347
Naši dopisi.
V Gorici 24. okt. — Obečal sem v predzadnjem listu nekaj šolske statistike. Začetni šolski k&os se je zdaj ulegel in uredil in važniše letošnje številke o šolstvu so te-le: Bogoslovsko učilišče — za 4 škofije — šteje 33 poslušalcev. V 1. tečaj jih je vstopilo 10, med temi 7 iz goriške nadškofije (iz goriškega gimnazija 8). 1. gimnazijski razred šteje v 2 paralel-kah 79 učencev (Slovencev 35); vsled sprejemne pre-skušnje je bilo zavrnenih 40 učencev (med temi 6 Slovencev). Vsi gimnazijski razredi imajo čez 350 učencev. — Viša realka je sprejela od 43 vpisanih učencev 36. — Z realko združena pripravijavnica šteje (v 1 samem oddelku) okoli 60 otrok. — Žensko iz-obraževališče ima v 4 slovenskih razredih 49, v 4 italijanskih razredih 56 učenk. Da-si se kandidatinjam 1. tečaja ne bodo podelovali več štipendiji, oglasilo se je vendar 13 Slovenk in 13 Lahinj. — Deška vad-nica šteje v 4 razredih in 8 oddelkih 550 otrok, med temi Slovencev 263. V slov.-nemškem 4. razredu je 63, v laško-nemškem   72  učencev.    Iz teh  2 šol bosta do-
¦v
bivala v prihodnje svoje rekrute gimnazij in realka. Se imamo celo legijo otrok v državni dekliški šoli, v deški in dekliški mestni šoli in v dekliški šoli ČČ. Uršulinaric, toda dotične statistike ne vem. Vidite tedaj, da prej umrjemo za lakotjo, ko za pomanjkanjem „intelligence"! — Preteklo sredo, 20. t. m., je imel deželni šolski svet sejo. Tisti dan smo izvedeli, da je gosp. deželni šolski nadzornik dr. G nad poslav-ljen z redom železne krone in službe na Kranjskem odvezan. — Jutre se začnejo tukaj učiteljske preskušnje. Za meščanske šole imamo tukaj 2, za ljudske 7 kandidatov in kandidatinj. — Preteklo nedeljo je bil vme-ščen novi mestni župnik pri sv. Ignaciji na Travniku, gosp. Iv. Wolf, prihodnjo nedeljo pa se bode dal vrne-stiti nov predmestni kurat v Podturnu g. Martin Zuc« chiatti — oba Slovenca. — Eden prvih poštenjakov naše nadškofije — mož stare korenike — g. Fr. Pet-kosič, župnik v (lašk.) Romans u, postal je častni kanonik. — Nekdaj niso naši laški someščani nič vedeli , kaj slovenski listi o njih in njihovih zadevah pišejo; zdaj je drugače; zdaj ostro kontrolujejo naše časnike in to je naš največi napredek v Gorici, da tudi Italijani naše liste berejo ali si jih vsaj tolmačiti da-jajo. Dokaz temu, da sta g. župan in starešinstvo te dni „Soči" pravdo napovedala zarad nekega dopisa o „veteranih", v katerem sta se čutila razžaljena. V zadnji številki je dopisnik („Srebernjak") nekaj preklical, ne vem pa, ali je s tem pravde konec. — Naša 20 let stara čitalnica je imela sinoči letni občni zbor. — Zdaj, ko to pišem, imamo hud vihar; priletala je toča. Celi teden smo imeli odjužno vreme.
Iz Trsta 25. okt. {Pozor Slovenci!) Ni davno, kar je glasoviti Fambri razglasil Članek: ,,Istria e il nostro confine orientale", v katerem Istro v žrelo meče Italijanom in na katerega so opozorile tudi „Novice" v svojem zadnjem listu. Danes pa moram Vam poročati, da je zopet
348
prišla   knjiga   enacega   vražjega   duha   v   Milanu  na svitlo, katere noben slovensk časnik, pa tudi noben pošten Avstrijan,   tedaj   tudi  „Novice4' prezreti ne smejo, Spisal je to knjigo A11 ili o liruniatti, profesor ustavnega prava na vseučilišči v Paviji, — naslov   pa  jej je:   „(ili   eredi  della  Turchia"   (Dediči  Turčijej, Ta knjiga obširno razpravlja turške zadeve, gorečo ljubezen razodeva do  nesrečnih  kristijanov,   ki   zdihujejc pod jarmom turškim, in vrhu vsega tega tudi kaže, da pisatelj dobro pozna literaturo, katera obdeluje orientalsko vprašanje,        al kakor Bonghi  in  Fambri  ko-nečno do  istega   rezultata   pride, namreč:   Habsburška monarhija naj se potisne tje do Soluna,  zato  pa naj se jej na vzhodni meji, tako na nemški kakor na slovensko-italijanski in tridentinski, o d se če j o njene pokrajine. Da pisatelj   pri  tem ne misli na kaj druzega,   nego na to, da Avstrija   Italiji   odstopi   celo  slovensko   pokrajino tastran Reke-Lj ubij ane-Belaka in pa Tridenta, to   se lahko z roko prime in to tem bolj,  ker pisatelj, ki vse slovenske   dežele prav natanko pozna, jih vendar le  s tremi besedami omenja,   da Slo vencem v Trstu „burbanzo" (ošabnost) očita proti Italijanom tržaškim ! — Kako smo   vendar   Slovenci primorski   potrpežljivi   nasproti politiškim   provokacijam lahonov tržaških,   ki   v deželi slovenski   komaj   eno   štirjaško miljo svoje bivališče imenovati  smejo 1    Ce  Slovenec v deželnem zboru po pravici,  ki   mu jo daje §. 19. avstrijske ustave,   le dve besedi „da" ali „ne" zine, koj skoči lahon na noge in kriči: „burbonzadegli Schiavi"! —Namen teh vrstic ni sprehajati   se  v rekriminacijah proti tacemu početju, — to je stvar državnega pravdnika in sodnije ,   ai opominjati hočem,   da ne zadostuje, ako se v čitalnicah v slovenskem   duhu   zabavamo  ali  na taborih lojalne govore slišimo, ampak treba je, da slovenski državni poslanci  na pravem   mestu odkritosrčno povedo,  kako se nam Slovencem godi na Primorskem in da je zadnji čas v okom   priti čedalje  hujemu rogovilstvu irredentarjev. Glasovita  pesem   „Die Wacht am Rhein" ni ostala Ve-likonemcem samo pesem, postala jim je „eine politische That" — politično dejanje   velike   pomembe;   naj   tudi kak duhovit slovenski pesnik in skladatelj nam Slovencem zložita ognjevito pesem: „Straža ob Soči in Adriji" (die Wacht am Isonzo und an der Adria) in s tako pesmijo, ponavljano, kedar je treba, kažimo svetu,   da ne damo si vzeti   zemlje  svoje  slovanske pod krono habsburško !    Naj bi te vrstice ne ostale prazen glas, ki mi ga je vdihnila velika nevolja,   ko   sem   čital gori omenjeno knjigo,   ki je nov atentat na siovanstvo in celoto države avstrijske.
Iz Jelšan na Primorskem 24. okt.  —  Pred tremi
tedni pripeljali so nam častiti gospod Ignacij Zupan in sinovi iz Krope nove orgije sestavljene po prav novi sistemi, katera je še prav malo po Slovenskem znana. To ni samo natančna, okusna, solidna in po pravilih akustike strogo izpeljana stavba, temuč tudi zanimiva je sistema, pri nas še malo znanih ,,Kegelladen" ali „vrtenčnih ali pa koničnih sapnikov". Cela mehanika je tako umetno sestavljena, da še celo prah in smeti ne morejo blizu. Te orgije bodo 7. dne novembra t. L blagoslovljene. Kdor se želi o izvrstnem delu sam prepričati, naj pride omenjeni dan orgije pogledat; imel bo priliko vso mehaniko pregledati in slišati jako prijetne glasove orgelj s krasno „pozavno". Orgijalo se bo vprvič 30. dne t. m. in na god vseh svetnikov. Za 5 let so te orgije za vsako najmanjšo reč garantirane.
Iz Železnikov 2b. okt. — Minulo je uže okoli 30 let, odkar ni bila našemu trgu tolika odlika in čast, kot pretekli petek 15. dne t. rn. Ta dan namreč je počastil s svojim prihodom naše Železnike velečastiti gospod deželni predsednik Andrej Winkler.   V zadevah nove
cestne zveze nase dežele s sosedno goriško kronovino potujoč, prišel je skoz tolminski okraj v našo dolino, Na bližnjem Jesenovcu pozdravil je gromoviti strel vi-socega gospoda. Gospod deželni predsednik ogledal si je ondi fužine z valjavnico za železo gg. bratov Glo-bočnikov. — Pri vhodu v naš trg pričakovali so gospoda predsednika g. županov namestnik (gosp. župan se nahaja zdaj na daljnem popotovanji), gospod župnik in še mnogo drugih gospodov, kakor mnogoštevilno zbrano ljudstvo. Omenjeni gospodje so zaporedoma g. deželnega predsednika pozdravili s srčnimi ogovori, ljudstvo je izrazilo svoje veselje z navdušenimi ,,slava(-in „živio"-klici, raz dve višini odmeval je gromovit strel, od stolpov obeh cerkva pa je pozdravljalo narodu priljubljenega gosta ubrano pritrkovanje zvonov. Dva slavoloka in mnogo cesarskih kakor deželnih zastav kin-čalo je naš trg. Velečastiti gospod je bil v vsi obnaši sama ljubezen in prijaznost. Popraševal je po vseh okoliščinah in razmerah našega trga, obiskal farno cerkev, farovž, obe fužini in eno žebljarsko delavuico, ter po 2*/2 uri trajajoči pomudbi zapustil zopet naš trg, obetajoč prihodnje l^to nas zopet obiskati. V slovo mu navdušeno zakličemo: Bog ga nam živi in ohrani še mnoga leta!
Iz SelC 17. okt. — Predvčeranjem, 15. dne t. m. je našo vas zadela redka sreča. Visokočastiti gospod deželni predsednik Winkler, potovaje iz Tolminskega skozi našo dolino, se je v naši vasi nekoliko pomudil. V na-glosti in negotovosti njegovega prihoda ni bil sprejem tako slovesen, kakor bi mi želeli, vendar je bilo razo-bešenih nekaj zastav deželnih in cesarskih, pokali pa so tudi možnarji. Ljubljenemu predsedniku so šli nasproti naši častiti duhovniki z županom, nekaterimi odborniki , ker vseh zarad raztresene občine ni bilo moč skup sklicati in pa z učiteljem. — Ogiedal je prečastiti gospod cerkev in šolo , ter se je potem dalje odpeljal proti Loki. Nikoli ne bodemo pozabili njegovega pre-prijaznega obnašanja in milih njegovih besed v domaČem jeziku. Navdušeni smo vsi zaklicali pri njegovem odhodu: Živio naš ljubi deželni predsednik!
S Šenturške gore 24. okt. R. (Grozna toča.) Po viharni noči, po hudem polnočnem blisku in gromu se je zjutra zjasnilo, — zlasti na gorenjski strani bilo je čisto jasno; po ravnini pa je gosta megla pokrivala zemljo. Nadejali smo se lepega dneva. Al kmalu se je megla jela vzdigovati, nebo je postajalo vedno temneje, in okoli poludne začne nad kamniškimi planinami zopet bobneti, gromenje postaja zmirej hujše in gosteje in po 11. uri se pripode sivi obla:<i čez mokr.ške planine si-paje med pretresljivim treskom suho točo, po debelosti podobno golobjim jajcem. Ni pretekla četrtinka ure in uže smo užaljeni gledali od tod rebra bližnjih planin, Veliko kamniško planino, gozd, gore nad Selom itd. vse pobeljene od toče. A to naj bi še bilo; al hudo so zadeti se prebivalci naše duhovnije Sent Lenart, čieno-žeški, Sidrož, potem cela Stranjaka župnija in kar jih biva v Crni in Bog ^edi kateri še drugi, ker jim je po polji jesenska setev skoraj popolnem vničena. Ubogi kmetovalec!
Iz Sodražice pri KoČevji. — Pri zadnji volitvi županstva pretekli mesec je bil za župana izvoljen Jurij Drobnič iz Sodražice, — za svetovalce pa so bili izbrani Janez Fajdiga iz Sodražice, Primož Pakič iz Zamosteea, Andrej Levstik iz Sodražice in Gregor Firc iz Zgmarice.
Iz Loža. — Pri volitvi mestnega župana 12. dne u. m. je bil zopet za župana izbran Gregor Lah, gostilničar in posestnik v Ložu,          za svetovalca pa sta bila izvoljena France Nachtigal, klobučar in France Ivančič, posestnik v Ložu.
Iz Dolenje Podgore okraja Črnomaljskega. — Pri vo
litvi 23. dne u. m. so bili izvoljeni za župana Janez Maurin iz Zagozdaca, — za svetovalca pa Peter Maurin iz Gorenje Podgore in Martin VajdetiČ iz Dolenje Podgore.
Iz Velike Doline okraja Krškega. — Pri volitvi občinskega starešinstva 16. dne u. m. je bil za župana izvoljen France Hribar, posestnik v Jesenicah , — za svetovalce pa so bili izbrani Jurij Kreačič iz Veli-cega Sirnika, Janez Urekar iz Čateža, Janez Bregansky iz Breganskega sela, Martin Osterberg iz Sehenjega, Jožef Ogrin iz Brezjega in Janez Hočevar iz Jesenic.
Iz Šent-Jerneja na Dolenjskem. — Pri zadnji volitvi
je bd za župana izvoljen Anton Majselj , tukajšnji posestnik
Iz Temenice pri Višnjigori. — Pri volitvi občinskega
starešinstva 24. dne u. m. so bili izvoljeni: za župana Ignacij Kolejsa, posestnik v Radaji Vasi, — za sveto val ca pa Matija Presen   iz Vrha   in   Jožef Fajdiga   iz Temenice.
Iz Spodnje Idrije. — Pri zadnji volitvi občinskega zastopa so bili izvoljeni: za župana Matej Kavčič iz Spodnje Kanomlje, — za svetovalce pa Andrej Rup-nik iz Srednje Kanomlje, France Brus iz Spodnje Idrije in Matej Bončina iz Zgornje Kanomlje.
Iz Podrečja pri Kamniku. —  Pri volitvi županstva
19. dne u. m. so bili izvoljeni: za župana Anton Kor-nič, mlinar in posestnik v Viru, — za svetovalca pa Viljem Pelikan iz Crnelega in J<»ž^f Stupica iz Vira.
Iz Ljubljane. (V podkovski in živinozdravski šoli) so 25., 26. in 27. dne t. m. bile konecletne preskušnje tistih 8 učencev, ki so se celo leto s podkovstvom vred učili tudi živinozdravstva, da zarnorejo v sili, kjer ni diplomiranega zdravnika, pomočniki pri bolni živini biti; zraven teh je bil eden samo le iz podkovstva iz-praševan, trije pa so preskušnjo iz podkovstva uže v prvi polovici letošnjega šolskega leta prestali. JJčencev bilo je letos skupaj 12, namreč: Kranjcev 5, Stajarcev 5, Hrvat 1 in 1 Primorec. Visokočastiti gospod c. kr. deželni predsednik Winkler in predsednik c. k. družbe kmetijske baron Wurzbach z odbornikoma gg. Kobi čem in Souvanom so počastili preskušnjo s svojo pričujočnostjo in svoje zadovoljstvo izrazili učencem, ki so pri preskušnjah iz podkovstva, živinozdravstva in mesogledstva razodeli, da so dobro podučeni. Tako je z letošnjim šolskim letom preteklo 30. leto , kar obstoji ta šola. Prihodnje šolsko leto se prične 15. dne prihodnjega meseca novembra.
— [Kranjsko primorsko gozdarsko društvo) je 23. in 24. dne zborovalo v Radečah na Dolenjskem in v Ljubljani. Blizo 40 društvenikov se je udeležilo zborovanja , ki se je 23. dne t. m. pričelo v Radečah z izletom v gozde grajščine Svibenske, ki obsegajo nad 3000 oralov, drugi dan, dopoldne 24. dne t. m., pa nadaljevalo v Ljubljani v zbornici mestni, popoldne pa v c. k. centralni drevesnici poleg Viderčanovega grada, in zvečer končalo z veselico v gostilnici Tavčarjevi. Ker bo bile nekatere obravnave jako zanimive, poročamo o njih prihodnjič kaj več , in dodamo tem vrsticam le še to, da tudi gospod deželni predsednik Winkler je počastil s svojo nazočnostjo zborovanje in da smo poleg njega videli tudi povabljene goste: mestnega župana g. Lašana , kot zastopnika deželnega odbora gosp. odbornika Dežmana, kot zastopnike dražbe kmetijske gosp. barona Wurzbacha in pa dr. Jan. Bleiweisa. Zboru predsednik je bil gosp. J. Salzer, c. kr. nadsvetnik gozdarski.
— Danes, 27. dne t. m., so konecletne preskušnje v Slapenski deželni vino- in sadjerejski šoli. Obža-lovaje,   da nam je naznanilo teh preskušinj še le v če-
raj (dopoldne ob 11. uri) došlo in nam tedaj ni bila mogoče objaviti jih o pravem času, prosimo poročila o izidu preskušinj v tej šoli, katera je pripoznana za jako koristen zavod deželi.
—   Ko smo unidan objavili, da je gospod deželni predsednik Winkler odpotoval v Idrijo, smo dostavili, da cestne zadeve so povod temu potovanju, katere je „Laib. Zeitg." na drobno razložila takole: ,,Uže v letih 1868. do 1873., ko je bil naš gospod deželni predsednik okraj ni glavar v Tolminu in načelnik tamošnjemu cestnemu odboru, želel je živo, da bi se tudi oni kraj zvezal z dobrimi cestami med Primorskem in Kranjskem. V onem času se je tudi odprla 7 milj dolga okrajna cesta skozi idrijsko dolino. Na primorski strani gre ta cesta čez sv. Lucijo samo do Zelina v sodnijskem okraji cirkniškem zavije se potem v cirk-niško dolino ter pride do kranjske meje čez Cirkno pri Planini, kjer se združi s kranjsko Zavodensko dolinsko cesto. Cesta med obema deželama od Želina v zgorenji idrijski dolini Čez Vrščevje do spodnje Idrije se ima najdalje v 2 letih dodelati. Da bi se prepričal , kako naprava ceste tu napreduje, odpotoval je gospod deželni predsednik dne 12. t. m. na ogled čez Idrijo in spodnjo Idrijo, ter je videl, da se je delo na kranjski strani, kjer bode cesta eno uro dolga, zdaj pričelo, a na primorski dvakrat tako dolgi črti, da je delo znatno napredovalo, tako, da je treba cesto samo tu in tam še razširiti in posuti, pa se bode po njej moglo voziti. Iz idrijske doline je šel gospod deželni predsednik v bačko dolino, da bi videl, kaj da se je ondi na 8 milj dolgi cesti okolo Podbrda proti kranjski meji storilo med časom, odkar je odšel iz Tolmina; kajti tudi tukaj je nujno treba, da bi ena cesta šla od tod na Kranjsko. Na primorski strani se ima, da bi se prišlo do kranjske meje, kjer izvira Sora, dozidati Še poldrugo uro dolg, res da težaven kos ceste čez Petro-vobrdo. Na kranjski strani je gospodar na tamošnji meji, Anton Zgaga, v sorski dolini pred malo leti od tam naredil na svoje stroške dve uri dolgo cesto za silo do tje, kjer se zavije okrajna cesta na goro proti Sorici. Občina Soriška je uže na drugi strani gore navzdol zgradila cesto za silo do ceste , ki se „Zgagova cesta" imenuje, ravno tako občina Davča, ležeča na levem bregu potoka, kar dokazuje, kako je treba pravilno dozidati to cesto ob vodi vijočo se, ki naj bi s pridruženjem na Bača dolinsko cesto živ promet posredovala med Kranjsko in Primorsko. Tudi na to stvar hoče naš gos p. deželni predsednik obrniti svojo posebno pozornost."
— Jako nevoljno senzacijo je vzbudilo imenovanje dr. Z i n d 1 e r j a, deželnega šolskega nadzornika v Gradcu, za nadzornika kranjskih srednjih šol, — moža, o katerem je preveč znano, da je Nemec od nog do glave in slovenščine prav nič ne razume. Ker je tej novici, ki jo je objavila uradna „Laib. Zeit", dodana opazka, da naj se to imenovanje smatra le za provizorično — „s pridržkom definitivne uredbe te stvari" — zato je na korist si. ministerstvu samemu in pa Šolstvu živo želeti, da gosp. naučni minister ta provizorij prav hitro odpravi, kar mu je prav lahko zato, ker imamo iz vrste profesorjev Slovencev za tako važno službo jako zmožnih mož na izbero.
—• [Dramatično društvo) je imelo v nedeljo občni zbor. Za predsednika je bil voljen g Mu mi k, za blagajnika g. dr. Stare; v odbor pa so voljeni g^.: dr. Zarnik, prof. Wiesthaler, Fr. Drenik, prof. Pleteršnik, dr. Tavčar, P. Grasselli, prof. Leveč, Vojt. Valenta, Iv. Hribar in A. Jeločnik.
—   Iz Zadra je došlo žalostno naznanilo, da je vrli rodoljub gosp. Arcon, c. k. svetnik pri dalmatin-
349
350
ski namestniji, ki nedavno na poti iz Gleichenberga v Zadar se je v Ljubljani nekoliko mudil, je nagle smrti umrl.
—   V nedeljo popoldne ob pol dveh se je s precejšnjo točo končalo jesensko toplo vreme. Začela se je ta nevihta uževpredpoldne na Gorenjskem, kakor današnji dopis s Senturške gore kaže, pa vlekla se čez Ljubljano in Bog vedi, kam še na Goriško, kakor nam dopis iz Gorice priča. Potem smo v Ljubljani imeli vsak dan kaki 2 stopinji mraza po R. Radovedni smo, ali so jo preroki zadeli, ki nam obetajo mehko zimo.
—  (Pojasnilo o naselbinah Bosanskih ) Kakor skoro vsi avstrijski časniki, tako so tudi ,,Novice" v svojem zadnjem listu prinesle pogoje, po katerih se kmetovalcem ponuja naselitev v Bosni. Med dobrotami, ki se zagotovljajo naseljencem, se imenuje v 1. vrsti to, da vsak naseljenec dobi denarno podporo, da si zida hišo itd., da pa dobi tudi orodje za obdelovanje polja. — Na to naznanilo je vredništvu ,,Novic" došlo sledeče pojasnilo od domoljuba, na čegar besedo se zanašati moremo: „Med pogoji za naselbine Bosanske vlada onega o denarni pomoči za stavljenje hiš, pa tudi onega o delitvi orodj a po lj s k ega ni razglasila. Nalašč sem o teh dveh točkah vprašal na Du-naji in dobil sem iz zanesljivega vira odgovor: ,,Von einem Geldvorschuss ist keine Rede, — die anderen Be-dingungen aber vom Acker- und Wiesengrund, von Wei-den, Unbesteuerung sind officiel" (denarne podpore ci nobene pričakovati, resnica pa je , kar se naselnikom ponuja o polji, travnikih, pašnikih, oproščenji od davka). Toraj mora narod  to zvedeti,  da se ne prevari preveč.
—   (Pobirki iz časnikov.) V enem zadnjih „Lai-bacherčnih" listov beremo nek „Eingesendet", ki ga je njenemu vredniku poslal „ein ruhiger Staatsbiirger", humoristično (?) pritoževaje se, da ga je ponoči vojaška straža pri monturnici ustavila z navadnim klicem „Halt wer da?" Ali člo\ek, ki okoli ene ponoči popeva, zasluži epiteton „eines ruhigen Staatsburgers" ali ne, ni namen naš preiskovati v zagovor vojaške straže in to tem manj, ker ne vemo , ali bi mu magistrat dal spri-čalo „eines ruhigen Stadtburgers", al to vemo, da so mnogi meščani, ki „Laib. Zeitg." bero, zel6 nevoljni, da s takimi čenčami kar cele pol strani napiše celo brez vse potrebe, vsaj je, kakor se nam poroča, vre dni k „der Tagesneuigkeiten" vse to sam izkusil, kar mu je „ein ruhiger Staatsburger" povedal. Ubogi papir, kaj vse moraš trpeti dandanes v Bambergovi tiskarni z vred-ništvom Suppantschitschovim!