142
Naši dopisi.
Dobrova 29. aprila. (Skrajni cjs.) Sadno drevje obeta obilo cvetja Poleg razvijajočih se brstov, visi fo nekaterili vrtih na sadnem drevji cela množioa suhega^ povitega in pripredenega listja, v katerem je prezimi^ glogovi belin. Prve gosence izlezle so uže pred 14 dnevi iz tega listja. Med dnevom razlezejo se po drevesnih mladikah, kjer uže prav znatno razjedajo cvetne in listne brste ali pope; zvečer je ta nesnaga zopet na suhem listji skupaj zbrana.
Prec po prvem levenji postale bodo gosence te strašno požrešne in vsako preganjanje bode ob istem času brez vsega vspeha. Komur je toraj na sadnem drevji in sadnem pridelku kaj ležeče, skrajni čas je, da glogovega belina pokonča. Z obiranjem samega suhega listja ne doseže se več dosta; edini uspešni pripomoček je še: „gosenčja baklja", katera naj se proti večeru in ob jutru, dokler so gosenice še na in v suhem listji zbrane, prav pridno rabi. Ž njo naj se suho listje z gosenicami vred na sadnem drevji totalna posmodi!
Tako bakljo naredi za male krajcaije vsak klepar (špenglar); primerno dolga pušica se zgoraj vdeto dušo za taht in spodaj prirejeno tuljavo, katera se nasadi na primerno dolg drog, pa je baklja gotova. V pušico se nalije potem petroleja, v dušo pa vdene za-dosta dolg in za prst debel taht iz bombažastih niti,^ pa je vse pri k^aji Baklja se prižge in se ob jutru in večeia pod vsak suh list na drevji za par trenotkov pritakne; ^ist sicer ostane, a gosence na ^'n v njem so pokončane. Le še malo Ad\ in tudi ta pripomoček b'i bi za letos brez vsakega uspeha več. — Toraj na vojsko glogovega belina! Skrajni čas za to delo hitro poteka! Bog !                                                 M. Eant.
Iz LJubljane. — Razpust deželirh zborov: S cesarskim patentom z dne 19. aprila razpuščer^ so deželni zbori za Češko, Dalmatinsko, Ga^''ci!o, Kranjsko, Tirolsko, Istro in Goriško, m zaukazane so za te zbore priprave za nove vo1^*tve. V sedmerih deželah, med temi na Kranjskem, Goriškem in v Istri vršile se boda torej letos volitve novih deželnih zastopov. Nadejamo se, da Slovenci krepko in složno branijo svojo zemlja z geslom: „Vse za vero, dom, cesarja!"
143
—  Mestue volitve ljubljanske. Zopet letos ponovile so se dopolnilne volitve v občinski zastop ljubljanski tiho in brez borbe in skoraj soglasno izvoljeni so bili vsi po volilnem odboru na podlagi shodov vo-lilcev postavljeni slovenski zastopniki. Tako imenovana nemška stranka se volitev ni vdeležila, kakor mi sodimo iz dveh pred vsem odločilnih razlogov: prvič zato, ker je narodaa slovenska stranka stopila k volitvi složna, vrh tega pa še zato ne, da se pred vsem svetom ne pokaže javno, kako malo je nasprotne nemške gospode, kako malo je izrekoma one v kazini in hranilnici ljubljanski potikajoče se nemške stranke, katera še vedno rada po svetu trobi in toži, kako neusmiljeno se zatira nemštvo na Kranjskem.
Nauk, katerega naj s tega posnema slovenska narodna stran — stranko imenovati jo, bilo bi premalo« srčno, je ta, da naj zaupniki slovenskega prebivalstva na Kranjskem prav tako složno postopajo pri pred-stoječih deželno-zborskih volitvah. Pri teh nam mora biti častna naloga, da ne zgubimo ne jednega volilnega okraja. Delati morajo naši zaupriki ca to, da bode novi deželni zastop kolikor moč enoličen, krepak in spreten zastopnik volje, teženj, duševnih in gmotnih interesov naše dežele.
Verske razlike v deželi so nepomenljive tako, da naše dežele prebivalstvo lahko imenujemo katoliško; narodnostne razlike zgubile so vso ojstrino, odkar Slovenec, nemštvu pravičen, ni oviran več, na domačih tleh gibati se kot Slovenec. Ako se toraj postavijo zastopniki ^kranjskih Nemcev" tnd' na te tla, da nemštvo zastopajo samo za Nemce, ogromni večini slovenskega prebivalstva pa prepuste, da za svoj razvoj skrbe po svoje, potem pač ne bode teško, da se po nov'h volitvah uvede v deželni zastop naš, ono bratovsko soglasje, katero je po vsem naravno, katero je, ako zavedni volilci obeh strank vedo odrivati vpliv nem'rnih elementov, ki motijo vodo, da bi ložje lovili, potem bo-demo imeli v dežel^ pravi bratovski mir, kakoršnega potrebuje, pa žalibog tudi dolgo pogreša naša skupna avstrijska država. S tem moremo z dobrim izgledom pokazati sosednima deželama na severu in on^' na jugu, kakšen mora biti narodostni mir.
—   Vprašanje (osuševanja ljubljanskega močvirja storilo je, kakor se nadejamo, s sklepi v ta namen sklicane enkete, odločen in dober korak k konečni svoji rešitvi. Minuli četrtek in petek pri deželnem zboru zbrani zastopniki močvirskih posestp'kov, ljubljanskega mesta, južne železnice, deželnega odbora, c. k**, deželne vlade in pa c. kr. poljedelskega m^nistersiva, odločal' so se deloma (v kolikor je bistven) prvega tako imenovanega alternativnega načrta, po katerem se jmajo močvirske vode odtakati večinoma skoz ljubljansko mesto, deloma skoz Gruberjev kanal, po katerem se ima računati z množino tekoče vode po 470 kub. m. na sekundo; stranski pritoki pa se imajo vrediti po novem načrtu in od prvotnih stroškov ima se prihraniti okroglo 300.000 gld.   Obširneje poročilo o sklepih
te zanimive  enkete  podajamo  na  drugem mestu  današnjega lista.
—   (j. dr. Vladimir Globočnik c. kr. davkovski nadzornik, sedaj v Pazinu v Istri, sin gospoda vladnega svetovalca v Ljubljani, pozvan je, kakor se nam poroča iz zanesljivega vira, k poslovanju v c. kr. finač-nem ministerstvu na Dunaji.
—  Grospod Ivan Lavrenčič sedaj, duhovni pomočnik v Cerkljah, pozvan je za župnijskega oskrbovalca v Naklo. Čestitamo!
—  Naš slavnoznani slikar Janez Šubic, slednjič profesor v Kaiserslautern na Bavarskem, umrl je dne 25. aprila v 38. letu svoje starosti. Pokojnega najbolj znani sliki ste v Šmartenski cerkvi pod Šmarno goro, slika v velikim altarju in pa ^Karniolija" v našem deželnem muzeji Rudolfioum. Kranjska dežela in narod slovenski zgubi po smrti pokojnega zelo spretnega umetnika in pa častnega zastopnika svojega med ptujimi narodi.
—  Državni zbor sklican je na petek B. dan maja v nadaljevanje zborovanja. Na dnevnem redu je proračun poljedeljskega ministerstva in pa melijoracijskega zaklada.
—  Klub narodnih poslancev imel je ta ponedeljek shod zarad predstoječih volitev v deželni zbor, katere se bodo baje vršile zadnje dn^* meseca julija. Po obširnem razgovoru, katerega se je vdeležilo skoraj vseh došl^h 16 členov, izvodil se je izvrševalni odbor 7 členov, v katerem' 80 sledeči gospodje: dr. vit. Bleiwei8, O. Detela, Klun, K r sni k, M urnik, Svetec in dr. Vošnjal'. Poslanci Krajgher, Robič in dr. Strbenc so naznanili, da ne sprejmo nobene kandidature več.
Poroča se nam, da so tudi poslanci velikega posestva imeli te dni shod, v katerem sta vit. Gutmannsthal in dr. Mauer naznanila, da ne sprejmeta kandidature ; vsled smrti baron Zois-a, so nek^ gospodje postavili tri nove kandidate izmed velikih  posestnikov.
—  Odbor za dunajsko splošno kmetijsko in gozdarsko razstavo leta 1890. imenoval je našega ured-pika in tajnika kmetijske družbe kranjske, g. Gustava Pirca, za člana razstavne komisije.
—  Kranjski deželni odbor je obljubil darila po 5 gld. večim vipavskim posestnikom, kateri zasade primeren kos vinograda z ameriškimi trtami, ki jim jih je pridobil brezplačno pri kmetijskem ministerstva. Slava deželnemu odboru in čast zavednim Vipavcem, ki so se pobnnili za to reč!
—  Za pogozdovanje Krasa je za leto 1889. komisija za pogozdovanje Krasa proračunila 70C3 gld., in sicer za nove nasade, za poprave prejšnjih kultur ter za ograje 4.740 gld., za odškodnino in odkup zemljišč 500, za komisijonalna pregledovanja 600 gld. itd. Pokrita je ta potrebščina z državnim doneskom 5000 gld. in z doneskom in deželno-kulturnega zaklada v znesku 2000 gld.
144
—  v Mengiši mislijo osnovati novo podružnico kmetijske družbe. Da se ustanovitev prej ko mogoče zvrši, vabi začasni odbor vse dosedanje ude kmetijske družbe iz občin Mengiš, Domžale, Trzin, Vodice itd., in pa vse one, ki želijo k podružnici pristopiti, na razgovor, ki bode v nedeljo 12. maja t. 1. popoludne ob 4. uri v Meogiši v gostilni gospoda župana Levca. K razgovoru pride tudi družbeni tajnik g. Gustav Pire iz Ljubljane.
—  Vinarski shod, ki je imel biti 1. 1890. v Gorici, preložen je zaradi dunajske splošne kmetijske in gospodarske rastave do 1. 1891.