intelektualno, učno, ustvarjalno, voditeljsko, tehnično, telesno-gibalno, glasbeno, likovno, literarno, dramsko in filmsko. Strokovni delavec šole (psiholog) opravi testiranje (test ustvarjalnosti, test inteligentnost). Tisti učenci, ki vsaj na enem od kriterijev (na testu ali lestvici) dosežejo nadpovprečen rezultat, so identificirani kot nadarjeni. Strokovni delavec predstavi rezultate testiranja za posameznega učenca in predstavi rezultate ocenjevalnih lestvic. V samem procesu sodeluje tudi učiteljski zbor, ki potrdi ugotovitev, da je posamezen učenec spoznan za nadarjenega. Svetovalni delavec predstavi rezultate testiranja in ocenjevalnih lestvic staršem in otroku na individualnih razgovorih. Šola
pripravi za učenca individualiziran program dela, če starši podajo soglasje, da se s tem strinjajo.
Za učence, ki zaradi različnih vzrokov pri postopku odkrivanja ob konču prvega triletja niso bili evidentirani, se postopek v če-loti ponovi v drugem in tretjem triletju (nazadnje ob konču 8. razreda). Pobudo za začetek postopka odkrivanja nadarjenih lahko podajo starši ali vodstvo šole.
Spremljanje dosežkov nadarjenih otrok je nujno, tako kot je nujna evalvačija dela z njimi v vsaki šoli. Evalvačije potekajo na šolah na različne načine, npr. evalvačija individualiziranega programa vzgojno-izobraževalnega dela (indep), podajo jo sami učen či z izpolnitvijo anketnih vprašalnikov.
Na podlagi evalvačije in učenčevih želja lahko šola oblikuje program dela za naslednje šolsko leto, v katerega vklju či delo in dejavnosti v okviru posameznega predmeta za posameznega učen ča. Poleg individualnega programa za posameznika se nadarjeni u čen či lahko vklju čijo v razli čne oblike dela, npr. delavni če za nadarjene.
Srednja šola
V srednjih šolah se odkrivanje in delo z nadarjenimi dijaki izvaja po kon čeptu, ki velja za srednje izobraževanje. Kon čept vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi dijaki v srednjem izobraževanju je bil sprejet na seji Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje 15. marča 2007 (Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje 2007; Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje 2006).
Delo z nadarjenimi na eni strani obsega delo s tistimi otroki, ki so že evidentirani, na drugi strani pa so šole dolžne izvesti postopek odkrivanja nadarjenih.
Evidentirani učen či iz oš prinesejo v 1. letnik potrdilo o nadarjenosti, tako da ne izpeljujemo postopka evidentiranja nadarjenih dijakov. Dijak je vključen v postopek obravnave v skladu s kon-čeptom dela z nadarjenimi dijaki na podlagi poro čila o nadarjenosti iz oš, ki vsebuje podro čja prepoznane nadarjenosti, dejavnosti ter dosežke v osnovni šoli. Dijaku, ki ima status nadarjenega dijaka, je šola dolžna pripraviti individualiziran program vzgojno-izobraževalnega dela. Dijaki imajo možnosti izbire, ali delajo po tem na črtu ali ne.
Ravnatelj opredeli obseg in vsebino posameznih nalog, povezanih z nadarjenimi dijaki v letnem delovnem na črtu, za u čitelje
in svetovalne delavce. Srednja šola imenuje koordinatorja dela v zvezi z nadarjenim dijaki, ki analizira, načrtuje, spremlja izvajanje in evalvacijo izvajanja dela z nadarjenimi dijaki.
Izkušnje kažejo, da si dijaki pogosto ne želijo individualiziranih programov, ker ne želijo izstopati v razredu.
Skupne značilnosti
Skupne značilnosti dela z nadarjenimi otroki bi lahko strnili v:
•	odgovornost vseh strokovnih delavcev za njihovo prepoznavanje,
•	zagotavljanje kakovostne ponudbe dejavnosti in
•	kakovostno delo z nadarjenimi otroki.
Nevarnosti se kažejo predvsem v tem, da strokovni delavci ne poznajo podrocja dela z nadarjenimi v šolskem sistemu, v usmerjanju nadarjenih otrok v tekmovanja, nesodelovanju nadarjenega pri izdelavi osebnega izobraževalnega nacrta in vkljucevanju nadarjenih v dejavnosti na prostovoljni bazi.
Iz navedenega in iz veljavne zakonodaje je razvidno, da imajo osnovne šole in srednje šole dokaj natancno predpisano delo z nadarjenimi otroki, vrtci pa zakonskih dolocb na tem podrocju nimajo. Vsebina dela z nadarjenimi pa je na vseh ravneh prepušcena vsakemu javnemu zavodu.
Nadarjene dijake zaradi njihovih posebnih ucnih in drugih zna-cilnosti in potreb uvršcamo v skupino dijakov s posebnimi potrebami (Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami).
Priporočila za izboljšanje prakse dela z nadarjenimi otroki
Mogoce moramo najprej odgovoriti na vprašanje, zakaj se sploh ukvarjati z nadarjenimi otroki, saj ima vsak posameznik mocna podrocja, zato je potrebno v šolah in vrtcih delati z vsemi, jim pomagati odkrivati njihove talente in jih uresnicevati.
Z vsakim posameznikom smo se dolžni ukvarjati, vsakemu posamezniku morata vrtec in šola ponuditi take pogoje, da bo razvijal svoje potenciale, svoja mocna podrocja, svoj talent, da mu spodbujamo ustvarjalnost, samostojnost, sodelovanje in odgovornost do sebe in družbe. V razlicnem obdobju otrokovega razvoja je potrebno odkrivati njihova mocna podrocja, jih argumentirati, se o njih pogovarjati, nacrtovati delo z vsemi deležniki, ki sodelujejo pri njegovem razvoju, jim omogociti njihov razvoj in jih spodbu-
jati. Zelo pomembno je, da vsem otrokom omogočimo razvoj pozitivne samopodobe. V tem okviru smo skupina ravnateljic v programu Razvoj ravnateljevanja pripravile nabor priporočil za delo z nadarjenimi otroki, ki izhaja iz pregleda literature, poznavanja prakse in vedenja, da je vsak otrok drugačen in mu tako dajemo možnost razvijanja sposobnosti, ki jih ima.
Priporočila za izboljšanje prakse dela z nadarjenimi otroki na ravni vrtca in šole:
•	Delo z nadarjenimi mora biti sistematično, zajeti mora ves čas vzgajanja in šolanja.
•	Nadarjene lahko evidentiramo na razli čne na čine - kombinirane metode (na osnovi dokumenta čije, na osnovi opazovanja, na osnovi inteligen čnih testov).
•	Vrte č ali šola lahko oblikuje delovno (projektno) skupino za nadarjene otroke.
•	Šole in vrtči lahko izdelajo pregled dejavnosti (ponudbo), v katere se vključijo nadarjeni in zainteresirani otro či. Vključenost v dejavnosti bo omogo čila razvoj otrokovih poten či-alov. Šole in vrtči nabor dejavnosti dopolnjujejo oz. spreminjajo v skladu z otrokovimi potrebami in možnostmi zavoda. Primeri dejavnosti: različni krožki oz. interesne dejavnosti, šolski radio, priprava na šolska tekmovanja, raziskovalne naloge, projektne naloge, sodelovanje na prireditvah, pisanje člankov za šolska glasila, sodelovanje na taborih in strokovnih ekskurzijah, sodelovanje pri promo čiji šole (srednje šole na sejmih - informativa, na osnovnih šolah, informativni dan), izdelava plakatov, priprava tematskih razstav, likovnih stvaritev, učenje dodatnih vsebin pri posameznem predmetu, predavanja na razli čno temo, sodelovanje v projektih, delovanje v šolski skupnosti, izmenjava dijakov ...
•	Posamezni strokovni delavči vrtča in šole oblikujejo program za delo z nadarjenimi otroki - individualni na črt dela.
•	Oblikovanje listovnika, ki ga strokovni delav či v mnogih vrt-čih in nekaterih šolah že vodijo. Vanj se vstavljajo dokazila o uspešnosti oziroma napredku posameznika.
•	Delo z nadarjenimi na črtuje vzgojitelj oz. razrednik s pomo č-nikom vzgojitelja oz. učitelji, mentorji dejavnosti.
•	V višjih razredih osnovne šole in srednji šoli lahko posameznik na črtuje svoje aktivnosti in s tem svoj razvoj in napredek.
•	Starše seznanimo s konceptom dela z nadarjenimi v lastnem zavodu.
•	Staršem omogočimo dober pregled nad dodatnimi dejavnostmi v vrtcu in v šoli.
•	Svetovalna služba koordinira evidentiranje, identifikacijo in delo z nadarjenimi dijaki na ravni šole. Z vzgojitelji oz. razredniki sodeluje pri oblikovanju individualiziranih programov, pri obveščanju staršev, obveščanju otrok.
•	Vodstvo vrtca in šole spremlja in koordinira delo z nadarjenimi, opredeli odgovornost posameznika, poskrbi za dober pretok informacij, skrbi za ponudbo dejavnosti, zagotovi usposabljanje uciteljskega oz. vzgojiteljskega zbora, skrbi za zakonitost dela, spremlja delo vseh vkljucenih in skrbi za njihovo nagrajevanje (oz. placilo), spremlja njihovo dokumentacijo.
•	Dobro medsebojno obvešcanje vseh vkljucenih (otrok, starši, ucitelji, strokovni delavci šole ...).
•	Vkljucenost staršev v razvoj otrokovih talentov je nujna, še posebej v nižjem starostnem obdobju.
•	Ne izpostavljamo posameznika, ce tega ne želi.
V posameznem vzgojno-izobraževalnem zavodu lahko ravnatelj skupaj s strokovnimi delavci naredi najvec za uspešno delo z nadarjenimi otroki, in sicer:
•	Strokovni delavci naj se izobrazijo za sodobne pristope pou-cevanja in vzgajanja.
•	Poklicno usmerjanje nadarjenih otrok naj izvedejo strokovno.
•	Poskrbijo za dostopnost informacij o dejavnostih za razvijanje talentov, mocnih podrocij.
•	Zavodi naj ponudijo široko paleto dejavnosti, v katere bodo vkljucili nadarjene otroke.
Delo z nadarjenimi otroki torej zahteva ustrezno usposobljene in motivirane strokovne delavce. Potrebne so možnosti za dodatno usposabljanje, motivirani otroci in njihovi starši, cas za dejavnosti, financno ovrednoteno dodatno delo in materialni pogoji, kot so novejša ucna tehnologija, ustrezna literatura, ustrezen prostor.
Delo z nadarjenimi otroki bi lahko izboljšali tudi s spremembami na sistemski ravni:
•	Strokovne delavce bi bilo potrebno usposobiti za delo z nadarjenimi in za prepoznavanje nadarjenosti.
•	V zakonodajo na področju vrtcev je potrebno vnesti vsebinske naloge in finančno podlago za izvajanje odkrivanja nadarjenih in dela z njimi.
•	Smiselno bi bilo urediti način vrednotenje po vsej vertikali.
•	Potrebno bi bilo vzpostaviti mehanizme sodelovanja med šolo in vrtcem, saj se po sedanji praksi delo z nadarjenimi otroki v oš začne šele v tretjem razredu.
Literatura
Bezič, T., A. Blažič, D. Boben, M. Brinar-Huš, M. Marovt, M. Nagy in D. Žagar. 2006. Odkrivanje nadarjenih učencev in vzgojno-izobraževalno delo z njimi. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Ferbežer, I., in M. Kukanja. 2008. Svetovanje nadarjenim učencem. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Nagel, W. 1987. Odkrivanje in spodbujanje nadarjenih otrok: svetovalec za starše in učitelje. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje. 1999. »Končept: odkrivanje in delo z nadarjenimi učenči v osnovni šoli.« Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje, Ljubljana.
Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje. 2006. »Operačionalizačija končepta: vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi dijaki v srednjem izobraževanju.« Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje, Ljubljana.
Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje. 2007. »Končept vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi dijaki v srednjem izobraževanju.« Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje, Ljubljana.
Travers, J., S. N. Elliott in T. R. Kratočhwill. 1993. Educational Psychology: Effective Teaching, Effective Learning. Dubuque, ia: Brown.
»Zakon o osnovni šoli (zosn).«
http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r08/predpis_zAK0448.html
»Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (zuopp).« http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_zAK02062.html
Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 2008a. »Očenjevalne lestviče nadarjenosti učenča - izpopolnjena oblika 2007 (0LNAD07).« Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana.
Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 2008b. »Operačionalizačija končepta: odkrivanje in delo z nadarjenimi učenči v devetletni osnovni šoli.« Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana.
■ Nives Počkar je direktoriča Šolskega čentra Ljubljana. nives.pockar@guest.arnes.si
V prispevku obravnavamo položaj nadarjenih otrok od vrtca do srednje šole, kako jih odkrivamo in razvijamo njihovo nadarjenost. Predstavljamo trenutno prakso dela z nadarjenimi, pomanjkljivosti v pedagoški praksi, možne rešitve in vlogo staršev nadarjenih otrok. V prispevku so navedena priporočila za izboljšanje prakse dela z nadarjenimi otroki na sistemski in šolski ravni. Priporočila so nastala kot rezultat projektnega dela skupine ravnateljic različnih vzgojno izobraževalnih zavodov v Programu Razvoj ravnateljevanja. V prispevku poudarjamo, da je za uspešno delo z nadarjenimi otroci potrebno usposobiti strokovne delavce, ki naj razvijejo nove pristope dela, osvešcati starše in širšo javnost, da so otroci razlicni in da morata vrtec in šola ustvariti take pogoje dela, da bodo svoje sposobnosti razvijali prav vsi. Ključne besede: nadarjeni otroci, ucitelji, razvoj ravnateljevanja, vrtec, šola
The Policy of Working with Gifted Children
The paper presents the status of gifted children from kindergarten to secondary school along with how we identify them and develop their talents. Current practices of working with gifted children are presented, weaknesses of pedagogical practice, possible solutions and the role of parents. The paper lists the recommendations for improving practice of working with gifted children at a system and school level. The recommendations were developed as a result of project work of a group of head teachers in the framework of School Leadership Development program. The paper emphasizes that effective work with gifted children requires the training of teachers who should develop new approaches and raising awareness among parents and the wider public that all children are different and that schools and kindergartens should create conditions in which all children can develop their talents.
Keywords: talented children, teachers, school leadership development, kindergarten, school
YQDENJE l|2012: 91-100