IN VENDAR
Nekateri delujejo zaviralno
Papirnica Vevče želi v
dohodkovno povezova-
nje z gozdarstvom
Položaj Papirnice Vevče v novih gospodarskih razmerah je v naši občini pa tudi v sirši dru/heni skupnosli dodohni poznan. V primeri s podatki o puvprečnem stanju v gospodarstvu v vevški papimici ni znakov upadanja do-hodka. Tudi drugi pomembni ka-zalci, kot so obseg proi/vodnje, izvnz na konvertibilno tr/išce ild. so ugodni.
INadaljevanje na 3. strani
(NADAUEVANJE S 1. STRANI)
Vendar ob vseh. za (recnln opti-mizem utemeljeiiih rezlogih, vevškJ kolektiv preganja >elika zaskrblje-nost Vsi se vpraai^emo, koliko čua bono še lahko držali s surotinami, ki s« z njimi že dve leti oskrbujemo a dnevi v dan. Kaj pa, če bo v sklopn te-žavnih prizadevanj pri oskrbi z ofiiiov-nimi surovinana oekaj odpovedalo? Takrat bo proizvodnja papirja zastala ib posledice se lahko verižno slopnju-jejo do staaja, ki bo postala že lako komaj dosegtjiva neobhodno po-Iretma stopnja izvoza ncdosegljiva. KakšDt bi bila v lakem primeru pol i» povratek na sedaiqo zadovotjivo ravea poslovanja, ni jasno. Nič čudnega, d* je kolektiv Papjriace Vevče prežet z meSammi obfutld strahu pred polo-ibooi, ki jih sproli demantirajo primcr-Jalno dobri pintomi rezultati, povod za optiauzem.
Tak položaj sili k intenzivnemu ra-zmišljanju, ki v vsakem pnmeru voJi vsaj do ene zanesljivo nujne poteze: zmanjšali uvozno odvisnost z zagoto-vitvijo svojje surovinske osnove!
V obširnih samoupravnih razpravah v zvezi s srednjeročnim planiranjem razvoja se je ob poglobljenih strokov-nih pripravah izkristalizirala zamisel o gradn ji obrata za proizvodn jo beljenih lesovinskih vlaken. Obrat z zmoglji-vostjo 40.000 ton letno bi za dalj časa bistveno razbremenil uvozno-izvozno razmerje, ki je sedaj srž vevjke pro-blematike Nadalje bi proizvodnja be-ijene lesovme dvjgnila kakovmtno raven nekaterih, v svetu najbolj iska-nih tiskovnih papirjev, ki so že v proi-zvodnem programu Vevč, medtem ko bi bil velik del drugih papirjev cenejši.
Zakaj beijena lesovina in ne morda celuloz;i? Najpomembnejši arguineni v prid lesovine, ki jo mednarodm stro-kovni krogi že danes nazivajo z vla-knino 21. stoletja, lemelji na dejstvu, da je izkoristek lesne maierije pri proizvodnji beljene lesovine 90 do 95-odstoten nasproti 45 do največ •tK-odstolnegapri beljeni celulozi. Kaj pomeni enkrat večji izkoristek pri da-našnjem pomanjkanju lesa, ni po-trebno posebej poudarjali. Kot posle-dica ugodnega izkorisika lesa pa se pojavljajo še' drugc pomembne pred-nosti. kot so nepnmerno manjše one-snnževanje okolja in lastnosti vlaknine v nekaierih kakovostih kntenjih, ki jihdosegasamalesovina. Morebitnim skeplikom naljubo velja ugotoviti tudi dejstvo, da je proizvodnja leso-vine energetsko zahtevnejša od proi-zvodnje celuloze in da kvalitetnih pa-pirjev iz programa Papirnice Vevče ni mogoie izdelovati z lesovino koi edino vlaknino. Celulo?a bo torej še vedno potrebna, vendar bo veiik del seda-njega vlakninskega vnosa smiselno nadomešfen 2 lesovino.
Celovit in podroben izračun, kii^o Papirniei Vevče služil pred družbo kot poglavitni areumenl za dosego nje-nega strateškega ciija, pokaže, da je takovdanihrazmerah kt)t v daljši per-spekiivi lesovina edini izhod. Za pred-videno zmogijivosi 40.000 ton beljene lesovine bo potrebno ok. lOO.OOOkub.mlesaietno Upoštevaje znana strokovna dognanja in svoje ek-sperimenlalne i/kušnje. predvideva-
mo, da bi to količino lesa lahko sesiav-ljalo 30% smreke, 30% gozdaega bora in 40 ck Hstavcev.
Prav pri lesu, najsi je njegova struk-tura še tako ugodna — zaradi uporabe tnanj iskanih.vrst — pa se že takoj v zafetku pojavljajo težave ali formalni odpori. Oa bi se slednjih izognili in zlasti, ker se zavedamo, da Je les širie uporabna surovina za mnoge uspešne gospodarske panoge, smo Vevčani hkrati z odločitvi jo o svoji ptoizvodn ji beijene lesovine tudi sklenili, da bo potrebno nemudoma prispevati deiež k pospeševanju pridobivanja lcsne mase. Zavedamo se, da po veljavnem mehanizmu prispcvanja v odvisnosti od nabavljcnega lesa ne bomo mogli do želenega rezullata.
Papimica Vevče se je odločila za pojačano finančno vtaganje v gozdar-stvo, ki naj bi se odrazilo v intenzivira-nju sedanje gozdne proizvodnje, upo-rabe lesnih odpadkov in racionalnejše uporabe lesne mase nasploh ter osno-vanju novih gozdnih nasadov, novih plantaž hitrorastočih drevesnih vrst.
Po gozdarskih podatkih obstajajo za delovanje v vseh teh smereh pov-sem realne možnosti. Priče smo na-mreč dejstvu, da je v SR Sloveniji danes ok. 232.000 ha zanemarjenih gozdnih površin. Z vlaganjem in slro-kovnim delom hi s teh površin lahko pridobili znatni del prepotrebne nove iesne surovine. Nadalje razpolaga Slovenija z ok. 238.OOOha opužčenih kemlijskih zemljišč, ki so trenutno v različnih fazah stihijskega zarašianja Vse te povreine seveda ne morejo tvo-riti osnove za načrtovano novo goz-dar&ko proizvodnjo in bo vehk del vrnjen kmetijstvu. Toda če upošteva-mo, da dosega ph nas poprečni letni hektarski prirast gozda 4kub. m in da glede na ug ugodne naravne možnosti po mnen ju strokovnjakov te prednosti ni iluzorno povečali na Skub.m, potem bi za vevških eksistenčno po-trebnih 100.OO0kub.rn iesa dolgo-ročno polrebovali največ 12.500 do 25.000ha. To pa pomeni le 5do 10% od trcnutno razpoiožljivih opuščenih zemljišč. Ta način ne upošteva inten-zivnega gojen ja v nasadih in plantažah z letnim hektarskim prirastom 10 do ^ 20kub. m, ki bi potrebe po površinah še obcutno zmanjšal.
Povsem jasno je, da so m aktivinnie navedcnih površin potrebni denar, Ijudje in seveda \*A\». (* e smo resnično spregledali smisel dolgoročnega go-spodarjenja, kol povečini znlrjujemo, potem nam finančnib bremen v li namcn ne bi smc(o (iti ial. Kolektiv Papirnice Vevče s samoupravno spre-jetimj ^premembami in dopolnitvami srednjeročnega plana rayvoja /.a to usmeritev ninienja 20 do 30 milijonov din letno. Po vsem sodeč v dcnarju ni prwakov«ti večjth ovri. Dalje: tjudi vseh kvalifikacij jc dovo^, t zvezi z Mdjo pa ,jrav lako meniaio, da je v na^i družbi ne bi smeli maofkati Vse prej kol v čast bi si ^i skupaj, m samo Vevčani, lahVo ileli, re si z nzpoloi-Ijivim denaijem, ob sorazmerneBi višku delovne sile, ne bi npall lotm is podpreti akcije. Id rešuje 30nil9oaov dolarje« i/voza na konvettjbBno tr-/išče in 140-letno industrijsko tradid-jo. In vendar oekateri delujejo zavi-'»tao!              ini. DUŠAN KOGOJ