Leto VII 14. marec 1997 cena 200 SIT Poštnina plačana pri pošti Ravne na Koroškem iliJlil«® \mom DBIAZ OPREMA Proizvode Nove opreme Slovenj Gradec lahko pod ugodnimi pogoji kupite v vseh večjih salonih ali v lastnih prodajnih enotah: Slovenj Gradec, Pod Gradom 4, s 0602/44 185, 42 051 TOVARNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA Novo mesto, Košenice 65a, ?? 068/321 674 2380 Slovenj Gradec, Pod gradom 4 Divača, Lokev 189b, ® 067/67 615 Telefon: 0602/42-051 Ljubljana, Tbilisijska c. 83, ® 061/123 38 45 Telefax: 0602/42-153 » Maribor, Ptujska c. 97, ■zr 062/422 552 DRAVOGRAD Trgovina na veliko in malo d. d. Dravograd, Trg 4. julija 46 OD TOD - Za Vas hoc m u«t> • Vsak Dan -POVSOD UPRAVA, d.d., DRAVOGRAD tel.: 0602/83-641, 83-652 VELEPRODAJNO SKLADIŠČE, Kidriževa 8, 2380 Slovenj Gradec Tel.: 0602 42 551, 42 553; Fax: 0602 42 214 VELEPRODAJNO SKLADIŠČE, Celjska 33, 2380 Slovenj Gradec Tel.: 0602 41 157, 41 267; Fax: 0602 42 404 Karikirano m ffSMM 9 Nekoč so nas učili, da je razvoj človeške družbe tesno povezan z lastnino. Ta pa potrebuje varstvo pred zavistjo in grabežljivostjo, sice dedičem ne ostane dovolj; nujen je pravni red. V državah, kjer so vsiljevali brezlastninsko socialistično družbo, se je razpasla malomarnost. Preveč ljudi se je zanašalo na DRUŽBENO SKRB ZA BLAGOSTANJE. Premalo odgovornosti zaseje uspavalo mlade in stare. Pomladniki so imeli trden namen prevzgojiti slovenski narod, da bi prevzel odgovornost na svoja ramena. Trudili so se pred volitvami in po njih, da bi zavladali. Trojčki pa običajno ne uspevajo enakomerno... Ko je državni zbor potrdil liberalno vlado z nekaj pomladanskimi rožicami, je poslanec Janša resignirano vzdihnil: “Tranzicija se še kar nadaljuje!” Pa so nas nekateri tolažili, da smo prišli najdlje od vseh vzhodnoevropskih držav, da smo s tranzicijo pravzaprav zaključili! Ni odveč opozoriti, da nas letos čakajo še predsedniške volitve. Če se bodo pomladniki potrudili in premamili volilce, bodo zmagali s kandidatom, ki bo odločno presekal s starimi razvadami. Nekaj pa je v tranzicijskem obdobju vendarle razveseljivo. V marcu sta kar dva dneva posvečena ženski polovici naroda. Socialistični DAN ŽENA in plemeniti MATERINSKI DAN. Sreča, da si vsaka stran po svojih nagnjenjih izbere svoj praznik in ga praznuje v krogu somišljenic, brez državne in strankarske prisile. Če odkrito pomislimo, se za materinstvo odloča premalo žensk. Ni pa daleč čas, ko bodo morale ženske ponovno v boj za najosnovnejše človeške pravice (ki so v ustavi sicer napisane, v praksi pa...). Za njih uresničevanje pa sta dva praznika premalolO TIK Delojemalci • dajejo, delodajalci - jemljejo. Strah ima velike oči, pa je vendar slep. Lepo je biti ventrilokvist, če govoriš iz polnega trebuha. Čudeži so ročno delo človeških prstov. V vsaki fari je larifari. NIKO VSEBINA $ OkllS Radlje pred novim zagonom 4 $ Noži - slaba vest Slovenskih železarn 5 $ Črneških težav kmalu konec? 6 $ 0 pOStU in pripravi na veliko noč 7 $ Plesni festival v Slovenj Gradcu 8 $ ERA odpira trgovino v Radljah 15 $ Popek proslavil 4. rojstni dan 17 $ Izbrani najboljši športniki Raven in Prevalj 22 $ Huda ženska iz Slovenj Gradca 26 Na naslovnici: Mateja Mavrič Foto: Tomo Jeseničnk PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Voranc d.o.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-9(M. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tariine št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. V ospredju Brez poslovnega okusa z Okusom ■ ■ ajhujše tegobe je I radeljski Okus pre-111 življal vletu 1995. I Podjetje, ki je de-I lalo konfekcijo tudi za slovitega gospoda Adi Dasslerja in njegov Adidas (sicer dodelavne posle, pa vendar), je počasi izgubljalo delo, takratni direktor, za katerega danes utemeljeno sumijo, da je vedel, kam vodi podjetje, pa je lepo stopil v lepo državno slu bo. Tudi njegovi nasledniki, prav tako izbrani z nesrečno roko, tudi niso bili tistega kova, ki bi potapljajočo barko lahko rešili. Okus je sedaj v stečaju, zoper bivšega direktorja je kriminalisitčna služba pri UNZ Slovenj Gradec napisala kazensko ovadbo, proizvodne prostore Okusa je kupil slovenjgraški Prevent in za dobro polovico Oku-sovih šivilj bo kmalo dovolj dela. Konec leta 1995 so se v Okusu pričele vrstiti stavke, saj delavke tudi po nekaj mesecev niso dobile plač. Občina Radlje ob Dravi je z garancijami za najetje kredite večkrat pomagala, vendar za Okus takrat ni bilo rešitve. Razmere so bile tako zaostrene, da so se sami delavci odločili, da gre podjetje v stečaj. Župan občine Radlje Herman Tomažič je dejal, da je občina imela resen namen pomagati Okusu in seje z Okusovimi težavami nekaj časa ukvarjal tudi občinski odbor za gospodarstvo. “Zal v podjetju niso bili sposobni sestaviti ekipe, ki bi po našem mnenju lahko dosegla, da bi se podjetje izkopalo iz težav. Občina se je nato umaknila, ker ni imela ustreznega partnerja za pogovor. Če bi imeli ekipo, pri kateri smo vztrajali, bi šlo, vedeli pa smo, da na celotnem kolektivu pa ne more- mo graditi. Zelo nam je žal, da v tovarni niso uspeli teh reči drugače rešiti,” je v času oznanitve stečaja komentiral Herman Tomažič, radeljski župan, danes tudi poslanec v državnem zboru. Poznavalci ražmer v Okusu pa so menili, da ni naj hujša težava v tem, da je imelo podjetje za okoli 350 milijonov tolarjev obveznosti, temveč v tem, da ni bilo nikogar, ki bi skrbel za to, da bi podjetje imelo delo. Med vrsticami je to te dni ponovil tudi Rudi Krebl, stečajni upravitelj Okusa, ki pravi, da se stečaj blia h kraju, delavci pa vseh terjatev ne bodo mogli uveljaviti. KAZENSKA OVADBA ZOPER BIVŠEGA DIREKTORJA S stečajem Okusa se je ukvarjala tudi kriminalistična policija (mimogrede: pred leti je v slovenskem parlamentu bila izrečena pametna misel, da bi se morala v času tranzicije z vsakim stečajem v podjetju ukvarjati tudi kriminalisti), ki so ugotovili zelo zanimivo zgodbo o direktorju, ki je vodil Okus precej let, vse do 30. 9. 1995, ko ga je slovenski parlament imenoval za sodnika!? Kriminalisti ugotavljajo, da naj bi v preteklosti direktor namenoma navajal netočne podatke popisa nedokončane proizvodnje s tem, da je v zbirnik vnesel podatke, ki so prikazovali za slabih deset milijonov tolarjev previsoko izkazane nedokončane proizvodnje v podjetju. Kriminalisti ugotavljajo, da naj bi na ta način najodogovomejši mož v tem pretežno ženskem kolektivu v nadaljnjih poslovnih odnosih prikril realno izgubo podjetja, ki bi sicer znašala skorajda 13 milijonov tolarjev. Ti napačni podatki pa so bili nato predloženi v knjiženje knjigovodskemu podjetju Finea iz Maribora, ki je na podlagi teh podatkov izdelalo takšen izkaz uspeha, da je nato konec koncev navrglo celo dober milijon tolarjev dobička. Kriminalisti UNZ Slovenj Gradec dalje ugotavljajo, da naj bi direktor nato nerealen izkaz uspeha predložil pravnim osebam, ki so podjetju Okus Radlje nudili predvsem kra-tokoročne kredite za premostitev likvidnostnih težav in si tako s predložitvijo neresničnih podatkov o dobičku pridobival zaupanje za nadaljnjo pridobivanje kreditov. Kljub temu, da naj bi direktor vedel, daje podjetje zaradi prezadolženosti nesposobno plačila, naj bi dopustil, da se je Okus še naprej prekomerno zadolževal ob najemanju kreditov na ekonomskem, predvsem pa na sivem trgu in sprejemalo nesorazmerne obveznosti v višini obresti za prejete kredite. Te obresti so bile kajpak bistveno večje od realnih in policija je ugotovila, da so v enem primeru obresti dosegle tudi 48 odstotno obrestno mero. Bivši direktor Okusa poleg tega -tako ugotavljajo kriminalisti - naj ne bi dobro opravljal svojih dolžnosti, saj je opuščal pravočasno uveljavitev teijatev, ki jih je imelo podjetje Okus do svojih naročnikov in drugih poslovnih partnerjev. Kriminalisti sumijo, da je posledično tudi zaradi tega prišlo do stečaja podjetja in povzročitve velike premoženjske škode za upnike v višini najmanj 372 milijonov tolarjev. Zoper nekdanjega direktorja Okusa je bila na Okrožno državno tožilstvo v Slovenj Gradcu (tožilstvo v Slovenj Gradcu bo v tem primeru nemara zaradi najožjih sorodstvenih vezi verjetno izključeno iz tega postopka) vložilo kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj povzročitve stečaja z nevestnim gospodarjenjem po 233. členu kazenskega zakonika republike Slovenije, preslepitve in pridobitve kredita ali ugodnosti po 235. členu KZ in ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 240 členu KZ Republike Slovenije. NA SREČO RADELJČANOV SE JE POJAVIL PREVENT Sreča v nesreči bivših zaposlenih v Okusu pa je ta, da seje na pogorišču tekstilne industrije v Dravski dolini Komentar pojavil Prevent iz Slovenj Gradca. Družba TUS Prevent je namreč kupila Okusove prostore za dobrih 165 milijonov tolarjev in v kakšnem mesecu dni namerava Prevent v Radljah ob Dravi že organizirati proizvodnjo, kamor bodo preselili program avtomobilskih prevlek za avtomobile ford escori. Sprva bo v Radljah ob Dravi dobilo delo 150 delavcev, torej več kot polovica delavk, ki bodo v dveh izmenah izdelali povprečno 1150 prevlek na dan. Še več, po životarjenju v tekstilni tovarni Okus (delavci imajo do Okusa zaradi premalo izplačanih osebnih dohodkov z obrestmi vred za okoli pol milijarde tolarjev terjatev) se jim obeta razmeroma dobra plača, ki je nad povprečji v tekstilni branži: v lanskem letu je Prevent svojim delavcem izplačeval 15 odstotkov višje plače, kot jih narekuje kolektivna pogodba. V letošnjem letu naj bi v Radljah ob Dravi izdelali okoli 170 tisoč prevlek za avtomobile ford escori. Vse delavke, ki bodo šivale te prevleke v Radljah ob Dravi, so že na usposabljanju v Slovenj Gradcu. Herman Tomažič, župan občine Radlje ob Dravi, danes pravi, da se je izplačalo, da se je v reševanje problematike v Okusu vključila tudi občina, ki je v sistemu lokalne samouprave gospodarstvo naj ne bi skrbelo. “Občino pa še kako skrbi vprašanje nezaposlenosti, ki je v občini Radlje ob Dravi že presegla 24 odstotkov in zato je Preventov prihod v Radlje ob Dravi še toliko večjega pomena,” pravi Herman Tomažič. □ (ek) dentai PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: /PREVENTIVE /PROT ETIKE / KON SERVATI VE /ORTODONIJE (g) lek d.d. tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 1117 Ljubljana, Verovškova 57, p.p. 81 ®061 16821 161 telex: 39 403 telegram: Lek Ljubljana fax: 061 168 35 17 tVKO D!SIGN VEDEŽEVANJE - SVETOVANJE @9® □ q ©® 1 min. = 156,00 SIT Merka nt-Com d.o.o. Piše: Zlatka Strgar Strategija razvoja Slovenskih železarn do leta 2005je bila dolgo časa skrbno varovana skrivnost. Bolj, ko jo je vodstvo SŽ skrivalo pred sindikatom in mediji, več dvomov, vprašanj in napetosti je tak položaj sprožal. Danes je znana morda že tudi novi vladi, ki naj bi jo končno tudi potrdila. Izgubila pa je smisel tisti trenutek, ko se je vodstvo SŽ odločilo za prodajo družbe Noži. S prodajo ene družbe sicer strategija ne bi smela pasti, navsezadnje Noži niso tista točka, na kateri vse stoji in z njo vse pade. Toda prva domina je padla in vsaj del strategije ni več relevanten. Kaj se bo zgodilo z drugimi družbami po takšni odločitvi vodstva SŽ,je kajpak ne nepomembno vprašanje. Bodo glede na izgube prodane za marko, dolar? Bodo odločitve o usodi SŽ zgolj politične ali tudi gospodarske? Ali država Slovenija sploh hoče imeti svojo jeklarsko iitdustrijo? Prodaja najboljše družbe, ki se je na nekaterih tržiščih uveljavila z lastno blagovno znamko in ima dovolj sposoben kader, da bi si z njim lahko odpirala vrata še na nove trge, kaže na krizo menedžmenta Slovenskih železarn. Izgovor, da bo to pomagalo Metalu, je smešen, saj kupnina znaša toliko, kot bi dobili za dva portoroška Korotana. Metal, kot trdijo poznavalci razmer, ne potrebuje kupnine za Nože. Z njegovih pleč bi bilo prej treba potegniti štorski del. Samo na Ravnah bi Metal potreboval 100 milijonov mark za investicije. Če teh investicij ne bo, bo Metal v nekaj letih propadel s kupnino za Nože ali brez nje. Investicij pa ne bo moglo biti, če se država zanje ne bo odločila, kajti Metal jih sam s 130 milijoni mark letne realizacije ne zmore. Ne le hipotetično, celo precej realno je možno, da se država še zlepa ne bo odločila, čeprav bi jo to stalo mnogo manj, kot je tik pred stečajem vložila v mariborski TAM. Mežiška dolina ima v Ljubljani nizke decibele, je pred nedavnim dejal direktor Metala Brane Žerdoner. Nima niti svojega poslanca, ki bi zastopal njene interese. Ravenski železamiški sindikat SKEI in vodstva tukajšnjih družb tudi niso na isti valovni dolžini. Lokalna skupnost ima šibak vpliv na odločujoče politike. Žal je v navadi tudi to, da ministre v Mežiško dolino vabijo le ob kakšnih obletnicah in k Nojevski lipi, ne pa, ko bi bilo zares treba. V zgornji Mežiški dolini so se ljudje navadili na svinec in radonsko sevanje kot na nekaj, kar spada k njihovemu življenju, v spodnjem delu doline pa je morda še čas, da tisti, ki imajo kaj vpliva, odločno in vztrajno reagirajo na grozeči propad ravenskega železarstva, preden se na to do kraja navadimo. □ Naša anketa Od leve proti desni: Katja Felle, Hinko Gregor, Andreja Pandel, Tomaž Kolar, Aleksandra Pepevnik in Tomaž Klančnik Cùi vmm. 'ooo ČEPRAV SE KOLEDARSKO POMLAD ŠE NI NITI ZAcELA, PA TOPLI IN SONČNI DNEVI ŽE NAPOVEDUJEJO, DA BO POMLAD KMALU TU. POLEG POMLADNE UTRUJENOSTI BO PRINESLA MARSIKAJ ZANIMIVEGA IN LEPEGA. POMLAD POMENI VELIKO: JE NAJLEPŠI ČAS V LETU ZA MNOGE, PA ČAS UUBEZNI... KAJ PA POMENI NAŠIM NAKLJUČNO IZBRANIM MLADIM ANKETIRANCEM? KATJA FELLE, učenka, Pameče pri Slovenj Gradcu: Letošnja pomlad mi bo zagotovo veliko pomenila. Oče mi je obljubil, da mi bo kupil kolo in se bom tega dogodka še dolgo spominjala. Ko bom imela kolo, bom v šoli opravila še izpit in se bom v lepih pomladnih dnevih vozila v naravo, kar bo za mene najlepše. Sicer pa je pomlad nekaj posebnega, kar se ne da povedati. HINKO GREGOR, dijak, Troblje: Vsaka pomlad je izredno lepa, posebno zato, ker se človek naveliča dolge in mrzle zime. To je tudi čas ljubezni in zaljubljenih. Jaz sicer še nisem zaljubljen, kaj bo prinesla letošnja pomlad, pa še ne vem. Mogoče tudi to. Pomlad pa je lepa še zato, ker dnevi postajajo vse daljši, narava pa se spremeni v pomladno zelenje. ANDREJA PANDEL, dijakinja. Ravne na Koroškem: Pomlad je najlepši čas. Na novo se prebuja narava in je vsak dan kaj novega okoli nas. Pomlad je še posebej zanimiva takrat, ko zacveti vse, od rožic do sadnega drevja. Ob toplih pomladnih večerih je lepo iti na sprehod, kjer se človek sprosti in nauuije čistega pomladnega zraka. TOMAŽ KOLAR, dijak, Slovenj Gradec: Pomlad je začetek nekega obdobja, ko se mladi radi zaljubljamo ali pa iščemo ljubezenske vezi. Trenutno še nisem zaljubljen, kaj bo prinesla letošnja pomlad, pa še ne vem . Mogoče tudi ljubezen. Prava ljubezen je res lepa, posebno, če je lepa in topla pomlad, ko lahko ob večerih malo posediš na klopi ali greš v naravo. ALEKSANDRA PEPEVNIK, dijakinja, Slovenj Gradec: Vsake pomladi se izredno veselim, ker se prične prebujati narava, z njo pa začno cveteti rožice. Prvi pomladni teloh in trobentice, pa tudi resje že cveti, kar napoveduje, da je pomlad tu. Vračajo se ptice selivke in okoli nas postaja vse drugače. Zato komaj čakam, da bo prišla prava pomlad, je tako lepa in zanimiva. TOMAŽ KLANČNIK, delavec, Slovenj Gradec: Zame je pomlad najlepši letni čas po dolgi, mrzli zimi, ki je nimam preveč rad. Lepo je tudi poletje, posebno mesec avgust, saj takrat praznujem rojstni dan. V tem mesecu rad grem tudi na morje, je tudi mesec dopustov. Letošnje pomladi pa se veselim tudi zato, ker imam nekaj želja in bi rad, da bi se mi uresničile prav to pomlad. F. JURAČ gp©§0[I3 V začetku meseca so na prvi izredni seji sveta občine Dravograd obravnavali problematiko, ki se zadnji dve leti pojavlja na cesti Dravograd -Libeliče v Čmečah. Problematika, ki je vezana predvsem na gostoto prometa na le pet metrov široki regionalni cesti, je bila na dosedanjih sejah sveta sicer redno prisotna, ker pa svetniki iz Črneč ter člani sveta Krajevne skupnosti in zbor krajanov s takoimenovanim pavšalnim reševanjem tega problema niso bili zadovoljni, so kar nekako izsilili izredno sejo, na kateri so poleg predstavnikov lokalnih skupnosti sodelovali še pred- stavniki policije, cestnega podjetja in republiške inšpekcije za ceste. Vsi razpravljale! so bili enotni, da je gostota prometa v Čmečah zaradi koriščenja gramoza Prepih pri vas doma se® e®®ma sir®®®® [p®siroTrQ □ □ □ Od pusta do velike noči se včasih ni smelo jesti mastno - Če se nisi držal posta, si “bil pogubljen” Prvi dan po pustu, ko gredo h koncu tudi pustne norčije, se s Pepelnico prične postni čas in traja vse tja do velike noči. Včasih so se ljudje strogo držali posta, jedli so le preprosto vsakdanjo hrano, brez maščob in mesa. V postnem času so se ljudje strogo držali petkov in vsak petek do velike noči je bil za mnoge še posebej strogi post. Največji post v letu je bil veliki petek, dva dni pred veliko nočjo. Do velike sobote, ko so k žegnu nesli jedila, so se strogo postili. In kako se ljudje postijo še danes? O tem smo se pogovarjali s Karolino Sešel in njenim možem Jožetom iz Šmartna pri Slovenj Gradcu, kamor smo naš obisk namenili prav v teh postnih dneh. Sešljeva preživljata jesen življenja pri sinu Marjanu in njegovi družini. Jože je bil zaposlen pri železnici kot progovni delavec v tistih lepih dobrih časih, ko je po Mislinjski dolini še vozil vlak. Ko se spominja teh časov, ga pograbi kar nekakšna jeza, ob dejstvu, da tod ni več železnice: “Če kdaj, potem so napravili v življenju največjo oslarijo, ko so ukinili železnico, potem pa so jo še razdrli. Ta je ravno tako, kot bi človeku odvzeli hrbtenico,” se huduje Jože. Mi pa se sicer tokrat nismo imeli namena pogovarjati o ukinitvi železniške proge, pogovarjali smo se o postnem času, od pusta do velike noči. Karolina, ki ima za seboj težko, pa tudi bogato življensko pot, nam je o postu in postnih “šegah” vedela veliko povedati. “Če kar po pravici povem, v naši mladosti nismo imeli lepega življenaj. Naši starši so bili strogi in bog ne daj, da jih ne bi ubogali. Posebno strogi pa so bili, če nismo hodili v cerkev in se držali postov ” je jela pripovedovati Karolina. Kako pa se spominjate posta iz vaših otroških let? “Ko smo na dan pusta hodili v maškarah od soseda do soseda, se je velikokrat veseljačenje pusta zavleklo do zgodnjih jutranjih ur na pepelnično sredo. Takrat se je namreč začel post vse tja do velike noči. Naši starši so bili glede tega izredno strogi. Vso hrano, ki je od pusta ostala, so skrbno zaklenili in poskrili v kašče (tem smo pravili košti), kamor smo hranili žito. Bog ne daj, da bi se v času posta kdo poslužil tistih krofov ali mesa, ki je ostalo. Za zajtrk so bili nezabeljeni koruzni ali ajdovi žganci s kislim zeljem, za kosilo pa krompir ali fižol. Ob postnem času se nismo smeli niti do sitega najesti, kajti to je bil greh. Ja, tako je bilo. Ko danes pripovedujem vse to svojim vnukom, mi ne verjamejo, da je kaj takega sploh bilo mogoče.” Kako pa ste se veselili praznovanja velike noči? “To pa je bilo za nas otroke posebno veselje. Spominjam se, ko sem bila še rosno mlada, kako sem se veselila za veliko noč nove obleke. Težki so bili časi in mlada dekleta smo si novih oblek težko privoščile. Ko so se približevali velikonočni prazniki, smo imeli pri hiši vedno veliko dela. Navada je bila, da smo morali vsako leto hišo in vse prostore v njej prebeliti. Okrog hiše smo morali vso navlako lepo pospraviti in dvorišče pomesti. Ko se je bližal cvetni teden, smo radi sejali rože, da so skozi celo leto dobro in lepo cvetele. Za cvetno nedeljo smo pripravljali butare (snope), ki smo jih na cvetno nedeljo nesli k žegnu. Navada je bila, da smo med seboj kar tekmovali, kdo bo imel lepši snop v cerkvi. Od cvetne nedelje do velike noči je veliki teden, v najem pa veliki petek -strogi post. Ta dan mnogi spoh nismo jedli, še manj pili. Postili smo se vse do velike sobote. Ta dan smo k jutranji maši odnesli k blagoslovu gobe, ki smo jih med letom nabrali v gozdu. Najboljša je bila seveda bukova goba, vse druge so prehitro zgorele in marsikdaj se je zgodilo, da mnogi domov niso prinesli blagoslovljenega ognja, na katerem so v hišah kuhali velikonočna jedila. Lep velikonočni običaj je bil blagoslov jedil, ki smo jih dekleta nosile v posebno okrašenih jerbasih na glavi. To je bilo posebno praznično doživetje, katerega se še danes dobro spominjam. Sama velika noč pa je bil lep družinski praznik, ki se je ob dobro obloženi mizi zbrala vsa družina. Danes je drugače. Nagli razvoj in drugačno življenje sta mnogo lepega pahnila v pozabo. Ljudje so opustili poste in le malo je še med nami takih, ki vedo, da je post koristen zdravju tudi v tem sodobnem življenju,” pravi Karolina Sešel.O F. JURAČ Karolina in Jožef Sešel narasla, kar je povezano tudi z varnostjo tamkajšnjih občanov, predvsem otrok, za katere so svetniki iz tega območja v začetku šolskega leta le uspeli urediti brezplačne prevoze. Predsednik sveta Krajevne skupnosti Črneče Filip Vid je v razpravi povedal, da krajani ne zahtevajo ukinitve koriščenja gramoza, zaradi česar prihaja glede na preobremenjenost ceste do uničevanja, zahtevajo pa človeka dostojno življenje v kraju, kjer je med drugim tudi Koroški dom ostarelih. Glede na vse zahteve, ki so jih izoblikovali na svetih krajevne skupnosti in na zborih krajanov, je svet sprejel šest sklepov, s katerimi naj bi pričeli urejati to problematiko. Med drugim zahtevajo od Ministrstva za promet in zveze, da se cesta Dravograd - Libeliče uvrsti v program rekonstrukcij, kar lahko zahteva tudi republiški cestni inšpektor. Občina Dravograd se je v nadaljnjih sklepih zavezala, da bo zagotovila sredstva za projektno dokumentacijo za pločnik in pešpot ter izvedbo te investicije, ki naj bi jo pokrili iz naslova rente -100 tolarjev po kubičnem metru gramoza. Župan Rado Krpač naj bi v kratkem sklical sestanek s koristniki gramoza, na katerem naj bi se dogovorili o časoVnih režimih prevozov. Med zahtevami krajanov Črneč je bila tudi zahteva po obvozni cesti za tovorna vozila, s čemer bi se ta problem v večji meri rešil.To vprašanje pa bodo reševali skupaj z rekonstrukcijo regionalke in v skladu s prostorskim planom. S takimi rešitvami, ki so bile na svetu soglasno potrjene, so bili predstavniki Črneč vsekakor zadovoljni. Neglede na to pa je ob tem potrebno povedati, da je podobnih problemov na Koroškem še vsaj nekaj deset, njihovo reševanje pa je odvisno od vztrajnosti krajanov in seveda od finančnih sredstev. □ TOMAŽ KARAT PREDSTAVLJA SE [PìgSMQ OSPU© udswSsjj - §a®wo[p3 open 97, Marko in Alja sta na stop- plesalcev in plesalk, za katere boste ničkah državnih prvenstev in med- še slišali, narodnih tumiijev, Vasja in Alja sta Naši prvaki Klub smo ustanovili pred nekaj več kot petimi leti, plesalci smo mu dali ime Devžej, starši zbrani v upravnih organih kluba temeljne smernice razvoja, trenerji strokovne usmeritve in športne cilje, plesna šola pa nove in nove mlade plesalce. In plešemo - že svojo šesto plesno sezono. Plešemo po vsej Sloveniji, plešemo po evropskih plesnih prestolnicah, plešemo pa tudi po razredih, telovadnicah, šolskih avlah, kulturnih in zadružnih domovih, plešemo povsod, ker preprosto radi plešemo. Tekmujemo pogosto, treniramo dnevno po več ur, trenirajo nas kvalitetni trenerji Urša Gestrin, Matej Sagmeister, Franjo Kozar. Trdo treniramo in svoje trenerje imamo radi. Treniramo v Slovenj Gradcu, Slovenskih Konjicah, v Šmartnem ob Paki, v Murski Soboti - kajti od povsod tod smo in druži nas ples. Preko šestdeset nas tekmuje v vseh plesnih in starostnih razredih in vse boljši smo: Tomaž in Vesna sta državna reprezentanta, Luka in Mojca sta vse bližja finalom, Aleš in Daša sta zablestela na Kopenhagnu vse boljša v latinskoameriških plesih, Matic in Tadeja in Domen in Špela že močno mešajo štrene najboljšim v njihovem razredu, Peter in Tina ter Primož in Tanja so pravkar prestopili v višji rang tekmovanja, Ivan in Nastja zažigata med najmlajšimi, s Petrom in Leo smo dobili v klub prvi članski par, za njimi pa je vrsta novih in nadaijenih Dodobra smo se že vsidrali v ta prostor in čeprav ne gre vselej lahko, klub raste številčno, po tekmovalni in organizacijski plati. Bazo mu daje kvalitetna plesna šola, ki vsako leto vzgoji nove in nove zaljubljence v ples. Nismo več majhen klub in to nam priznava tudi slovenska plesna srenja. Sami pa vemo, da nikoli nismo bili majhen klub, saj smo imeli že v začetku široka obzotja, jasne cilje in dovolj volje. Majhnost je vedno v nas samih in dobri so lahko samo tisti plesalci, ki imajo široko dušo, jasne cilje, neizmerno voljo in ljubezen do plesa. V klubu delamo tako, da bi naši plesalci bili taki! Boljši ko smo, bolj smo vsidrani v ta prostor, bolj nas poznajo in priznavajo, ugodnejši je odmev sponzorjev in donatoijev in celotne javnosti. Optimisti smo, pa čeprav je ples zahteven in drag šport. Doslej smo premagali še vse ovire, saj če človek nekaj počne rad, potem to ni težko. Samo z ljubeznijo in delom pa v plesu lahko uspeš! Organizacija državnega prvenstva v latinskoameriških plesih je vrh nekega obdobja v klubu. Tega se vsi dobro zavedamo. V športni dvorani v Slovenj Gradcu bomo gostili vrh slovenskega in tako tudi svetovnega plesa. Vrhunski pari bodo pripravili enkratno plesno predstavo, kakršne na Koroškem še nismo videli. V soboto, 15. marca bo tekmovalni parket podrhtaval v ritmu sambe, cha chaja, rumbe, pašo dobla in jiva. Dodobra ga bodo pretresli tudi plesni pari KPK Devžej. Kar 26 se jih bo pomerilo v konkurenci skoraj 200 plesnih parov vseh starostnih kategorij. Dopoldanski del se bo začel s kvalifikacijami ob 12. uri, večerni, finalni del pa ob 18. uri, kjer bomo lahko občudovali po 12 najboljših plesnih parov v vseh kategorijah. Igra luči, barv, temperamenta, gibkih teles, ritma in čustev bo v vaših očeh spletla mavrico občutkov, kakršnih doslej niste poznali. To bo pravi “rej”, le da tokrat v ritmih Latinske Amerike. Kdor ga bo zamudil, bo zamudil lepo doživetje, tako kot vsak zamujen ples pomeni zamujeno priložnost! □ Rada plešem. Brez plesa bi se mi življenje zdelo pusto in prazno. Ne bi mogla brez njega. Takoj, ko sem se začela ukvarjati s tem športom, sem vedela, da nehati ne bo ravno lahko. Plesati sem začela s sedmimi leti. Še vedno plešem, stara pa sem že dvanajst let. Vprašali me boste, kaj me sploh vleče k temu, da tako dolgo in vztrajno treniram. V tem uživam, imam dobre rezultate. Če si drugi v državi, se ni tako lahko odločiti in nehati. Večkrat rečem: "Ples mi je skoraj sorodnik.” Veliko ljudi mi reče, kako dobro plešem, a le malo jih pomisli, koliko truda in denarja je za tem plesom. Tudi pri drugih športih je tako. Rekli boste: “Saj si sama kriva, sama si se odločila, da boš trenirala športni ples.” Vem, vem, da sem sama kriva. Tudi vi bi bili takšni, če bi sc resno ukvarjali s športom. Res je, da ples ni tako znan in cenjen šport kot na primer smužanje, a je zanj potrebnega toliko ali še več truda. “Malo je pritisnjena, ko se tako hvali s tem plesom,” si šepetate. Zaradi mene si lahko mislite o plesu karkoli, a povem vam, daje ples kot droga. Težko se gaje odvaditi. Če boste kdaj srečali kakšnega alkoholika ali narkomana, ga vprašajte, če se ima namen odvaditi. Zasmejal se vam bo in rekel: “Si nor! Poskusi, to je vendar najboljše, kar jc lahko na tem svetu!” Enako je s plesom in z vsemi športi. Rekla sem vam že; lahko govorite, kar hočete. Ne bom nehala plesati! Ples je močno “mamilo”, ali kot pravi naš trener: “Mi smo plcsoholiki!” Tudi jaz mislim enako. Zasvojena sem! Nihče mi ne more pomagati! Alja Cverlin Pušnik, 12 let, plesalka Pred državnim prvenstvom v Slovenj Gradcu: Aleš Pušnik: Letno gre skozi našo šolo 2000 Koroški plesni klub Devžej iz Slovenj Gradca je med slovenskimi strokovnjaki s področja plesa zelo znan. Uspehi niso naključni, vanje je vloženo veliko trdega dela, o čemer zna veliko povedati plesni učitelj Aleš Pušnik, ustanovitelj in gonilna sila kluba. Tako nam je povedal: “V meni je dolgo tlela iskrica po plesni umetnosti, vendar sem dolgo tudi iskal pravo pot. Že od nekdaj je bila moja ljubezen na športnem področju, veselilo meje smučanje, kjer sem aktivno sodeloval 10 let. Pozneje sem se vpisal v športno gimnazijo v Škofji Loki. Na željo staršev sem se vpisal v strojno tehniško šolo v Velenju. Tista skrita iskrica po sreči (plesna umetnost) se je v Velenju strokovno razvila. Tam me je pritegnil plesni klub, v katerem sem se hitro znašel in pričel žeti uspehe. Spominjam se prvega nastopa na plesnem tekmovanju leta 1982. Pozneje sem deloval v Ljubljani in Mariboru. Moje izobraževanje seje nadaljevalo na pedagoškem področju in tako sem leta 1986 opravil vse izpite za plesnega vaditelja. Služba v Gorenju je ostala, a sem veliko časa posvetil tudi vadenju mladih plesalcev. Če si kdo zamišlja, da so ti moderni standardni plesi lahki, se moti. Tu se zahteva trdna volja in moč premagati napore, ki so večkrat zelo težki. Ustanovili smo Plesni klub Devžej, iz male skupine je nastala priznana ekipa. Ponosen sem na naše plesalce, saj so že mnogi uspešni v slovenskem in svetovnem merilu. Imamo dober kader, pričenjamo v otroških vrtcih, pozneje se delo nadaljuje v osnovnih in srednjih šolah. Prijavljenih je tudi veliko odraslih, zato smo v petih letih ustanovili plesni kolektiv, ki je danes med petimi najmočnješimi klubi v Sloveniji. Uspešno smo nastopili v številnih državah: Danski, Veliki Britaniji, Avstriji, Italiji ter na odprtih prvenstvih v Londonu. Vredno je povedati, da je lansko leto naša ekipa zmagala na turnirju v Sombotelu, kjer so bili konkurenčni partnerji iz petih držav. V svetovnem merilu se bosta turnirjev udeležila naša najboljša plesalca Tomaž Vratar in Vesna Šošter. Ponosni smo na svoje dosežke, saj smo doslej izučili že preko 10.000 plesalcev, letno 2000.”Q Viktor Levovnik V Sloveniji se redno odvija množica narodnozabavnih prireditev, od katerih so mnoge že kar tradicionalne. Le Koroška je bila nekakšna prazna lisa na tem področju, a od prve marčevske sobote to ni več, saj so ljubitelji te glasbe le dobili svoje srečanje - festival polk in valčkov. Dokaz, da so si naši ljudje takšno prireditev želeli, so bile že nekaj dni prej razprodane vstopnice in res do zadnjega kotička napolnjena dvorana v Šentljanžu. Očitno so bili nad idejo navdušeni tudi ansambli, saj so se številno odzvali vabilu in so se na nastope dobro pripravili. Prvi koroški festival polk in valčkov sta organizirala Koroški radio in KS Šentjanž pri Dravogradu. Od podobnih festivalov se je naš ločil po zahtevi, da so morali ansambli pripraviti po eno skladbico s šaljivo tematiko in z zanimivo izvedbo. Ansambli so to sprejeli z navdušenjem, občinstvo pa se je nasmejalo do solz. V teh resnih časih pa tudi to nekaj pomeni! Odziv ansamblov je bil dober iz cele Slovenije, dodatno ga je humorno obarval Klemen Košir. Skladbe je ocenjevala petčlanska strokovna žirija, ki ji je predsedoval vodja našega najstarejšega narodnozabavnega ansamble Štirje kovači -Franc Šegovec, s člani Jožetom Galičem, Adijem Smolarjem starejšim, Mitjem Šipkom in Igorjem Podpečanom. Komisija je prvo nagrado (120.000 SIT) dodelila ansamblu Ekart, ki je imel v skladbi “Kdor živi, greši” ne le šaljivo, temveč že kar pregrešno vsebino, drugo nagrado (60.000 SIT) je prejel Ansambel bratov Poljanšek, tretjo (30.000 SIT) pa so si razdelili Frajkinclarji in Gorenjski muzikantje. Svojega zmagovalca je izbralo tudi občinstvo, njihova srca je najbolj ogrel Ansambel bratov Poljanšek iz Tuhinjske doline. Prvi koroški festival polk in valčkov je tako v celoti uspel, čeprav se ga ni udeležil nobeden od bolj znanih koroških ansamblov - nekateri so menda dvomili v njegov uspeh. Znani ansambli iz drugih krajev teh predsodkov niso imeli. Domov so se vračali zadovoljni, z obljubo, da se prvo soboto marca 1998 spet srečajo .□ D. V. ftiedveciji K ViCis* Mrmrn. ki n nOVM'111 : NOSI MUJVI (OZI NA IKAfcl : i.OOv mi ; i bni: ».Alivi: Oktet za otrcke Znamenite akcije prodajanja medvedkov v Cankarjevem domu v Ljubljani so se udeležili tudi člani slovenjgraškega okteta Lesne. Možje pa niso le statirali, saj so s koroškimi pesmimi dodobra ogreli obiskovalce dobrodelne prireditve, za pediatrično kliniko pa so prispevali tudi “svojega medvedka” z vijoličnim medaljonom. Dober glas gre v deveto vas! ■asm piKšiiaiJiK = ip®ìfia=3®iSa s®®^\(ìì Še pred zadnjo vojno so razni obrtniki prišli na dom izdelat, kar je kmečki človek na podeželju potreboval. Pri tej potujoči obliki obrti so dolgo vztrajali krojači. Še vedno pa je veliko opravil, ki jih je mogoče narediti na domu, če imamo le pravega mojstra za to. In prav tak mojster je JAKA PEČNIK, ki smo ga srečali pri Branjelu na Kozjem vrhu, kjer je bil na “šteri”, kot so včasih rekli. Na vprašanje, kje domuje, je šegavo odvrnil: “Povsod, kjer so dobri in pošteni ljudje.” No, da se boje razumemo: Jaka, ki bo kmalu odložil osmi križ trdega življenja, je izvrsten sodar, samouk z dolgoletno prakso. Čeprav je Jaka najraje izdeloval sode za mošt, mu je ratalo še marsikaj drugega. Prav do obisti je poznal mehanizem le še redkih potočnih mlinov, katere so, kolikor jih ni propadlo v grapah, preselili v ustrezne prostore blizu doma in jih poganja elektrika. In, če seje v mlinu kaj polomilo ali zaškripalo, ga je Jaka brž spravil v pogon. Pa tudi povsem nov mlin je že sestavil od nog do glave. Pa tudi skrinje za žito je izdeloval (pri nas jim pravimo košti), ki so lahko bile zelo različnih velikosti, v katere se je dalo nasipati in shranjevati na desetine meric žitar- ic. Ko je Jaka opravil naročilo pri enem kmetu, ga je že čakalo naročilo drugje. In tako je vandral s svojim orodjem kar po širnem delokrogu dravograjske občine, tudi daleč izven nje. Dobro delo se sicer samo hvali, vendar pa mora biti za dobro posodo tudi dober les, počasi razščen ter dobro presušen. Iz slabega materiala ne moreš kaj trpežnega narediti kot iz “dreka puter ne”, pristavi Jaka. Čeprav se ni branil popravila starih sodov, je rajši izdeloval nove, katerih je naredil kar precej desetin šele po srečanju z Abrahamom. Lahko mu verjamemo, da izdelava sodov ni preprosta stvar. Potrebno je dobro nabrušeno orodje ter natančnost; če k temu prištejemo še dober material, lahko sodi služijo svojemu namenu več desetletij. In če na kratko preletimo knjigo njegovega življenja, zvemo, da mu kot kmečkemu rejenku v mladosti ni bilo posebej lepo. Med vojno so ga Nemci z domačimi vred selili v Srbijo, odkoder je pobegnil nazaj v Slovenijo, a so ga Nemci ujeli ter ga odvedli v taborišče, odkoder se je po vojni srečno vrnil v svoj domači kraj. Po tem je nekaj let pomagal doma pri Naberniku in pri drugih kmetih. Ko sem ga vprašal, kje in kdaj se je naučil vseh teh obrti, je povedal, da ga je po naključju povabil kolarski mojster Florijan Herman iz Gortine, da mu ob nujnih naročilih na grobo obdela lesne elemente. Ker mu je šlo delo dobro od rok, ga je povabil, naj še pride in tako se je vedno pogosteje oglašal pri njem. Kot pravijo: vaja dela mojstra in ob vestnem delu se tudi starejši človek kaj nauči, če ima le voljo in talent za to. V poznih letih se mu je zdelo, da je za stalno zaposlitev že prestar, zato je svoje znanje preiskusil v praksi pri kmetih na podeželju. In že kmalu so podeželani spoznali, da bo za njihove potrebe kar dober obrtnik. Naročila so začela deževati. Tako je bil Jaka poleti in pozimi preskrbljen z delom, hrano in nočitvami. Ob vsem tem je Jaka še prijeten sogovornik, vsak pogovor zna šaljivo zabeliti. Rad je imel otroke in tudi otroci so ga imeli radi. Ko se je odpravljal drugam, so ga radovedno spraševali, če se bo kmalu vrnil. Pa vendar z leti tudi moči opešajo in treba je bilo misliti na bolj stalno domovanje. In tako si je poiskal zatočišče v domu starostnikov v Črnečah, kjer sedaj že nekaj let zadovoljno preživlja jesen življenja. Z branjem si krajša čas ali pa se pogovarja s svojimi novimi prijatelji. Poleti pa si vzame par dni “dopusta” in pobegne v hribe, da svojim prijateljem popravi kakšen sodček...□ Turistično društvo Slovenj Gradec je lansko leto praznovalo 25-letnico delovanja, združuje pa kar 300 družin in skozi leto pripravi precej prireditev. Društvo si bo letos prizadevalo razširiti svojo dejavnost tudi na zaselke ob mestu. Največja odmevnost bo vsekakor prireditev Odprta vrata Slovenj Gradca, ki bo povezana s 730. obletnico pridobitve mestnih tržnih pravic in bo od odprtja mednarodne razstave Mesta glasnikov miru v galeriji likovnih umetnosti. Poleg ustaljenih prireditev bodo organizirali furmanski dan v Podgorju, razne slikarske kolonije, vaška skupnost Sele bo pripravila Meškove dneve, s čimer bodo pesnika in pisatelja Ksaverja Meška bolje predstavili domačinom in tujim obiskovalcem. Posebno se naj bi posvetili izobraževanju mentorjev v osnovnih in srednjih šolah, za prebivalce pa bodo mesečno organizirali predavanja o turistični dejavnosti. Na letnem zboru je turistično društvo podelilo veliko plaketo venetskega konja Glasbeni šoli Slovenj Gradec (na sliki). Malo zlato plaketo venetskega konja so podelili g. Franju Jurjecu, dr. Dragu Plešivčniku in Kulturnemu društvu Stari trgJJ S. Hovnik SQjjQQy] W (Icpa^sm V Slovenj Gradcu je prevzelo organizacijo tradicionalnega Jožefovega sejma turistično društvo. Letos je sejem potekal na južnem delu glavnega trga, na trgu Svobode in Vorančevem trgu. Sejemske pravice Slovenj Gradca segajo že v daljne 1251 leto. Zato je prav, da se prireditve nadaljujejo in še intenzivneje posegajo v smislu kulturne prodaje, predvsem domače in umetne obrti.O S.H. Podvelka - Ribnica [puatFsiilaiijja Na zadnji seji sveta občine Podvelka - Ribnica so svetniki potrdili zaključni račun proračuna občine za preteklo leto. Lanskoletni proračun je znašal dobrih 293 milijone tolarjev, le 269 pa so jih porabili, tako, da so poleg sredstev, ki so jih v lanskem letu ob delitvi dobili s strani Stanovanjskega sklada Radlje, prihranili še osem milijonov tolarjev. To pomeni, da je skupen prihranek iz lanskega leta znašal 23 milijonov tolarjev. V občini so kar polovico celotnega proračuna namenili v investicije in investicijsko vzdrževanje s področja komunalne in cestne infrastrukture, pri čemer so krajani s svojimi prispevki sodelovali kar v višini enajstih odstotkov celotnega, za investicije namenjenega zneska. Svetniki so dali še soglasje k ustanovitvi Javnega komunalnega podjetja Radlje in ob tem sprejeli sklep, da se mora dejavnost komunalnega podjetja ohraniti in se po možnosti še razširiti. Na seji so se svetniki seznanili s težko lividnostno situacijo v podjetju Lesna - Lesna predelava Podvelka, župan in predsednik sveta pa sta sprejela še pobudo vaških skupnosti o skupnem sestanku in dogovoru o njihovem financiranju, kar bodo dogovorili na skupnem sestanku.Q TOMAŽ KARAT Konec februarja se je skupina članov Društva varnostnih inženirjev iz Velenja in Pomurja v okviru strokovnega izobraževanja mudila na obisku pri kolegih Biroja za varnost pri delu ravenske železarne. Direktor podjetja, Člani DVIT Velenje in DVIT Pomurje pred Železarno Ravne dipl.ing. Mirko Vošner in tehnični direktor železarne sta kolega sprejela zaradi interesnega povezovanja in sodelovanja, predstavila sta model službe in ukrepov za varovanje zdravja in življenja delavcev - železarjev. Člani DVIT Pomurje in Velenje, ki sicer že nekaj časa dobro sodelujejo, so si z zanimanjem ogledali proizvodnjo jekla in ob tem ugotovili, da imajo v svojih kolektivih veliko lažje delo, boljše delovne pogoje in varnejše delovne razmere. Ker je osnovna naloga društva strokovno izpopolnjevanje varnostnih inženirjev, so se ob obisku železanre dogovorili še za podobna strokovna srečanja in izmenjavo izkušenj.□ Tekst in foto: Jože Miklavc pAuniÈsua V bolnišnici Slovenj Gradec je v desnem prizidku proti.kirurgiji od oktobra lani odprt pedikerski salon Marjane Kresnik. Namenjen je bolnikom, ki si sami težje postrižejo nohte, odstanijo otiščance, kurje oči in kožne žeblje. Namenjen pa je tudi zunanjim obiskovalcem. V salonu se uporablja kozmetika za nego nog GEHWOL. Od januarja pa je salon namenjen tudi diabetikom, ker je pedikerka dodatno strokovno usposobljena za nego diabetičnega stopala. Pri diabetični nogi je zelo važno, da se redno odstranjuje trda koža, otiščanci, kurje oči in redni pregledi pri pediketju, saj tako ne bo prihajalo do komplikacij na nogah, ki jih povzroča diabetes. Gospa Marjana Kresnik rada pomaga vsem, ki jih pestijo težave z nogami, zato le korajžno stopite v njen sodobno opremljen salon.O V. Levovonik Ob 8. marcu, dnevu žena, je Liberalna demokracija Slovenije vsem slovenskim porodnišnicam poklonila nove hitre termometre Termoscan. Bolnišnici Slovenj Gradec so darilo predali predstavniki LDS s Koroške, v sodelovanju s podjetjem Corona v petek, 7. marca (na sliki). Posnetek: Franc Jurač Urkovo posestvo leži v Tolstem vrhu nad sv. Križem pri Dravogradu. Posestvo meri 22 ha in je bolj v strmem. Preden prispeš od sv. Križa do Urka, te najprej pozdravi mogočna razvejana lipa, na katero je pripeta kapelica s križem. Lipa je zaradi svoje častitljive starosti tudi spomeniško zaščitena. Na pobudo gospe Milene Cigler so poskrbeli za njeno obnovo pod strokovnim vodstvom. Urkova Lenčka jih šteje že 86 in še vedno gospodari na Urkovem gruntu. V štali ima še osem glav živine. Pri večjih delih ji priskočijo na pomoč hčerke z družinami, ki sicer stanujejo v Dravogradu. Lenčka se rada spominja mladosti: “Čeprav je bilo bolj trdo, sem le kakšno nedeljo našla čas in šla v kino. Sedaj bolj gledam televizijo. Rada pa še grem na izlete, ki jih organizirajo upokojenci. Včasih smo imeli zelo veliko sadja, ki pa se suši, saj se je v zadnjih nekaj letih posušilo preko pedeset dreves.” Lenčka pa kljub svoji živahnosti le ne zmore več vsega dela. Kako prav bi na Urkovem gruntu, kot na mnogih hribovskih kmetijah, prišla mlada delovna sila, pričajo gospodarska poslopja, ki jih je že močno načel zob časa. A Lenka je v svoji majhni kašči, kjer biva, kar zadovoljna.□ Vančy- Dravogrod: PSU USU Konec februarja je Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov iz Dravograda imel letni zbor članov, ki pa je bil letos še posebej zaznamovan. Praznovali so namreč peto obletnico svojega delovanja v kraju. Predsednik Jože Kladnik je predstavil delovanje stranke v kraju za obdobje lanskega leta, pa tudi dosežke obdobja vseh petih let. Kot najpomembnejše je poudaril dobro sodelovanje v občinskem svetu in pridobitev lastne pisarne za občinske in regijske potrebe. Šestim najzaslužnejšim članom so podelili priznanja. Za popestritev kulturnega programa je poskrbel tudi mladi harmonikar iz Ojstrice, Miran Ošlovnik. Pesmi iz svojega opusa je prebiral Jane/. Jurič, ki je posebej za ta namen napisal pesem o Dravogradu. V imenu stranke je zbor pozdravila glavna tajnica SKD, gospa Hilda TovšakJ Vančy- USPELA NOVOST: Nieros Metal Slovenj Gradec je uspel pritegniti slovensko mesarsko srenjo Prizadevni organizatorji iz podjetja Nieros Metal so na sončno marčevsko nedeljo pripravili prve zimske športne igre za mesarje in mesnopredelovalna podjetja Slovenije na Kopah na slovenjgraškem Pohorju, na katere so uspeli privabiti preko 50 udeležencev iz vse Slovenije. Prej kot športni je bil namen srečanja družabnega značaja, kar naj bi po načrtih pobudnikov akcije postala tradicionalna oblika prijateljskega druženja proizvajalcev mesnopredelovalnih izdelkov (tako družbenega kot privatnega sektorja) iz cele države. Eden "najmočnejših " slovenskih mesarjev. Tone Arvaj iz Kranja, si je na mesarijadi prismučal tretje mesto Da je namen Nierovcev v celoti uspel, so kazali zadovoljni obrazi vseh udeležencev, ki napovedujejo za prihodnjo zimo še večjo udeležbo. Na Kopah so se mesarji pomerili v veleslalomu in v sankanju, najboljšim pa so bili podeljeni lepi pokali in medalje, ki so sijih s svojim trudom zagotovo zaslužili. Priznanje pa so si zaslužili tudi slovenjgraški organizatorji, saj so v praksi dokazali, da se da z malo dobre volje učinkovito utrditi vezi med proizvajalci kakovostne opreme za mesno predelavo in njihovimi uporabniki. Vse skupaj - tudi dobra volja -pa vodi k dobrim izdelkom, po katerih slovenski trg že zdaj slovi.Q -Vik 22© 2z?\ V Dravogradu je v začetku marca potekal regijski posvet predstavnikov Republiškega odbora ZZB Slovenije in predstavnikov borčevskih organizacij Mežiške, Dravske in Mislinjske doline. Sejo je vodil podpredsednik Republiškega odbora Bojan Škrt, ki je med drugimi pozval navzoče, naj se udeležijo referenduma za gozdove in preprečijo vračanje gozdov tujcem.O S.H. (M 3 Komisija za promet pri občini Mislinja ugotavlja, da so bili poleg preventive opravljeni tudi koraki za izboljšanje varnosti v cestnem prometu z nivojsko dvignjenim pločnikom pri OŠ Mislinja ter talno signalizacijo. Pričeli so tudi s postavitvijo prometnih znakov za označevanje začetkov in koncev naselij. Precej težav povzročajo razposajeni posamezniki, ki podirajo in uničujejo prometne znake in kole za označevanje roba vozišča za zimsko službo. Škoda je kar precejšnja in če ne najdejo povzročiteljev, jo utrpi občinski proračun.□ RadoJeromel VEDEŽEVANJE - TAROT I min. = 156,00 SIT NON - STOP Bia^ažQQ3(2Q Nostalgičen prikaz dragocenosti, med njimi Dalmatinova Biblija iz leta 1584 Koroška osrednja knjižnica dr.Franca Sušnika že skoraj pol stoletja domuje v prostorih ravenskega gradu. Razvijala se je ob gimnaziji, “da bi Korošcem približali svet.” Poleg osnovnega poslanstva se v njenih prostorih odvijajo še razne kulturne prireditve. Razstavo v Likovnem salonu so ob slovenskem kulturnem prazniku poimenovali “Iz zakladnice koroške osrednje knjižnice". O njej direktorica ustanove Majda Verčko - Kotnik : “Ves čas razstave so si Korošci imeli priložnost ogledati dragocene in redke knjige, rokopisna dela in rokopise, umetniška dela znanih slovenskih slikarjev in kiparjev, stare listine in fotografije, staro grajsko pohištvo, freske in panjske končnice. Dragoceno starejše knjižno gradivo, ki je za identiteto Koroške, naše in zamejske, izredno pomembno, v tako velikem obsegu še ni bilo predstavljeno širši javnosti. Običajnemu bralcu ali obiskovalcu knjižnice je namreč gradivo skoraj nedostopno, saj ga knižnica hrani in varuje v posebnem oddelku. Najdragocenejša in najstarejša knjiga je vsekakor Dalmatinova Biblija (1854), ki jo je koroška družina skrbno čuvala in ohranila današnjemu rodu. Koroške gradove si lahko ogledamo v Valvasorjevi Topographia Carinthiae iz leta 1688, ob njej je Slava Vojvodine Kranjske (1689), Megiserjeva Annales Carinthiae iz leta 1612. Črnjanski rokopis iz 17. st. priča o rabi slovenščine v Mežiški dolini, tu so znameniti Korošci: rokopisi bukovnika Andreja Šusterja - Drabosnjaka, Cerkvene pesmi Mavrerja Lukasa, za bralce vedno zanimive Arcnijske bukve in Kolomonov žegen, poročna in mrliška knjiga. Razgrnili smo prvi zemljevid slovenskega ozemlja ter za razvoj slovenskega jezika tako pomemben Gutsmanov Nemško -slovenski slovar. Rokopisi pisateljev Prežiha, Ksaverja Meška, Ljube Prennerjeve, Jaka Špicarja, Blaža Mavrela so le drobec iz bogate rokopisne zbirke Koroške osrednje knjižnice. Izbrali smo originalne, že dragocene izdaje: Prešernove poezije (1847), Vodnikove pesme iz leta 1840, Cankarjevo Erotiko (1899), Jenkove Pesmi iz 1865, Jurčičevo Veroniko Deseniško, Stritarjeve Zbrane spise ... Posebej smo se potrudili in izbrali najlepše in najpomembnejše bibliofilske izdaje (faksimile). Razstavo smo si zamislili tudi kot nekoliko nostalgičen prikaz knjižnic, kakršna tudi naša ni več in več ne bo; zato nismo mogli in ne hoteli obiti dejstva, da Koroška osrednja knjižnica domuje v 500 let starem gradu in je primer čudovite simbioze starega in sodobnega sveta. Razstava je tudi najprimernejši uvod in napoved pomembnih obletnic, naslednje leto bomo praznovali 100 letnico rojstva dr. Franca Sušnika ter 70 letnico rojstva Leopolda Suhodolčana, leta 1999 pa knjižnica slavi 50-letnico svojega obstoja.” □ S.Š. MAMILA: W©lfca wO®(p ©Migw Okrogla miza o zlorabi drog, ki jo je na Prevaljah organizirala kriminalistična služba slovenjgraške Uprave za notranje zadeve, je privabila okrog tristo mladih, predvsem iz tamkajšnje osnovne šole. Žal so prišli le redki starši. Aktivno so sodelovali še predstavniki strokovnih ustanov koroške pokrajine, ki jim je blizu problematika zlorabe mamil : socialni in zdravstveni delavci, svetovalci na šolah in učitelji, člani društva za pomoč ljudem v stiski Zarja, s sedežem v Slovenj Gradcu in na Ravnah, zdravljeni narkoman in drogi. Predvsem mladi so lahko izvedeli marsikaj koristnega o mamilih, posledicah njihove zlorabe in oblikah pomoči zasvojenim. Tako kot drugod se tudi na Koroškem uživanje drog nezadržno širi, ob tem pa se starostna meja uživalcev niža. Ob katastrofalnih posledicah za mlado generacijo in družbo v celoti se tukajšnji družbeni dejavniki vedno bolj povezujejo, tako na področju preventivnega delovanja (osveščanje otrok in staršev) kot pri pomoči potrebnim. Zgolj ugibanja o številu uživalcev mamil in čakanja na neke zunanje dejavnike bo, kot kaže, nadomestil drugačen pristop !? Razpravljalci na “okrogli mizi" so pogosto poudarjali vlogo staršev pri tem, ki pa jih tokrat skoraj ni bilo. Prav njim bi moralo biti najbolj v interesu zdravo odraščanje njihovih otrok, kar med drugim predpostavlja dovolj trdno vez oz. dnevne družinske stike. Le bližnji - sorodniki, vrstniki lahko učinkovito vplivajo na nastajanje odvisnosti s spremljanjem mladostnikovega izpolnjevanja delovnih obveznosti, prostega časa in vedenja. Mladostniki se namreč ne zavedajo posledic jemanja drog oz. stanja odvisnosti, ki naj bi nastopilo nekako po enem letu. Mamila so zelo draga in preskrba z mamili postane osnovna misel h kraji, prostituciji in podobnemu početju. O donosnosti in neuslavljivosti trgovine z mamili govori tudi podatek, da jo uvrščajo v sam vrh dobičkanosnosti. Nekaj Korošcev se je že zdravilo v organiziranih oblikah, kot so komune Don Penina, kjer le to traja dve in pol leti. Vendar so po ameriških izkušnjah prva zdravljenja le dvajset odstotno uspešna. Potrebujemo čim več informacij o “kugi sodobnega časa”, kot so razširjanje mamil poimenovali koroški policisti v akciji osveščanja okolja. □ Samo Šavc Ravne na Koroškem Mte Mso® 39 8 Letnega srečanja ravenske krajevne organizacije ZZB NOB Slovenije se je minulo nedeljo udeležilo okrog 130 članic in članov. Sicer formalno obliko srečanja so jim popestrili tudi mladi s plesnim, glasbenim in recitacijskim programom. Marljiva predsednica Vera Horjak je orisala delovanje organizacije v preteklem letu. Negovanje zgodovinskega spomina iz NOB z obiski spominskih obeležij je imelo lep odziv, prav tako srečanja z ostarelimi in bolehnimi člani organizacije, ki so jih obiskali po domovih.To bo stalnica delovanja v bodoče.Osrednja proslava pa bo 15. maja na Poljani pri Prevaljah, na prizorišču zadnjih bojev druge svetovne vojne v Evropi, saj bo sporočilo zmage nad fašizmom in nacizmom še naprej sestavina občinskega praznika. Poskušali bodo razširiti članstvo organizacije ter število bralcev revije TV-15 Svobodna misel. Boris Florjančič, član republiškega odbora borčevske organizacije in predsednik občinskega odbora ZZB, je zbranim orisal nadaljevanje pritiskov in poizkusov prikazati slovensko kolaboracijo kot domoljubno dejanje. Priporočil je branje knjige Silva Grgiča o žrtvah belogardizm* na Slovenskem. Povedal je tudi, da bo moral republiški odbor ZZB \ Ljubljani zamenjati prostore in zaključil s pozdravom “Ne dajmo sel”. Kar nekaj govorcev se je vključilo v razpravo o novem domu starostnikov v Mežiški dolini. Sklenili so, da bodo ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve posredovali argumente in tako skušali vplivati na izbor lokacije na Prevaljah. □ Občina Radlje ob Dravi @20 Pcpamstu @a§(p@[?j(3fl Sprejem pri županu Posnetek: Kristl Valil Gospodarska zbornica Slovenije, ki s priznanji za posebne dosežke na gospodarskem in podjetniškem področju nagrajuje podjetja in podjetnike že od leta 1968, je med dosedanjimi 189 nagrajenci podelila štiri priznanja tudi Koroškim podjetjem in podjetnikom. Zadnji naš nagrajenec je podjetnik Franc Gašper iz Radelj, ki je v lanskem letu praznoval 25 let uspešnega poslovanja družinske firme Gašper, v kateri je zaposlenih 156 delavcev. Franc Gašper si je priznanje, ki se glede na njegovo vrednost podeljuje enkrat v uspešni podjetniški karieri, pridobil v elitni konkurenci 30 veli- kih in malih podjetij iz Slovenije in na ta način postal eden izmed 11 nagrajencev Gospodarske zbornice Slovenije za letošnje leto. Ob tem uspehu je povedal: "Priznanje ni samo moja zasluga, ampak velja družini in celotnemu kolektivu, saj je za uspeh potreben dober tim in dobro skupno delo.” Kljub temu, da je podjetnik Franc Gašper skromen ob takšnih in podobnih uspehih, pa se lahko pohvali, da je šesti največji proizvajalec te branže v Sloveniji in četrti največji izvoznik stavbnega pohištva. “Ponosni smo, da imamo takšno podjetje prav v naši občini, kjer je stopnja brezposelnostizelo velika.. Želeli bi, da bi bilo takšnih podjetij in podjetnikov še več,” je ob sprejemu, ki ga je pripravil za podjetnika Franca Gašperja, povedal župan občine Radlje Herman Tomažič, ko je nagrajencu izročil zahvalo občine Radlje. Ob tej priložnosti so podjetniku Francu Gašperju čestitali še predsedniki Gospodarske zbornice Koroška, Obrtne zbornice Radlje in nekateri vodilni možje firm iz tega dela Dravske doline.O T.K. Poslovni center Radlje Posnetek: K. Valil Avgusta 1995 je Družba za spodbujanje gospodarskih dejavnosti Poslovni center d.o.o. Radlje odkupila stavbo poslovnega centra in se takoj lotila razvojnega koncepta, na podlagi katerega so pričeli s tržnimi aktivnostmi. K sodelovanju so pridobili Velenjsko družbo Era Poslovni center d.d. ter nekatere obrtnike in podjetnike, ki so se odločili za odkup poslovnih prostorov. Oktobra lani so se lotili adaptacije in dograditve centra v okviru prve faze, ki jih je veljala okoli milijon mark. S to fazo bodo zaključili 21. marca,ko bo center v tem obsegu predan svojemu namenu. Največja pridobitev bo vsekakor odprtje 600 kvadratnih metrov poslovnih prostorov, v katerih bo Era iz Velenja vršila maloprodajo živil in tehnike. Poleg tega pa bodo v centru še Kmetijska zadruga Vuzenica s prodajalno izdelkov za kmetovanje, podjetje Inter Kure, ki bo prodajalo stavbno pohištvo, Stroka Produkt d.o.o. s prodajo računalnikov in računalniške opreme z učilnico, Frizerski salon Nade Gros, Cvetličarna Vijolica ter Bistro Matjaž Jamnik. Z aktiviranjem tega dela centra na okoli 1.400 kvadratnih metrih površin se aktivnosti seveda še ne bodo zaključile, saj je v centru še 2.600 kvadratnih metrov površin, ki jih bo podjetje za spodbujanje gospodarskih dejavnosti Poslovni center d.o.o. Radlje, kot je povedal direktor Zlatko Kure, v sodelovanju z obrtniki in podjetniki, ki so zainteresirani za odkup prostorov, aktivirali v roku dveh do petih let v okviru druge in tretje faze. V centru, ki je lociran ob predvideni obvoznici, bo v Radljah, kjer je stopnja relativne brezposelnosti že na 24 odstotkih, spisek brezposelnih že zdaj krajši za okoli 25 iskalcev zaposlitve, Radlje pa bodo s tem pridobile lep objekt z urejeno okolico, ki jo bodo v sodelovanju s prostorskim planom občine še lepše uredili. Ob centru, ki ga je podjetje Poslovni center d.o.o. Radlje urejalo v zglednem sodelovanju z županom Hermanom Tomažičem ter občinsko in državno upravo, so že na voljo parkirišča, kijih v samem centru mesta že nekaj časa primanjkuje. Direktor podjetja za spodbujanje gospodarskih dejavnosti Poslovni center d.o.o. Zlatko Kure upa, da se bodo z aktiviranjem centra možnosti za pridobitev kapitala v Radlje še povečale, sam kraj pa bo poleg pestrejše trgovinske ponudbe in novih delovnih mest pridobil tudi urejeno trgovsko - poslovno središče, ki bo razbremenilo strogi center mesta Radlje. TOMAŽ KARAT Družabna kronika 5X § (SÉ © go) M 8 (*4 Sponzor predstavitve tokratne lepotice je STUDIO S Fraiuetova 6, Slovenj Gradec Repro in DTP / Grafično oblikovanje / Založba Cerdonis / Cerdonis www go) MATEJA MAVRIC Leto rojstva: Astrološko znamenje: Višina: Kraj bivanja: Hobiji: 1981 Dvojček 172 cm Dobja vas petje, glasba, /.uri ran je Idealen moški: Charlie Chaplin Naj slovenska manekenka: Bernarda Marovt M I Najljubša hrana: Najljubša pijača: Kje v Sloveniji bi : najraje živela: banana split Martini Bianco Portorož Joži je postal dedi Znani gostinec iz Mežice Jože Kreuh je te dni postal dedi. Mladi dedi mora zdaj spati z mlado bico... “Zgodaj moraš postati dedi, če hočeš v svojem življenju biti tudi praded,” praš i Kreuh. Slika ne laže Po dolgem času sta se srečala župan občine Ravne-Prevalje Maks Večko in slovenjgraški kolega Janez Komljanec. Ne bi verjeli, če na bi dogodka ovekovečili na fotografiji! K otoplitvi odnosov je baje prispeval Herman Tomažič, ki bo te dni z vsemi koroškimi župani podpisal pismo o nameri za ustanovitev Koroške regije. PRIJAVNICA Prijavljam se na natečaj »KOROŠKI OBRAZ LETA 1997«, ki ga organizira koroški časopis PREPIH. Ime Priimek Naslov Telefon Datum rojstva Podpis K prijavnici obvezno priložite svojo barvno fotografijo (ne starejšo od dveh let) in jo pošljite na naslov: Uredništvo Prepiha, Prežihova 24, 2390 Ravne na Koroškem. oyiif-jìyjjj Bivša občina Ravne na Koroškem je imela v regiji svojčas največ pobratenih občin in krajev v bivši Jugi, s pobratenji, vendar manjših razsežnosti, pa so se ukvarjale tudi druge občine. Prav zanima nas, ka-tera občina bo prva imela toliko pirhov, da bo ponovno navezala stike z Balkanom. Mestna občina Slovenj Gradec pa spet obira svoja pota. Bratijo se s Čehi. in prepihane čveke m e : P Nekdanji dravograjski veljaki so stari most čez Dravo podarili. Predlagani, da lastnik uredi most za posebne namene: z njega naj bi Korošci s kosmato vestjo metali v Dravo svojo krivdo. Lastnik pa naj jim katarzo zaračunava. Veliko je računov brez krčmarja, ni pa nobenega krčmarja brez računa. Komaj smo dobili novo vlado, že se Korošcem obetajo novi stečaji. >1; ^ # £ Največ izgubljene poštenosti je varno spravljene v bankah. Na Ravnah so izgubili zaupanje v vodstvo SŽ. Nobena posebna izguba: zaupanje je bilo vselej zelo poceni. Pa smo na zahodu: množični poboj, ropi, tuja firma redno dobiva plačilo od DARS-a, slovenskim izvajalcem pa ne plačuje njihovega dela, brezposelnost, zdravstvo na psu, sociala črkuje,... Enim zadostuje coca-cola, drugi ne morejo brez alko-hola. Po navedbah policije so bile lani varnostne razmere na Koroškem menda najboljše v zadnjih desetih letih. Pozna se, da speciale! niso izvedli nobene resne akcije. *****:o/e/ /S. ///(//( 0© © Naj človek pol sveta preteče, najboljši kruh doma se peče. To velja tudi za kulturne dobrine. Veliko jih imamo doma, med nami, pa jih ne vidimo ali nočemo videti. Preveč hlastamo po tujih, v vseh vejah, največ v glasbi. Domače ljudske talente preziramo, posebno tiste, ki nimajo pred imeni avtoijev zvenečih naslovov, npr. dr., ing., prof. in tako dalje. Zato nič niso vredni, ne glede na kvaliteto. Kar je nekdaj bogatilo našo ljudsko kulturo, vztrajno izginja. Sredstva, ki jih dajemo za našo kulturo po občinah iz žuljev davkoplačevalcev, so širšemu krogu ljudi neznana, ne vemo, za kaj se uporabijo. Nihče na naših občinah ne zahteva dokumentacije. Kot se spominjam, smo morali nekoč poslati statut kulturnega društva skupaj z zapisniki letnih konferenc na občino, predvsem o finančnem poslovanju društva, čeprav nismo dobivali nobenih dotacij in smo se vzdrževali izključno od izkupička vstopnic na predstavah. Danes se nihče ne meni, ali se uporabljajo dotacije smotrno ali nesmotrno. Od novoformiranih občin smo pričakovali, da se bodo bolj približale širšemu krogu občanov, v upanju, da bodo spodbujale ljudske talente, v petju, glasbi, pripovedništvu, humorju, najbolj pa domačim literatom in pesnikom dale veselje in zagon. Domači lokalni listi bi morali dobiti več podpore iz skladov za kulturo občin, saj so zelo priljubljeni med ljudmi, ker pišejo o tem, kar je v naših krajih, v njih so naše ljudske pesmi, običaji, naši ljudje. To ljudsko ustvarjalnost bi morala lokalna oblast ceniti in ji dati veselje in zagon. Učitelji in izobraženci so nekoč bili na kulturnem področju zelo aktivni. Danes mnogi mladi nimajo koga, da bi jih organiziral v kulturno udejstvovanje, pa svoje energije trošijo v negativnih delovanjih. Tudi stari veterani bi lahko na letnih konferencah društev s svojimi izkustvi veliko kaj svetovali, če bi bili vabljeni. Že vrsto let ne vemo, kaj se dogaja v društvih, niti kdo je v upravnem in nadzornem odboru kulturnega društva nekdaj tako delavnega društva v Mislinju. Imamo veliko sposobnih ljudi, toliko domačih kapacitet, ki spijo; pravo ljudsko bogastvo, ki nas je ohranilo skozi dolga stoletja. Zadnji čas je, da ga poiščemo in rešimo pozabe in izginotja. To je naša ljudska umetnost, ki je enakovredna vrhunski svetovni. Poiščimo rodoljube in jih podprimo, da se bodo angažirali za to nalogo. Njim naj bodo namenjena ta sredstva, ki so v naših občinskih planih namenjena za kulturo. Na letnih konferencah naj vsi občani, ki se zanimajo za kulturo, odločajo o uporabi teh sredstev. Na naših občinah bi morali sprejeti odloke o poslovanju kulturnih ustanov, kot je bilo nekoč to z zakoni predpisano, in skrbeti, da se ti odloki tudi Pisma, odmevi izvajajo. Kar nekaj starih, ki smo nekoč bili aktivni na tem področju, pričakujemo vabila na letne konference. Nanje že vrsto let nismo bili povabljeni, vsaj ne tu, v mislinjskem kraju. Jože Krajnc QQ®f3lš9 ooo Ko sem v Prepihu prebrala prispevek g. Miše Felle o strpnosti, sem začela razmišljati o pomenu te besede. STRPNOST - ali v tem času in prostoru še poznamo globino tega čustvenega vrednotenja, kot tudi ostale vrednote: ljubezen, spoštovanje, razumevanje - že zamirajo v čustvih ljudi? Smo strpni v družini, ko rešujemo svoje težave, smo strpini v vzgoji otrok? Resje, da ogromno družin živi na robu eksistence, da živijo od danes do jutri, toda kljub temu bi se morali zavedati, da bomo s strpnostjo negovali in ohranili družinske vezi, kakor ljubezen in spoštovanje med njenimi člani. Če že tako ni denarja in smo osiromašeni še ljubezni, potem vemo, da za takšno družino ali posameznika ni rešitve. Zato tudi toliko ljudi obupa nad življenjem in si ga vzamejo, družine razpadajo, kot grad iz mivke, ko ga podre prvi morski val. Ostanejo otroci z globokimi čustvenimi ranami, kijih čas nikoli ne ozdravi, vedno ostanejo brazgotine, ki se zopet prenašajo na njihove potomce. In če nismo strpni do sebe in svojih, tudi ne moremo biti do drugih ljudi, ki jih srečujemo kot sosede, delamo z njimi v službah, se srečamo v trgovinah, na cesti... Vsak posameznik se lahko preizkusi, kako je z njegovo strpnostjo, npr. v trgovini: čakate v dolgi vrsti pred blagajno in naenkrat se “vrine nebodigatreba”, opazujemo sami sebe in druge, kako reagiramo. Smo strpni do vsiljivca ali pa se nam dvigne pritisk, da bi mu povedali svoje mnenje, mogoče ga kar vrgli čez prag trgovine? Smo strpni do sosedov, ko nam “valovi” skozi stene njihova glasba, ropot, ko priredijo kdaj “žurko”? Pozvonimo na njihova vrata in jim mirno, obzirno povemo, kaj nas moti? Kaj bi gojili čustva ljubezni, spoštovanja, razumevanja, strpnosti, ko pa je bolje, da so ljudje zlobni, hinavski, zahrbtni, nevoščljivi... bedaki vso negativno energijo posrkajo v svojo bit in jo trosijo naokrog. Na vprašanje znanke, kako se ima, mi je odgovorila, da “tako, kot hočejo drugi”. Pojasnila mi je, daje tudi ona opustila vse te lepe vrednote in upošteva pregovor: “Klin se s klinom zbija...” Negativna energija pa se premaga edino s pozitivno, kajti pozitivno razmišljanje nam še vedno ponudi rešitev, negativna nas privede do lastnega izničenja. Primer tega je, ko se nekateri tako radi zanimajo za druge ( ne zato, da bi jim pomagali), kaj ti delajo, kam gredo, s kom se družijo, kaj kupijo, kako sc oblačijo in bla, bla... vidijo samo drugega, pred svojim ritmom življenja in svojimi težavami si zatiskajo oči. Če ne moreš komu pomagati z dobrimi deli, mu ne škoduj! Vsak človek je osebnost zase, živi svoje življenje, ki mora skozi dobre ali slabe življenske preizkušnje. Zato dajmo tudi strpnosti mesto v svojem življenju! T.N. (naslov v uredništvu s aiMao® am Smelo smo vstopili v leto 1997. Pričeli smo upanje, strah, pričakovanje; kaj nam bo prineslo? Bo leto sreče, mini? Vse to bega naša srca. Ob novem letu smo bili vsi nekako razneženi. Bili smo polni lepote, iluzij, načrtov, kaj bomo nudili drug drugemu, kako blizu bomo sosedom... A žal so vse to besede, ki sčasoma niso resnične. Kako preradi pozabljamo, da seje za nas že pred skoraj 2000 leti rodila učlovečena ljubezen v bornih, betlehemskih jaslih. Sedaj se sprašujemo, koliko poznamo to ljubezen? Mu posvečamo pozornost? Želimo, da čas, ki mu ga posvečamo, ne bi bil izgubljen, temveč obogaten, ker smo spoznali učlovečenega boga! Potrudimo se, da mu bomo razodevali svojo notranjost, svoje upe in želje, da mu bomo izpovedali tudi svoj strah in pogum. Posvetimo se mu vsak dan. To naj bo naša dolžnost, kjerkoli se bomo nahajali: v šoli kot dijaki, delavci v tovarnah, kmetje ob delu na poljih. Recimo mu vsak dan: O, Jezus, vzemi me danes; vse dni mojega življenja me imej popolnoma za svojega. Vse, kar bom delal in mislil, polagam pred tvoje noge. Ti nas združi z našim skupnim nebeškim očetom, saj imamo vsi s teboj enega skupnega OČETA. Hočemo biti v vajini službi, da bomo viali ljubiti sočloveka, da bomo povsod in v vsakem človeku videli Tvoj sveti obraz! Kako slabo spoznavamo, da je življenje s Teboj, življenje v miru. Ti veš, da naše upanje ni v nas, temveč v Tebi. Če smo kdaj slabotni, da padamo v greh, se bomo s kesanjem združili s Tvojo modrostjo. Tvoj Oče pravi: "Če ga boste kaj prosili v mojem imenu, vam bo dal. ” Razmišljajte o njegovi lepoti, skromnosti in spoznavajte, daje prejel križ, na katerem je daroval za nas svoje življenje. Zato nam on kliče, da bi bil vsak dan predmet našega razmišljanja. Če bomo vse leto preživeli po njegovem zgledu in vedno priznavali odvisnost od njega ter ga ljubili, se bomo spreminjali v njegovo podobo. S to mislijo in željo stopajmo skozi leto 1997. Viktor Ijtvovnik Vaš Prepih ® ® [lž Mežica je v začetku leta povrnila vsaj nekaj od tega, kar je dal veliki mož VINKO MÒDERNDORFER kraju, Koroški, vsem Slovencem Ljudski pregovor pravi: “Če prosiš, boš dobil še največ pri siromaku, ki ti bo dal prav to, kar najbolj rabi!” In Vinko Mdderndorfer je dal Slovencem, posebno Korošcem, prav to: “svoje srce in svojo pamet”. Saj je vasica Dole v Ziljski dolini, kjer se je leta 1894 rodil, slovenska. Ko je javno pokazal pripadnost, je spoznal tudi zapore. Po prvi svetovni vojni je moral po plebiscitu oditi iz Avstrije kot begunec in Mežica ga je sprejela. Poln zanosa in energije je Mežici vračal zvrhano mero vsega lepega. Pripadnost narodu je razdajal in jo dihal s polnimi pljuči, da je to čutila cela Mežiška dolina in okolica, mu pomagala, ne samo Prežihov Voranc, ki mu je vedno stal ob strani. In napisal je knjigo: “BOJI IN NAPREDEK MEŽIŠKIH RUDARJEV”. Na polju gospodarskega in političnega delovanja ni pozabil na majhne Slovence, ki so mu bili še najbolj pri srcu, otroke. Zbiral in pisal je zanje koroške pravljice in pripovedke, vraže in uganke, za vse pa koroške pregovore, njegovi reki in zagovori so edinstveni. Ni pozabil na igrice, na medicino takratnega časa, zapisal je pravila kmetovanja koroškega človeka. Tudi kletvice so mu bile zanimive, ne samo anekdote. Ob vsem se je ne samo dotaknil, tudi raziskal izvor narodnega junaka kralja Matjaža. Vinko Moderndorfer je imel energijo za vse, česar seje lotil, pri vsem tem pa ni niti zanemaril svojega dela kot učitelj. Njegova energija ni bila po volji marsikateremu v dolini. Rudniško vodstvo in politični nasprotniki so našli vzrok za maščevanje, spet je romal v zapor s soborci. A ni klonil; vrnil seje in Mežici dal, kar je še mogel. Ko je leta 1929 moral oditi iz Doline, ker zanj ni bilo več dela, se kalvarija zanj ni nehala, temveč šele prav začela. Kljub vsemu ni nehal pisati, niti med drugo svetovno vojno kot borec narodnoosvobodilne vojne niti potem na Golem otoku. Kadar se je le mogel, se je vračal na Koroško, zbiral in obnavljal je narodopisno gradivo. Njegova zasluga je, da so se ohranile in zapisale stare pripovedke iz doline in okolice, ki jih je že prvič objavil že leta 1924 v knjižici: “NARODNE PRIPOVEDKE IZ MEŽIŠKE DOLINE”. Leta 1926 je skupaj s Koširjem objavil knjigo “LJUDSKA MEDICINA MED KOROŠKIMI SLOVENCI”. Tudi v Šentjurju na Dolenjskem, kamor je moral oditi s Koroške, je raziskoval s sociološke in etnološke plati ter leta 1939 objavil študijo “SLOVENSKA VAS NA DOLENJSKEM”, ki je bil prvi tak poizkus pri nas. Šele, ko se znašel v Celju, po napornem jadranju po dolgem in po čez svoje domovine, se je umiril, leta 1958 jenašel svoj večni mir na celjskem pokopališču. Za Mežičane je Vinko Moderndorfer še vedno živa legenda, saj so njegova dela v vsakdanjem življenju še vedno aktualna. Bogastvo in zaklad, ki gaje dal Slovencem, pa se nikoli ni uradno priznalo, ker država ni imela skromne vsote za odkup njegove zapuščine. Še danes ne vemo, ali še obstaja ta zaklad Vinka Modemdorfeija, ki ga je Janez Dolenc ob 100 letnici njegovega rojstva poimenoval: “NEUMORNI ZBIRALEC LJUDSKIH IZROČIL”. Takega moža resnično ne smemo pozabiti, saj bi bila Koroška brez Vinka Moderndorferja revna svojih edinstvenih pravljic. Na koroških bregačah se še vedno uporabljajo njegovi zapiski o kmetovanju, pregovore in reke srečamo na vsakem koraku, kletvice pa so še vedno vsakdanja zadeva. Spomin nanj je topel in prijeten, ker nam je Korošcem dal vcliko.O Slavka Dragolič §K(£)lP U^Q => (3® D ©Q (*)gQ ct (g> OVEN: Korak naprej in dva nazaj... še nekaj časa, približno do prvega spomladanskega dne se vam bo zdelo, da na tak neproduktiven način zapravljate energijo. Nič hudega, prepustite se varčevanju, ker vas bo sonce v vašem znamenju kmalu izvleklo iz brloga, kjer zdaj pestujete kopico težav in raziskujete neporavnane račune. Klobčič se bo začel razvozljavati neverjetno hitro, če ne boste te dni preveč posegali vanj. BIK: Saj je vedno tako - ko se nam preveč dogaja hkrati, nimamo časa sproti premišljevati, ali smo vse to res hoteli in kakšen vtis smo sploh naredili. Za polpreteklo družabno zelo razgibano obdobje se vam ravno ni treba posipavati s pepelom, edino kakšno vzkipljivo reakcijo v ožjem krogu boste težko opravičili samo z napetimi zvezdnimi vplivi, čeprav so k temu veliko prispevali-Prisluhnite, kaj pravi druga stran in jo poskušajte razumeti, to je najhitrejše zdravilo in šola za oba. DVOJČEK: Prostovoljno se ne boste odločili, bo vam pa “pomagal” kak skrivni namig z neba, da se vam še ne bo tako brezglavo mudilo v novo pomlad. Največ opravil si boste poiskali kar doma, precej jih bo verjemo za vedno ostalo nedokončanih, saj ti opravki ne bodo cilj, ampak bolj - sredstvo za premoščanje kratkega praznega teka na poti v “life”. Službene ambicije vas sicer še oblegajo, čeprav ste si s prvim obrokom pohval že potešili lakoto. RAK: Na pragu pomladi gre Rakcem še vedno najboljše od rok vse tisto, kar je povezano z glavo: učenje, spoznavanje, raziskovanje ali preprosto - nabiranjem globljih modrosti. Najbrž ste začutili tudi majhno spremembo: vse našteto bo še bolj rodovitno, če boste poskrbeli za sprotno izmenjavo mnenj in dragih duhovnih namigov. Krajša potovanja se bodo dobro obrestovala, tudi privlačijo vas, le sami ne bi radi na pot. LEV: Težko bi priznali, ampak delovalo bo kot balzam, če se boste znašli v poslovni ali zasebni dražbi z ljudmi, ki bodo znali nadomestiti delček vaše izgubljene energije. Pripravljeni ste jih pohvaliti za velikodušnost in iznajdljivost in v naslednjem stavku poudariti, da bi prav to seveda tudi vi sami storili. Med tem ne uspavajte svoje pozornosti - lahko bi zamudili kakšno nepričakovano priložnost, ki jo lahko tudi dobro vnovčite. DEVICA: Zdaj ni pravi čas za trmoglavljenje, pa naj vas še tako privlači, da bi si kdaj dopustili začeti ali končati dejanje z velikim JAZ. Tudi samotaijenju se izogibajte, da bo šlo delo tekoče od rok. Kaj imate pri tem še za bregom, boste izbrancu že znali pravočasno namigniti - besede se bodo pretakale kot med in še sami se boste komaj prepoznali, ko bo pogovor zajadral v usodnejše vode. Marsikatero dosedanje prepričanje boste zdaj zlahka odvrgli čez ramo. TEHTNICA: Dopustovanje in lenarjenje v službeni preobleki naj za zdaj ostane samo kot lepa slika, obešena nad delovno mizo. Prav dolžnosti vas bodo lahko najbolj razvedrile in še drage boste okužili z ustrežljivostjo, zgovornostjo in spretnostjo. Že kmalu pa vas bo zasvojila spomladanska utrujenost in vaši občudovalci še opaziti ne bodo utegnili, kako so mimogrede podedovali velik del vaših obveznosti. Torej ne dvomite vanje... ŠKORPION: Še dolgo se bo govorilo, kako očarljivi ste bili in kako ste se znali pravočasno in glasno postavid za pravo stvar. Občutek dolžnosti vas vodi, to čutite in zdaj lahko po dolgem času spet mimo spite - pa ne bo dolgo: dober glas vam bo kmalu prinesel kopico novih zadolžitev, ne da bi se utegnili do takrat naužiti tudi vseh radosti, ki jih življenje ponuja uspešnim. Malo razdelite delo, zlasti tisto domače. STRELEC: Prav zdaj se levite iz dobrodušnega zapečkatja v resnega pustolovca. Čeprav se vam že mudi, vas doma še malo potrebujejo - posebej, če vam je življenje pokazalo tudi senčno plat. Minilo bo in spet bo veselo, le da se vam družabno in intimno življenje še vedno rada zapletata v mrežo lastnega uspeha in uveljavljanja. Ne bodite prestrogi s prijatelji in z otroki, sprejeli bi vas lahko še preveč - zares. KOZOROG: Začetek pomladi bo pri vas izzval prav nasprotne reakcije kot pri večini astroloških sorodnikov., najraje se boste udobno namestili med domače stene, tudi kaj popravili in kaj uredili v bližnji okolici, največ časa pa bi bilo dobro odmeriti načrtovanju lastne materialne prihodnosti. Spretni, iznajdljivi in zanesljivi boste pri financah, vse ostalo upočasnite, saj bo splošna energetska zaščita konec marca krepko splahnela. VODNAR: Napadalnost sicer ni vaša trajna lastnost, ampak v zadnjem času vas je najbrž kdaj pa kdaj zaneslo, ko ste hoteli nadoknaditi zamujeno. Trmo boste zdaj zlahka spravili na vajeti in doumeli, da se ni smiselno bojevati z mlini na veter, še zlasti, če vsi “pojejo” isto resnico. Prisluhnite ji raje. Spet se spreminjate v zgovorna in za sodelovanje pripravljena bitja. V prepričljivi komunikaciji je zdaj vaša moč. RIBI: Nasveti in še posebej ukazi na vas sicer ne napravijo globokega vtisa, včasih pa vam lahko odločna a dobronamerna beseda pride zelo prav. Če boste v dvomih pred kakšno veliko odločitvijo, se lahko zgodi prav to: kdor bo bolj glasen in vztrajen, bo odloča! namesto vas. Dobro pretehtajte, preden dodate še svoje soglasje. Pri vseh vaših potezah zdaj najbolj mislite na to, ali prinašajo denar. Ne pozabite takoj zatem preveriti še zadovoljstva! ŽIVLJENJSKI KROG So trenutki, ko pomisliš... Ali bo trajalo? Ali bo življenje prijazno z mano in z mojimi? So trenutki, ko znaš mirno pogledati v cas, ki prihaja. Brez strahu, brez tesnobe. Ker veš, da lahko vsaj malo zanesljivosti zagotoviš sam. S premišljeno naložbo morda ne moreš preprečiti nepredvidljivega, lahko pa omiliš njegove posledice. Življenjsko zavarovanje je takšna naložba. Je začetek preudarne skrbnosti. Do sebe in do svojih. Mnogi se zato za življenjsko zavarovanje odločijo takrat, ko pridejo otroci, saj z njihovim zvedavim pogledom postanejo pomembne odraslost, skrbnosr, odgovornost. zavarovalnica triglav Poslovna enota Koroška, Slovenj Gradec, Pohorska 12 VOZILA Z MOTORJEM 7.3/ in VW MOTORJEM 1.6, 1.9 D KREDIT OD D+2% DALIE, Pooblaščen serviser in prodajalec vozil pse PRAPROTNIK Šaleška 15, 3320 Velenje Tel. & fax: 063 861 570 Servis: 063 853 928 DELOVNI ČAS: ponedeljek - petek od 8. dol6. ure I LEASING, PRODAJA ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV, PRODAJA RABUENIH VOZIL ŽE 0D ,4.000 oe« ■»sc PRAPROTNIK MONTAŽNI ELEMENTI ZA SILOS KOSIL SILOS, po sistemu Traunstein odlikuje: <- OPTIMALNA PRILAGOJENOST SODOBNI TEHNOLOGIJI SILIRANJA «* VISOKA KAKOVOST SIU\ŽE ENOSTAVNO IN VARNO POLNJENJE IN ODJEM <* NIZKI STROŠKI GRADNJE ■* EKOLOŠKO NESPOREN Se priporočamo! Selovec 83, 2373 Šentjanž Tel.: 0602 85 640, 85 642 Telefax: 0602 85 3187 emona obala koper d.d. BREZCARINSKE PRODAJALNE LIBELIČE - RADELJ - VIČ PONUJAJO BOGAT DARILNI PROGRAM, VABIJO VAS PO SLADKE VELIKONOČNE DOBROTE IN VAM ŽELIJO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! (0)(gM:(S) O Ob svečani otvoritvi Vas vabimo na degustacije in demonstracije in najugodnejši nakup: ŽIVIL ♦ BELE TEHNIKE ♦ AKUSTIKE MALIH GOSPODINJSKIH APARATOV ŽELEZNINE ♦ VSE ZA DOM Studijska knjižnica DZ 05 PREPIH 1997 070(497.12) 3002345,5 z vrata novega prodajnega centra v Radljah ob Dravi ERA - CENTER RADLJE DOGomm SjUUlljm IVKO DESICI