Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. post. - 1 Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177
PODUREDNIŠTVO: Trieste, Vicolo d. Rose, 7 ■ tel. 37603
Polletna naročnina...............L	800
Letna naročnina..................L	1.500
Letna inozemstvo.................L	2.500
Poštno čekovni račun:	štev.	24/12410
[
Leto XI. - Štev. 43
Gorica - četrtek 22. oktobra 1959 - Trst
Posamezna številka L 30
ATOMI GROZIJO Preplah v Franciji
Ruski pisatelj Leskov je nekje zapisal, da je sv. Tihon prosil božjo Mater, naj bo vendar dolgo mir na zemlji. Sv. Pavel mu je z mogočnim glasom razodel znamenje, kdaj bo konec miru. Tako je dejal: »Ko bodo govorili o redu in miru, tedaj bo nenadno prišlo nadnje popolno uničenje.«
Zdi se, kakor da je prav danes ta grozotni čas: vsi govore o miru, a nad nami leži kakor težka mora strah pred atomsko vojno, ki grozi s popolnim uničenjem.
Popolno uničenje je danes fizično možno. Sicer ni jasno znano, ali ima človeštvo danes pripravljenih že toliko atomskih (vodikovih, kobaltovih) bomb, da bi, odvržene v kratkem času, s svojo radioaktivnostjo uničile in zatrle vse rastlinstvo, živalsko in človeško življenje na zemlji. Če jih nima, jih more v določenem času imeti. Vsekakor pa je gotovo, da more že danes popolnoma uničiti cele pokrajine in kontinente. Grozoto takega u-ničenja si je težko predstavljati. Einstein, ki je pregovoril Roosevelta, da je dal izdelati prve atomske bombe, je leta 1955, malo pred svojo smrtjo, podpisal izjavo,
V	kateri beremo: »V primeri masovne u-porabe termonuklearnega orožja bi morali računati s hipno smrtjo majhnega dela človeštva, z bolečimi in krutimi poškodbami ostalega dela in končno s tem, da izginejo vsa živa bitja.«
Toda, ali je tolikšno uničenje danes tudi moralno možno? Hočem reči: ali Je mogoče, da bi človek premišljeno in svobodno uporabil to orožje in tako sam Povzročil tako grozovito uničenje ali celo konec sveta? Z drugo besedo: ali je možna svetovna atomska vojna?
Mnogokaj je, kar govori za to, da je možna.
Sovražna napetost med obema deloma sveta noče ponehati. Rezerve vedno sil-nejših bomb naraščajo iz dneva v dan. So kakor naložen smodnik — in zadostuje iskra, da se razleti, pa čeprav pade iskra Vanj po nesreči, nepremišljeno, prenagljeno, v trenutku, ko človek izgubi živce in s tem razsodnost. To je prav lahko mogoče v politiki »čim večje napetosti«; pravijo, da je najbolj uspešna politika tista, ki žene napetost do skrajnih mej, do zadnjega koraka pred vojno, ne da bi zašla Vanjo. Toda, kdo more vnaprej vedeti, kdaj je tisti korak še zadnji pred vojno | In ne prvi v vojno? Tako smo ob takšni politiki neprestano na robu vojne.
So, ki menijo, da je možna vojna brez Uporabe atomske bombe. A zdi se, da velja to le za večje ali manjše lokalne, obrobne spopade. Če pa bi se udarila zapad-hi in vzhodni svet v odločilnem boju, bi prej ali slej brž obveljala beseda: »Vojna Pomeni danes otomsko vojno in atomska Vojna pomeni popolno uničenje.«
Ni smiselno, tolažiti se, češ da so atomske vojne le grožnja in da gre pri izdelovanju vedno novih in silnejših bomb le Za ravnovesje v teži in učinkovitosti groženj. Toda, kdor ne grozi resno, sploh ne grozi! Resno pa grozi z atomsko bombo le, kdor ima resno voljo uporabiti jo. Filozof K. Jaspers je lani dejal:	»Nespa-
metno je misliti, da je mogoče boriti se brez atomske bombe in istočasno groziti z njo.«
Mnogi mislijo, da si nihče ne bo upal Začeti atomsko vojno, ker bi enako kot nasprotnika uničila tudi njega in morda Ves svet. Za zgled navajajo Hitlerja, ki vkljub velikim zalogam in bližajočemu se Porazu ni upal začeti plinske in bakteriološke vojne. A takšno sklepanje iz tega, bar ni bilo, na to, česa ne bo, ni bogve kako prepričljivo. Pa je še drugo: sebe bi Precej obvaroval, kdor bi bolj nepričakovano, prej In z večjo silo udaril in tako nasprotniku v veliki meri preprečil protinapad in uničenje.
Drugače bi seveda bilo, če bi človeka Zadrževala groza pred strašnim uničenjem ‘anilin, tudi pred tolikšnim uničenjem na-»Protnlka. Da se na to ni zanašati, vemo »d 6. avgusta 1945, ko je padla prva atom-
ska bomba na Hirošimo in, tri dni za tem, druga na Nagasaki.
Sicer pa, če je res, da je prav v nevarnosti lokalnega uničenja naša rešitev, potem iz tega ne sledi nujno, da nova vojna ne bo atomska, marveč da svetovne vojne sploh ne bo in je ne sme biti. Kajti, začeti novo veliko vojno, se pravi začeti vojno, ki bo skoraj gotovo atomska; vsaj nihče ne more reči, da ne bo.
Edina gotova rešitev pred uničenjem je torej svetovni mir.
(Glas SKA, 15.8.1959.)
IGNACIJ LENČEK
Anglija in Evropa
Kljub vsem težavam na desno in na levo se priprave za sklicanje vrhunskega sestanka nadaljujejo. Pomisleke imata še Francija in Nemčija. Govori se, da zna do vrhunske konference priti že v decembru ali vsaj v februarju.
Zlasti delaven je v tem oziru angleški min. predsednik Macmjl-lan, ki je izšel zmagovit na parlamentarnih volitvah. Govori se tudi, da hoče Macmillan ublažiti nesoglasja med Anglijo ter evropskimi zavezniki ne samo na političnem, ampak tudi na gospodarskem področju. V ta namen je predvidena cela vrsta obiskov. Že v decembru bo kancler Adenauer obiskal London, angleški zunanji minister Selwyn LI03M pa misli v znamenju sprave iti v Pariz.
Pretekli teden je Francija doživljala skoro zgodovinske dneve: razprava in odobritev De Gaullo-vega načrta za rešitev alžirskega problema, razkol zaradi tega v de-golistični stranki, atentat na bivšega radikalnega ministra Mitter-nanda ter odkritev desničarske zarote proti sedanji vladi Debreja. Vse to se je zgodilo v pičlih dveh dneh, petek in soboto.
Ministrski predsednik Debre je v narodni zbornici zaprosil zaupnico vladi. Glasovanje se je zaključilo v petek pozno ponoči. Francoska zbornica je z veliko večino odobrila De Gaullovo politiko do Alžira: za vlado je glasovalo 441 poslancev, 23 proti ter 28 poslancev se je glasovanja vzdržalo. Po treh dneh dramatičnih razprav je tako De Gaullu uspelo doseči od parlamenta belo menico za rešitev alžirskega vprašanja po načrtu, ki ga je naznanil 16. septembra. Prva posledica je bila majhna kriza v večinski stranki (Zveza za novo republiko): devet poslancev se je uprlo in izstopilo iz parlamentarne skupine, zaradi česar jih je strankino vodstvo takoj naslednji dan izključilo iz Zveze za novo republiko.
Toda komaj je bilo glasovanje v zbornici zaključeno ter so se utrujeni poslanci začeli odpravljati domov spat (bilo je že čez dve uri po polnoči), je dospela novica o atentatu proti radikalnemu se-
Pred kongresom v Firencah
Po vsej Italiji so se zaključile predkongresne priprave v Krščanski demokraciji, katere vsedržavni kongres bo od 27. do 31. oktobra v Firencah. Omenjenemu kongresu pripisujejo precejšnjo važnost ne toliko zaradi političnih smernic, ki jih bodo na njem sprejeli kakor zaradi tega, kako bodo rešili vprašanje notranjih struj v stranki, ki ga na predvečer skorajšnjega kongresa niso mogli u-rediti. Za tem so šla vsa prizadevanja glavnega tajnika Mora, ki je skušal zbližati razne struje. V ta namen se je v ponedeljek zvečer sestal s Fanfanijem kot predstavnikom najmočnejše skupine. Kot znano je tudi krščanska demokracija — kot mnogo drugih političnih strank — razdeljena v tri glavne struje: desno, sredinsko in levo. Glavna tekma za glasove je med »fanfanijevci« ter »dorotejci«, struji, ki odsevata pač medrazredni značaj večinske stranke. Nekako v sredi med obema so predstavniki malih in srednjih kmetov, ki jih vodi poslanec Bonomi in ki so odločno za sredinsko politiko.
Kot zgleda, je malo verjetno, da bi ena ali druga struja dosegla absolutno večino na kongresu v Florenci. Ker pa z relativno večino ni mogoče odločati v nobeni demokratični stranki, je vprašanje sporazuma na kongresu zelo važno. — V splošnem lahko rečemo, da je predkongresna debata odstranila že mnogo nesporazumov in razčistila razne zmote. Mislimo, da še vedno drži daleko-
vidno načelo pok. De Gasperija, ki je dejal, da mora KD biti sredinska stranka z enim očesom u-prtim na levo v soglasju s časom in napredkom. Kot taka mora imeti značaj ljudske, demokratične, protitotalitarne in zato protikomunistične in protifašistične stranke, ki vodi državo na osnovi ne samo pravne in politične enakosti, ampak gospodarske demokracije. Na tej solidni podlagi bo lahko še vnaprej nadaljevala svoje zgodovinsko poslanstvo, ki je, vključiti vse socialne plasti v kar se da pravično krščansko družbo.
natorju Mitterandu. Ko se je ta vračal pozno domov od večerje v nekem lokalu v središču Pariza, je opazil, da mu neki avto sumljivo sledi. Ko je bil že blizu doma, je pognal svoj avtomobil ter namesto v svojo ulico na desno je nenadoma preusmeril svoje vozilo na levo, skočil takoj iz avta ter se skril v park. Zasledovalci, presenečeni, so izgubili na času, ker mu niso mogli slediti. Toda kmalu so zasledili njegov avtomobil ter ga obsuli s streli iz mitraljeza. Kmalu je bila na mestu policija, o atentatorjih ni bilo več sledu.
Dogodek je preplašil Parižane, saj bi lahko pomenil začetek državljanske vojne v Franciji. Senator Mitterand se ima zahvaliti svoji hladni krvi, da je ubežal atentatu, toda francoska javnost je še vedno vznemirjena nad položajem, ker sumi, da ne gre za osamljen pojav, ampak za organizirani terorizem skrajnih desničarjev ter zagovornikov kolonializma. Poročajo, da so grozilna pisma prejele tudi številne druge osebnosti, med njimi Mende-Fran-ce. Nekemu njegovemu tesnemu sodelavcu so po telefonu zagrozili: »Mitterand nam je ušel, toda ti nam ne boš.«
FAŠISTOVSKA ZAROTA
Ni se še poleglo vznemirjenje zaradi omenjenega atentata, ko so časopisi v soboto popoldne že prinesli novico o odkritju zarote proti Debrejevi vladi. Cilj državnega udara, ki naj bi se izvedel istočasno v Parizu in Alžiru, je bil strmoglaviti Debreja ter vsiliti na njegovo mesto desničarskega Bi-daulta. Zaroto so organizirali pristaši kolonializma, ki hočejo na vsak način, tudi s silo, preprečiti pogajanja z Alžirci.
Skrajni desničarji so v zbornici doživeli strahovit poraz in ostali popolnoma osamljeni. Toda namesto da bi sprejeli poraz demokratično, so se zatekli k sili ter hoteli vsiliti svoje poglede. — Medtem poročajo, da je pariška policija izvedla številne preiskave na sedežih organizacij v prestolnici in okolici.
TURČIJA	ALI
Socialna šola
V	Leopoldville-u v Belgijskem Kongu so ustanovili posebno socialno šolo, v kateri naj bi se vzgajali voditelji domačih rodov. Pripravljali jih bodo za gospodarsko, socialno, versko in narodno delo med tamkajšnjimi prebivalci.
Po splošni razpravi o razorožitvi, so v Glavni skupščini ZN prešli na drugo točko dnevnega reda: volitve nestalne članice Varnostnega sveta. — Za mesto se potegujeta Turčija in Poljska. Turčijo podpirajo zahodne države, Poljsko pa vzhodne komunistične države. Po večkratnih glasovanjih ni nobena dobila potrebne dvotretjinske večine. Nadaljevanje volitev so zato prenesli na ta teden v upanju, da bo medtem prišlo do kakšnega kompromisa.
Glede razorožitve je ameriški delegat Carbot Lodge izjavil, da so ZDA pripravljene se razorožiti pod pogojem, da Sovjeti sprejmejo mednarodno nadzorstvo. Kot znano načrt Hruščeva za popolno razorožitev zelo šepa, kar se tiče mednarodnega nadzorstva; toda razorožitev brez nadzorstvo je nezadostna kakor vera brez dobrih del.
Pretekli teden pa je Hruščev časnikarjem izjavil, da je pripravljena Sovjetska zveza sprejeti nadzorstvo nad svojim ozemljem. To je prvič, da je Sovjetska zveza dala tako pomembno izjavo, ki se
je je doslej vedno otepala.
S tem je hotel sovjetski prvak odgovoriti na predloge angleškega delegata pri Združenih narodih. — Ali so vse te izjave iskrene, bo pokazala bodočnost.
Gradnja avtoceste Trst-Mestre
V	Rimu sta dne 15. oktobra družbi ANAS in »Autovie Venete« podpisali pogodbo za gradnjo avtoceste Trst-Tržič -Mestre in za gradnjo odseka Palmanova-Videm. Cesta bo dolga 140 km in bo njena gradnja stala 17.5 milijarde lir.
Minister Del Bo v Moskvi
Pretekle dni je prišlo do obiska italijanskega trgovinskega ministra Del Bo-ja v Sovjetski zvezi. Ob tej priliki si je ogledal razna sovjetska podjetja ter moskovske znamenitosti. V soboto pa ga je v Kremlju sprejel sam predsednik Hruščev, s katerim se je zadržal dobro uro. Govorila sta o odnosih med Italijo in Sovjetsko zvezo ter ugotovila, da med njima ni odprtih vprašanj. Hruščev se je med drugim zanimal za povečanje italijanskega izvoza v Rusijo.
Na koncu so se tudi sporazumeli, da bosta tako Italija kot Sovjetska zveza povečali medsebojno trgovino. V ta namen bodo prihodnje leto priredili dve razstavi, eno v Moskvi in drugo v Milanu, na katerih bosta razkazali vsaka svoje izdelke, podobno kot Rusija in Amerika letos.
Kar se tiče kreditov v zvezi s posebnimi dobavami težkih strojev, za katere je zaprosila Sovjetska zveza, se bodo še podrobneje sporazumeli prihodnji mesec v Rimu.
S posebnim zadovoljstvom so v Italiji sprejeli novico o doseženem sporazumu med Italijo in Sovjetsko zvezo v zvezi z vprašanjem italijanskih ujetnikov iz druge svetovne vojne. V ta namen bo odšlo v Rusijo odposlanstvo ital. Rdečega križa ter ob sodelovanju sovj. Rdečega križa iskalo novice in podatke o pogrešanih ital. vojakih, o katerih svojci 15 let po končani vojni ne vedo ne duha ne sluha. — Tudi marsikatera primorska mati ali vdova še vedno čaka svojega sina ali moža, ki jih je Mussoloni v svoji blazni in bedasti politiki poslal na rusko fronto.
Italijansko-sovjetski sporazum o
ujetnikih v Rusiji
Med Italijo in Sovjetsko zvezo so se zaključila pogajanja o usodi italijanskih vojakov v Rusiji, ujetnikov in pogrešan-cev. Italijanski odposlanik v Moskvi in sovjetski minister zunanjih zadev sta o tem problemu dolgo razpravljala. Zaradi vojnih ujetnikov so Sovjeti pojasnili, da se na njihovem ozemlju ne nahaja noben italijanski ujetnik več, ker da so jih vse že poslali v Italijo in niso nobenega pridržali. Kar se tiče pogrešanih pa, je sovjetski zunanji minister pojasnil, da je sovjetski Rdeči križ vse naredil, da bi jih zasledil, in da je minilo že 14 let od konca vojne, kar je zadosten dokaz, da pogrešanih ni več. Vsekakor je prišlo do sporazuma, da bo v prihodnjih dneh prišlo do ponovnega, tokrat vzajemnega dela med sovjetskim in italijanskim Rdečim križem, z namenom, da bi skupno delo prispevalo k uspešnejšim rezultatom. Prav tako bo italijanski Rdeči križ od svoje strani vse naredil, da bi zasledil v Italiji, morebitne ruske pogrešance.
Italijansko zunanje ministrstvo je z zadovoljstvom sprejelo to vest, z željo, da bi skupno delo italijanskega in sovjetskega križa prineslo v toliko italijanskih družin novo upanje.
PITTERNIANNOVE IZJAVE
Avstrijski podkancler Pitterman je imel v Innsbrucku zelo umirjen govor, v katerem je med drugim priznal, da Avstrija ni moralno upravičena zahtevati pravice za južne Tirolce, dokler sama istih ne da slovenski in hrvatski manjšini: »Le če damo manjšinam v Avstriji pravice, ki jih zahtevajo ter jim pri tiče j o po mirovni pogodbi, imamo moralno pravico potegovati se za južni Ti rol!«
Upajmo, da si bodo te besede
vzeli k srcu tudi drugi avstrijski državniki ter da bodo besedam sledila dejanja.
Tega naj se zavedajo tudi gospodje pri glasilu južnotirolskih Nemcev »Dolomiten«, ki so mnenja, da se koroškim Slovencem ne sme dati pravic, ki jim gredo. Če pa bodo še vnaprej vztrajali pri svojem zmotnem stališču, naj vedo, da si s tem žagajo vejo, na kateri sedijo, ter da rušijo solidarnost med narod, manjšinami.
NAS	TEDEN
25.10. nedelja, 25. pob.: Kristus Kralj
26.10. ponedeljek: sv. Evarist, papež, m.
27.10. torek: sv. Frumencij (Žitomir), šk.; sv. Sabina, m.
28.10. sreda: sv. Simeon in Juda, ap.; sv. Cirila, dev.
29.10. četrtek: sv. Narciz, škof.
30.10. petek: sv. Jožef Cafasso, spozn.; sv. Klavdij, m.
31.10.. sobota: sv. Volbenk, šk.; sv. Krištof, m.
*
SV'. JOŽEF CAFASSO (1811-1860) je znan kot spovednik kaznjencev v Turinu, posebno še na smrt obsojenih. Znanih je
oseminšestdeset primerov na smrt obsojenih kaznjencev, katere je spremljal na vozu na morišče, potem ko jih je pripravil na smrt. Nekoč je spremljal nekega zakrknjenega; ni ga mogel pripraviti. Ko sta se peljala mimo podobe Matere božje, se je na smrt obsojeni priklonil. Cafasso je dobil nov pogum. Obsojenec se je solznih oči spovedal.
Cafassovo ime je tesno povezano z Don Boscovim, saj je bil Don Boscov spovednik.
Posebno je častil sv. Rešnje Telo in Devico Marijo. »Ob tvoji roki, Marija, hočem umreti.«
Spisal je več dragocenih nabožnih knjig.
23. pob. nedelja Kristus Kralj
Obhajamo običajni vsakoletni praznik Kristusa Kralja. — Današnji poganski svet tega praznika ne pozna in ne prizna. Za nas katoličane ima pa velik pomen. Spominja nas, da smo podaniki božji in da je naš prvi in naj višji Gospod ter Vladar Jezus Kristus. On je Kralj vseh kraljev, Gospod vseh oblastnikov, Kralj vseh katoličanov, Kralj vseh ljudi, Kralj vseh angelov in svetnikov, Kralj vseh vernih duš, Kralj hudih duhov, vrhovni Kralj in Vladar nebes in vic in zemlje in pekla, vrhovni Kralj in Vladar vsemirja in vseh časov. — Človeški kralji se ne morejo primerjati s Kristusom Kraljem. Oni so ljudje, Jezus pa Bog; oni so bili ustvarjeni, Jezus je pa kot Bog neustvarjen; oni so umrljivi, Jezus pa neumrljiv; oni so šibki in zmotljivi, Jezus pa mogočen in nezmotljiv; oni so dostikrat krivični in hudobni, Jezus je pa neskončno pravičen in dober; oni so grešni ljudje, Jezus pa neskončno sveti Bog; oni so bili često pogubonosci, Jezus je pa nosilec in delivec največje sreče; oni so neredko bili kalilci miru in netilci sovraštva, Jezus je pa vzvišeni knez miru in kralj ljubezni; oni so vladali in osvajali ljudi z orožjem in silo, Jezus pa vlada in osvaja z dobroto, ljubeznijo in milostjo; oni
so neredko sejali laž in prevaro, Jezus pa uči resnico in pravico.
Če smo dolžni spoštovati navadne ljudi, koliko bolj smo dolžni spoštovati Boga. Častimo in ljubimo v prvi vrsti našega premilega Gospoda in nebeškega Kralja Jezusa Kristusa, ki je naš najboljši Prijatelj, največji Dobrotnik in vse ljubezni vreden! On je naš Odrešenik in Učenik, naša rešitev in naša sreča, naše življenje in naše vstajenje. Njemu verujmo in Njega ljubimo! Njega molimo in Njega častimo! Njemu služimo in Nanj se naslonimo! Pri Njim in z Njim smo varni, varni za čas in za večnost. Brez Njega ne zmoremo ničesar, z Njim pa premoremo vse.
Mislimo pogosto in s pridom na kraje, kjer On biva in kraljuje: nebesa, cerkev (tabernakelj) in duša. Jezusu darujmo naše srce ! Njemu posvetimo naše življenje, delo in trpljenje! Storimo čim več za Njegovo slavo in čast! Prosimo Ga, naj pride in zavlada povsod! Naj osvoji vsa srca, vse duše in cel svet! Naj prežene vse hude duhove, zatre in pokonča vso hudobijo sveta, pokristjani in zboljša ljudi, naredi red in mir in zaneti plamen nebeške ljubezni ! In posebno danes se s ponižnim duhom in polni najbolj vdane in najgloblje ljubezni poklonimo najvišjemu Vladarju ter zakličimo iz dna srca naš dolžni slavospev: Živel Kristus Kralj!
7
V e I•	•
zmjenja L
40 milijonov amer. katoličanov
Po zadnjih podatkih je število katoličanov v Severni Ameriki naraslo na 40 milijonov, to je skoraj četrtina vsega prebivalstva.
Zapozneli duhovniški poklici
Skoraj 100 kandidatov za duhovništvo je vstopilo v novo medškofijsko semenišče za zakasnele poklice v kraju Horn v Avstriji. Semenišče je v moderni stavbi, ki so jo zgradili s prispevki avstrijskih katoličanov in podporo raznih katoliških narodov.
drugi odklanjajo to metodo. Eden od i-deologov predlaga, naj bi zamenjali propagandiste, zakaj ti niso nikdar verovali, zato vere ne poznajo in je ne znajo pobijati. Po njegovem mnenju bi bili najboljši komunistični propagandisti tisti, ki so »že ozdraveli od bolezni vere.« Posebej pa so soglasni v tem, da je treba vse storiti, da bi matere ne vzgajale krščansko svojih otrok.
Teden verskih filmov
Urad za katoliški film v Avstriji pripravlja poseben mednarodni teden verskih filmov za konec novembra na Dunaju.
Kongres redovnikov in redovnic na Cejlonu
V mestu Colombo na otoku Cejlonu so organizirali prvi kongres redovnikov, ki se ga je udeležilo nad 1000 redovnikov in redovnic. Na kongresu so govorili razni škofje. Sveti oče je zbranim kongre-sistom poslal posebno pismo in blagoslov.
Marijina cerkev v Nazaretu
V kratkem bodo začeli z gradnjo novega velikega svetišča na kraju Marijinega oznanjenja v Nazaretu. Predvideno je, da bodo gradbena dela trajala štiri leta. Svetišče bo stalo na istem prostoru, kjer so v teku stoletij kristjani zgradili pet svetišč, katere so pozneje podrli. Poleg cerkve bodo zgradili samostan frančiškanov, ki so čuvarji krščanskih spomenikov v Nazaretu.
Katoličani v Laosu
Mnogokrat smo zadnje tedne slišali govoriti o mali državici pod Tibetom Laosu, v kateri so zadnje čase vedno bolj gospodarile komunistične sile. Kratka statistika o življenju Cerkve na tem ozemlju ne bo odveč: Katoličanov je komaj 25 tisoč od dveh milijonov prebivalcev. Pred 70 leti so prišli v deželo prvi misijonarji pariške misijonske družbe za zunanje misijone , katerim so se kasneje pridružili še oblati Brezmadežne, kanadska misijonska družba z redovnicami i-stega imena. V vsem Laosu sta samo dva apostolska vikarijata. Večji so uspehi misijonskoga dela v gorskih predelih, kjer prevladuje kult duhov, dočim je mnogo težje delo v nižavah, kjer ljudstvo pripada budizmu, ki je uradna državna vera. Med znanimi katoliškimi osebnostmi dežele je finančni minister Luem. Doslej je Cerkev uživala mir pri svojem delu pokristjanjevanja.
Kdo naj širi brezboštvo?
Komunistični ideologi v Litvi so pisali v zadnjih mesecih številne članke o načinu borbe proti veri in iz teh člankov je bila razvidna različnost gledanja na ta važen problem komunistične propagande. Eni zagovarjajo potrebo znanstvenega pobijanja svetega pisma in njegovih trditev,
PIJ XII. OB PRVI OBLETNICI SMRTI i
V petek 9. oktobra se je v navzočnosti papeža Janeza XXIII. vršila žalna služba božja za pokojnim papežem Pijem XII., katerega prvo obletnico smrti smo ta dan obhajali. Pred letom dni, ob 3,52 zjutraj, devetega oktobra 1958, je vrnil svojo dušo Stvarniku po treh dneh agonije.
Nele katoliški svet, tudi nekatoliški je bil soglasen v sodbi ob njegovi smrti, da je umrl eden največjih mož sredi sedanjega stoletja. Podoba Pija XII. nam je še preblizu, da bi jo mogli videti v vsej njeni veličini. Veliki smrtniki postanejo veliki šele s časom, potem ko smo deležni njihovega dela in prizadevanja. Tako moremo reči tudi o Piju XII. Njegova dela gredo v klasje, njegovo seme, sejano v njivo človeške skupnosti in družine narodov, poganja prve sadove. Njegovo i-skreno prizadevanje za blagostanje vseh,
za socialno pravičnost, za demokratično ureditev človeške skupnosti, za mir med ljudmi: vse to postaja nam njegovim zanamcem vedno bolj jasno, kako velike poglede je imel, kako iskreno je deloval, kako je za ideale, katere je oznanjal, molil in delal, trpel in se Bogu daroval.
Skoro dvajset let je Pij XII. vodil katoliško Cerkev. Drugega marca 1939, po najkrajšem konklavu v zgodovini Cerkve, je bil postavljen na najvišje mesto kot namestnik Kristusov na zemlji in naslednik svetega Petra. Ni dvoma, da je bila doba njegovega papeževanja ena najbolj žalostnih in težkih v zgodovini človeštva. Pa še predno je postal papež, je njegova podoba bila postavljena v katoliški Cerkvi kot simbol učenosti, pobožnosti, razumevanja: vsak je v njem gledal kol nekaj gotovega bodočega papeža. Njegova
Katoliška Cerkev na Poljskem
Dunaj - Al - Kakor vse kaže, je razmerje med katoliško Cerkvijo in poljskim komunističnim režimom prišlo v kočljivo obdobje, glede katerega je težko napovedovati, kako dolgo bo trajalo in do kakšne napetosti utegne v njem priti. Vzrok za to je v izvajanju člena 7 v odloku z dne 21. decembra 1956, ki ureja odnošaje med Cerkvijo in državo. Ta člen daje oblastem možnost, da zahtevajo od škofov, naj odstavijo duhovnike, ki so o njih u-gotovili, da »delujejo sovražno proti državi«. Vlada seveda ta člen razlaga po svoje.
Minister Sztachelsky, ki je odgovoren za odnošaje med Cerkvijo in državo, je že petega junija letos zahteval od kardinala Višinskega, da mora po omenjenem členu odstraniti cerkvenega dostojanstvenika, ki je primasu zelo blizu. Tega duhovnika so zaprli leta 1951 in ga obsodili na dvanajst let prisilnega dela, a so ga izpustili in oprostili krivde po prihodu Gomulke na oblast. Gre za škofa msgr. Czeslava Kaczmareka iz Kielca. Minister je trdil, da je škof v pastirskih pismih napadal brezbožništvo ter svaril poljske kmete pred kolektivizacijo kitajske vrste. Škof je dalje poudarjal, da ima papež pravico imenovati in odstavljati kotoliške škofe. To pravico je leta 1950 priznala v posebni pogodbi s Cerkvijo tudi poljska vlada. Škof je te obtožbe zavrnil, saj spadajo taka opozorila v njegovo dušnopastir-sko dejavnost.
V sedanjem sporu gre torej za razlago dveh uradnih listin. Ali velja pogodba iz leta 1950 ali odlok iz 1. 1956? Poljski škofje so se obrnili zdaj na vrhovni državni svet, naj on da uradno razlago za eno in za drugo.
Kakor se zdi, je ta zadeva bila tudi predmet pisem, ki sta si jih zadnje čase izmenjala primas kardinal Višinski in predsednik komunistične vlade Gomulka. Minister Sztachelskv namreč obtožuje msgr. Kaczmareka tudi stvari, glede katerih so leta 1956 uradno ugotovili, da so neutemeljene. Skratka, poljski komunisti prihajajo spet na dan z obtožbami, s katerimi so Cerkev obmetavali v stalinski dobi, in to kaže, da je stanje zelo resno.
RAZNO
Mondadori je odprl novo tiskarsko podjetje
Eden največjih italijanskih založnikov Armando Mondadori, ki ima v Milanu tiskarsko podjetje, v katerem je zaposlenih 600 oseb, je sedaj odprl v Veroni drugo še večje tiskarsko podjetje. Zaposlovalo bo 1800 uslužbencev in bo dnevno lahko natisnilo 30.000 izvodov knjig. Z otvoritvijo novega podjetja bo Mondadori začel
izdajati tudi novo revijo.
Znameniti slikar Fujita je postal katoličan
Znameniti japonski slikar Cuguaru Fujita, eden zadnjih preživelih montparnaških slikarjev, je dne 14. oktobra skupaj s svojo ženo Kimijo prestopil v katedrali v Reimsu v katoliško vero. Oba sta prejela sv. krst, sv. birmo in prvo sv. obhajilo. Fujita se je odrekel svojemu prvemu imenu, ki pomeni »naslednik miru«, in si prevzel ime Leonard, ker je to ime slikarja, ki mu je najbolj pri srcu. Njegova žena Kimijo Fujita pa je pri krstu dobila ime Marija, Angela, Klara.
dajali v steklenicah. Tudi Seina, po kateri lahko plovejo tudi velike ladje, je tako upadla, da so morali ustaviti promet, ki
se je potem razvijal samo po enem pre-
kopu.
Nobelova nagrada za medicino
1959 so podelili profesorju newyorške medicinske fakultete dr. Severno Ochoaju in prof. Arthuru Kornbergu nameščenemu na Stamford University za njuno odkritje biološke sinteze nukleične kisline. Nagrada v znesku 26 in pol milijona lir, katero si bosta nagrajenca razdelila, bo izročena dne 10. decembra na obletnico Nobelove smrti. Nobelova nagrajenca sta več let skupno delala in proučevala biološke procese življenjskih molekul. Iznašla sta posebno nukleično kislino, ki omogoča naglo razmnoževanje sintetičnih protein. Čeravno je njun uspeh na znanstvenem polju velike važnosti, ne more še rešiti glavnega vprašanja, kako je nastala molekula nukleične kisline.
Zenska ekspedicija na Himalajsko pogorje je propadla
Skupina 12 alpinistk, ki je nameravala doseči enega najvišjih vrhov v Himalajskem pogorju in sicer goro Čo O ju visoko 8.143 m, se je morala vrniti, ko je bila že pod vrhom. Zajela jo je namreč silna nevihta in plaz, ki se je usul, je pokopal pod seboj dve alpinistki in dva šerpa. Življenje sta izgubili Francozinja Claude Kogan, stara 40 let, vodnica ženske odprave, in 26-letna Belgijka Claudine Van Der Stratten. Dve drugi alpinistki pa so že prej odnesli v glavno taborišče zaradi motenj, ki sta ju utrpeli v preredkem ozračju.
Smrt umetnostnega kritika Bernarda Berensona
izvolitev ni bila iznenadenje, ampak samo potrditev splošnega prepričanja, da je e-dini vreden biti postavljen na mesto prvaka v Cerkvi Kristusovi.
Pij XII. je bil ves človeški, poln sočutja do revežev in preprostih, socialno čuteči mož, ki je poudarjal v svojih nagovorih in okrožnicah, da je socialni nauk Cerkve dovolj trden, da reši pereče socialno vprašanje. Nostopal je za pravice delavcev, polagal na srce delodajalcem, naj svojim odrejenim dajo možnost ustvariti si človeka dostojno življenje, postaviti si lasten dom, vzgajati otroke in jih o-skrbeti s potrebnim za življenje. Pri avdiencah se je vedno najclalje pomudil pri delavskih skupinah, ki so skoro vedno bile navzoče. Njegova pisma za socialne tedne raznih narodov so bogata zakladnica socialnega nauka, ki ga je podrobno razlagal in tolmačil z jasnostjo in odloč-
it
Jbla
30
listi
ievr r b
tdu: in z Ust Poni iein,
Tt
Jad
fari
lob:
Is
beta
Met
Ivu
nostjo.
Pij XII. je bil svetniški človek. Kdor ga je videl obhajati svete skrivnosti, je obstal prevzet nad zbranostjo, pobožnostjo, s katero je opravljal svete obrede. Prav v pogovoru z Bogom je Pij XII. pokazal, da je res svetniški mož. Ni bil zastonj vzklik prenekaterih, da je svetnik. Zaupanje vanj, ki so ga množice imele za njegovega življenja, se nadaljuje tudi po njegovi smrti: njegov grob je vedno obiskovan od trpečih in žalostnih, stiskanih in preganjanih, ki iščejo, in ne brez uspehov, pri njegovem grobu v bližini Petrovega groba luči in tolažbe. Cerkev je zaupanje vanj odobrila s tem, da je dovolila moliti za njegovo poveličanje in povišanje do časti oltarjev. iiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii
na
N
>rv<
Jer
5.
!a \ tun tticč s ti E Voz ur. 1(
fcra
sed
ska
D
'ad
Sveta Marija, pribežališče brezdomcev, prosi za nas!
IIIIIIIIIIHMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllinilllllllllllllllll
Ukrajinsko malo semenišče v Rimu
V visoki starosti 94 let je umrl v Firencah slavni ameriški umetnostni kritik in pisatelj litvanskega porekla Bernard Berenson. Zelo mlad se je iz Litve izselil v Združene države, kjer je študiral na harwardski univerzi in pozneje prišel v Italijo s študijsko štipendijo. Za stalno se je nato naselil v Firencah. Proučeval je dela največjih italijanskih mojstrov od Giotta do Tintoretta. Leta 1894 je objavil študijo o beneškem slikarstvu, nato delo o florentinskih slikarjih v dobi renesance. Sledile so razite knjige o renesančnih slikarjih v srednji Italiji in obširno delo o italijanskih slikarjih.
Berenson je bil trezen človek, ki je motril in presojal umetnino z gledišča psihologije človeka, ki umetnino gleda. Zato je tudi ostro ocenil modernistično umetnost.
V Rimu so otvorili novo stavbo malega semenišča za sinove Ukrajincev, razpršenih po svetu, ki gojijo v srcih željo, da bi postali duhovniki. Moderno stavbo je dala zgraditi sv. Vzhodna kongregacija, ki ji je močno pri srcu duhovniški naraščaj slovanskih narodov. Novo semenišče je posvečeno sv. Jožafatu, mučencu za cerkveno edinost, in je že sprejelo 80 gojencev iz ukrajinskih družin, raztresenih po svetu. Prostora pa je v njem za 120 dečkov.
K otvoritvi so prišli ukrajinski škofje, duhovniki in verniki iz raznih delov sveta. V semeniški cerkvi je ob veliki množici bila slovesna vzhodna liturgija. Pr* sv. maši je pel ukrajinski zbor iz Utrechta na Holandskem.
Cerkev gleda v bodočnost in pripravlja misijonarje za Cerkev molka, ko bo napočila ura. Bog daj, da bi kmalu!
t
itn
vir
vo
tai
Va
Pa
Pii
st:
6i
8o
«]
ft
Pl
Pr
P;
Nagrada za dobroto
Tudi letos bodo v božični noči podelili nagrado v znesku 2 milijonov lir osebi, ki se je najbolj izkazala s kakim plemenitim, dobrim dejanjem. Župani so v ta namen dobili nalogo, naj sodelujejo pri izbiri in nato zaslužna dejanja sporočijo na sedež comitato Premio Notte di Na-tale v Milanu ulica Mazzini 32.
Svetovni evharistični kongresi
n;
S)
Suša v Franciji
V južnih predelih Francije ni bilo dežja že tri mesece. Suša je pobrala krmo, zato nastopa pomanjkanje mleka, pa tudi po-vrtnin in krompirja. Suša je vladala tudi v severni Franciji. Mesto Rouen, ki šteje 160 tisoč prebivalcev, je bilo 14 dni skoro brez vode. V Normandiji pa so vodo pro-
Velika skupna zborovanja vzbujajo vedno veliko zanimanja; pa kaj bi ne? Saj se ob takih prilikah zberejo ljudje od vseh strani. Vidi in sliši se marsikaj zanimivega. To se dogaja ob mednarodnih razstavah, športnih olimpijadah in ob različnih kongresih.
A vse to presega svetovni evharistični kongres. Saj je presveta Evharistija vez bratstva in ljubezni. Svetovni evharistični kongresi se vršijo silno slovesno. Katoličani z vseh delov sveta se srečajo, si med seboj pomagajo z največjo ljubeznivostjo. Razumejo se med seboj, čeprav eni prihajajo iz severa, drugi z juga. Čast prepevajo Bogu v eni in isti melo-
diji, čeprav vsak v svojem jeziku.
Na tak svetovni kongres se pripravlj3 Nemčija. Po veliki svetovni zablodi, ki le povzročila toliko prelivanja krvi in tolik0 nedolžnih žrtev, po veliki pokori, hoče Nemčija skupaj z vsemi narodi počasti0 Kralja miru v zakramentu ljubezni.
Kako lepo bi bilo, če bi si mogli re' zervirati kak prostorček v bližini koh' grešnega trga! Žal, so tam že več kot e°0 leto oddane vse sobe za ves čas kongres*’ Pomagati si bo treba kako drugače. Kd°f se bo udeležil te velike verske man*f° stacije, bo gotovo zelo zadovoljen.
etih
Romarica (ki je bila te na Pe‘
svetovnih evharističnih kongres1.
H)
Pred dvajsetimi leti
Kaj so delali vodilni ljudje takrat, ko so se na obzorju zbirali temni, grozeči oblaki druge svetovne vojne?
30. september 1938: Prvi britanski mi-lister Neville Chamberlein je v tem de-ievnem večeru prispel na letališče Heston f bližini Londona. Množici, ki mu na-tdušeno vzklika, pomaha z belo listino in zakliče: »Mir, častni mir je sklenjen!« -istina je sporazum, ki so ga ob dveh »noči podpisali v Monakovem Chamber-ein, Daladier, Hitler in Mussolini.
Težka napetost, ki je vse poletje težila lad Evropo, je s tem popustila, vojna nemarnost se je za hip potuhnila. Hitler je lobil Sudete, Češka je zakrvavela.
Istega dne je britanska kraljica Elizabeta s hčerkama, 12-letno Elizabeto in kletno Margaret, prisostvovala v Glasgo-fru splavitvi največje prekooceanske ladje »a svetu, »Queen Elizabeth«.
Nekaj dni prej so v Nemčiji preizkusili jrvo raketno bombo, ki jo je iznašel Wer-ler Braun in ki je dosegla razdaljo 18 km.
5.	oktober: Winston Churchill ostro graja v poslanski zbornici monakovski sporazum in ga označi kot »popoln poraz«. Zbornica podpre Chamberleina z večino: skoro s tremi glasovi proti enemu.
Električni vlak na progi Rim-Milan prevozi to razdaljo v rekordnem času šestih Ur.
10. oktober: Cehi, Judje dn socialdemokrati bežijo iz Sudetov; sledi popolna zasedba te dežele od strani nacistov. Poljska prisili Cehe, da ji odstopijo Tješin.
David Sarnoff, predsednik ameriškega 'adia, je v teh dneh dal sledečo izjavo: Televizija po hišah je sedaj tehnično Hiogoča.«
1. november: Češka tragedija se nada-I ljuje. Ogrska si prilasti po italijansko-ftemškem privoljenju del Podkarpatske Rusije, češka je v kratkem mesecu izgubila eno tretjino svojega ozemlja in svojih prebivalcev.
Francoski vojaški poveljniki so popolnoma prezrli De Gaullovo knjigo »La France et son Armee«, ki govori o moderni vojski, ki naj bi temeljila na oklop-nih vozilih in letalskih silah; medtem pa Se najvišje nemško poveljstvo zanjo živo tanima.
V tem mesecu je princ Hussein v Jordaniji izpolnil tri leta.
11. januarja 1939: Chamberlein s svojim neločljivim dežnikom prispe v Rim. Spremlja ga zunanji minister Lord Ha-iifax. Namen tega obiska je, da bi -se utrdile prijateljske vezi z Mussolinijem. »Nič Uismo dosegli,« pozneje izjavi minister Galeazzo Ciano svojemu nemškemu kolegu von Ribbentropu.
Japonski militaristi, vzpodbujeni po ev-topskih dogodkih, vržejo vlado princa Fuminara Konoye.
V Sovjetski zvezi je Anastas Mikoyan itnenovan za komisarja za zunanjo trgovino.
14. februar: Hitler prisostvuje splavitvi Vojne ladje Bismarck, ki pomeni za britansko -vsemogočno brodovje pravo izzivanje.
V Italiji je dan žalovanja zaradi smrti Papeža Pija XI.
Italijanska družba za raziskavanje vse-ftiirja je izračunala, da bi polet na luno Stal 250.000 šterlin.
15. marec: Hitler s štirimi nemškimi divizijami zasede Moravsko in Češko, izgovarjajoč se, da Čehi »preganjajo in motijo«- Nemce.
Časnikarji vsega sveta so se zbrali v Pragi, da bi popisali Hitlerjev vhod v tbesto.
Maršal Petain je kot odposlanih poslan v Burgos k Franku, ki je s svojimi četami zasedel Barcelono.
Tri dni prej je bil v Rimu izvoljen za Papeža kardinal Egenij Pacelli, ki si je Padel Pij XII. Nadškof Ronca-lli, njegov Paslednik kot Janez XXIII., je v Carigradu kot -papeški nuncij Turčije in Grčije.
23. marec: Hitler pritiska na Poljsko ža vrnitev svobodnega mesta Gdanskega Fajhu in za vzpostavitev teritorialnega Ptostu od Nemčije do vzhodne Prusije. Utvanija je od-stopila Nemčiji Memel.
2.	april: Na ta veliki petek so italijan-ske čete zasedle Albanijo, pregnale kralja ^°ga in tako vzpostavile zvezo med Ju-*°slavijo in Grčijo.
Senator Harry S. Truman zve za havanski vdor v Albanijo preko radia v SVf>jem avtomobilu na poti v Washington.
27.	april: Britanska zbornica potrdi pr-'t vojaški nabor v Veliki Britaniji. Hi-"er že naslednji dan odgovori s tem, da ^rže nemško-britanski pomorski spora-in nenapadalni, nemško-poljski pakt.
Konrad Adenauer, odvetnik in bivši župan v Kolnu, piše svoje spomine in neguje svoj vrt.
3. maj: Molotov je imenovan na mesto Litvinoma za zunanjega komisarja. Litvi-nov je Ju-d in njegova odstranitev predvideva tesnejše stike med nacisti in Sovjeti. Nikita Hruščev je imenovan za stalnega člana Politbiroja.
Dvanajstletni Fi-del Castro se nahaja na očetovih sladkornih plantažah na Kubi.
22. maj: Italija in Nemčija skleneta politično in vojaško zvezo, tako zvani jekleni pakt. Hitlerjeva vojaška moč se je v primeri z lanskim septembro-m podvojila. S češkim orožjem je opremil 35 nemških divizij in proizvodnja češke tovarne Škoda je enaka proizvodnji orožja vsega britanskega imperija.
General Franco je teden prej vkorakal v Madrid.
17. junij: V Gdanskem je minister za propagando Josip Goebbels izjavil: »Ne-obhodno potrebno je, da se to mesto priključi rajhu, in nobena sila na svetu ne bi temu nasprotovala, kajti Nemčija ni kakor druge države katerih usoda je v rokah šibkih mož.«
Na univerzi v Nevv Yorku promovira za zdravnika Edvard Salk.
10. julij: Z dvema milijonoma Nemcev pod orožjem, ki stoje nasproti Poljski, Chamberlein vznemirjen izjavi v poslanski zbornici, da -se bo postavil na stran Poljske, če bo njena neodvisnost ogrožena.
V	skriti tibetanski gorski vasici Lhamo Dhondup je štirileten -deček izbran, da postane novi Dalaj Lama.
Nikolaj Bulgani-n je imenovan za pod-ministra v Sovjetski zvezi.
23. avgust: Naoisti in Sovjeti, prej sovražniki, sklenejo z nenadnim preobratom trgovsko zvezo in nenapadalni pakt. Poljska, ki ima svoje meje na zapadu že zaprte, ne more več dobavljati orožja z vzhoda.
General Zukov, poveljnik sovjetskih sil v Mongoliji, zajame po dolgi bitki na -reki Khalka šesto japonsko armado.
Ob šestih zjutraj so začeli na mi-lanski
Mladinsko nagrado je prejel France Bevk
Na svečani akademiji Zveze prijateljev mladine, ki je bila prejšnji teden v Beogradu je prejel prvo nagrado za najboljše delo goriški rojak France Bevk in sicer za svojo knjigo »Mlado pokolenje«. Zveza prijateljev mladine pa je za najboljšo knjigo leta razglasila delo mladega hr-vatskega pisatelja Dink*a Oblaka »Modra okna«. V njej pisatelj opisuje resnične dogodke pred drugo svetovno vojno in po njej, tako kakor jih gleda otrok. Roman »Modra okna« je prvo delo mladega pisatelja.
Poldrugi milijon jugoslovanskih izseljencev
Po podatkih, ki jih je nabrala Hrvatska izseljenska matica, je po svetu razkropljenih 1 milijon 560 tisoč jugoslovanskih izseljencev. Največ je Hrvatov in sicer 930 tisoč; po odstotkih prebivalstva pa je največ Slovencev in sicer 360 tisoč. Srbskih izseljencev je 200 tisoč, Črnogorcev 20 tisoč in Makedoncev 50 tisoč. Večina jugoslovanskih izseljencev živi v ZDA in
Od AltStinga do Arsa
KOENIGSTEIN — KRAJ SREČANJA
Naš cilj ob Renu je bil Konigstein. Malokdo ve za -to mestece, četudi ima svojevrsten pomen v zmedi današnjih dni. Nahaja se kakih 20 km od Frankfurta na Meni, na nizkem griču Taunu-škega gorstva. Samo po -sebi je to neznatno mesto, če ga primerjamo z velikimi industrijskimi centri, ki jih je vse polno ob Renu na obeh bregovih. In vendar je -danes Konigstein pomenljivo duhovno -središče za zbližanje Vzhoda in Zahoda, gotovo najpomenljivejše v Za-padni Nemčiji. Do te vloge je pa prišel Konigstein čisto -slučajno.
FAHRENDE KIRCHE — POTUJOČA CERKEV
Po končani vojni -maja-junija 1945 je bil v Nemčiji povsod velik kaos. Armade vojakov so se valile od vzhoda na zapad in
stolnici -s pozlačenjem Marijinega kipa na najvišjem stolpcu.
25. avgust: Velika Britanija in Poljska skleneta prijateljsko pogodbo in potrdita že dane obljube; Hitler odloži vdor na Poljsko z upanjem, da bi se rešil Angležev.
Poljski komunist Vladislav Gomulka je v ječi v Lodzu zaradi prevratnih političnih dejanj. Gamal Abbel Nasser, ki je pred dvema letoma dovršil vojaško akademijo v Egiptu, je v Aleksandriji kot častnik egiptovske vojske. Dag Hammarskjold je podtajnik na finančnem ministrstvu na švedskem.
28.	avgust:	Velika Britanija posvari
Hitlerja, »da se mora poljska zadeva rešiti mirnim potom«. Francija zapre svoje meje z Nemčijo; v Nemčiji se začne z racioniranjem živil. Velika Britanija, Francija, Nemčija in Poljska so skoro mobilizirale svoje vojne sile.
30. avgust: Na večer 29. avgusta je Hitler izjavil, da bo sprejel poljskega od-poslanika, le če bo ta prispel v teku 24 ur s polnomočno oblastjo. Proti temu krivičnemu predlogu protestira angleški odpo--slanik v Berlinu Sir Nevile Henderson, kajti Poljska ne ve za Hitlerjeve namene. Von Ribbentrop sprejme njegov protest in mu naglo prečita 16 točk Hitlerjevih zadev. Dokumenta -samega pa mu ne izroči, ker je že pretekel rok, ne da bi se pojavil odposlanik.
1.	september: Brez vsake formalne vojne napovedi Hitlerjeve čete zasedejo Poljsko. Anglija in Francija zahtevata umik in ponovni začetek pogajanj. Hitler pa si nadene svojo uniformo iz prve svetovne vojne in izjavi: »Ne bom je odložil prej, dokler zmaga ne bo naša, v nasprotnem slučaju pa poraza ne bom videl živ.«
3.	september: Ob 9. uri predloži Anglija Nemčiji ultimatum: zaukažite umik nemških čet za 11. uro, ali pa-vstopimo z vami v vojno. Šest ur pozneje zapade podoben francoski ultimatum. Ob 11,15 sporoči preko radia prvi minister Chamberlein vsemu britanskemu imperiju: »Naša država je vstopila v vojno z Nemčijo. Bog naj nas blagoslovi in stoji na strani pravice.«
-sicer 1 milijon. Sedanja največja jugoslovanska naselbina je v Clevelandu in šteje 85 tisoč jugoslovanskih izseljencev.
V	Kanadi živi okrog 50 tisoč Jugoslovanov. Zelo veliko slovenskih izseljencev je v Južni Ameriki, kjer živi samo v Argentini 170 tisoč Jugoslovanov, po vsej Južni Ameriki pa skupno 260 tisoč.
Nova slovenska drama
Znani raziskovalec naših šeg in naše preteklosti je napisal in izdal novo slovensko dramo v verzih »Kralj Samo«. Drama nam prikazuje boje in napore Slovencev za samostojnost. Več o tem zanimivem novem delu pozneje.
DAROVI
Za Sirotišče: N. N. 500; gdč. Milka Goričan - New York 5 dolarjev.
Naj dobri Bog vsem tisočero povrne!
Za Marijin dom v Rojanu: gospa Spacal ob smrti svojega moža 1.500; ga. G. K. iz Rojana 1.000; N. N. iz Rojana 1.000; ga.
S.	T. iz Rojana 5.000; N. N. iz Rojana 1.000; ga. Z. P. iz Rojana 1.000 lir. — Vsem darovalcem Bog povrni!
z zapada na vzhod. Bile so domače nemške armade, bile so sovjetske in -satelitske. Poleg njih je bila nič manjša armada beguncev, ki so begali sem in tja. Tujci so se skušali iz taborišč in drugih zbirnih krajev čim prej vrniti na svoje domove v raznih deželah Evrope, Nemci na vzhodu so pa pred Sovjeti bežali na zapad. Od 1. 1945 do 1948 je bilo neverjetno preseljevanje, ki je zajelo 12 milijonov Nemcev. Vsi ti begunci so bili od začetka brez vsega: brez strehe, brez hrane, brez obleke in zlasti brez redne dušne oskrbe. Katoliki so -se pomešali s protestanti, ti s katoličani. Nevarnost je bila velika, da se ljudje versko izgubijo. Zato je bilo treba poskrbeti na kak način ne samo za streho in delo tem ljudem, nego tudi za dušno oskrbo. Dočim so za materialno stran skrbeli zavezniki in civilne oblasti, so cerkvene oblasti morale poskrbeti za dušno-pastirsko oskrbo razseljenih Nemcev. In zopet sc je tudi tu pokazal organizacijski talent nemškega človeka. Ker ni bilo mogoče povsod takoj zgraditi cerkva in kapel za nove begunce, naseljene po protestantskih vaseh in mestih, so si izmislili
b m m -
General Della Rovere
Končno je le prišel na -naša platna toliko pričakovani Rossel-linijev film. Umevno je, da je zanj vladala velika radovednost. Zanimalo nas je, ali je zmožen ta režiser po tolikih letih molka spet dati kaj iz sebe, ali je ta njegov zadnji trud res zaslužil zlatega leva na beneškem filmskem festivalu. Zaključek? Ce je »General Della Rovere« dobil nagrado, potem moramo reči, da je bil letošnji festival res na dokaj nizki ravni, in vprašati se moramo, kakšni so bili pač drugi filmi, ki so jih tam predvajali. Seveda nismo ostalih filmov še videli, zato ne moremo o njih še nič reči. Ko jih bomo videli in jih bomo lahko primerjali z nagrajenim filmom, se bomo morda vprašali, s kakšnim kriterijem deli žirija nagrade. Kajti lahko se zgodi (se je pač že tolikokrat!), da so drugi filmi po svoji kvaliteti veliko boljši kot tisti, ki je dobil nagrado. S tem nikakor ne mislimo trditi, da je Rossel-linijev film zanič, da nima v sebi nič takega, kar bi mu prislužilo nagrado. Ko bi to trdili, bi bili nepravični do Rossel-linija. Film ima tudi marsikaj dobrega in v njem se razodeva izkušena režiserjeva -roka. Vendar pa smo mnenja, da je v njem vsekakor premalo tistega, s čimer si film zasluži vzdevek »mojstrovina«. In film, ki dobi prvo nagrado na kateremkoli festivalu, bi moral res biti »mojstrovina«.
Vsebina filma je povzeta po istoimenski zgodbi, ki jo je napisal italijanski pisatelj Indro Montamelli. Ta je tudi sodeloval pri scenariju poleg drugih dveh scenaristov. Zgodba je v svoji zunanjosti kaj preprosta in mnogi je najbrž že poznajo. Bardone je človek, ki brez vsake odgovornosti in vesti obljublja raznim ljudem, da bo rešil njihove drage, katere so Nemci ujeli in jih bodo morda peljali v koncentracijska taborišča. Seveda zahteva za to svojo »pomoč« velike vsote denarja, ki ga potem brez izjeme vedno zaigra. To svoje delo opravlja nemoteno, dokler se sam ne ujame v past. Neki mladi ženi obljubi, da bo rešil njenega moža. Ta mu sledi, kot da mu verjame; nato pa mu pove, da so njenega moža prešnji dan Nemci ustrelili. Tako je konec Bardonovega delovanja. Nemci so medtem ubili generala Della Rovere, vodjo italijanskih partizanov. Nemški o-ficir, v čigar roke pride Bardone, predlaga le — -temu, naj se hlini, kot da je on general Della Rovere, da ga pod tem imenom tudi zaprejo. Drugače ga čaka proces pred nemškim vojaškim sodiščem. Bardonu ne ostane drugega kot da sprejme prvi predlog. V zaporu se v tem človeku, ob pogledu drugih ujetnikov in njihovega junaštva, nenadoma zbudi vest; in nazadnje, ko bi ga ena sama beseda lahko rešila, gre rajši v smrt skupaj z drugimi.
Vlogo igra Vittorio De Sica, ki je spet pokazal, da zna biti ne samo velik režiser, temveč tudi velik igralec. Tudi nemški igralec Hannes Messener, v vlogi oficirja, poda z dovršenostjo lik človeka, ki se bori med svojo vojaško dolžnostjo in človeško vestjo. Njegova italijanščina z nemškim akcentom daje temu junaku neko posebno privlačnost. Rossellini nam ni tu prikazal -le navadnega nemškega oficirja; pokazal nam ni samo vojaka, temveč tudi človeka in prav zato nam ni ta junak antipatičen. Tudi o Bardonu lahko rečemo isto. Je to strahopetec, goljuf, nepoštenjak, vendar ni hudoben. Vse svoje življenje se ni menil za druge, se ni
tako zvano Fahrende Kirche, po slovensko bi dejali Potujočo Cerkev. To je bila posebna ustanova, ki so se ji posvetili nekateri duhovniki, katerih glavna skrb je bila dušebrižništvo med katoličani, raztresenimi med protestanti, kjer ni bilo katoliških župnij in cerkva. Ti duhovniki so se vozili okrog na posebnih velikih avtobusih, ki so jih nalašč v ta namen opremili, da so postali nekake potujoče kapele. Tak voz je po svoji velikosti daljši od največjega avtobusa. V njem sta dva prostora, dve majhni sobici, kjer lahko dva spita in imata še en prostor za kuhinjo. V sredini voza se v steni odpira posebna odprtina, kjer je stalen oltar. Na ta način je v takem vozu res potujoča kapela in župnišče. Vse je zelo praktično. Duhovnik se s -tem vozilom brez težave premika iz kraja v kraj. Kamor pride, ima povsod takoj opremljen oltar; odpre vrata v steni, spusti stopnice, prižge sveče in maša se lahko takoj začne. Z vozom se lahko ustavi na prostem, v garaži, na mestnem trgu, v kleti, kjer koli in skliče ljudi k maši. Na takem oltarju sem v Koc n igs teinu maševal in moram potrditi,
zmenil za svojo vest, a nazadnje je vendarle spoznal, da obstajajo tudi vrednote, zato si je rajši zbral junaško smrt.
Film je izdelan v čmo-beli tehniki. Fotografija je vseskozi temna, zato je ozračje tistih dni prikazano naravno in prepričljivo. Celoten film preveva groza, ki je vladala v dneh, ko nisi vedel, ali boš dočakal jutrišnji dan. I-sto grozo razodeva odlična glasbena spremljava, ki daje prizorom še več življenja in pristnega dogajanja. Glasba je otožna, včasih tragična in zvesto spremlja dejanje na platnu.
Ta film nam še enkrat nudi dokaz, koliko lahko pripomore reklama. Marsikdo -sodi film le pod njenim vplivom, zato ne zna biti objektiven. Vprašanje je, kaj bi mislili o »Generalu Della Rovere«, ko ne bi bil dobil nagrade, ko ne bi bil njegov režiser Roberto Rossellini, o katerem se je že toliko pisalo in govorilo. Morda bi bil film šel mimo skoro neopažen in bi spadal k vrsti čisto navadnih filmov. Ros-selliniju je res treba priznati nadarjenost in izkušenost, a prav zato bi si od njega pričakovali, da se enkrat loti drugačne teme. Ce je že toliko let molčal, naj sedaj pokaže, da se je njegov pogled v tem času razširil preko dosedanjih meja in zajel širše obzorje.
Radio Trst A
od 25. do 31. oktobra 1959 Nedelja: 8.30 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu. — 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kronika 7 dni v Trstu - urednik: M. Volčič. — 15.20 Slovenska zborovska glasba. — 18.30 Koncert slovenskih solistov. — 20.30 Operetna fantazija. — 21.00 Pesniki in njih stvaritve. — 22.10 Koncert Ljubljanskega tria.
Ponedeljek: 14.30 Teden v svetu. — 18.00 Oddaja za najmlajše: ODDAJNIK NA O-TOKU; igrajo člani RO.. — 19.00 Utrinki iz znanosti in tehnike. — 20.30 Ambroise Thomas: MIGNON, opera v -treh dejanjih.
Torek: 18.00 Radijska univerza. — 18.10 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije; vodi Samo Hubad. — 18.45 Mariborski mladinski zbor. — 19.00 šola in vzgoja - Danilo Sedmak: »Kako naj se uči naša mladina«. — 21.00 Ilustrirano predavanje - Mirko Javornik: Zgodovina odkrivanja sveta. — 22.00 Umetnost in življenje - Dragotin Cvetko: »Ljubljanska Academia Philo-Harmonicorum«. — 22.15 Jugoslovanski skladatelji: »Slavko Osterc«.
Sreda: 18.00 Z začarane police - Marija Polak: »Planšar in divja bela koza«. — 18.10 Bruch: Koncert št. 1 v g molu za violino in orkester, op. 26. — 18.40 Slovenske instrumentalne zasedbe. — 19.00 Zdravstvena oddaja. — 21.00 GOZD, veseloigra Četrtek: 18.00 Radijska univerza. — 18.35 Slovenske narodne pesmi. — 19.00 Širimo obzorja - Tone Penko: Sprehodi po tržaških muzejih - (2) »Naravoslovni muzej«. — 21.00 Obletnica tedna. — 21.15 Simfonični koncert orkestra Trž. filharmonije.
Petek: 18.00 Lovski spomini Ivana Rudolfa - (3) »KlampLn«. — 18.10 Malipiero:
6.	simfonija. — 18.35 Vokalni kvintet Zarja. — 19.00 Sestanek s poslušalkami. —
21.00 Umetnost in prireditve v Trstu. —
22.00 Znanost in tehnika. — 22.15 Koncert tenorista Janeza Lipuščka
Sobota: 15.00 Mendelssohn: Scherzo in koračnica iz scenske glasbe Sen kresne noči. — 16.00 Predavanje - U. Urbani: »Dante in Hrvati«. — 17.00 Koncert violinista Srečka Zalokarja, pri klavirju Jelka Suhadolnik-Zalokar. — 18.00 Radijska u-niverza. — 20.30 Teden v Italiji. — 20.40 Zbor France Prešeren. — 21.00 KLAD EK, radijska drama; igrajo člani RO. — 22.00 Skladbe E. De Falle.
da je zelo praktičen, če se je treba premikati iz kraja v kraj in maševati na različnih mestih. Včasih so misijonarji morali peš in nositi s sabo vse potrebno za mašo. Kamor so prišli, so morali oltar šele postavljati, kar je bilo vedno zelo zamudno in utrudljivo. Z vozovi »potujoče Cerkve« je velik del truda in zamude odpravljen. Te vozove so nemškim katoličanom po vojni darovale nekatere holandske škofije. In zopet moramo tu poudariti krščansko solidarnost in zapoved odpuščanja. Toliko hudega so nacisti povzročili med vojno tudi holandskim katoličanom in vendar so po vojni bili ti med prvimi, ki so brez srda in mržnje velikodušno priskočili na pomoč nemškim vernikom, ko so bili v hudi stiski. — Ali ni spričo tega sramota, da so nekateri katoličani, ki pravijo, da še danes niso pozabili, kar so jim nekateri hudega storili maja 1945?
Središče te »potujoče Cerkve« je postal Koenigstein. Tu sta dve velikanski zgradbi, ki so ju uporabili za namene duše-brižništva v prvih letih po vojni.
(nadaljevanje na 4. strani)
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Kazimir Humar:
Stran 4
Misijonska nedelja v Gorici
Slovenski verniki v Gorici so se tudi letos z vsem navdušenjem odzvali trojnemu namenu misijonske nedelje: molitvi, žrtvi in gmotni pomoči. Da je ta program tako lepo uspel, je k temu pripomogla tudi propaganda, zlasti tiskana beseda. Kakor vsako leto, je tudi letos izšla »Misijonska nedelja«, letos še zanimivejša in bolj bogato ilustrirana kot prejšnja leta. Verniki so povsod, kjer so jim jo dušni pastirji nudili, z veseljem segli po njej; tam pa, kjer je letos ni bilo, so se z začudenjem spraševali, zakaj je ni.
Pri nas v Gorici so jo družbenice in fantje iz kongregacije prodajali na cerkvenih vratih pri vseh slovenskih mašah.
Popoldne pa smo imeli na Placutd običajno misijonsko prireditev. Za nobeno prireditev v letu ne vlada med Goričani toliko zanimanja kakor za to. Že dolgo pred začetkom je bila dvorana polno zasedena, tako da so poznejši prišleci morali oditi domov z upanjem, da bodo prihodnjo nedeljo ob ponovitvi imeli več sreče.
Kot prve so nastopile deklice, ki so nam ljubko lepo podale lep prizorček iz življenja afriških otrok. Sledila je igra v treh dejanjih.
Z živim zanimanjem je občinstvo sledilo pretresljivim dogodkom na odru in ni šte-dilo s pohvalami nad dobro podanimi vlogami. Mlade igralke so se odlično izkazale, pa četudi so bile nekatere prvič na odru. Zato izrekamo tudi njim najiskrenejšo zahvalo in priznanje. Zahvaljujemo se tudi vsem plemenitim goriškim darovalcem darov za srečolov, ki je tako lepo uspel.
Nova župnija na Goriškem
Na misijonsko nedeljo je g. župnik v Jamljah in Dolu razveselil svoje župljane z veselo novico, da je državni poglavar Gronchi dne 1. avgusta letos podpisal dekret, ki župniji Jamlje-Dol daje tudi civilno priznanje. S tem so v teh dveh kra-ških vaseh dosegli svojo polno cerkveno neodvisnost, saj sta postali njihovi dve vasi polnopravna župnija z vsemi pravicami. Za ljudi in tudi za sedanjega župnega upravitelja č. g. Joška Štanto je to veliko zadoščenje, kajti ustanovitev nove župnije je zahtevala veliko dela, skrbi in stroškov.
Pravno je torej župnija Jamlje-Dol ustanovljena, toda da se bo moglo v njej razmahniti v vsej polnosti tudi versko življenje, je potrebno še marsikaj. Predvsem lastna cerkev v Dolu. Sedanje gostovanje v šolskih prostorih je res samo rešitev za silo. Pridni Doljani naj zato zavihajo rokave in začnejo razmišljati, kako bi prišli do lastne cerkve. Kamen na kamen palača... Kamna imajo dosti. Ce ga začnejo skupaj spravljati, ga bo kmalu dosti za cerkev.
Poleg tega manjka v novi župniji tudi pravo župnišče. Sedanje je le v najemu in tudi ne odgovarja potrebam časa. Lani se je slišalo, da so že začeli z deli za novo župnišče. Potem pa je vse potihnilo. Ali niso morda prišle težave od strani, od koder bi jih ne smelo biti? Tako vsaj so govorili.
Tudi Jameljce čaka torej še nadaljnje delo, da bo njih čast popolna. Tako dobro zasnovane načrte za novo župnišče morajo izpeljati, da ne bodo že položeni temelji še poznim rodovom pričali o trmi nekaterih.
Seja pokrajinskega sveta
Preteklo sredo se je sestal goriški pokrajinski svet. Odobrili so organični pravilnik ter prešli na ostale točke dnevnega reda; med drugim najem posojila pri državni posojilnici v znesku 169 milijonov lir za kritje primanjkljaja za leto 1957 ter posojilo v znesku 72 milijonov lir za drugo in tretje nadaljevanje gradnje šole v ulici Diaz.
Izvolili so delegate za kongres KD v Firencah
V nedeljo 18. okt. je bil v Gorici XV. pokrajinski kongres krščanske demokracije. Predsedoval mu je predsednik glavnega ravnateljstva on. Arnaldo Colleselli, ki je imel tudi otvoritveni govor. Sledili so govori pokrajinskega tajnika in drugih predstavnikov KD, nakar so prešli na volitve, da izvolijo delegate, ki bodo v Firencah na kongresu KD zastopali našo pokrajino. Izvoljeni so bili: on. Martina, pokrajinski tajnik Gino Cocianni in Dino Ma-rocco iz Gradeža, ki vsi pripadajo sredin-sko-levičarski Fanfanijevi struji.
Trgovinska dejavnost v mesecu septembru
V mesecu septembru so izdali na podlagi italijansko-jugoslovanskega sporazuma 22 dovoljenj za uvoz v znesku 30,9 milijonov lir, ter 59 dovoljenj za izvoz v vrednosti 96,5 milijonov lir. Uvozili so v glavnem govejo živino za zakol in meso vseh vrst, fižol, apno; izvozili pa največ avtomobilskih nadomestnih delov, nadomestnih delov za kolesa, pisalne in računske stroje, fotografske aparate, hladilnike, e-lektrotehnični material, tkanine in oblačila. Krajevna trgovina na debelo in na drobno je potekala povsem normalno.
Epidemija slinavke na Goriškem
Že nekaj tednov razsaja v goriški pokrajini slinavka med govejo živino in prašiči. Pokrajinski živinozdravnik je ugotovil doslej 251 primerov obolenj med govejo živino in nekaj desetin med prašiči. Poginile so štiri živali. Med našimi kmeti pa se bolezen doslej ni še pojavila, kar je pripisati dejstvu, da so kmetje naših slovenskih vasi živino pravočasno cepili. Največ pojavov obolenj je v Furlaniji. V občini Romans in št. Lovrenc so na prefektovo odredbo cepili vso govejo živino. Jugoslovanske oblasti, obveščene o tej epidemiji, so podvzele vse potrebne varnostne ukrepe, zlasti še na obmejnih blokih.
Živinozdravnik svetuje vsem lastnikom goveje živine, ki doslej niso še cepili živine, da to store čimpreje.
Števerjan
V nedeljo 18. t. m. je umrla v naši vasi 85-letna Karolina Gravner. Bila je globoko verna žena in zvesta naročnica Katoliškega glasa. Po smrti moža je, živela v družini svoje nečakinje. Pokopali so jo v ponedeljek ob obilni udeležbi. Naj ji Bog da večni pokoj, preostalim domačim pa naše sožalje.
*
Trgatev smo zaključili. Že davno ne pomnimo tako lepega vremena, kot smo ga imeli letos za naše »bendime«. Pridelka je sicer za 15 odstotkov manj kot lansko leto, zato pa je vino boljše.
Dol
V cerkvi fatimske Matere božje v Dolu sta se v torek 20. t. m. ob lepi družbi
otrok in vnukov Mariji zahvalila za 50 let skupnega zakonskega življenja Franc in Antonija Peric. Bog jima daj še mnogo let življenja v skupni sreči!
Pogreb pok. žup. Antona Cuffolo
Na god sv. Terezije, 15. oktobra, je vladala v župniji Laze v Slovenski Benečiji tiha žalost. Po zidovih v okolici cerkve si bral lepake z napisom »Lutto parroochia-■le«, »Skupno žalovanje župnije«. Truplo pokojnikovo je vso prejšnjo noč ležalo v cerkvi in farani so hodili tja, da se od pastirja svojih duš poslovijo. Do 10. ure zjutraj se je pa zbralo v Lazah vsaj 60 duhovnikov iz šempetrske dekanije in nekaj prijateljev z Goriške in začele so se pogrebne svečanosti natančno tako, kakor je pokojni g. župnik pustil pisano v svojem testamentu. Prepovedal je med drugim vsak pogrebni spominski nagovor in je g. dekan po maši le prečital sožalno izjavo videmskega g. nadškofa faranom, ki so izgubili svojega dolgoletnega župnika, vzornega duhovnika in pastirja. Po slovesni črni sv. maši smo spremljali telesne o-stanke g. Antona na precej oddaljeno pokopališče med petjem duhovnikov in molitvijo župljanov. Tam smo videli lepo navado naših bratov iz Benečije, da so za
duhovniki tudi oni vsi pokropili pokojnikovo krsto, predno so jo pogrebci spustili v jamo. Vse se je vršilo v tihi žalosti mirno in globoko občuteno, kar se je vsem bralo na obrazih.
Naj pok. g. župnik iz nebes varuje svoje farane, ki jih je vse sam krstil in poročil v teku 40-letnega pastirovanja med njimi! Saj smo zvedeli med pogrebom, da je v noči na novega leta dan 1943 vso noč preklečal pred Najsvetejšim v cerkvi, da bi izprosil rešitev svoje fare, ki so ji podivjani vojaki zagrozili, da jo bodo naslednji dan vso požgali. Vas je ostala nedotaknjena, vojaki so morali oditi.
Sv. Višarje
Srečno smo tudi letos zaključili našo božjo pot na rožnovensko nedeljo. Kar precej romarjev je privabil lep jesenski dan.
Tudi to moramo povedati, da so dovršene nove stopnice od cerkve do Spodnjih hiš v vednost onim, ki mislijo, da se prav nič ne-pripravljamo na jubilejno leto 1960. Počasi bo že kaj več.
Na praznik Materinstva Marijinega smo si pa Žabničani zaželeli morja in smo jo mahnili pod vodstvom domačega g. župnika na božjo pot na Barbano.
Seja tržaškega občinskega sveta
Po dvomesečnih počitnicah se je pretekli teden zopet sestal tržaški občinski svet. Dr. Franzil je sporočil, da je vladni komisariat potrdil proračun za leto 1959. Bivša svetovalca Lonzo (PSDI) in Petroma (MSI) sta nadomestila odv. Miani in dr. Ferfoglia. V zvezi z nadomestitvijo Lonze z Mianijem je prišlo do diskusije, končno pa sta bila oba nova člana potrjena. Odobrili so nadalje 78 sklepov, nato še šest sklepov Acegata. Župan je pred zaključkom še sporočil, da se bo občinski svet odslej sestajal vsak teden ob ponedeljkih, in to nepretrgoma do poletnih počitnic.
Lov na glasove slovenskih volivcev
Tržaški komunisti ter »Unione Socialista Indipendente« (titovska Neodvisna socialistična zveza) so v soboto in nedeljo tekmovali v mobilizaciji slovenskih volivcev na našem področju, da bi se slovenski manjšini spet pokazali kot edini branilci njenih koristi.
Med kominformističnimi voditelji, katerim sta na čelu Vidali in Marija Bernetič, ter med prvaki USI, ki se je na Goriškem uradno združila z Nennijevo Italijansko socialistično stranko, poteka zagrizen boj, da bi druga drugi odtegnili čim več slovenskih volivcev. Komunistična partija je izkoristila peto obletnico Londonskega sporazuma, da je sklicala v Sv. Križ zborovanje slovenskih županov ter občinskih in pokrajinskih svetovalcev - komunistov. Kominformistom je to spet bila prilika, da so obtoževali vlado in vladni komisariat zaradi okmjevanja slovenskih pravic.
Po vidalijevskem vzgledu so v nedeljo tudi voditelji USI-a pripravili sejo osrednjega odbora »Slovenske gospodarsko -kulturne zveze«, katere so se udeležili tudi zastopniki Italijanske socialistične stranke iz Gorice in Vidma. Na tem sestanku so sicer omenjali dobre odnošaje med italijansko in jugoslovansko vlado — ko-minformisti so to stvar zamolčali — toda zaključili so z vrsto podobnih obtožb, kakor so jih dan prej izrekli kominformisti.
Pri obojem gre za umetno pripravljeno
KONGRESI CERKVE V STISKI
Toda nemški begunci so se v nekaj letih sistemirali. Ustanovile so se redne župnije, pozidale so se vsaj zasilne kapele. »Potujoča Cerkev« je bila na lem, da preneha z delom. Tedaj se je pojavil nov problem, in sicer problem slovanskih in drugih nenemških beguncev pred komunisti. Če so nemške begunce v nekaj letih sistemirali, je ostalo vprašanje drugih beguncev vedno odprto: domov niso marali, izseliti se dalje na zapad niso imeli vedno možnosti. In pa neprestano so prihajali in deloma še prihajajo novi iz dežel za železno pregrajo. Taki antikomunistični begunci so še vedno raztepeni vsepovsod po taboriščih zapadne Nemčije in izven njih. Kako poskrbeti za njih dušne potrebe? »Fahrende Kirche« naj skrbi zanje. Tako imamo danes dejstvo, da ustanova potujoče Cerkve, ki je sprva bila mišljena kot pomoč nemškim beguncem v diaspori, služi danes antikomunističnim beguncem po vsej Nemčiji in Koenigstein je postal središče tega dušnopastirskega dela. Zato imamo danes v zavodih v Koenigstei-nu semenišče za bogoslovce-begunce veči-
ne narodov izza železne zavese in tudi zavod za dijake srednješolce istih narodov. Poleg tega se tudi med poletnimi počitnicami vršijo raznovrstni kongresi. Med temi so se posebno uveljavili oni, ki jih Nemci imenujejo »Kongressen Kirche in Not«. Mi bi jim rekli »kongresi cerkve v stiski«. Letošnji je bil že deveti te vrste. Duša in začetnik teh kongresov je msgr. dr. Kindermann, nemški duhovnik begunec iz Sudetov. Prej je živel v Pragi in obvlada zelo dobro češki jezik. Ta mož je spoznal potrebo skrbeti za slovenske begunce izpod komunističnega jarma; dati jim šole v njih jezikih, tiskati knjige, preskrbeti jim domače duhovnike in tudi nuditi jim možnost, da se kdaj pa kdaj snidejo na skupnih kongresih, da se skupno pomenijo o skupnih težavah in zlasti da skupno za svoje trpeče brate molijo. Iz te želje so nastali ti kongresi Cerkve v stiski v Koenigsteinu, ki se iz leta v leto bolj razvijajo. Tukaj se srečujejo ljudje iz najrazličnejših dežel in jezikov. Zato so hiši nadeli ime »Haus der Begegnung«, dom srečavanja. In Koenigstein je res kraj srečavanja. Srečujejo se pa predvsem
oni, ki so postali žrtve komunističnega nasilja. Letos n. pr. so se kongresa udeležili zastopniki 29 narodnosti, predvsem begunci z onstran železne zavese, ki so prišli v Koenigstein z vseh vetrov. Za zgled naj navedem, kako je bilo z nami Slovenci. Prišli smo: eden iz Francije, trije z Goriške, šest s Koroške, dva iz Nemčije, dva iz Rima, eden z Angleškega. Z nekaterimi se nismo še nikoli videli, pa smo si bili takoj najboljši znanci. Kakor z nami, tako je bilo z vsemi ostalimi udeleženci letošnjega kongresa; prišli so z vseh strani, četudi jih je bilo največ iz Nemčije. Povem še, da so bili posebno številno zastopani Kitajci; da je bil en zastopnik tudi iz Albanije, eden iz Kerale v Indiji, kjer so prav letos komunisti začeli delati tolike težave katoličanom.
Bila je torej pisana družba kot malo-kje. Posebnost so bili zastopniki slovanskih narodov. Slišal si prav vse slovanske jezike razen makedonskega. Za poliglote je bila to edinstvena prilika, da so se lahko vadili v znanju jezikov.
(Se nadaljuje)
manifestacijo, katere namen je, da bi ena in druga skupina ohranila monopol na proteste.
V Rimu so razpravljali o tržaškem pristanišču
Na medministrskem sestanku, ki je bil v Rimu dne 15. oktobra, so bili navzoči, poleg predstavnikov tehničnih ministrstev, tudi predstavniki najvažnejših tržaških u-stanov. Proučili so številna vprašanja o razvoju mednarodnega prometa tržaškega pristanišča. Tržaški gospodarstveniki pa so od svoje strani še posebej obrazložili različne plati predloženih vprašanj, katere bodo vladni organi še nadalje proučili »v ozračju razumevanja posebnih potreb Trsta«. Potrdili so tudi pomen tržaškega pristanišča za celotno italijansko gospodarstvo.
Naslednji dan je tržaško delegacijo, ki jo sestavljajo predsednika pokrajin prof. Gregoretti iz Trsta in ing. Fisca iz Benetk, predsednika trgovinskih zbornic dr. Cai-dassi za Trst in ing. Usigli za Benetke ter predsednika pristaniških ustanov Tanasco iz Trsta in ing. Toniolo iz Benetk, sprejel minister za trgovinsko mornarico sen. Jer-volino. Člani delegacije so mu razložili gospodarski položaj obeh pokrajin, ki je v veliki meri odvisen od dejavnosti ladje-delniške industrije. Minister je vse njihove izjave vzel na znanje in odgovoril, da vlada upošteva potrebe jadranskih pristanišč in da tehnični uradi še vedno proučujejo obnovo in preureditev pomorskih zvez kakor tudi gradnjo novih ladij.
Sv. Ivan
Prihodnjo nedeljo 25. oktobra se nam obeta izredna slovesnost: prevzvišeni gospod škof bo službeno obiskal našo župnijo. Lahko si mislite, kako se ta teden vse mrzlično pripravlja na ta pastirski obisk.
Spored je sledeči: v soboto zvečer ob
7.	uri slovesen sprejem pri cerkvenih vratih; v nedeljo ob 7. zjutraj škofova sv. maša za slovenske vernike. Prav tako popoldne ima gospod škof ob 16. uri slovensko rožnovensko pobožnost. Po tej pobožnosti, ob 17. uri, obisk Marijine družbe v provincialni hiši čč. šolskih sester.
Rojan
Preteklo nedeljo smo počastili delo misijonarjev s tradicionalno misijonsko akademijo. Na s [ra redu je bilo več deklamacij, petje, dva misijonska prizorčka in govor msgr. Škerla. Med posameznimi točkami sporeda je bil bogat srečolov. Na posebni mizi so bili razstavljeni drobni kosi mašnega perila, ki so jih izdelale družbenke. za misijonarje.
Prireditev je bila slikovita in nas je navduševala za misijonsko delo. Msgr. Škerl je temeljito pokazal, kakšno naj bo naše delo za misijone.
Pri cerkvenih vratih smo razdelili 150 »Misijonskih nedelj« ter nabrali za Družbo za širjenje vere 19.200 lir.
Sedaj se bomo začeli polagoma pripravljati na škofov obisk, ki bo v naši župniji v nedeljo 22. novembra.
Slovo Doline od župnika preč. g. Franca Štuhčca
Pretekli teden smo se v župnijski dvorani poslovili od preč. g. Župnika Franca Štuhčca, kateri je deloval med nami do-
brih 10 let. Cisto na hitro roko smo se morali posloviti. Zelo nam je žal, da nismo imeli prilike se zahvaliti na bolj dostojen način za vse, kar nam je g. župnik dobrega in lepega storil v teh kratkih desetih letih.
Obilni in vidni so sadovi, ki so ostali med nami, sadovi neumornega in razumnega dela. že samo zunanje obličje Doline se je spremenilo, obličje, ki ga je pomagal ustvariti predvsem č. g. župnik. Ko se bližaš Dolini, že od daleč zagledaš ponosen zvonik, ki je bila prva ostvaritev g. župnika. Zvoniku je sledila župnijska dvorana z majhnim, a privlačnim igriščem. Končno je prišlo no vrsto tudi čedno župnišče z zelo primernimi prostori za shajanje dolinske mladine.
Mnogo je bilo težav za uresničitev teh tako potrebnih del, a g. župnik se jih ni ustrašil; nasprotno, zdelo se je, da čin1 več jih je srečaval, bolj mu je rastel pogum za nadaljnje delo. Premnogi pred leti niso razumeli razumnega dela v korist mladine. Danes, ko gospoda ni več med nami, spregledujejo in se začenjajo zavedati, kaj vse smo z njegovim odhodom izgubili. Upajmo, da nam bo g. škof poslal takega pastirja, ki bo znal nadaljevati tako lepo vpeljano delo.
Bivši g. župnik je poznan daleč naokoli kot delaven, spreten in neutruden duhovnik. Kdo ga ni imel prilike srečati na enem izmed tolikih, tako uspelih slovenskih romanj, ki bodo ostala v zgodovini zamejskih Slovencev? Ta romanja so ime-j la v g. Štuhecu glavno vodilno silo. Kdo ne ve ničesar o »Knjižicah«, ki tako lepo in poljudno pišejo o najbolj važnih življenjskih problemih, katerih izdajatelj je g. Štuhec?
Kdo ni videl g. Štuheca v prvi vrsti, kadar je šlo za verske, kulturne in narodne dobrine, od veličastnih procesij na Opčinah, preko zgodovinskega Tabora pa do poučnih predavanj, ki so se vrstile v korist naše izobrazbe in boljše vzgoje? Znano je, kako sta mu bili zlasti pri srcU rast in uspeh slovenske šole. 3e in še $ lahko naštevali polja, na katerih se je * V5o dušo gorečega duhovnika udejstvO’ val g. Štuhec; kjer je bila potreba, ie vedno in pripravno priskočil na pomoč.
Danes je g. župnik ravnatelj Marijani-šča na Opčinah. Začenja znova. Bog daji da bi mu na novem mestu uspelo vse ono delo, ki ga namerava nadaljevati v korist openske in vse slovenske študirajoče mladine. Ta iskrena in srčna želja naj bo hkrati tudi najbolj otipljiv dokaz natt globoke in tople hvaležnosti za vse dobrOi ki ga je g. župnik zapustil med nami.
Hvaležna dolinska mladina
Sv. Križ
Že dolgo se nismo oglasili v Katoliškem glasu. Seveda med poletjem ni nikjer p°" sebnih novosti. Sedaj imamo prav lep0 jesen, ki kar vabi k nam ljubitelje narave od blizu in daleč.
Med novicami zadnjega tedna lahko or menimo vesel dogodek o narodno zavedo* družini Kostnapfel-Tence. Rodila se ji je hčerkica Marija, ki jo je na misijonsK0 nedeljo krstil g. misijonar L. šavelj iz Tr' sta. Botrovala sta dr. Avgust Sfiligoj i*1 dr. Branko Agneletto, — Ge. Ines in & Tonetu vsi prijatelji najlepše čestitamo!
Pc
OBVESTILA
SLOVENSKO KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO v Gorici vabi na redni občni zbor, ki bo v četrtek 29. oktobra 19^ ob 20h v Marijinem domu na Placuti Dnevni red:
1. čitanje in odobritev zapisnika prejšnjega občnega zbora
2. poročila odbornikov
3. poročilo revizorjev
4. glasovanje o razrešnici odbornikov
5. volitev odbora, nadzornikov in razsod1'
šča
6. slučajnosti
Občni zbor je sklepčen, če je navzoč vsaj >/a članov, pol ure po sklicanju Pa je sklepčen ob vsaki udeležbi.
ODBOl1
POPRAVEK
V	nabirki posameznih župnij objavlja nih v letošnji »Misijonski nedelji« se vrinilo nekaj tiskovnih napak. Upamo, ^ jih bomo v eni izmed prihodnjih števil našega lista popravili.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolp0*, trgovski L 20, osmrtnice L 30, vei 7 davek na registrskem uradu.
Odgovami urednik: msgr. dr. Fr. ‘'rt, Tiska tiskarna Budin v Gorici
\
le
»F
Ti
ne
je
ve
m
m
m
m
m
sp
ni
in
Pi
m
st
izi
D;
Pi
vi
je
ro
m
sr
dt
kt
ga
v
ni
P<
ot
pc
V£
d(
nc
bi
kc
P<
ht
in
ta
je
P(
sl
Še
Pi
m
P<
gi
k<
sl
li(
ki
pc