Kako mislijo porabiti denar davkoplačevaicev v L1922? Državai proračaa za leto 1022 nara kuže aataačno v šjovilkah, kako hočejo sedanji vladiuoLvci uporabiti de aar dnvkoplačevalcev. Predvsem moraaio povdariti, da S8 jo sedaaja vlada v proručuaa aa.|bolj spomaila na voisko in žanjlariuci-iio. Sklenili &o, da bodo zgraditi leta UJ22 39 aovili vojaških kasara. Največ seve po Srbijii Čraigori ia Vojvodiai, v Sloveaiji samo 1. Za zidavo teh ao. vih kasara jo predvideaih v proračanu 518,349.212 K. Proračaa vojaega uiiBistra znaša za 1922 za 321 niilijonov Iroa vefi, aego leta 1921, Za žaadarmerijo bodo porabili iz državae blagajae 76Q milijonov kroa. Pole^ stroškov za žandarmorijo zahtova \ojai miaister za vzdrževanje pograničaih čet (raskih VVraaglovcev) 660 milijoaov kroa. Za. leto l'J22 zabteva samo vojno ministrstvo za Bove kasarae, ?aada.naeriio ia pograaičae trupo 1 milijardo kroa vefi, kot la.-t. Ko j'e bila aaša vlada, aismo rabili BOvih kasara, bb toliko žaadarjev ia raskih pandarjev, to potrebo miKjoiiskih ia milijoaskih svot iz žo skoro prazaih žepov davkoplafievalcev naai je priaesel miBister Pacelj ia njegova radikalao-deniokratska miaistrska žlahta. Iz proračuaa je razvidno, da so sair.ostojni ia demokratje veliki prijatelj \ojaštva, žaadarjev ia raskili paadurjev* No smemo pa pozabiti, da državrii proračaa no skrbi samo za pokritje izdatkov vojaega miBlstra, ampuk tudi za izdatke vodnega miaistra Puclja. Kol'iko velja Pacolj pri miaistrih m kako so mu ipr' aiosarskom srca tovarifi knjetje, aajbolj kažejo proračua ske svote, ki so določeBG za regulaci]o i-ok ia polokov v leta 1922. Za regaliraaje sloveaskih rek ia potokov je postavIjeBib v proračaa 5,400.000 K. Presaeto malo! Regalirati hočejo: S&vo, liravo, Piesaico, Ljabljaflico ia Kaniaiško Bistrico za 3 milijoae kroa. Siae^ao! Gorske potoke bodo aravnali za ea milljoa kroa. Za olajšavo llosarBke ^ožaje po Savi ia Saviaji se bo izdalo samo 400.000 K» Za vse vodae regulacije v eeU kraljeviai je odločeaih 128 milijoaov lcro^, za zgradbo kasarn pa 516 milijOBOv. Tako sie skrbi za aašega kmetaj katerema delajo poplave tolikanj Škode. In veadar ima mo sedaj za poljedeljskega miaistra meisarja, ki govori po s'io<lih, da je pod Bjegovim ministrovanjem vstal aaš kmet ia se povspel tlo pravic — (pravilno davkov) kakor jih ai ažival do sedaj! l'oglejmo še, ko^ko je odlo6ilaaa^a vlada za šole in ljudsko izobrazbo. Prosvetai miaister zahteva letos ,1.300 milijoaov kroa ve6 aego lani. Med prosvetae izdatke so aračunili tadi milijoae, ki so jiii izdali za sokoJske izlete. V Srbiji odpade na Sokola 620.000 K, na Hrvaisbem ea milijoa 430.000 K — sknpaj 2,750.000 kroi. Za dijaške štipeadije cele kraljevine se bo izdalo 73,380,000. K. Versko ministrstvo je postavilo v pvoračaa za pravoslavne verske Sole 20,354.530 K. Katoliške verske šole pa boiio clobile 2,951.275 K, Razlika med izdatki za pravoslavae ia katoliške zaaSa 17,403.315 K. Pravoslavna verska uprava s Šolarai vred bo stala davkoplačevaloe 161.601.026 K, kato- liška, s Solami pa 13,805.268 K. Razlikamed izdatki za pravoslavje ia katoličaastvo zaaša 147,735.758 K ia ven uar bi se morali po ustavnem ČTeaa, ki govori o verski eaakopravuosti v. aaši kraljeviai, izdatki miaistrstva ver ])orazdeliti eaakoraerao med pravoslavne ib katolike po a]ih števila. Iz ravnokar aavedenega izvlecka iz državaega proračuaa je razvidno, kako mlsli gospodariti sedaaja vlada v leta 1922. 'Ze sedaj javljajo iz Beograda, da bodo zopet d\igaili davke, da bodo izvlekli iž žepov davkoplačevalcev milijarde za kritje tolikaaj aepotrebaih državaih stroškov* Vse to se dogaja pod žegaom samostojao-demokra.tske vlado. 0 ravnokar aaštctih državaih Hdatkih pa skrbno nioRi časopis za zaiago kmetskih krivic — ,,Km'et. lis;.".