Posamezna številka Din 1*50, Št. 9. V Ljubljani, v petek 11. januarja 1984. Poštnina v gotovini. Leto I« i i mm Izhaja vsak dan ziutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. Neodvisen političen list □-------------------------—— Uredništvo: WoIfova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Uljravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13 633. K sestanku Male antante. Velika antanta je razbita in predigra k novi operi evropske politike ie zapisana s francosko - češkoslovaško zvezo. Pni aikt nove opere Pa se je pričel te dni v Beogradu — na sestanku Male antante. Velevažen in velepomemben je ta akt, ker ž njim se odloča, bodoča smer evropske politike. Ali naj stoji ta v znamenju obsodbe Versajske pogodbe in proslave revanšne ideje, ali pa naj bo v Znamenju izpolnitve Versajske pogodbe in garancije svoboščini, ki jih je dala Versajska pogodba zlasti majhnim narodom. V zvezi z Versajsko pogodbo pa naj bo odločeno še drugo važno vprašanje. V koncertu evropskih velesil se oglaša z vedno večjo silo ruski instrument in v poštev prihaja odločujoča komponenta* ki je bila preje tako rafinirano. in krivično izločena. Brez Ru-siie je bila sklenjena Versajska pogodba in zato gre danes Rusiji, tudi s^ietski, ta velika prednost, da je Rjena odločitev za ali proti Versajski Pogodbi, merodajna za ves svet. Ali se Jiaj obnovi francosko-slovanska zveza, *>odoča svetovna sila miru in pro-tektorica majhnih narodov, ali pa naj se enkrat zapleše svet v grozote svetovne vojne, da se ponovi stanje pred Versajsko pogodbo. To vprašanje je postavljeno v Beogradu in zato je naravno, da vidimo vse majhne, po Versajski pogodbi zmagovite narode združene v Mali antanti In oprte na Francijo. Njihovi lastni interesi izključujejo vsako drugo zvezo. Zato pa moremo tudi ravno ob smrti Velike antante kon s ta tirati 'takšno noti arije okrepi jetije Male antante, kakor ga ne bi ob njenem rojstvu nihče pro-roKoval. In samo zato je mogoče, da ie Mala antanta preživela Veliko. Prehod iz zapadne v vzhodno Evropo tvori Mala antanta in zato je njena pozicija odločilne »važnosti za ravnotežje sil v Evropi. Ravno iz istega vzroka pa je tudi Mala antanta predmet besnih atak, ker z njenim razkolom prestane samostojna vloga mostu med zapadno in vzhodno Evropo in dežele Male antante so zopet predmet izkoriščanja velikih in pod njihovo pa-tronanoo tudi majhnih sosedov. Samoohranitev je zato temelj Male antante in njen močan kit, ki vzdrži mar sik ak napor tudi spretno aranžira-mn intrig. Mala antanta mora vzdržati in silo ji morajo dati prebivalci njenih dežel. Z 1VLaLantanti ne sme vWeti njeno prebivalstvo samo ekstravaganco privilegiranih diplomatov, temveč vse prebivalstvo se mora zavedati, da je Mala fintanta zadnji poskus, če vzdrže njeni aarodi v kruti borbi velikih narodov tvoje samostojno mesto, ali pa če bodo igrali samo vlogo vazalov in s tem Judi sužnjev. Vsakdo od nas inora zato skrbeti Ol moč in ugled Male antante. Veljava Male antante pa je zopet odvisna c 1 Ugleda držav, ki jo tvorijo. Prvi aikt nove evropske poJitike se Pričenja te dni v Beogradu.^ Ostale akte pa bomo pisali mi sami. Ce bomo delali za državo, če bomo skrbeli za Qieno konsolidacijo, potem se bodo na-daljni akti odigrali v našo korist in Peti akt bo zaključen z apoteozo slovanske misli. V vseh naših srcih je neizbrisno zapisana ta želja in v vseh nas je tudi trdna volja, da ta naš cilj dosežemo. Zato pravimo: Velika antanta je mrtva, naj živi Mala antanta — izhodišče slovanske >nage! Konferenca Male antante. Prihod romunskega ministra Duca. Beograd, 10. jan. (Z) Romunski minister g. Duca je dospel radi velikih snežnih zametov ob 3. uri in četrt popoldne v Beograd. Konferenca Male antante se bo vršila jutri zjutraj, vsied česar je g. dr. Beneš sklenil podaljšati svoje bivanje v Beogradu za eno noč; v nedeljo zjutraj bo odpotoval z orijent-ekspressom čez Pariz v London, njegov pomočnik g. dr. Girsa pa bo odpotoval s soprogo že v soboto zvečer. Beograd, 10. jan. (Z) Zakasnitev ministra g. Duce je bila povzročena predvsem po ogromnih snežnih zametih v Vojvodini, pri Vrbasu (blizu Novega Prir@ditay na dvoru in v »Palace“ hotelu. Sada). Železniško ravnateljstvo v Subotici je takoj odposlalo posebne lokomotive, ki so čistile progo cclo noč, tako da je g. Duca mogel potovati danes opoldne skozi Novi Sad. To slabo vreme traja v Vojvodini že dva dni vsled velike burje. Od sinoči pa do danes zjutraj je bil prekinjen ves železniški promet med Zagrebom in Beogradom. Vlaki sploh niso mogli prihajati; največji zameti so na postaji Zemunski Obori. Iz Beograda so bile takoj poslane lokomotive in delavstvo radi čiščenja proge. Beograd, 10. januarja. (Z) Sinoči se je vršil v prestolni dvorani starega dvorca velik dvorni ples v čast kraljičinega rojstnega dne. Ta ples je tako-rekoč tvorjl začetek konference Male antante. Že okoli o. ure so začeli prihajati prvi gostje. Po 11. uri sta se pojavila kralj in kraljica, z njima pa so vstopili gg. dr. Beneš, dr. Ninčič, diplomatski zbor in dvorsko spremstvo. Gosti so se poklonili, orkester pa je into-niral vse tri narodne himne. Kraljica je nosila okoli vratu kolje, sestavljen iz raznobojnih češkoslovaških dragih kamnov z nekolikimi simboličnimi figurami. Ta kolje sta ji podarila dr. Beneš in njegova soproga. Po himnah je orkester zasviral srbijanko, nakar je kralj otvo-ril kolo. Zelo živahna zabava je trajala do 4. ure zjutraj. Beograd, 10. januarja. (Z) Danes ob 1. uri in četrt popoldne je dai g. Pašič v čast delegatom Male antante obed v Palace-hotelu. Udeležili so se ga predsednik Narodne skupščine g. Ljuba Jovanovič, vsi člani vlade, češkoslovaški minister zunanjih del g. dr. Beneš, njegov pomočnik g.dr. Girsa, češkoslovaški poslanik g. Šeba, šef češkoslovaškega tiskovnega urada g. dr. Čer-ruak, romunski poslanik g. Emandi, osobje češkega in romunskega poslanstva in drugi povabljenci. Predfiteš razprav na konferenci. Mala antanta ne pristopi kot celota v zvezo s Francijo. — Posojilo Madžarski. SESTAVA GRŠKEGA KABINETA. Pariz, 10. januarja. (B) lz Aten Javljajo, da je situacija neizpremenjena. Venizelos nadaljuje pogajanja. Misli se, da bo Russos sestavil kabinet in da bo v tem kabinetu prevzel Venizelos ministrstvo zunanjih del. Atene, 10. januarja. (K) Vprašanje takojšnje proglasitve republike in odstavitve dinastije je stopilo, kakor se zdi, popolnoma v ozadje, Beograd, 10. jan. (Z) Gg. Pa.šič in dr. Ninčič sta imela danes dopoldne daljšo konferenco, na kateri sta razpravljala v glavnem o stališču naše vlade in o držanju Male antante na-pratn francosko-češkoslovaški zvezi, kakor tudi o razdelitvi budimpeštan-skega arhiva. V prvem vprašanju sc stališči obeli ministrov strinjata, namreč da Mala antanta nima razlega, da kot celota stopi v zvezo s Francijo. To stališče se je v glavnem sprejelo že včeraj in je to vsekakor glavni razlog, da je g. dr. Beneš odstopil od svojega nameravanega predloga in ga omeji? na predložitev francosko - češkoslovaške konvencije Mali antanti v znanje in odobreni e. Drugo vprašanje t. j. razdelitev madžarskega arhiva pa se bo gotovo razpravljalo na konferenci. Dosedanja neizpolnitev obveznosti, ki jih je Madžarska prevzela po mirovni pogodbi, zelo občutno ovirajo pravilno delovanje raznih panog državne uprave nasledstvenih držav. Gg. Pašič in dr. Ninčič sta izdelala načrt za rešitev tega vprašanja, ki ga bosta predložila konferenci v pretres, V tem načrtu se predvidevajo mere, s katerimi bi se dalo Madžarsko prisiliti k izvršitvi svojili obveznosti:, ako se predhodnemu pozivu ne bi odzvala. Beograd, 10. jan. Vsled zakasnitve romunskega ministra zunanjih del g. Duce, ,se bo delovni program konference A^alc antante skrajšal. G. dr. Beneš mora 13. t. m. odpotovati v London, da bo prisostvoval 15. t. m. seji finančne sekcije, ki bo reševala vprašanje madžarskega posojila. Beograd, JO. jan. (Z) Na konferenci Male antante v Beogradu se bo razpravljalo tudi o madžarskem posojilu. Na tej konferenci se bo sklepalo o nadaljevanju pogajanj med Malo antanto in Madžarsko o pogojih, pod katerimi bi Mala antanta privolila v madžarsko posojilo. Ako se Mala antanta odloči za nadaljevanje teh pogajanj, bo koncem januarja podpisan protokol o sporazumu, Društvo narodov pa bo takoj odredilo svojega komisarja, kakršnega ima tudi Avstrija in pa reparacijsko komisijo, ki bo razpravljala o dohodkih Madžarske in 0 garancijah. Sprejem angleških in amsrika^skifo novinarjev pri Benešu. Beograd, 10. jan. (Z) Veliko število novinarjev iz vseh držav se je zbralo v Beogradu, kamor so prišli tudi z neko politično ulogo. Njih vprašanja, ki jih stavijajo predstavnikom Male antante, pomenjajo obenem tudi odgovore njih vlad za slučaj, da krene konferenca na njim neugodna pota. G. dr. peneš je vzbudil posebno pozornost javnosti. Sprejel je takoj angleške in ameriške novinarje, toda jim ni izdal SV°S stališča glede zunanje situacije v obliki referata, nego jim je dal le pri-iiko, da se informirajo v obliki debate, tano aa je cel razgovor dobil značaj izmenjave misli in svetovanja. G. dr. Beneš je izjavil, da ne misli zahtevati na konierenci Male antante, da vstopi ta kot skupina v zvezo s Francijo, marveč bo spravil v pretres konvencijo, sklenjeno med Češkoslovaško in Francijo, kajti v smislu dogovora med državami Male antante mora vsak njen član predložiti ostalim na odobrenje vsak akt večje mednarodne važnosti, sklenjen s katero drugo evropsko državo. Na vprašanje novinarjev, iz kakih razlogov ne zahteva, da cela Mala antanta in corpore stopi v zvezo s Francijo, je g. dr. Beneš odgovoril, da vsled dejstva, ker je prišlo med Francijo in Anglijo do jakih sporov in bi bilo zelo neugodno, ko bi Mala antanta ta nesoglasja poostrila. Iz razgovorov z angleškimi novinarji se dobiva vtis, da se angleška javnost nikakor ne bi mogla sprijazniti z vstopom Male antante v zvezo s Francijo. ZBIRKA ZA OŠKODOVANCE PO POPLAVAH. Beograd, 10. jan. (B) Glavni odbor Rdečega križa bo imel 11. t. m. sejo, na kateri bo sklepal o nabiranju prispevkov za oškodovance po poslednjih poplavah v Hrvatski in Sloveniji. Kralj je daroval 10G tisoč dinarjev. Pričakujejo se prispevni od ministrov, poslancev, bank, trgovcev ia od drugih humanitarnih društev. Molitve v oblastne skupščine. Vlada namerava razpisati volitve meseca februarja. Beograd, 10. januarja. (B) Kakor se doznava iz zanesljivega vira, namerava vlada razpisati volitve za oblastne skupščine v mesecu februarju in to je predmet o katerem se največ govori na ministrskih konferencah. Ministrstvo za notranja dela že dela priprave za te volitve. Vlada hiti z izvedbo teh volitev, ker računa na to, da bodo te volitve znatno olajšale politično situacijo. Za vlado bi pomenjalo velik dobiček, ako bi se politična borba, ki se sedaj vodi skoro v celoti v Beogradu, dekoncentrirala. Velik del strankarskih iu političnih sporov ti se pomaknil iz Beograda v oblastne skupščine. V zvegi s tem se bo vlada ro* ž uril a z likvidacijo pokrajinskih uprav, v kolikor ta likvidacija še ni izvršena, ker se morejo oblastne volitve vršiti samo tedaj, ko bo zaključena likvidacija pokrajinskih uprav. Beograd, 10. jan. (Z) Danes dopoldne so posetili g. Pašiča gg. Trif-kovid, Kojič in Slavko Miletič. Raztovarjali so se o politični situaciji in posebno o oblastnih volitvah, ki se bedo vršile meseca februarja. ikspoze avstrijskega ztin. ministra. Odnošaji z Jugoslavijo. — Vidiranje potnih listov. Dunaj, 10. januarja. (K) Na današnji seji glavnega odbora je podal zunanji minister dr. Griinberger eks-poze o zunanje-politiČnem položaju. Opozori! je najprej na vodilno misel avstrijske zunanje politike, ki temelji na tem, da jo postavi v službo financi-jelne c-bnove. Nato pojasnuje v podrobnosti odnošaje s posameznimi državami, pri čemer naglaša že dolgo let obstoječe prijateljsko razmerje med Avstrijo in Češkoslovaško in izdaten interes, ki ga je pokazal češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš pri obnovi Avstrije. S kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev se je z definitivno določitvijo naših mej razvilo prijateljsko sosedno razmerje, ki stremi za medsebojno gospodarsko in kulturno podporo in ki si ga prizadevamo še naprej gojiti. Skoraj vsa med Jugoslavijo in nami obstoječa važna načelna vprašanja, ki izvirajo iz interpretacije in upo- rabe st. germainske mirovne pogodbe, so na prijateljski način rešena. Glede ruske sovjetske republike izraža minister nado, da se že danes obstoje živahno poslovanje med Avstrijo in Rusijo še nadalje razvija. Vprašaje de iure priznanja sovjetske republike tudi avstrijska vlada resno premo-triva. Minister je govoril potem še o vprašanju vidiranja potnih listov. Kljub obstoječim težkočam v tem pogledu hoče vlada v popolni zavesti gospodarskega pomena vprašanja vidiranja delati na to, da se obveznost vizuma olajša in odpravi. Najprej se ukine vizum na posetnike dunajskega sejma. Nadaljni korak bo obstojal v tem, da se inozemskim trgovcem, ki se izkažejo s potnim listom in z obrtnimi v trgovskih pogodbah predvidenimi legitimacijami, omogoči prestop meje v Avstrijo brez vizuma konzulatov. Okenski! o Maii antanta B e o g r a d , 10. jan. (Z) Poljski poslanik na našem dvoru g. Okenski je povodom sestanita Male antante izjavil novinarjem, da Poljska ni član Male antante in torej ne bo sodelovala na konferenci. Poljska je z Malo antanto sodelovala dosedaj v Beogradu, Genovi in Haagu, kjer so se našle skupne točke v mnogih vprašanjih. Kakor Mala antanta, tako zastopa tudi Poljska politiko miru in zahteva izvršitev vseh mirovnih pogodb. Razven tega pa je še več drugih vprašanj, v katerih je naš skupen nastop mogoč in potreben. Tako n. pr, obstaja vprašanje našega skupnega delovanja v Društvu narodov. Poljska bo tudi nadalje sodelovala z Malo antanto. Med politiko Male antante ter Poljske in severnih baltiških držav obstoja analogija. Koncem t. m. se sestanejo v Varšavi na konferenci Finska, Litvanija in Poljska. Ta konferenca bo imela pred očmi samo mirovne cilje ter bo razven političnih vprašanj razpravljala tudi o mnogih gospodarskih in drugih vprašanjih. Kar se tiče odnošajev z Rusijo, je treba ugotoviti, da je Poljska pred kratkim priznala Rusijo v njeni sedanji obliki. Politični in diplomatski odnošaji ž njo bOdo postali v kratkem popolnoma normalni in se razvijajo v čisto mirovnem pravcu. Sedaj se pripravlja trgovinska in konzularna konvencija med obema državama. Odnošaji Poljske napram Franciji so na zelo solidni podlagi. Poljska je v najboljših oclno-šajih tako s Francijo, kakor z- Anglijo, s katero je pred kratkim sklenila trgovinsko pogodbo, ki bo done V Ja korist obema državama. * ŽELEZNIŠKE NESREČE. Beograd, 10. jan. (Z) Med zad: njimi prazniki, največ pa v pretekli noči, se ie zgodilo na raznih progah v naši državi več nesreč, ker so vlaki skočili s tira. Razven tega je brzovlak, kj je odpeljal sinoči iz Beograda proti Zagrebu ob 7. uri 40 minut, obtičal v snegu med Brodom in Vinkovci, kjer je ostai do danes zjutraj, dokler ni došla pomoč-Dunaj, 10. jan. (Uraduo) Negotovo, oblačno, južno vreme, južno-vzhod-ni vetrovi, nevarnost plazov ČEŠKOSLOVAŠKO ODLIKOVANJE PAŠICA IN NINCICA. B e o gr a d . 10. Januarja. (Z) Včeraj opoldne je g. dr. Beneš izročil g. Paši-ču red Srebrnega leva I. stopnje s palmo za zašli '.;e, ki jih ima g. Pašič za osvobojeni 1' češkoslovaškega naroda. Beosvad, 10. januarja. (Z) Včeraj popoldne ob 5. uri je izročil g. dr. i Beneš ministru g. dr. Ninčiču odlikova-, nje Srci rnega leva. S iem redom se odlikuje;.) le poglavarji držav in izredno zaslužni državniki. Po statutih tega reda ie število odlikovanih oseb omejeno na 20: Pred deiawsko na Angleškem. London, 10. januarja. (B) Glavni odbor delavske stranke na Angleškem je sklenil, da delavska stranka prevzame sestavo vlade v primeru, da ji bo to ponudeno. Ta sklep je bil sprejet soglasno. London, 10. januarja. (B) Ma-cdonald je po pooblastilu glavnega odbora delavske stranke dal izjavo, da je stranka razpoložena prevzeti sestavo vlade. London, 10. januarja. (B) V »i* beralnih krogih se smatra, da mora liberalna stranka podpirati delavsko stranko vse dotlej, ko bo ta delovala zmerno. ATENTAT NA VODJO SEPARATISTOV V PFALCU. London, 10. januarja. (Havas.j Kakor poroča »Dailv Mali« iz Speverja, je bil tam vodja separatističnega gibanja v Pfalcu Heinz Orbis v neki restavraciji od treh mož, ki so vdrli v jedilnico, smrtno ranjen s streli iz samokresa. Tudi neki gost je bil ranjen. Zločinci so pobegnili. ■ Frankfurt, 10. januarja. (W) 1* zanesljivega vira se doznava, da sc. bili pri včerajšnjem atentatu v restavraciji Wittelsbacherhof v Speyer.iu razen Heinza Orbisa ubiti štirje drugi vo-ditelii separatistov iz PiaJca iu da je bilo več oseb ranjeni::. Kot talci za umor voditelja avtonomne vlade Heinza Orbisa »o bili nocoj prijeti župan in šest visokih uradnikov. V zvezi z umorom Heinza Orbisa je prišlo do krvavih spopadov med separatisti in med prebivalstvom. Pet oseb je baje ubitih. DANAŠNJE PRIREDITVE. V Ljubljani: Drama: Zaprto. <• -> Opera: »Suzanina'tainost, Mo«art it Saiieri, Gianni Schicchi*. Red D. Kino Matica: »Dvolični mož«. Kino Tivoli: »Pot v noč«, “V Kino Ideal: »Zveri v kletki« — Ptt- stolovna drama. Kino Ljubi], dvor: Veseloigra »Trmo* slava hčerka nilijarderla aU dtklka Is p* kla* — Lya Mara. V Mariboru: Narodno sledit če: Zaprto. , Nočna IckarnlSk« tluiba ▼ Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Probaik* »• Jurčičevem trju. Ustar au sv. P»tr* In Jo5t v Su. štfki. Nezaslišana Italijanska mistiflkacUa. Reprezentativna revija francoske gospodarske znanosti »Revue Econo-miQHe Internationale«, ki izhaja pod patronanco avtoritet kakor so Marshall, Doumer in Mahaim, je posvetila svojo decembersko številko gospodar, problemom srednjeevropskih držav. Razprave o Češkoslovaški, Rumuniji in Poljski so spisali izraziti slovanofili oziroma rumunski strokovnjak sam in v časih, ko se vsestransko deluje na čimvečji zožitvi političnih in gospodarskih vezi med Francijo in novimi slovanskimi državami, bi smeli pričakovati, da se ravno v tej smotri ne poveri referat o naši državi baš zastopniku naroda, ki po naravi vseh sedanjih prilik ne more poročati o nas z objektivnega stališča. Neki univ. profesor v Bologni Ant. Baldacci je nanizal v obširnem referatu »La Yougos!avie Eco-nomique« o naših razmerah toliko neresnic, kakor jih je pač zmožna užaljena imperijalistična ambicija. Pa pustimo govoriti g. Baldacci-ja. »Jugoslavija, izrodek versailles-ke mirovne pogodbe, prednjači onim državam bržkone enodnevnega življenja — vstvarjenim od enega zaveznika z namenom, da se ovira drugega zaveznika in se mu onemogoči proširiti svoje meje.« Po vojni je bilo treba vstvariti poleg Italije približno enako močno državo »in tako se je zamislila Jugoslavija, država brez zemljepisnega, narodnostnega in političnega lica... samo, da se ovira Italija v svoji miroljubni dispanziji na Jadranu in Balkanu.« Naša valuta je zapadla »neizogibni usodi umetelno skrpanih organizmov.« »Bratstvo treh plemen obstoji samo v domišljiji nekaterih duhov, ki so na tem interesirani.« Nadalje se razširja o manjšinah O/o prebivalstva?), o groznem terorju, ki se godi nad bolgarskim narodom (100.0001), o preganjanju Grkov, ciganov, jttdov in Turkov. Splošno vidi povsod le »narodnostno konfuzijo« in »verski kaos«. V Jugoslovanskem odboru (za časa vojne) menda ni bilo nobenega Hrvata in Slovenca, vsa propaganda je bila le intriga srbskih emigrantov in po vojni so beograjski imperijalisti prečanske •-etnije kratkomalo iure belli anektirali. Baldacci objokuje 'Črnogorce in Dalmatince, se solzi nad bosanskimi begi, vidi vse polno nerešljivih problemov in se jezi nad Malo antanto, ki hoče osvojiti denavsko-balkansko Evropo. Ampak vsi ti napori ne bodo nič pomagali, kajti v Jugoslaviji leži »kvas splošnega razpada, kar vzbuja v vsem inozemstvu le nezaupanje in pesimizem kot edino perspektivo.« Splošno: mi smo bankerotni. Po dolgih statist, izvajanjih o našem gospodarstvu pride do zaključka, da naša zemlja ne spada ravno k obdarjenim, da naše trgovanje ni vredno nobenega zaupanja, da vlada v deželi neznanski finančni kaos, da ne izbredemo več iz državnih dolgov, da smo vsied slabih higijenskih razmer napredka nezmožni (3 milijoni so menda betežni na tuberkulozi in spolnih boleznih!?). Nadalje poroča še, da tičimo še globoko v dobi pastirskega gospodarenja in da se poslužujemo najbolj nazadnjaških gospodarskih metod. Statističnim podatkom naših državljanov in posebno državnim pravi ta, »strokovnjak«, da ne zaupa in si jih je izposodil pri Ron-diju (ki je dobil za svojo »vestno točnost« v »Ljublj. Zvonu« I. 1921 primeren odgovor). Svojo razpravo končuje z ugotovitvijo, da trošimo visoko nad svoje razmere, da ne znamo štediti in da se. bodemo prepirali brez konca in kraja. Edini spas bi bil, ako se otresemo srbske vlade in si zagospodujemo sami. Da je ta »strokovna« razprava izšla v kakšni laški smotri, bi se je ne izplačalo omenjati. Toda »La Revue Economique Internationale« je vrlo priljubljena v vseh centralnih uradih celega sveta, ona se pridno bere v vse-učiliških knjižnicah in iz nje črpajo podatke in informacije ne le gospodarski teoretiki, temveč i gospod, organizacije. In tako se bode te dni v tisočih glavah in širom celega sveta vstvarilo vsled avtoriteta; ki jo uživa ta revija, mnenje, da smo .banditska, življenja nezmožna in brmkerotna država. Ali je res tega treba? Ali bomo na to molčali? rgn. Mariborsko sledališle. Naše mariborsko gledališče, ki )e komaj po osvobojenju prešlo v našo last, je posta.o v kratkih petih letih naš prvi kulturni zavod na ogroženi meji, igra pa naravnost velikansko vlogo tudi v naeijoual-nem in državnem oziru: česar v toliki meri *!e moremo trditi o nobenem drugem gledališču v naši državi. Koliko že skoro popolnoma ali pa vsaj deloma že potujčenih naših ljudi obiskuje danes naše gledališče ter se vsaj deloma tudi s tem in radi tega vrača nazaj v naše narodno okrilje! Kdor redno poseča gledališče od prvega počet-ka i. 1919 do danes, ve prav dobro, kako ie bilo takrat, ko se je prvič dvignilo zagrinjalo pred Jurčičevim »Tugomerom« in kako je danes. Takrat se našega gledališča niso ogibali le Nemci, ampak tudi oni, ki niso bfli ne Nemci in ne Slovenci in za katere ima naš besednjak drug izraz. Danes ni več tako! Koliko hekdahdh mlač-oežev vidimo danes med rednimi obiskovalci predstav. Tudi Nemci polagoma prihajajo, da vidijo našo gledališko umetnost, našo kulturo, pred katero nas ni treba biti Maribor, 7. januarja. sram, ampak smo nasprotno nanjo lahko ponosni. Nemci sami priznavajo, dp je naše gledališče mnogo boljše kakor je bilo prejšnje nemško. Ali ni to priznanje dovolj? Ali nismo na to lahko ponosni? Ponosni smo na ta naš kulturni zavod In zato bi zadel vsakdo, ki bi nam ga hotel uničiti na naš najhulši odpor, na odpor našega užaljenega narodnega ponosa. Ko se je po prvi sezoni 1919-1920. pokazal deficit in je obstojala nevarnost, da se prihodnja sezona sploh ne bo več mogla vršiti, tedaj smo se vsi dvignili in kakor en mož zahtevali: Gledališča ne pustimo! Gledališče mora ostati! Podprli ga bomo vsi, podpreti pa ga mora tudi država, saj je v polni meri dolžna to storiti; naše mariborsko gledališče ni samo hram zabave, ono je liram resnega in težkega kulturnega, nacijonalnega in državotvornega delal Naše gledališče dela tudi za državo in če država podpira gledališča v onih mestih, ki niso nacijonalno ogrožena, mora še mnogo bolj podpirati naše v Mariboru. To snio jasno in odločno povedal! tudi v Beogradu REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 8. url zvečer. 1L januarja, petek: Zaprto. 12. januarja, sobota: »Golobček«. Red B. 13. januarja nedelja: ob 3. uri pop. »Mogočni prstan«. Izven. Ob 8. uri zvečer: »Hamlet«. Izven. 14 januana, pondeljek: »Golobček«. Red F. 15 januarja, torek: Zaprto. Opera. Začetek ob pol 8. uri zvečer. ji ihnuaria, petek: »Suzanina tajnost, Mo. .zart in Saiieri, Gianni Schicclii«. R. D. i? * .mtnrja, sobota: »Mignon«. Red A. ! > 'jnuarja, nedelja: »Sevilski brivec«; ljudska predstava, januarja, pondeljek: Zaprto. • 13. hv.marla, torek: »Mignon«, Red B. - Ljubljanska opera. —* Suzanina ' a; n o s t, Mozart in S a 1 i e r i, G i -' p p n i S c h i c c h i. — Po Schmidtovem ’edamskem zvonarju«, ki vkljub dobri orizoritvi in pohvalnem izvajanju ni našel ni.i ; ri občinstvu, tem manj pri kritiki hva-fcžnega odmeva, nam je opera v sredo večer nudila tri enodejanke. VVolf-Ferrarijeva »Suzanina tajnost« je še v prijaznem spominu iz Talichovlh časov. Salonska operca, itabinetno delce z gracijozno, sladko me>.Q-dljozno, miljeju odgovarjajočo dovtipno g!as-jo, katero smo prav radi poslušali. Erman-ao Wolf-Fcrrari Je po očetu Nemec, po materi Italijan, kar že saino njegovo Ime pore. Njegova glasba Je značilna zaradi Italijanske melodike, zaradi smisla za »opero buffo« in izrazitega čuta po situacijski kotniki. Odlikuje jo pa tudi skrbno izcizollrnna izdelava s fino razvejano kontrapuuktiko, Perrarijevi vzori so Verdi, Rossini in Mo-eart Dejanje »Suzanine tajnosti« le borno in naivno; poživi ga pač prijetna, prikupna glasba. Osebe zahteva ie tri: ljubosumnega frofa Gila, njegovo ženo Suzano In slugo antija. G, dr. Rigo Je grofa podal posrečeno, igralsko zadovoljivo — z njegovo mimiko se zaenkrat ne moremo še sprijazniti —v pevsko učinkovito/ Besedilo izgovarja razločno, vendar še včasih napačno akcentira. Njegov korepetitor bo to napako prav lahko popravit. Zdi se, da temu Inteligentnemu pevcu ln Igralcu salonske vloge prijajo. Gdč. Thalerjeva ja bila ži- vahna gospa, začetkom opere pevsko ne posebno vzorna, pa se je proti koncu 'razvila in razmahnila. Nemo vlogo sluge je izvrstno pogodil g. Zupan, ki je znova dokazal, da ima talent za komično stroko. G. kapelnik N e f a t je Perrarijevo partituro Izčrpno uveljavil, ognjevito odigrana uvertura bi bila zaslužila aplavz, V režiji bi bili spoznali veščo roko g. Šesta, če bi bil gledališki list njegovo ime tudi zamolčal. — Uspeli delca prav lep. — Druga enodejanka »Mo zart InSalieri« ruskega skladatelja Rimskega Kcrsakova je bila za Llubljano pač novost, glasbeno vrlo zanimivo gledališko delo z nastopom zgodovinskih oseb, dveh glasbenih rivalov Mozarta in Salierija. Obsega dve sceni brez vsakih zunanjih dramatičnih učinkov, posneti po Puškinovi drami »Mozart In Saiieri«. Italijanski glasbenik Saiieri je baje Mozarta Iz zavisti, ker ga je s svojimi glasbenimi deli prekosil, zastrupil. — Sallerijevo dolgo, naporno in težko vlogo je mojstrsko odpel g Betetto, Mozartovo pa popolnoma zadovoljivo g. Burja. Glasba R. Korsokova je Izredno find in spretno uporablja Mozartove motive. Orkestracija sijajna, frr.pantna, Izvajanje je posebno po zaslugi g. Betetta, pa tudi orkestra in dirigenta g. Matačlča ostavilov nas globok vtis. Pred začetkom le g. režiser Pavel Debevec občinstvu v kratkih besedah orisal vsebino dela, kar je bilo za boljše umevanje zelo potrebno. — Tretja enodejanka »Gianni Schicclii« je ljuba znanka od lani. Puccinijeva prelestna glasba, katere vrlinam se svet čudi, udarja v tem delu na komično plat, na humoristično sttuno, Veseli smo je bili tembolj, ker so jo dobro interpretirali. G. Levar je bil v naslovni vlogi izboren, pa tudi vsi drugi solisti In sollstlnle so se izkazali. Delce je dirigiral In režiral gosp. ravnatelj Fr. Rukavina. — Publika ie šla iz gledališča vesela in zadovoljna. Znamenje uspeha. — V pondeljek, dne 14. t. m. priredita baritonist dr. Aleksander Rigo in prof. Janko Ravnik samostojen koncert, na katerem Izvajata v prvi vrsti prvokrat Ravnikov ciklus 7 samospevov »Sequidille«. Ta ciklus je smatrati kot celotno kompozicijo, ker se ena pesem preliva v drugo ter tvorijo vse pesmi miselno in muzikalno logično celoto. V celoti se ta ciklus na ponedeljkovem koncertu prvokrat Izvaja lavno v Ljubljani. Ostali del programa tvorilo razne pesmi iz domače in celotne pevske literature. — Vstopnice v Matični knjigarni in naša odločna vztrajnost ie končno premagala vse pomisleke gospodov finančnih ministrov. Nismo dosegli sicer take subvencije, kakršno smo zahtevali in kakršna bi bila faktično potrebna, vendar pa smo dosegli toliko, da se je gledališče do danes lahko vzdržalo in s skrajnim naporom vseh tudi neverjetno napredovalo. In če nismo zapustili našega gledališča 1. 1920- če ga nismo zapustili nikdar pozneje, ga ne bomo tudi sedaj, ko mu preti nova nevarnost — znižanje dosedanje subvencije! Ker se draginja neprestano dviga in so stroški pri vzdrževanju gledališča vedno večji, • je njegova uprava zaprosila za leto 192*4 1 milijon dinarjev državne subvencije, torej za 500.000 Din več kakor jo je prejelo lani. Finančno ministrstvo pa, kakor emo te dni na svoje največje presenečenje doznali, prošnje ni samo zavrnilo, ampak Je celo dosedanjo subvencijo 500.000 Din znižalo na — 100.000 Din, dočim je istočasno povišalo subvencijo vsem drugim gledališčem v državi. Beograjskemu gledališču je dovolilo 10,000.000 Din, 1 milijon več, kakor je orosilo! Ljubljanskemu je dovolilo 4,300.000, zagrebškemu 7,500.000, skopljanskemu l miijon 200.000, osiješkemu 500.000, novosadskemu 1 miijon, sarajevskemu 800.000, splitskemu 800/ 00 in samo našemu mariborskemu le —- 100.000 Din. Finančni odbor je sam zgoraj omenjene vsote povišal, samo našemu mariborskemu le dodal le — 100/00 Din., tako. da bi vsega skupaj dobilo miloščino 200.000 Din, dočim ne dobi nobeno drugo manj kakor 8A0.000 Din! Le vat až-dinsko bi dobilo manj, namreč 100.000 Din, ali naj se pa Maribor primerja Varaždinu? Naše mesto šteje s predmestji, ki so ž njim tesno spojena in ki se bodo danes ali jutri popolnoma združila, nad 40.090 prebivalcev. Split jih nima niti 30.000, Osijek tudi ne; obe ti dve mesti pa dobita po 800.090 Din subvencije. Novi Sad le tako velik kot Maribor, pa dobi — 1,200.000 Din subvencije. Poleg tega pa ne igra gledališče v nobenih teh treh mest tako velike naci-ionalne vloge, 'kakor v Mariboru, niti v Novem Sadu, kjer pa kolikor vemo iz časopisja in repertoarja, gotovo ne stoji na tako visoki stopnji kakor naše. S to subvencijo se mi ne zadovoMuje-rno, ker pomeni obenem smrt našega gledališča in sramotno ponižanje in zapostavljanje našega mesta. Našemu gledališču bi z ozirom na naše mesto in njega velevažni nacijnnainl in državni pomen pripadala enaka subvencija kakor Jo dobiva novosadsko; najmanj pa taka, kakor jo dobivata osileško In splitsko. To potrebujemo in to zahtevamo! Zahtevamo v imenu našega nacijonalnega in državnega, stanja in v imenu našega kulturnega ponosa! V vprašanju našega gledališča smo preveč ob-čutl ivi, da bi odnehali od naše zahteve in da bi se dali poniževati in zapostavljali za vsa ostala mesta. Dolžnost merodajnih faktorjev je. da poskrbe za to, da se krivica, ki nam ie bila storjena, nemudoma popravi. V tej zadevi smo si v Mariboru vsi edini in bomo, če bo treba, to tudi javno pokazali. Govori se še, da se namerava v prihodnjih dneh sklicati veliko javno protestno zborovanje vseh mariborskih kulturnih in drugih društev ter strank, proti temu zapostavljanju našega gledališča. Tako zborovanje bi bilo jako žalostno spričevalo za Beograd in bi znova omajalo vero v naše nesebično narodno edinstvo pri onih, ki že itak niso dovplj trdni. Kdo bi bil s tem naiveč oškodovan! Ugled vlade sam! Zato naj se zadeva reši ugodno brez tega, kajti da se bo morala prej ali sle! rešiti, o tem ci dvoma. S—s. Ruska »vladna kriza“. »Prager Tagblatt« je priobčil pod tem naslovom zanimiv članek o nastanku in razvoju krize ruske komunistične stranke. V prvi dobi tkzv. »vojnega komunizma« je bila potrebna trdna centralizacija stranke, toda s prehodom k normalnemu življenju se je ta potreba izkazala nezadostnim. Prvi je to uvidel Lenin in že na desetem strankinem zboru se je naglašala potreba reorganizacije stranke v zmi-■ slu večjega uveljavljanja demokratičnih načel. Pod tem so komunistični voditelji razumevali dvojno: Prvič svobodo razprave članstva in drugič uveljavljanje volilnega načela. Umevno je, da ne bi smela trpeti enotnost stranke. Radi tega se je Leninovo geslo glasilo sledeče: Demokratizacija stranke na eni, prepoved skupin in frakcij v stranki na dragi strani. V resnici je ostalo samo pri željah. Volilno načelo se je uveljavilo le v neznatni meri. Še danes so organi 80 do 130 krajevnih organizacij imenovani od zgoraj, Tudi s svobodno razpravo članstva ni mnogo boljše. Še nedavno so dobili nekateri »opozicijonalci« opomin in so bili baje celo izključeni iz stranke. Posledice takih razmer pa niso izostale in Sinovjev je napisal v »Pravdi« članek o »Novih nalogah stranke«, lei je imel dalekosežne posledice. Sovjetski tisk je prinesel o tem vprašanju dolge razprave in celo Trocki je čutil potrebo spregovoriti. Trocki je stvari!, naj se rešitev tega vprašanja ne prepusti birokratom stranke. Stranka je prišla do resne točke. Občutek onemoglosti stranke in občutek, da nas birokracija stranke lahko zapelje v slepo ulico je splošen. Odstraniti je treba elemente, ki skušajo takoj v začetku zadušiti vsak svarilen glas. Nihče nima pravice terorizirati stranke. Nasprotstva so postajala vedno ostrejša in so se zanesla v vojaško akademijo, politično upravo, marino in tudi med širšo maso. V splošnem gre za stališče za ali proti Trcokemu. Ruska vladna stranka nudi zopet primer stranke, ki bije sama sebe. 1 Ruska znanstvena akademija. Moskovski učenjaki sc pripravljajo na svečano proslavo d vest. letnice ruske znanstvene akademije, ki se vrši prihodnje leto. Ruski učenjaki zbirajo življenieplsno gradivo o vseh članih akademije. Mednarodni agrarni Mr© u Pragi. Te dni je izdal svojo prvo redno publikacijo mednarodni agrarni biro v Pragi. Ta biro je eksekutivni centrum vseh koncentracijskih teženj slovanskega zemljoradništva. Glavni cilji tega mednarodnega izvršilnega organa so pospeševanje in izboljšanje pridelovanja živil, pacifizem in demokratizacija. Ustvaritev središča, ki bi izvedlo organizacijo poljedelstva, je posledica prizadevanj, da se raznim pokretom za izboljšanje in povzdigo agrikulture med Slovani gotovo smer, konkretno in življenja sposobno obliko. O teh težnjah piše praški list »Venkov«, ki razlaga kulturne naloge slovanskega plemena in slovanskih narodov. List zlasti povdarja kulturne naloge na polju agrikulture. Vojna je usmerila pažnjo človeštva, zlasti evropskih narodov na poljedelstvo in proizvodnjo hrane kot glavnemu predpogoju življenja. Najradikalnejša revolucija v zgodovini, boljševizem je ob- stal pred silo poljedelstva. Tudi v Nertr- čiji so se pomnožili in ojačili agrarni pokreti. Pri Slovanih, ki še niso v hiper-industrijalizmu, se vrši proces sanacije poljedelskih mas najhitrejše. V Češkoslovaški, Poljski, Jugoslaviji, Bolgarski in celo v Rusiji so danes nemogoče vlade brez sodelovanja kmetovalcev Omenjeno prizadevanje, usmeriti v pravilno smer in usposobiti za življenje ta pokret, je nastalo v Pragi. Centrum, ki naj vse to doseže, je ustanovil češkoslovaški ministrski predsednik Švehla, predsednik slovanskih zemljo-radniških strank, s sodelovanjem StamboJijskega, Witosa in Avramoviča. S svojo prvo publikacijo je storil centralni agrarni biro v Pragi prvi odločilni korak. Upajmo, da bedo ta Plemenita prizadevanja rodila najlepše uspehe v korist vsega človeštva tu zlasti slovanstva. —zn—: Udobnost na naših kmetijah. Cim bolj se razširjajo med poljedelci moderne ideje, racionalno in do-bičkanosno obdelovanje zemlje, čim bolj prihaja tudi poljedelec v stik z modernim življenjem, tem bolj čuti potrebo po udobnosti v svojem domu. V Nemčiji je celo na malih, le nekaj hektarov velikih kmetijah kmetska hiša vedno udobna. Zidana je pod najboljšimi zdravstvenimi pogoji in v marsikateri je hišni gospodar ljubitelj naravoslovja, živalstva in rastlinstva, in ima svojo knjižnico. Njegova žena in njegove hčerke imajo svoj klavir. Mnogokrat se nahaja tudi ledenica v hiši. V Ameriki, kakor tudi v Angliji, imajo velike kmetije (farme), navadno centralno kurjavo, kopalnico, sprejemni salon... Tako daleč seveda pri nas zaenkrat še nismo, predvsem zato še ne, ker so naše kmetije vse premajhne. V različnih krajih so življenski pogoji našega kmetoValca prav različni in tako tudi temu primerna udobnost po kmetskih hišah. Marsikje imamo že lepe, nove, svetle prostorne hiše z električno razsvetljavo in stanovanji, ki se, kar se tiče higijene, prav nič ne razlikujejo od modernih mestnih stanovanj. Male kmetije so pa na žalost v tem še pogosto silno zaostale. Hiša je včasih že več sto let stara in torej prav neprimerno zidana, ima majhna okna in je torej temna in nezdrava. Vrata in okna se zapirajo slabo, tla so stara, ziditte tudi in tako se da hiša težko čistitii in je torej vedno umazana. Večina notranjosti naših kmetskih hiš je torej žalostna in mlade ljudi zato tudi prav nič ne mika, da bi ostali doma. Gredo rajši v mesta, kjer je življenjska udobnost večja. In vendar je prav lahko spremeniti najbolj žalostno in umazano hišo v prijazno, svetlo hišico. Kmetje sami j)o-navadi ne pridejo na to idejo in rod zs rodom živi v istih neudobnih in nezdravih razmerah. Spremembe se pred vsem kažejo v krajih* kamor hodijo letoviščarji. Tam prebivalci že razumevajo, da se da napraviti iz prastare hiše še posebno prijazna vila, ker bo imela pečat starožitnosti, ki ga zaman sku-šajo tu pa tam dati novim zgradbam. Z malimi stroški se da tudi popraviti notranjost. Strop in stene se pobelijo, ravno tako zid med okni in okenski okviri, kar je posebno važno* ker daje to mnogo več svetlobe v sobo. Ce je hiša deloma lesena, se bruna na krajih okusno pobarvajo z rdečimi, modrimi in zelenimi narodnimi okraski, enako zunanja stran okenskih okvirov. Na okna se postavijo cvetke, seveda ne tako, da branijo svetlobi prihajati v sobo in zapirajo pogled. Ta okras je itak zastonj in isto tudi vedno svež bel prt na mizi z vazo zelenja ali cvetlic. •a* Pozimi se dajo kuriti sobe z enim onih mnogobrojnih modelov malih modernih peči, ki j>orabijo zelo malo drv in grejejo prav dobro ter ogrejejo sobo v silno kratkem času. Poleti se dajo z lahkoto spraviti v podstreho aJi pa v shrambo* v slučaju če je soba majhna in se rabi prostor. V hišah, ki imajo električno razsvetljavo je zvečer prav prijetno in veselo. 2e petrolejka je bila prinesla luč in z njo veselje v stare sobe, ki so jih klavrno razsvetljevali z lojevimi svečami in treskami. Sicer je res, da so ljudje srečno in mirno živeli v dobi sveč v marsikateri vasi, toda napredek človeštva je ustvaril nove potrebe za seljaka kot za meščana, eden kot drugi rabi udobnost po končanem delu. Mariborsko pismo. Dr. Edvard Beneš v Mariboru. — Odmevi bombnega atentata. — Mraz In drugo. —■ Prosveta ln gledališče. Maribor, 10. Jan. V torek popoldne je bil tudi naš Maribor vsaj deloma deležen konference Male antante, za katero se tako zanima vsa evropska, pa tudi ameriška politična javnost. Na svojem potovanju iz Prage v Beograd se je za nekaj minut ustavil na našem glavnem kolodvoru eden glavnih propagator-jev ideje Male antante in danes že splošno znan politik svetovnega glasu, češkoslovaški zunanji minister dr. Eduard Beneš. Ministra, ki je prispel v Maribor s češkoslovaškim brzovlakom ob 14.10, so spejeli na kolodvoru češkoslovaški poslanik v Beogradu, g. Jan Šeba, sekcijski načelnik ministrstva zunanjih zadev g. dr. Klcakovič. ljubljanski češkoslovaški konzul g. dr. O. Beneš ter zastopniki tukajšnjih oblasti, korporacij in časopisja. G. minister je sprejel deputactio ter se ž njo razgovarjal krog 10 minut. Govoril je o važnosti francosko-če-škoslovaške pogodbe za Jugoslavijo, o beograjski konferenci Male antante, o češkoslovaški in jugoslovensk! vzajemnosti ter o težkočah v politiki, ki jih bo prineslo letošnje leto, o čemer je napisal tudi znani članek v »Prager Pressc«. O našem Mariboru, ki ga pozna že izza leta 1921- ko se je vozil v Italijo in se mimogrede ustavil tudi v našem mestu, se je Izjavil zelo laskavo. Veseli ga, je rekel, da je naš narodni živelj prišel v tem našein obmejnem mestu tako hitro do veljave. Silvestrov bombni atentat na Gbtzovo dvorano je še danes priljubljen predmet razgovorov in polemik. Z gotove strani se skuša napravit Iz stvari, ki je sama po sebi malega pomena in ima tudi materijalno male posledice, veliko afero. »Cillier Zeitung« in »Deutsches Volksblutt« Pišeta o tem cele dolge članke, hoteč tako prikazati nepoučenemu inozemstvu, posebno pa nemškim bratom onkraj meje, kako strašno se godi Nemcem v Jugoslaviji. Seveda tudi v avstrijskih ln nemških Ustili ne manjka poročil, ki so silno pretirana in govore tudi o številnih mrtvih, in ranjenih. Kost se pač da glodati, zato jo glodajo. Ce bi hoteli mi napravljati take afere iz vsakega nasilia Nemcev nad našimi koroškimi Slovenci, bi morali porabiti naši listi za to vsak dan naimanj eno kolono. Toda mi v kričanju o zatiranju Še nismo dorasli Nemcem, čeprav bi zato imeli stokrat več vzroka. Poslanec Schauer namerava tudi v parlamentu stavbi luferpe!acljo na notranjega ministra o tej zadevi. Tudi samo reklama za inozemstvo! Po naknadni ugotovitvi ni šicoda v dvorani tako velika, kakor se je spočetka namenoma kričalo. Razbitih ie le nekaj šip, katere bo lastništvo te dni nadomestilo z novimi, tako, da bo dvorana zopet vporabna in se bodo prihodjnje dni že zopet lahko vršile napovedane prireditve, Namero, spremeniti dvorano v skladišče, je lastništvo na pritisk naših narodnih korpo-racij opustilo. Samo najemnina se zviša od 3 na 4 in pol tisoča dinarjev za večer Oblast zasleduje in preiskuje dalje, toda brez uspeha. Storilci so ravnali zelo previdno in jih ni mogoče izslediti. Letošnja zima, ki je bila spočetka mila, je postala sedaj zelo huda. Ljudje pravijo da v Mariboru že dolgo let ni bilo takega mraza kakor je letos. To se vidi tudi pc !”u;, hi ga sečejo v drugem izmed troh ribnikov za klavnico, mesnice, pivovarne ir gostilne. Mnogo je debelejši kakor druga *?ta- Na prednjem ribniku je sedaj drsališče. Med drsalci je največ mladine, posebne šolske; zanimiv pojav in gotovo ne laskav za nas pa je, da se Nemci mnogo bolj zanimajo za ta park kakor Slovenci. V sploš. no pa se v Mariboru čuti pomanjkanje za. nimanja za krasen in zdrav zimski šport, posebno za sankanje. Skoro edini sankači so pri nas otroci, pa še ti se sankajo najraje po ulicah in takih krajih, kjer bi se jim moralo to zobraniti. Velik vzrok Jo temi pomanjkanje prikladnega in urejenega sankališča. Ali bi ne bilo dobro, da bi kateri naših športnih klubov, recimo »Maribor«, oskrbel za to, da se uredi kje v dravski dolini veliko moderno sankališče, kakor ga imajo v Bohinju. Taka naprava bi se gotovo tudi rentlrala. Posledica hude zime Je tudi prehlajenje, ki muči posebno mladino in to mnogo tudi po krivdi merodajnih oblasti, ki ne skrbe dovolj za predpisano kurjenje šolskih prostorov. Na nekaterih šolah vlada v učilnicah tak mraz, da morajo otroci sedeti v klopeh v plaščih in toka* vicah. Istotako učitelji In profesorji. Tal pouk ni nič vreden in je poleg tega tudi škodljiv zdravju. Naša Orjuna se je lotila zadnje drf. prosvetno-kulturnega dela ter ustanavlja lasten dramatični odsek, ki naj bi vzdrževal v Narodnem domu, ki je sedaj zapuščen, stalno diletantsko gledališče. To gledališče je zamišljeno kot izpopolnitev. oz. vzgclevallšče publike in morebiti tudi bodočih igralcev za pravo gledališče. Poleg tega pa namerava dramatični odsek prirejati predstave tudi po deželi. Narasti i« zelo lep in vreden pohvale, zato mu ZeUin« člmveč uspeha, Stran 3 i ti. , ..._U , Proslava rojstnega dne k r a -ljiee Marije je bila letos v ni a riboni bolj srednja. Dopoldne se je vršila cerkvena Proslava v stolnici, zvečer pa v gledališču, kjer so igrali najprej znano enodejansko opero »Cavalleria rusiieuna«, na to pa je sledil ciklus klasičnih in modemih plesov članice baleta ljubljanske opere, solopb-fcalke gdč. Kut Vavpotičeve. Simpatična Plesalka je napravila s svojim izvajanjem osmero različnih plesov jako dober vtis. VpraSanje je le, če je tak spored, ki nima nobene zveze s stvarjo samo, primeren zn proslavo rojstnega dne kraljice? V soboto - Časopisni glasovi. »Slovenski Narod« posveča daljši članek beograjskim Konferencam. l2pr».tnemba v angleški politiki, s katero je po sedanjim Volilnih izicuh računati v še večji meri, je Prisilila Francijo, da je povzela inicimtivo v sreunji Evropi ter si pričela uštvarjati tesen krog zavezninov in prijateljev, ust, ki je naperjena proti naši državi radi pre-okreta v angleŠKi zunanji politiKi, je prisilila vse države Mate ainante, Francijo, poljsko in Uršico, da sklenejo še tesnejšo zvezo v varstvo evropskega miru. t-rva stopnja k temu cilju je ceš^osiovašKa-fran-tossa zveza, dalje ravnotatta zveza z našo Kraljevino in pa še tesnejša priKljueftev vsen teh držav k Franciji. Druga stopnja Pa bo uvod Rusije v fcvropo. Jt-ripravuanje Poti slovanski politiki v tvropi je glavni Cuj sedanjih posvetovanj; na uspehe ne bo treba dolgo čakati. ' »Juiro« po svoji stari navadi zdihuje naprednem bloki;, kakor si ga predstavilo naši denioKrati. Pljuje na vse strani in Wide do zaključku, da so napredni Dlok "®°krati in da brez njih ni naprednega »Slovenec« piše o konferenci Male antante in pravi, da ne bo mogla imeti uspe-‘3> če se ne izpremeni naša notranja politi ^er patrebllici° sklepi takih konferenc ®ocne zasiombe ljudstva, katere pa pri nas Oj radi velikosrbske smeri Pašicevega rentna, ne bo mogoče uspešno rešiti naših zunanjepolitičnih vprašanj, dokler ne bo naša vlada predstaviteljica vsen treh narodov. »Slovenec« brenka nadalje na svojo avtonomistično struno in svetuje državnikom Male antante, da naj upoštevajo nje-i,oye nasvete. Politične vesta. — Nemški gtas o konferenci iviale an-i k m *Juna)ska »Neue rreie t-resse* je priobčila na predvečer konierence Male an-v Beogradu uvodnik, ki pripisuje konferenci velik upliv na rešitev evrop-problemov. List pravi, da je,Mala at;, iP lveia. SV0i0 vetiiso sestro. Med-mmstri velesil medsebojno izogibajo, je organizacija, ki sta jo ustvarila dnee* š“‘ S^staliVtrdM kot prves£a zve™ "ir. k-i ceškosiovaško-francosKO ffefr J, ,.-Ul vez šs boli utrJena in zasl™? bl!o neomajno stališče franco- , n,etu- 1 renutek, v katereai se dli 10 minisiri v beogradu, je zeio va-so na potu velike oatocitve, Meotei tlre’ ^il‘ bo treba Premasati. o-rnri se raz8ovarjajo ministri v tseo- Poravnajo angleški delavci na 'vri, v V1?ae' na Urškern in Turškem pa 'dri „ ruf. komunistični stranki je prišlo ‘in tezk0 le v taJcitl razmerah sS ™ popolne jasnosti. - V ospredju A'nu. ^ frsKi probiem in od zadržanja Dr?nr-,d?‘ >bo odvisna Odločitev, ki se rusKvfVir - Londonu. Nič manj važno ni katero Prai,anie- premagati bo treba marsi- v^nKir ,?V°m e,'- osobito sedaj, ko se opaža ' ruskun zivtjenju neko vretje. Toda vse urzave težijo k zbllzanju in nihče se ne .»reva za mrtvo telo carizma, vorfgled Zi-gospodarskim koristim, ki jih nudi ru-1' Priznanje. Čire samo za vprašanje, da li ooao ministri prepustili prednost Franciji. reparacijski problem se Mala autanta najbrze ne bo spuščala, kvečjemu, v kolikor *e, tiče Bolgarske ih reparacijskih dobav Jugoslavije. — Macdonaldov delovni načrt. Macdo-nald je pred nekaj dnevi razvil v Albert f’°j * vf|lk0J napetostjo pričakovani delovni načrt. Uvodoma je zavrnil očitke, da stremijo delavski voditelji samo 2a mi-lustrsKimi stolči in da hočejo priti na vlado samo zato, da bi preprečili nove vojitve in s tem pripomogli socializmu do končne *®age. Namen laburistične stranke je v resnici v Prvi vrsti ublažitev gorja, ki ga e povzročila zadna doba. Nato se je posta-sl^?er ^ajskralneiša stremljenja v lastni 1 m iZ)av!1’ da le napredek soci/allstl- totm° v^'2,aC if ,m^en samo razvojnim Potem. Nadalje je zahteval mir na znotraj 2«naj ter izjavil, da ni treba radi delil. e v!ade nikomur ^spravljati svojih kanalov v inozemstvo. Kar se tiče sovietske je govornik zahteval, da se jo pri-Glede razorožitve je izjavil, da je prvi nieUPoso* oi}n°ve Evrope ustavitev seda-*®Ka oboroževanja. Nadalje je zagovarjal t;i.n nar°dni sporazum vseh večjih evrop-"icv 1 ržav- Razvil je torej iste misli, ki jih s.voječasno zagovarjal v svojem delu • ahja politika laburistične stranke«. Mitu« Bethlen o zunanjem posojilu. v4tin ISki Predsednik Bethlen je nepričako-svetov r-oCa* 0 uspehih svojih pariških po-obSee ^ 2a zunanje posojilo. Kazložll je tjf . vseK .P°men protokolov in naglasil, da breciDnoi!1^0 nlkakih tajnih pogojev in ^>džar5iJev’ Omenil je, da bo morala &°spoitar ? •sama 1105,11 Slavna bremena za S!n*train 1 obnovitev dežele, ker jo sato ;n inpzemski odločilni faktorji za bo-w rodovitno državo, ki v marsičetn avstrijsko republiko. V svojem go- se vrši v našem gledališču p-remijera znane Humperdinckove opere »Janko in Metka«. Stoletnica rojstva slavnega češkega skladatelja Bcdrlcha Smetane se bliža. Tudi Ljubljana jo bo gotovo praznovala. Priredi naj se vsaj en simfonični koncert, v gledališču pa naj se uprizori eno ali morda več njegovih opernih del. Dosedaj poznamo »Prodano nevesto«, »Dalibora«, »Tajnosti. Ali ne bi morda kazalo vprizo-riti prelepo Smetanovo dvodejanjsko opero > Poljub« (Hubička)? Glasbeni krogi naj na proslavo Smetanovega jubileja £e danes mislijo. ~ in ouioeui--------------- Src^aša dovitno državo, ki v marsičem v o rji n „avstrlisko republiko. V svojem go-‘stot>anif. fP^racijah je Bethlen pojasnil po-fcozval , in njene ugovore. Končno je Ik,kene*o , t?0.’ nai ne zavžame tozadevno t4Cljst* .s; ,^a> do^'er ne pride v repa-0 do l;'iii5noveljavne reiitve ttoOov iSp; r—•••“•• • •• ■" - iiuii licitc VTT-.hl zadeve. V celoti bo treba zasesti okoli GO mest. Stranka razpolaga s tozadevnimi Strokovnjaki. ~ Angleški glas o trancosko-nemških pogajanjih. Angleški tisk ne soglaša z optimizmom francoskih listov glede irancosko-neinških pogajanj. »Times« ugotavlja sicer dejstvo, da obstoja tendenca za olajšanjem režima v zasedenih krajih, ki pa ne gre tako daleč, da bi dovolila vmešavanje nemške vlade. Francozi so hoteli skleniti pogodbe samo z ludustrijci. V resnlji krogih torej ne smatrajo načina poga,anj z zasebniki in ne z vlado za najboljšo pot koučno-veljavne povoljne rešitve obstoječih sporov. Angleški list je mnenja, da je modus vivendi, napredek, končni cilj pa jc izpraznitev zasedenih krajev. — Sanacija Madžarske. Načrti za gospodarsko obnovitev Madžarske bodo izdelani tekom prihodnjih dni. blone»i bodo na isti podlagi kot avstrijski. V poštev pride mednarodno posojiio, zajamčeno po dizav-nih dohodkih, v znesku lo milijonov funtov šterlingov, finančna kontrola, omejitev inflacije, ustanovitev neodvisne emisijske banke in ravnovesje proračuna. Sicer pa Madžarska ne bo oproščena od plačila vojne odškodnine. Letno bo moraia dobavljati količino proizvodov za 20d.u0o funtov šterlingov. — Amerika in priznanje sovjetske Rusije. Ameriški senat je razpravljal o vprašanju priznanja sovjetske iVori ^'257 *«Vor je o*,. -Ha sprejela r ^ielj 'hladno110 v večine pa st , anK!eikesa prestoiiu.. 1 foifil domnevajo, da ne bo pre- “°yal ni, r 2 ozirom na izid volitev vse-^^nih o!af 2l,!de Baldwinove politike ^ltik0> u, arm. Omejil Se bo na zmerno S?*ervativepu^1nko omogočila sodelovanje javlja d- vJn llberalcev. List pa takoj to,, bi pričali L zaei>krat nobenih znakov, >j^ča ffiedf « *zPremembi Asciuithovega Padca Baldwinovega kabi- ,V^?e*kemStaVn!(>rt,*e*?vs^es!a kabineta na ChJ^tičnlh krne-m vprašanja krožijo ■fti^iveč se iJazhčneiSe kombina- S^^cdonafd ,frev i ? vPr«Sanju. da li i tui . * ministrskega ministrstvo za zunanje ri\ $ h Sokolstvo. 11 ?b^ni ?bor Sokolskega društva v in-!? .!' se vr^* v nedeljo dne 20. januarja ly“4 °b 9. uri dopoldne v telovadnici v Narodnem domu z običajnim dnevnim leiltun. vJ, ? razgovora o kandidatnt listi se 'r$t istolam sestanek članstva v četrtek dne 17 januarja 1.924 ob pol 21. uri 'pol f). uri zvečer). društvene vesti. drušKo S,?Lanskl ve.Cer- J,lg* naPf- t 1 v vs,i!U' Priredl dne 19. januarja doma Sv^i „ f,?r?|ih Prostorih Narodnega vinski pnllub leni tradicijonelni ,Slo- drobnelši n^a- — Darovi društvu sleolh 7> !n Novo leto so darovali naSemi’> dmštvu , deči dobrotniki: Velikodušni dar tvrdke preeprc-VerHČ tu 2500 Din. Najlepša hvala od bednm slepih! Neimenovan ?00 neimenovan 100, Iv. Ogrin, stavbenik ’ 106 železniški uslužbenci Novo mesto-Trehn!e 220. Srčna hvala! Stanko Jesenko 'avni teli, 100, g. direktor Zorc 100, a Remžgkr 1. i, dr. Brejc 100, Gusti Vodopivec VJu kemična tovarna 100, dr. Gaj 100, tvrdka’ Rele’.. 170, Pevski zbor Glasbene Matice 100. g. ?ibert 100, tvrdka Bajt 109, gdč Prič in Bar tu 100, Iv. Ogrin, Laverjj, 125, S. Bogadi 75, Ciuha & Jesih zavitek blaga, g. M. Roger 50, g. Koman 80, g. Zakctn k 40.50, g. Jeni.i 25, tvrdka Skof 3t Vatiek 40, Baudek 20, Meden 25.50, F. Ju?ina 20, Al. Legat 25, neimenovana 25, neimenovana 20. J. F. K. 25, i; 'Imenovana 30, ncimen. 4u, neirnen. 30, neim.i!'v.,n! g. profesor 200 dinarjev. Vsem se i .nisrčneje zahvaljuje Podporno drtiitvo ' .oh v Ljubljani. VVcl-fov.a ulica 12. (Dalje ndiiodnjli.) Dnevne ¥©stl. ; Senekovič g Predvčeralšnjirn, dne 9. januarja je ob 19. uri umrl v Ljubljani dvorni svetnik dr. Bogumil Senekovič. Z njim lega v prerani grob mož, ki je užival v vsej naši slovenski javnosti globoko spoštovanje, mož, o katerem vse njegovo življenje ni bilo slišati drugega kot dobro. Pokojni dr. Senekovič je po izvršenih študijah vstopil v službo h kranjski deželni vladi. Ce tudi je bil zaveden Slovenec, je vendarle vsled svojih posebnih sposobnosti zavzemal že pod avstrijsko vlado izredno važno mesto v državni, upravi. Med vojno je bil prehranjevalni referent in si' je v tem svojstvu stekel velikih zaslug za omi-ljenje splošne bede. Saj so bile aprovi-začne razmere na Kranjskem na glasu kot najboljše v propadajoči Avstriji. Vse Senekovičevo delo za prehrano v težkih vojnih časih je prevevala skrita misel, pomagati Slovencem, da vzdrže do onega trenutka, ko pride osvobojenje iz habsburškega jarma. Malo je bilo v avstrijskih časih uradnikov, ki bi bili Senekoviču enaki, malo posebno na eksponiranih mestih. Drugo važno funkcijo je opravljal dr. Senekovič v času, ko je bil razpuščen ljubljanski občinski svet in on imenovan za vladnega komisarja. S svojo nepristranostjo, ljubeznijo do ljubljanskega mesta ni izzval najmanjše žal kritike za svoje poslovanje na kočljivem mestu. Nasprotno, priznati se je moralo, da je v svojstvu kot vladni komisar storil še več, ko bi bila njegovi dolžnost. Modernizacija ljubljanske občine je našla v njem vedno svojega pospeševatelja in zaščitnika. V politično življenje se dr. Senekovič ni vmešaval. S * V začetku svojega včerajšnjega predavanja je Imel prof. dr, P11 a m i c na svoje slušatelje ljubljanske univerze sledeči nagovor: Gospoda! Sporočati Vam moram žalostno vest, da je sinoči preminul dr. Bogomil Senekovič. Z njim je izgubila naša ia-kulteta izvrstno učno moč, cela Slovenija Pa enega svojih najprominentnejših pravnikov in uradnikov. Dr. Senekovič ie po Izvrstno dovršenih pravnih študijah 20 Set služboval v politični upravi, kjer je bil vsled svojih izrednih zmožnosti in svojega temeljitega spoznanja upravnega prava zaposlen v raznih odgovornih in težkih službah, Na ta način si je bil usvojil univerzalen pogled v vse panoge upravnega prava. Tako je bil n. pr. po prevratu šef važnega oddelka za prehrano in v nedavnem času vladni komisar za izvrševanje občinskih poslov v Ljubljani. Ta velika zaposleni>st pa ga ni ovirala, da se ni tudi teoretski pečal z upravno-pravnlmi problemi. Njegove znanstvene razprave, akoravno objavljena v skromni obliki, pričajo vendar o njegovi veliki teoretski izobrazbi in znanstveni sposobnosti. Da vsebujejo te razprave veliko več kakor razodeva njih zunanja obli-*?• ie *azvWno n. pr. iz članka »Zbirka od-ločb k občinskemu volilnemu redn za Kranjsko«, »Slovenski Pravnik«, letnik j j kjer je Senekovič priobčil med drugim tudi 63 razsodb deželne vlade v principijelnih vprašanjih volilnega prava; avtor teh razsodb pa je bil, kar marsi-Kateremu čitatelju ni znano, po večini dr. Senekovič sam. Druge njegove razprave se pečajo s problemi lovskega, šolskega, takega in domovinskega pravit. Leta 1919 je Izdal knjigo O obrtnem pravu m de avskem zavarovanju, ki je sicer bolj poljudnega značaja, toda to v najboljšem smislu. V zadnjih letih je bil izdelal velik sistem -Obrtnega prava, veljajočega za slovenijo--, ki pa v tisku ni izšlo. To v dovršenem slogu pisano delo je prvo znanstveno obdelovanje tega predmeta v slovenskem jeziku. Leta 1920 je bil imenovan za honorarnega nastavnika za upravno pravo na Ju« ridični fakulteti v Ljubljani: predaval je nekoliko semestrov' o obrtnem in zavarovalnem pravu. Lansko leto je bil izbran za rednega profesorja za upravno pravo. Smrt preprečuje njegovo imenovanje. Dr. Senekovič je bil Izredno blagega in plemenitega značaja, ki le pokazal vedno največje zanimanje za našo univerzo, za znanost in za našo kulturo. Slava njegovemn spominu! t Dr. Joharines Frischaul, v pokojen! vseučiliški profesor, je umrl v Gradcu. Prischauf Ima velike zasluge za razvoj slovenskega planinstva. Na njegovo inicijatlvo se je zgradila koča pod Kokrškim sedlom, prva v Kamniških planinah. In pozneje tudi na Korošici. Frlschaufova zasluga je nadalje, da se je zgradila cesta iz Luč v Solčavo in iz Ljubnega v Luče. S tem je bila iz štajerske strani odprta lepa pot v Savinjske in Kamniške planine. Z v /Gradcu nabranim denarjem je Frischauf zgndil krasno pot iz Okrešlja na Kamniško sedlo. Slovensko planinsko društvo je v priznanje zasug imenovalo kočo na Okrešlju s rrischaufovim imenom. Frischauf, četudi Nemec, Je vedno zagovarjal izključno pravo Slovencem do naših planin, kar mu Je nakopalo veliko sovraštva v spodnještajerskih nemško-nacijona.nih krogih. Slava njegovemu spominu! — Manj hinavščine bi priporočali »Cillier Zeitung«. Ni namreč lepo, če organ stranke, ki je v vladi, kriči o preganjanju in se pri tem še hinavsko spra-s.nJe* ,če je takšno preganjanje, kakor ua doživljajo pri nas Nemci, na Koroškem sploh mogoče. Da bo »Cillier Ze ttmg« Pomirjena, povemo, da ne samo takšno, temveč še veliko hujše preganjanje Slovencev je na Koroškem ne le mogoče, temveč celo na dnevnem redu. In kar je najhuje, je to, da so se vršila in da se vrše nasilja nad koroškimi Slovenci pred očmi orožnikov, dočim stražijo pri nas orožniki nemške prireditve, celo hujskaške Ljubljana, 10. januarja 1924. — Visoko češkoslovaško odlikovanje našim državnikom. V sredo je Izročil češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš našemu ministrskemu predsedniku g. Pašiču in ministru zunanjih del dr. Ninčiču visoko odlikovanje češkoslovaške republike red Belega srebrnega leva 1. razreda s palmo. Ta red morejo dobiti le poglavarji tujih držav' in za Češkoslovaško posebno zas.užni možje in je omejen po svojih pravilih le na 20 oseb istočasno. — Trboveljska občina za ljubljansko univerzo. Na inicijativo gerenta g. Antona Fortiča je podarila trboveljska občina ljubljanski univerzi kot novoletno darilo 25000 dinarjev. S to vsoto si je nabavil umet-nostno-zgodovinski Inštitut dve skrajno potrebni deli za svojo knjižnico. Občina Trbovlje je s tem pokapala, ko iko ji je ležeče na prosoehu tega našega najvlšjega učnega zavoda in s tem dala lep zgled ostalim občinam pa tudi posameznikom, kako se najbolj pripomore do izobrazbe narodovih sinov. — Jubilej zaslužnega profesorja. V sredo je obhajal v Mariboru svojo 701etnico šolski svetnik g. Franjo Jerovšek. Kljub visoki starosti je g. Jerovšek še danes aktiven profesor in pri najboljšem mladeniškem zdravju. V šo'i, kler je že dve generaciji pripeljal iz otroških let pa do prvega koraka v življenje, je znan kot strog pa pravičen profesor in očetje in njihovi sinovi, katerim je vlival v glavo prvo podlago učenosti, se ga z veseljem spominjajo. Jubilant je posveti! svoje študije večinoma tujim jezikom, katere si je izpopolnil zlasti tudi s potovanjem po tujih dežeiali. Gospodu jubilantu že‘imo še mnogo let. — Slovenski rudarji z ^Vestfalskega se povrnejo v domovino. Kakor poroča naš konzulat iz Diisseldorfa, se bo na spomlad povrnilo iz Nemčije do 40* tisoč slovenskih rudarjev, ki bodo dobili delo v premogovnikih v Bosni. Ministrstvo je dovolilo kot prvo podporo za stroške preselitve kredit v znesku 200 tisoč dinarjev. — Upeijava nedeljskih vlakov Ljubljana gor. kol.—Kranj. Od 13. januarja t. 1. vozita na progi Ljubljana gorenjski kolodvor—Kranj ob nedeljah in praznikih Ulet-niška vlaka št. 942 ln S>43. Odhod iz Ljubljane gor. kol. ob 8.54, prihod v Kranj ob 10.10, odhod iz Kranja ob 17.17, prihod v v Ljubljano gor. kol. ob 18.29. — Kako morajo biti zaviti poštni paketu Zadnji čas se oddajajo pošti v odpravo paketi, ki niso prav nič zapečateni. Posredovalne pošte ovira to pri prevzemanju in oddajanju, izdajne pošte pa pri dostavi, ker je treba večkrat kak paket po nepotrebnem komisijsko odpreti, ker pošta ali pa nas’ovnik sumi. da je bil nemara nasilno odprt. Ker pa poštna uprava noče več nadalje trpeti teh nepravilnosti, se morajo stranke natančno ravnati pa pravilniku (I. del, člen 27., točka XIII.), po katerem morajo biti v papir zaviti paketi Izpod 600 dinarjev vrednosti zapečateni z voskom, s svinefem ali vsaj z vinjetami. — Zatiranje vran. V pretečeni zimi se je vršilo pokončavanje škodljivih vran, ki so se v naših krajih že močno razpasle, z razmeroma dobrim uspehom, vendar pa še ne v tolikšni meri, kakor se Je pričakovalo od strani interesentov. Ker je vran še vedno mnogo preveč in prizadevajo zlasti poljskim kulturam In lovnim živalim veiko škodo, mora se akcija pokončevanja vran z vso pažnjo nadaljevati tudi letošnjo zimo, oziroma toliko časa. da se število vran zniža na strpno množino. Tozadevni razglas z navodilom, ki (ra je razposlala direkcija šum, Je nabit na občinski deski ter se pozivajo vsi interesenti, da ga preberejo in se nato zglase v gospodarskem uradu mestnega magistrata in sicer vsaj do 16. Januarja 1924. Mestni magistrat bo Izdal potrebne licence za ftabavo strupa ter tudi brezp:ačno razdelil manjše množine fosforove paste dotičnim zanesljivim osebam, ki so že doslej pokazale zanimanje za pokončevanje vran. Onim, ki bodo ioka-zali posebne uspehe, namerava podeliti direkcija šum primerne nagrade, ~ ?.vari*° Pred Izseljevanjem v tte-kSiko. Ker so Severoameriške Združene države znatno omejile priseljevanje tujih narodnosti, so se začeli zadnje čase izseljevati različni izseljenci v Meksiko. Oblasti v MekSikf pa so opozorile zadnje čase različne inozemske časopise, naj svare fvoje državljane pred izseljevanjem v Mekstko, ker vladajo danes tam takšne prilike, da nikomur ni priporočati priselitev, Najsabše ramiere vladajo zlasti v kmetijski stroki in priseljenci, ki povečini ne znajo Španskega jezika, padajo pogosto v roke brezvestnim agentom in Špekulantom, ki jih malone prodajo v izmozgavanje raznim kapitalistom. — Celjske novosti. Rojstni dan kraljice Marije se Je v Celju proslavil s cerkvenimi opravili v več cerkvah. V.farni cerkvi sv. Danijela se je vršila za-hvalnica ob po! 9. uri zjutraj z zahvalno pesmijo in državno himno. Prisostvovali so zastopniki vojaških in civilnih oblasti. Na uradnih poslopjih kakor tudi na nekaterih zasebnih, so bile razobešene državne ln narodne zastave. — Nekaj snega je v torek zopet zapadlo pri nas. Mraz le sicer nekoliko popustil, kljub temu pa je vTiine Je zelo mrzlo. — Na celjski trg prinašajo okoličani v sedanjem mrzlem vremeru manj raznih potrebščin. Vendar pa se za potrebo dobi raznih pridelkov. Tudi jiesa letos ne primanjkuje, kakor je to bilo vsled velikega izvoza običajno v minulih timali. Cene mesu so se ustalile. — Mariborske vesti. Vlomilca in tatu Huberta Potočnika z Jesenic, oziroma iz Zagreba, ki je izvršil zadnje dni v Mariboru več tatvin in Je bil nato iretiran, je v sredo popoldne stražil redar na hodniku policijskega korfilsarljata, da ga pelje k zaslišanju. Navihani uzmovič pa Je nepričakovano odprl vrata hodnika, ki vodijo na dvorišče, stopil ven 'n splezal po stre ovo-du na strelio in skočil nato v Šolsko ulico, kjer je zbežal v neko vežo In tam' izginil. Doslej ga še ni bilo mogoče izslediti, — Iz Logatca je bil izročen tukajšnjemu policijskemu lcomlssrljatu neki Janoš B. iz Budimpešte, ki Je bil na rneji aretiran. Po prestanem policijskem zaporu bo Izgnan na Madžarsko. — V nedeljo dne 13. t. m. )b 10. url dopoldne se vrši v risalnici državne gimnazije lzred- občni zbor umetniškega kluba »Grohar«. — V sredo ob 6. url zvečer je v . Gosposki ulici št. 56 iz neznanega Vzroka izbruhnil v kleti požar, Vnela se Je lesna volna in drvs. Na lice mesta je bila pozvana požarna brnmha Ko pa le ta dospela, se je že stanovalcem hiše samim posrečilo pogasiti ogenj. — Predrzna tatvina pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Ko je dne 9. t. m ob pol 6. url popoldne prišla poštarica pri Sv Lovrencu na Dravskem polju gdč. Vera Zmrzlikat v poštni urad, je v trenutka, čim je odprla Vrata, stopil pred njo neinati moški, ki jo Je zgrabil ;n ji z ruto, ki I r je imela ogrnjeno, zakril obraz. Jo nato zvezal in }o zrini' v urad. Medtem jo Je t ilkel s pestjo po glavi tako, da se je onesveščtma zgrudila. Zločinec je nato poiskal y ‘tnlznici ključ od blagajne in pograbi! vso gotov.no v znesku 27.900 dinarjev ter pobegnil. Ko je poštarica prišla k zavesti, je pričela klicati na pomoč, nakar so jo osvobodili S Ptujske gore pozvano orožništvo ie rkrng 10. ure zvečer začelo zasedovati roparja, Ker je poštarica vsled zadojsljenih poškodb morala ležati, je s pomočjo svoje sestre takoj odposlala poročilo o dogodku "na pristojno mesto. ’ — Smrtna nesreča v papirnici v Vevčah. V strojni dvorani Združenih oapirnic v Vevčah »Janezije« ie napeljava! elektriker *Pavel Šublč električni kabel za vrtaSfil stroj. Ko je napeljeval Izolirano ži»M k transformatorju, je prižel po neorevidn »stj v stik z električnim močnim tokom, ki /n Je na mestu ubil. Ponesrečenec je doma v Vevčah, kjer so ga tudi položili na mrtvaški oder. Mladi, komaj 201etni mož, S? zakrivil nesrečno smrt vsled 'astne nqprevld* nosti. Pozabil je namreč ali opustil pobrati Iz transformatorja zavarovalce. Na mesto nesreče so poklicali takoj zdravnika primarija dr. Divjaka s Studenca, ki je Pa ugotovil samo smrt, ki je nastopila trenutno. — Ročna torbica Je bila najdena' na Mirju z nekaj denarjem. Dobi se pri Zalazniku. Emonska cesta 2/1. — Našla se je v nedeljo, 6. t. m. v garderobi opernega gledišča denarnica z manjšo vsoto denarja. — Lastnik naj se zglasi pri garderoberki v parterju, desno. Kronika. k čegava le lisica? Posestniku Francetu Zalarju Iz ljub!janske okolice je* hodita lisica v njegov podstrešni kurnlk in m»i je podavila že več kokoši. Mož je napravil pri vhodu deško ln Jo pritrdil tako, da se Je, ko je odskočila žival z deske v notranjščino, ta dvignila in zaprla Izhod. Kmalu nato začuje nekega dne polom v kumiku, zleze pod streho in, glej ga šmenta, lisšca se je vjela. Snel je s strehe par opek Iti lisico ustrelil. Odrl je predrzno tatico, lepi kožušček pa je razpel na palice in ga da; sušit. Zvedel pa je,za ta dogodek orolnik ln mu kožo zaplenil, 'obenem pa Je ovadil lastnik lovišča, na katerem stoji njegova hiša, moža sodišču. Mož je sodniku povedal, kol zgoraj navedeno, izjavil pa je, da ie U!ca njegova, ker Je ni ustreli! na prostem in v lovišču, marveč na svojem »cimjSru« v lastnem kurniku ravno, ko mu Je klaia kure. Ker mu je napravila mnogo več šk ;.1e na kurah, kot Je vreden njen kožuh, le tildi ne vrne, ali pa naj mn plača lastnik lova vse kure — Iti to okrog 40 —, ki mu jih. je lisica podavila. Sodnik ga je oprostil, zastopnik javnega obtožitelja pa Je prtjavii vzkllc, tabo da bo imelo priliko rešiti to sporno vprašanje višje sodišče. - k Ponesrečeni delavci, V tovarni uš^s Berg Herman v Mariboru je zmečkal in raztrgal stroj Francu Klančniku, usnjarju levo roko. — Pri prevažanju hlodov Je padel hlapec Franc Sketelj pri A. Kalfežn v Kočevju na zmrzlih tleh pod sani. Dobil ie več težkih poškodb ln so ga prepe jali v ljubljansko bolniinlco. — Na parni žagi v Sevnici Je padla delavki Ani Horvat težka deska na obraz. Izbila JI Je več zob >n jo težko poškodovala na bradi in po desni roki, — V predilnici V Litiji je padel delavec Alojzij Čebela tako nesrečno, da sl je razbil levo koleno, — V tvomici lesnih e-penk Charles-Moltae v Tržiču se ie usekal delavec Jos. Koder s sekiro v levo golen In se nevarno poškodoval. — V tvorni;^ »Titan« v Kamniku sta si zmečkali delimti Marija Novak pri vrtalnem stroju. Antonija Stele pa pri reza nem stroju, ete po več prstov na levi roki. — Na Staretovi žagi v Radomljah se Je strojni delavec Bntc Valentin na clrkularnf Žagi obrezal po debili roki. — Lesni delavec Ivan Borovnik v .St. Petru v Savinjski dolini si je zmečkal tri spravljanju hlodov levo nogo. k Štirje tiči, vsi brez cvenka, zato tembolj lačni m Žejni, so se zmenili, da se bodo enkrat Zastonj najedli In napili. Sli so v gostilno tVana Ribnikarja v Sp. Šiški, kjer so svojo nakano tudi Izvršili. Ker pa vsi štirje n‘so fnogll Iz gostilne, dokler ni bila ceha poravnana, sta odšla ctajpreje dva, ostala pa Sta Čakala lepe prilike, 'iotia presenetil jih je stražnik, ki je oba zastav* IJenca aretiral In to sta Martin Gregorin brez posla in brez stalnega bivališča, in pa Ivan Jakopin, brezposelni urar s Ceste t:a Loko, , ' «: • Borzna poročila. Beograd, 10. jan. (Z) DeVize. Dunaj 0.12578—0.12585, Budimpešta 0.3« 0.41, Bukarešt 45—45.50, Ženeva 1556^—I '»r-London 384,50—385, Milan 386—33i Newyork 89.20—89.40, Pariz 438—440, a lun 173—176, Praga 260.50—260.75. Va, te. Avstrijske krope 0.1250—0. bolgarski levi 0—63, madžarske krone 0.28—0. švicarski franki 0—1534. Zagreb, 10. ja*. (Z) Devize. Dunaj 0.1247$—0.12675, Budimpešta 0.325— 0.355, Bukareita 43.75-46.75, Italija izplačilo 384.75—387.75, London izplačilo 383-386, Newyofk ček 88.70-89.70, Pariz 433-438, Praga 259.50-262.50, Sofija 0—67.50, \Varšava 0*M).0Q35. V a 1 u t e. Dolarji 87.50— 8825, češkoslovaike krone 256—0, Italijanske lire 379.50—382JO. C u r i h, 10. Jan. Newyork 575 25, London 24.72, Pariz 28.25, Milan 24.675, Praga 16 7375, Budimpelta 0.0210, Bukarešta 2.92, Beograd 6.42S, Sofija 4.10, Dunaj 0.0081, avstrijske krone 0.0081. Praga, 10. Jan. Dunaj 4.755, Berlin 7.95, Rim 149.125, kvstrljske krone 4.75, italijanske lire 148.50, Budimpešta 12, Pariz 170, London 148.175, Newyork 34.50, Curlh 600.75, Beograd 38.45. Dunaj, 10. Jan. Devize. Beograd 796-799, Berlin 14-90—15 50, Budimpešta 2.43—2.53, Bukarešta 355-357, London 304.700-305.700, Milan 3054—3066, Newyork 70.935—71.185, £no 7 n8, Prasa 2071-2081, Sofija 509—513, Curlh 12 335—12.385. Valute. DolarJ '0.860—V 1.260, bolgarski levi 486— nemške marke 14.45—15.02, angleški iU L^22‘®0®—3a'i5u°, francoski franki 3405 ao 3435, Italijanske Ure 3020—3040, Jugoslovanski dinarji 789—795, mmunski leji 346— 3ou, švicarski franki 12.22)-12.300, češkoslovaške krone 2048—2064, madžarske krona 2.16—2 36, Berlin, 10. Januar. Dunaj 60,847.000, Milan 186.533,000.0 ;0, Praga 125.685,000.000, Pariz 211.470,000.000, London 18,254.250 milijonov, Newyork 4,189.500,0!iO.OOO, Čutit 750.120.000.000, Beograd 47.880,000.000. GospocSsrst¥s>. Uvoz sladkorja. Naša država je navezana na uvoz sladkorja iz inozemstva. Sicer imamo v državi osem tovarn za sladkor, ki so vse več ali manj moderno urejene, vendar njihova letna produkcija ne more pokriti vseh potreb domačega konzuma, ki ga cenijo na 5000 do 5500 vagonov letno. Naše tovarne namreč izdelajo dosedaj samo 3400 do 3600 vagonov sladkorja na leto. Sladkor je neobhodno potreben živ-ljenski predmet. Zato je umljivo, da imajo sladkorne rafinerije, če so dobro organizirane, zelo močno stališče, ki ga morejo izrabljati napram kou-zumentom. In to večjidel tudi zelo pridno delajoi, ker jim neso velike dobičke. Sredstvo za izkoriščanje konzu-menta so predvsem sladkorni karteli. Kartel kot tak ima mnogo dobrega na sebi, če mu stoje na čelu vestni voditelji, ki zasledujejo politiko, kakršna je v skladu z občimi narodnogospodarskimi interesi. KaTteli mnogokrat obvarujejo včlanjene industrije težkih kriz ter v splošnem zelo dobro sredstvo za pospeševanje posameznih podjetij. Slaba stran kartela pa je zlasti za konzumenta, da more kartel pod danimi pogoji poljubno diktirati cene svojih izdelkov, da more torej doseči neupravičene dobičke, ki niso v nikakršnih odnošajih z investiranim' kapitalom in delan. To se je v zgodovini že neštetokrat pripetilo in se še vedno dogaja. Tudi naše sladkorne tovarne so že tvorile nekak kartel, ki je reguliral cene. Z ozirom na ta, da se mora boriti naša sladkorna industrija z velikimi težavami, ki celo presegajo ovire drugih industrij, je bil ta kartel upravičen. Naše tovarne imajo namreč velike težkoče z dobavo surovin za predelovanje sladkorja, namreč sladkorne pese. Iz najrazličnejših vzrokov je produkcija sladkorne pese pri nas precej nazadovala in še sedaj kljub izboljšanju ni dosegla zaželjene višine. Sicer je produkcija sladkorne pese pri nas sedaj zopet v stalnem porastu, vendar še vedno ne dosega količine, ki bi bila potrebna, da se izrabi vsa kapaciteta naših sladkornih rafinerij, ki je mnogo večja), kakor sedanja produkcija sladkorja. V slučaju popolne izrabe kapacitete sladkornih tovarn v naši državi bi bili celo v stanu, sladkor izvažati Ln bi torej odpadel ves uvoz, ki reprezen-tira sedaj zelo znatne vsote. Vendar je kartel naših sladkornih tovarn prehitro zavil na slabo stran. Ker je zavzemal tudi napram producentom sladkorne pese monopolni položaj, je izrabil svojo moč v to, da je skušal zmanjšati svoje produkcijske stjfcške tam, kjeer bi jih ne smel. Diktira! je namreč tudi producentom sladkorne pese svojevoljne cene ter jih pritisnil tako navzdol, da se mnogoterim, zlasti manjšim pridelovalcem ni več izplačaloi, gojiti to kulturo. Tako je zelo hitro padal pridelek in končno je pričelo tudi tovarnam primanjkovati surovin. Sicer so bile vmes še neke druge mahinacije, ki pa so menda ostale brezuspešne. Ko pa je začel kartel v prehudi meri navijati tudi cene gotovega izdelka, se je uprla temu država in je začela s svojima dvema tovarnama hud konkurenčni boj proti osialim sladkornim tovarnam. Država si je pri tem prizadevala samo to, da prisili ostale tovarne, da oddajajo sladkor po zmerni ceni, ni pa jih hotela ovirati v napredku. S tem je država tudi dosegla, da naše sladkorne cene niso prekoračile svetovne paritete. Letos moramo pričakovati, da bodo cene sladkorja v doglednem času poskočile. Kadar bo namreč razprodan domači izdelek (3400—3600 vagonov) bo treba sladkor uvažati. Direkten uvoz iz Češkoslovaške pa se v sedanjih razmerah ne izplača, zato bo treba uvažati sladkor, tako češki, kakor tudi sladkor iz Madžarske, Jave, Kubo in Egipta, preko Trsta. Ker pa je sladkor povsod na svetovni pariteti, bodo transporti, zavarovalni in prekup-čijski stroški njegovo ceno pri nas povečali. S temi povečanimi cenami moramo računati žc za mairec ali vsaj april, ker dotlej bodo približne' zadostovale naše domače zaloge. Or. Hjalimar Scfsaclht precSstidnlk r&srodsse banke. Novi predsednik oziroma guverner Nemške narodne banke, dr. ttjalm. Schacht, se je te dni vrnil s svojega potovanja na Nizozemsko in v Anglijo, kjer je našel mno-so razumevanja za sanacijo nemške valute. Kakor znano, se bavi dr. Schacht z načrtom ustanovitve nove emisijske banke, ki bi izdajala z zlatom krite bankovce. Novi predsednik je že službeno nastopil svoje mesto ter bo pooblaščen z najširSimi pooblastili. V to svrho bodo spremenili tudi pravila Nemške banke. Dr. Schacht bo dajal inici-jative na lastno odgovornost ter bo, kakor vsak minister, direktno odgovarjal državnemu kancelarju. Dr. Hjalmar Schacht je razmeroma mlad mož, toda silno sposoben, saj ga primerjajo z umrlim dr. Rathenauom. Je orga-nizatoričen genij in mojster v vseh narod-no-ekonomskih panogah. Njegovi stariši, potomci šlezko-holsteinskega praplemstva, so bili trgovci. Schacht je bil rojen 22. januarja 1877 v Tingleffu; 1. 1901 je postal ravnatelj Draždanske banke. Takrat jc bil jedva polnoleten. L. 1905 je vstopil kot osebno garantujoč družabnik v predsedstvo Nemške narodne banke. Danes je član nadzorstva v 20 akcijskih družbah in član 28 drugih družb. Mož dela v gigantskih obri-sili. Poleg tega piše narodno-gospodarske feljtone in predava o teh problemih. Alt bo dr. Schacht rešil Nemčijo pred valutuim poginom? X Odmera dohodnine za 192,1. Na mnoga vprašanja in pritožbe ugotavlja finančna delegacija, da se odmera namenoma odlaga, dokler se s finančnim zakonom 1923 24 ali na drug način avtoritativno ne določita eksistenčni minimum in davčna lestvica. Da bi se brez vsega vporabile določbe fin. zakona 1922/23 in predpisi naknadno korigirali, delegacija, ne glede na pravno dopustnost, že radi dvojnega dela in drugih s tem združenih komplikacij ne smatra za oportuno. Sicer se je pa finančno ministrstvo pred kratkim vnovič prosilo za in-štrukcijc. Cim .dojdejo te, se priredba takoj lahko izvede, ker so priprave v splošnem končane. — Delegat: Savnik. X Mestna aprovlzacija v Ljubljani razprodaja od 10. januarja dalje goveje meso boljše kvalitete po enotni ceni 74 K za kg, in sicer na stojnici v Šolskem drevoredu nasproti trgovine Mayer in na mestni stojnici v Šiški. X Nabava deviz. Finančno ministrstvo je naročilo pooblaščenim bankam, da morajo zahtevati pri prodaji deviz v vsakem slučaju od uvoznikov dokazilo o plačanem rednem davku in davku na poslovni promet 7.a zadnje polletje. X Svilenih kokonov je pridelala lansko leto Vojvodina 223.000 kg, ■ kar krije našo-letno potrebo. K tako lepemu uspehu je gotovo pripomogla tudi vlada, ki je razpisala in razdelila gojiteljem sviloprejke precej nagrad. X Carinski dGhodki pri naših glavnih carinarnicah so znašali v drugi dekadi decembra 47,880.747 dinarjev, t. j. za 9 milijonov 300.000 dinarjev več, kakor v prvi dekadi. X Produkcija sladkorne pese v Franciji je znašala 1923 nad 3,000.000 kg. Z njo obdelana površina je znašala 2000 hektarov. X Konzum piva v Češkoslovaški je narastel v letu 1922 na 6,925.000 hi, kar predstavlja vrednost 1662 milijonov kron. X Pridelek sladkorne pese na Madžarskem je znašal v minulem letu 8000 vagonov, t. j. za 2000 vagonov več kakor leta 1922. _ X Romunska žetev 1923. Romunija je pridelala v minulem letu 40,439.254 kg pšenice, 23,712.700 kg ječmena, 20,068.750 kg ovsa. S pšenico obdelana zemlja je merila 2,683.702 ha, z ječmenom 1,959.127 ha, z ržjo 263.245 ha in z ovsom 1,355.720 ha. V celoti ie pridelala Romunija leta 1923 mnogo več žita, kakor leta 1922. Dočim je lani letina rži in ječmena zelo nazadovala, se jc silno povečal pridelek pšenice (od 3 na 40 milijonov kg). Seveda je to le posledica izpremembe kulture, ker je bila mnogo večja površina obdelana s pšenico kakor leta 1922. X Trgovska bilanca Zedinjenih držav izkazuje začetkom letošnjega leta pasivno stanje. X Revizija francosko-poijske pogodhe. V’ kratkem bo revidirana francosko-poljska pogodba. X Francoski kapital v Rusiji. V Moskvo je odpotoval zastopnik neke francoske industrijske grupe, da izposluje koncesijo za zgraditev kemične tovarne v Rusiji. X Letonsko-ruska trgovina. V času od I. oktobra 1922 pa do 1. okt. 1923 je znašal ruski izvoz v Letonsko 1,869.064 funtov šlerlingov in uvoz v Rusijo iz Letonske 5,900.000 funtov šterlingov. Rusija je uvažala iz Letonske predvsem kemične izdelke, papir in živila. X Konkurzi v Nemčiji. V letu 1923 je bilo v Nemčiji 253 konkurzov (leta 1922 996), kar je najnižje dosedanje število. Vzrok nazadovanja konkurzov je nazadovanje vrednosti papirnate marke. X Srednjeevropski železni kartel. Svoj čas je sklenila avstrijska železna industrija kartel za določitev enotnih železnih cen. Kasneje Je pristopila k temu kartelu tudi češkoslovaška železna industrija in v naj-novejšem času baje tudi jugcslovenska in madžarska. Voditelj tega kartela je Schneider-Creuzot. X Izvoz koksa iz Poruliria v Francijo Je znašal po poročilu nekega francoskega lista v času od 26. do 31. dec. 49.804 tone. Povprečno se je izvozilo ua dan S.300 ton. X Poljska In zlati zaklad Avstro-Ogrske. Poljska je prejela te dni iz zlatega zaklada bivše avstro-ogrske banke 642.867 zlatih kron. Dosedaj je dobila Poljska iz tega zaklada skupno 10,587.146 zlatih kron. X Dobava pamučniaka za mazallce. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 26. januarja t. L ofertalna licitacija gtedc dobave pamučaja-ka za mazalice. X Dobava mievskih izdelkov, mesa, svinjske jjiasti. drv in usnja. Pri ravnateljstvu kr. moške kaznilnice v Mariboru se vrši dne 23. januarja t. 1. ponovna licitacija za dobavo mievskih izdelkov, masa, svinjsko masti, drv in usnja za leto 1924. X Dobava blagajn. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 24. januarja t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 33 komadov blagajn (»Paii-zer«). X Dobava električnega niaterijala. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 25. januarja t. 1. ofertalna licitacija glede dobave električnega niaterijala. X Dobava vzmeti. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 25. januarja t. 1. ofertalna licitacija glede dobave vzmeti' za lokomotive, ten-derje in vagone. X Dobava cigaretnega papirja. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 26. januarja t. 1. ofer»?'na licitacija glede dobave cigaretnega papirja. X Dobava dvojnih »dura«-eleincntov. Uprava inženjerskih slagallšta IV. armij-ske oblasti v Zagrebu sprejema ponudbe za dobavo 2200 dvojnih »durac-elementov. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Primorske vesti. p Mariborskemu »Taboru« v aibuni. V svoji včerajšnji številki je »Tabor«, sicer preccj pozno, poročal o dogodkih v Lipi na Primorskem. Vsled slabega zemljepisnega znanja pa je napisal, da sc nahaja Lipa v Istri. Kdor pa je le površno zasledoval vesti o preganjanju naših primorskih bratov, lahko ve, da se nahaja Lipa na Krasu in sicer v komenskem sodnem okraju. p Izmozgavanje primorskega ljudstva. Italijanom ni dovolj, da so zašli naši primorski rojaki v dolgove, ker ne morejo zmagovati velikih davkov v vseh mogočih oblikah, marveč razmišljajo, kako bi izpodrinili našemu kmetu še zadnji temelj njegovega gospodarstva. Neki »avvocato« razpošilja po deželi zelo vabljive lepake, v katerih ponuja neka tržaška posojilnica visoka posojila proti vknjižbi na posestvo. Pogoji so taki, da bo marsikateri res šel na limanice. Navedemo naj saino, da dobe posojilo celo oni, čijih premoženje je že precej izčrpano po prejšnjih vknjižbah. Namen Italijanov je pač popolno gospodarsko zasužnjenje našega ljudstva. p Italijansko nasilje. Italijanske oblasti so prepovedale Narodni čitalnici in podružnici Planinskega društva v Idriji nadaljnje delovanje. Poleg tega so indirektno razpustile dramatično društvo v Idriji s tem. da so ga prisilile, da bo moralo podreti svoj oder, katerega si je z velikimi težkočami postavilo svotječasno v rudniškem gledališču. Gledališče, ki je bilo za idrijske rudarje velikega kulturnega pomena, je rudniško ravnateljstvo spremenilo v stanovanja za invalide, ki so nastavljeni pri rudniškem podjetju. Tako izganjajo Italijani domači živelj iz šole, društev, dvoran, vsiljujejo pa v nadomestilo italijansko ljudsko šolo. Idrijo, ki je bila cvetoče središče raznih obrti in imela tudi svoje kulturne zavode, bo kmalu zadela usoda ene ali druge vasi v najbolj oddaljenih hribih. p Italijanom ne prija počitniška akcija narodnega ženstva. Kakor znano, se je posrečilo našemu tržaškemu narodnemu žen-stvu omogočiti 500 slovenskim otrokom iz Trsta bivanje na deželi preko počitnic. Stroški so znašali samo 10.000 lir, ki so se večinoma uporabile samo za potne stroške. Vsi otroci, ki bi sicer morali živeti na prašnih tržaških ulicah, so se vrnili v mesto zdravi in dobro rejeni. S to akcijo se. je pred nekaj dnevi bavil tržaški iPiccolo«, ki jo je sicer pohvalil z gospodarskega stališča, jo pa prikrito obsodil Iz nacionalističnega stremljenja po poitalijančevanju slovenskih malčkov. S pravim italijanskim zavijanjem jc namignil na pedagoško stran, češ da so bili otroci brez vsakega nadzorstva in so jiji gostitelji izkoriščali za pašo in poljska dela. Tudi mu ni prav, da so biti poslani v obmejne vasi, kot da so Slovenci krivi, da ne bivajo tudi v Furlaniji. »Pic-colo« je že zgodaj začel s svojo gonjo proti tej akciji in nikakor nas ne bo smelo iznenaditi, ako bi proti koncu šolskega leta izšla Gentifijeva prepoved pošiljanja otrok na deželo, ker sc to ne strinja s pedagoškimi cilji. p V spomin dr. Frana Mandiča. Delavsko podporno društvo bolniške blagajne je v svoji žalni seji za svojim 33-letnim društvenim zdravnikom g. dr. Fran Mandičem sklenilo, da izplača' v počastitev spomina umrlega 200 lir Štirim oslabelim društvenim članom. p Smrtna kosa med primorskimi begunci. V Rajhenburgu je umrla hčerka nadučitelja g. Frana Jereba, bivša učiteljica na Opčin!, gdč. Mira Jerebova. Nadučitelj Jereb je služboval v Istri 35 let, pa ie moral na zahtevo iašistov pred kratkim brez odloga zapustiti svoje službeno mesto in se izseliti v našo državo. — V Mariboru je umrl g. France Pavlica, ki je imel svoje-časno gostilno in posestvo v Rihemberku. Od prevrata so ga imele italijanske oblasti kljub visoki starosti 67 let 3 mesece zaprtega v Trstu. p Goriški denar za Videm. Deželno imetje bivše Goriške, v znesku okoli 3 milijonov lir, je zapadlo Vidmu. Videm je tudi takoj našel, kako se bo teea denarja na najlepši-način polastil. Sklenili so, da bo s tem denarjem zgrajena v Vidmu velika bolnica, ki bo tudi za Goričane. Goriški davkoplačevalci so torej zbirali denar zato, da dobi Videm veliko moderno bolnico, da bodo imeli videmski obrtniki veliko zaslužka in se bodo morali voziti Goričani lečit v Videm. Od vsega deželnega premoženja Goriške je ostalo Gorici edino pokopališče. Značilno in resnici primernoI Bzpred sodišča* STRAŽNIK IN ČEVLJAR. jf rji Čevljarski pomočnik, Josip, Pavšič, ro-doni iz Postojno, je prišel na Stefanov dafl f v gostilno Orovič v Vetrinjski ulici, kjer se je nahajalo mnogo ljudi. Tu sc je Pavsic napil in se začel prepirati z gosti, nakar je prišel pozvani stražnik Leopold Simčič, kateri jc rogovilcža odpeljal na stražnico. Med potjo ie pa ta psoval tudi stražnika, rekoč: »Jaz sem šuštar, vi pa stražnik, pa meni je boljše kakor vam, ki morate stradati. Prekleti Čiči, ferdamatii begunci, ste prišli sem žret«. Radi tega razgrajanja je bil Pavšič obtožen in se je 7. t. m. pri okrožnem sodišču zagovarjal s tem, da je bil vinjen in razburjen, da pa ie dal povod vsemu temu neki njemu neznan železničar. ki je obljubil, da mu bo plačal večerjo, ki je pa potem nekam izginil. Na stražnici , pa da je bil zato tako razburjen, ker so ga , tepli in privezali na desko. Sodišče ga it ■spoznalo krivim ter ga je obsodilo z ozirom na njegovo veliko razburjenost samo ua tri tedne poostrenega zapora. S KONJEM IN VOZOM JO JE HOTEL POPIHATI. Že predkaznovani Jožef Dolinšek, po ^ poklicu čevljar, Je bil leta 1922. uslužben kot hlapec v grajščini SchOnborn v Slivnici v Slov. Goricah, kjer je vozil mleko odjemalcem v Mariboru in v okolici, od katerih je prejemal deloma tudi denar. V začetku meseca aprila je prejel tudi res 110 Din.,, katere si je obdržal. Ker pa je hotel postati; naenkrat bogat, je vozil 4. aprila zopet inlcko v Maribor, toda vrnil se ni več v grajščino, temveč vozil se je s praznim vozom v St. lij ter se vstavil v gostilni Krajnc. Odtod $e je peljal proti Avstriji. S seboi ie vzel orožnika Srečka Troho, katerega je prosil, da bi se peljal ž njim do meje. Na meji pa je hotel Dolinšek prodati konja in voz, kar mu je i2podictelo, ker so sumili, da ni upravičen prodati konja in voz. Kmalu zatem je bila izdana za Dolinškom tiralica, vendar zaman, kajti pravočasno jo je , popihal v Gradec, kjer stanujejo stalno njegovi starši. Pa tudi v Gradcu ni hotel živeti pošteno, kajti kmalu so ga zasledovali radi sumljive kupčije in sodišče ga j< obsodilo na 6 mesecev ječe, katero je odsedel 26. decembra lanskega leta, .29. dec. so ga poslali v Maribor in ga izročili policijskemu komisariiatu, kateri ga je oddal sodišču. Pri okrožnem sodišču se jc niorjj*' 7. t. m. zagovarjati radi poneverbe. Pl) glavni razpravi je priznal ne-le, da je pri* držal prejetih 110 Din, temveč, da je res-nameraval prodati tudi konja in voz,^ kar bi bil tudi storil, če bi ga ne bili pravočasno zasačili.. Sodišče ga je spoznalo krivim ln ># ga je obsodilo z ozirom na njegovo prizna« nje samo na 6 mesecev težke ječe. TI PREKLETI ClCl. Posestnik in viničar v Špičniku pri Sv. Kungoti, Germavec. je povabil ob času trgatve župnika in nekaj drugih znancev na kozarec vina. Prišli so in pili so sladko vincc, ko P« jim je šlo malo v glavo, so začeli prepevati in peli so tudi pesem »živeli Slovenci«. Ta pesemca pa gospodu Germavcu ni ugajala in rekel Je pevajočim gostom, zakaj pa ne bi živeli tudi Nemci in nemčnrii in sploh, če je za Čiče tukaj prostor, zakaj ne bi bil tudi za Nemce. T* proklcti Čiči nal gredo, odkoder so prišli* , G. Matija Arh pa je tožil Germavca radi razžaljenja časti. Ko jc pa g. Germavec izvedel o tožbi, je takoj pisal Arhu, proseč ga, da bi se poravnala, toda ta se ni hotel zmeniti zato. Pa tudi na dan obravnave 5. t. in. se g. Arh ni dal omehčati, čeravno j® Gcrmavčev zagovornik izjavil, da obžaluje, da se je v vinjenosti tako izrazil, in da ie pripravljen plačati vse stroške ln vrhu tega pa. da hoče tudi pokloniti Slovenski Matici 1000 dinarjev. Sodnik je nato obsodil Germavca na dva dni zapora. Po proglašeni razsodbi je Germavčev zagovornik pripomnil, da to ni ekonomično. Športni karneval se vrši 9. februarja t’ »Narodnem domu*, na kar opozarjamo slavno občinstvo in prirediteljt- , - -- ~ . -. - . i - - .---- Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. ss An. France: Amycus in Celestin Kleč* na pragu svoje odljudne celice je puščavnik Celestin prebij v molitvi predvečer Vstajenja, to angelsko noč, v kateri so bili hrumeči demoni pahnjeni v brezdno. In med tetn, ko so sence pokrivale zemljo, ob uri, ko je dfvjal angel Uničevalec po Egiptu, sta Celestina napolnina nemir in tesnoba in je trepetal. Iz globočine gozda je slišal mijavkanje divjiii mačk in piskajoče glasove krastač; ves potopljen v nečisto temo je že dvomil, da bi se res mogla Izpolniti slavna skrivnost. Toda, ko je videl, da se svetli dan, je veselje z zarjo napolnilo njegovo srce; zaznal je, da je Kristus vstal in je zaklical: Jezus je šel iz groba! Ljubezen je premagala smrt, alleluja! 2e raste ves svetal izpod griča! alleluja! Stvarstvo je odkupljeno in odrešeno. Tema in zlo sta razpršena; veselje in milost se razlivata preko sveta. Alleluja!« škrjanček, ki se je prebudil v žitu, mu je odgovoril prepevaje: »Vstal je. Sanjal sem o gnezdih in o pirhih, o belih pirhih rujavo naškroplje-uih. Alleluja 1 Vstal je!« In puščavnik Celestin je stopil iz svoje votline, da bi šel obhajat v bližnjo kapelico sveti velikonočni praznik. Ko pa je hodil skozi gozd, je videl sredi neke jase lepo bukev, katere popki so bili že napokani ln so kazali drobno nežno zeleno listje; girlande iz bršljana in trakovi iz srobotja so se prevešali čez vejevje in segali čisto do tal: zaobljubne tablice pritrjen« na grčastem deblu so govorile o ljubezni in o mladosti, in tu in tam so se ilovnati Erosi z razprtimi perutmi in vihravo tuniko pozibavali med vejami. Ob pogledu na to je puščavnik Celestin namršil sive obrvi in dejal sam pri sebi: »Vilinsko drevo je to in dekleta so ga po starih običajih vsega ob vesi le z darovi. Vse svoje življenje sem žrtvoval borbi zoper vile in nihče si niti misliti ne more, koliko mi te drobne stvari dajo opraviti. Ne nasprotujejo mi odkrito. Vsako leto ob žetvi opravljam vse obredne zagovore ob tem drevesu in jim pojem evangelij svetega Janeza. Nič boljšega ne bi mogel storitf; blagoslovljena voda in evangelij svetega Janeza jih poženeta v beg in celo zimo ni o teh damah ničesar slišati; toda spomladi se vrnejo in treba je vsako leto začeti »znova. Občutljive so; zadostuje samo droben šop trnjevja, pa jih preženeš cel roj. Toda one razgrinjajo čare nad mladimi fanti in dekleti. Odkar sem se postaral, so postale moje oči slabotna, nič več jih ne vidim. Norčujejo se iz mene, mi švigajo pod nosom in se mi smejejo v brado. Toda. ko sem imel dvajset let sem jih videl na jasah v cvetličnih klobukih plešoče ob luninem svitu. Gospod Bog, ti ki si ustvari! nebo in roso, bodi hvaljen v svojih delih. Toda zakaj si ustvaril vilinska drevesa in paganske izvire? Cernu si pod leskovje postavil pojoče korenine mandragore? Te naravne stvari zapeljujejo mladino v greh in povzročajo nebroj skrbi puščavnikom, ki so se, kakor jaz, lotili posvečevanja ljudi. Ali 4« nražene sveti evangelij sve- tega Janeza duhove! Toda nič več ne zadostuje in ne vem, kaj mi je -.ioriti.« In ko se je dobri starček z globokim izdihom oddaljil, mu je začarano drevo odgovorilo v svežem Šumenju. »Celestin, Celestin, niso moji popki pirhi, pravi velikonočni pirhi! Alleluja! Alleluja!« Celestin je prodiral v gozd, ne da bi okrenil z glavo. S težavo se je pomikal naprej po ozki stezi sredi trnjevja, ki je trgalo njegovo obleko, ko je naenkrat iz goščave skočil mlad fant in mu zastavil pot. Bil je napol oblečen v živalsko kožo in bil bolj podoben favnu kakor dečku; njegov pogled je bil predirljiv, nos orlovski, obraz smejoč. Skodrani lasje so skrivali dvoje rožičkov na njegovem poraščenem čelu; svetla dlaka mu je v dveh zavojih visela od brade. Zlat mah mu je pokrival prsi. Bil je isker in tenek. Njegove^ viličaste noge so se skrivale med zelišči1. Celestin, ki je imel vsfe vednosti, ki jih dosežeš potom premišljevanja, je kmalu spoznal, s kom ima opraviti in je dvignil roko, da bi napravil znamenje križa. Toda favn ga je zgrabil za roko in mu zabranil dokončfcti to močno kretnjo. »Dobri puščavi,H : n ja dejal, »ni- kar me ne- 3’šlli! j. Ta :la.> je zame kakor zate velik praznik. Ne bi bilo le-P.o, če bi me žalostil v velikonočni čas. Ce hočeš, pojticva skupaj in spoznal boš, da nisem slab.« Celestin je bil k sreči dobro zveden v vseh svetih vedah. Spomnil se je svetega Jeroma, ki je imel na vseh svojih potih v puščavi za spremljevalce satire in cen ta vre, ki so spoznali resnico. Rekel je favnu: »Favn, bodi slavospev Gospodu. Reci: Vstal je.« »Vstal jo,« je odgovoril favn. »In vidiš me, da sem ves vesel.« Steza se je razširila in stopala sta drug ob dragem. Puščavnik je hodil zamišljen in je preudarjal: »Ta pač ni demon, kajti spoznal je resnico. Dobro, da ga nisem užalil. Ni bil izgubljen zame vzgled svetega Jeroma.« Obrnil se je k svojemu kozonogemu tovarišu in ga vprašal: »Kako ti je ime?« »Ime mi je Amycus,« je odgovoril favn. »Prebivam v tem gozdu, v katerem sem bil rojen. Prišel sem k tebi, častiti q£e, ker si videti dober človek. Zdi se mi, da so puščavniki favni sklonjeni pod težo let. Ko bom star, bom tebi podoben.« »Vstal je,« je rekel puščavnik. »Vstal je,« je rekel Amyeus. Med takim pogovorom sta dospela na grič, kjer se je dvigala kapelica, posvečena pravemu Bogu. Bila je majhna in na hitro zidana. 'Celestin 1 > je zgradil lastnoročno iz razvalin Venerinega templja. V notranjosti je stala prazna in majava »ura Gospodova. »Poklekniva,« je dejal puščavnik, »kajti vstal je. In, ti, skrivnostna stvar, kleči med mojim svetim opravilom.« Toda favn se je približal puščavri-ku, ga pogladil po bradi in mu rekel: »Ti si bolj moder, dobri starec, kakor jaz, in ti vid. , kar drugi ne vidimo. Toda jaz poznam bolje kakor ti gozdove in potoke. Prinesel bom Bogu vejevja in cvetlic. Vem za trate, kjer kresa odpira svojo kelihe, in za travnike, kjer se bohoti kukavica v rumenil* grozdih. Jaz jo spoznam že po njenerfl lahnem vonju. 2e cel sneženi plaz cvetja krona grme črnega trnja. Počakaj met, starec!« S fr umi kozjimi skoki je It bil v gozdu in ko se je vrnil, je Celestin menil, da se premika cel grm cvetja. Amycus je bil ves kar skrit pod svojim dišeči® bremenom. Okrasil je s cvetnimi gir* landami preprosti oltar, pokril ga je * vijolicami in rekel svečano: »Te cvetlice bogu, ki jih' je pusta rasti!« In medtem, ko je Celestin bral mašo, je kozonožec klonil prav do tal svoje rogato čelo, molil sobice in rekel! »Zemlja je kakor veliko jajce, k}' terega ti oplajaš solnce, sveto solnce!* Od tega dne naprej sta Amycus i*1 Celestin živela skupaj. Kakor tudi s® je puščauiik trudil, da bi razložil pol' Človeku neizrekljive skrivnosti, mu W vendar ni nikoli uspelo; toda, ko j6 Amycufi vsak dan unova krasil kapel® i;i jc bila bolj v cvctju vilinski dttsOi, jc svc.i duhovnik rekel: »FaVtt siuvospev božji.« In prav zato ga je krotil. Na gričku, kjer je Celestin zgr*#1 preprosto kapelo, katero je AmycU* krasil s cvetjem gora, gozdov in tokov, sc dviga danes cerkev, kater* ladja je bila zgrajena v XI. stoletju 10 katere vrata je prenovil Henrik H. v renesančnem slogu. Božja pot je in verniki častijo blaženi spomin božj'b ucodnikov Amvca in Celestina, Vladni svetnik: FRANJO ŽUPNEK: Regulacija — osuševanje In namakanje — Cerkniškega Jezera in notranjskih koilin. Cerkničani so največ radi tega ce .a nasprotovali, ker nisem bil iste projektiral direktno v Cerknico, ampak mimo Dolenje vasi na Dolenje jezero, kjer bi se bilo moralo po načrtu jezero na 4 m visokem (nasipu) in približno 1 km dolgem_ nasipu prekoračiti. Dejansko so Cerkniški »magnati« radi tega nasipa čez Cerkniško jezero, s katerim srno hoteli po njih nazoru spraviti vse prebivalstvo na beraško palco, katerega je pa nekaj let pozneje zgoraj navedeni raziskovalec Cerkniškega jezera, Matija Martinčič ? Dolenjejezerskimi posestniki sem izvršil, ne da bi bil le eden Jezerčan prišel na beraško palico, onemogočili in direktno zabraniti napravo dotič-Dega, za Cerknico in cerkniške gozdove gospodarsko najbolj potreben cestnega dela: Cerknica — Otoška drča, Javornik, Št. Peter na Krasu Ta cesta je bila ne samo iz gozdoo-gospoderskih ozirov neob-hodno potrebna ampak iz tujsko-prometnih ozirov tem važnejša ker bi omogočala pristop do najbolj .interesantnega dela Cerk-niškega jezera od koder je najveličastnejši pogled na jezero. Ko sem leta 1898 pritira! — vse dotične bbravnave sem moral pod pretvezo izvršitve nujno zahtevanih starih gozdmh raz-delb razpisavati — večjo komisijo iz št. Petra čez Javornik-do Otoške drče, so vzklikali vsi gospodje, osobito pa oni iz ministrstva: To je čarobno, veličastno, divno romantično! Ker so se interesentje iz Cerkniške-Starotrške strani naiveč kregali radi visokosti stavbenih stroškov in radi neizvrš-ijivosti te velike cestne stavbe, in ker sem bil medčasno vse pogoje, izjave, pritrditve in pogodbe za izvršitev cestnega dela Št. Peter, Trnje, Vlačno, Javornik do Otoške drče v dolžini 17 km dosegel in zasigural od strani interesentov Pivške doline, sem z razsodbo dekretiral ta cestni del kot samostojno, pod Pivško okrožje spadajočo cestno stavbo, obenem minuendo-licitacljo razpisal in pri isti oddal stavbo domačim Podjetnikom: župan Franc Margon, Ivan Smrdel, F. Bergoč iz Trnja za najnižjo ponudbo 1 gold. 25 kr. od metra daljave. Cesta se je vr o solidno in hitro gradili Seveda sem moral domače podjetnike v pravilno in tehnično praktično cestno stavbo neprenehoma vpeljavati in nadzidati. Predno je preteklo eno in pol leta, je jjha vsa cestna proga v dolžini 17 km do ytoške drče tako solidno in'tehnično tako •MrSeno zgrajena, da so nad tem vsi tehniki deželnega odbora, deželne vlade in ministrske komisije, kateri so isto kolav-diraii, naravnost strmeli, da je mogoče tako solidno deželno cesto narediti tako ceno. Vzlic negativnemu predlogu deželno agrarne komisije nam je min strska komisija (gospod baron Beck) dovolila visoko državno podporo za to cesto in vrhu tega na moj predlog in posredovanje zaukazala, da se pozida na’najvišji točki Javornika obširna vodopreskrbna naprava na državne in deželne stroške. Tudi deželni odbor nam je dovoli! večjo deže no podporo, tako, da nam je končno večja vsota (10.000 K) neporabljena ostala, za katero so se pozneje žal pravdali Pivški interesentje in knez W. Gr. Prvi uspeh te nove agrarske melijora-gijske cestne naprave je bil ta, da se je vrednost Pivških in knez Windischgratzovih gozdov na Javorniku potrojila, vrednost lesa se je pa vsled lahkega spravljanja, — cesta pelje namreč v jednakomernem padcu do Št. Petra vedno navzdol, — vsaj početverila. To velja osobito za VVindisch-gratzove gozdove, ki merijo 1900 ha ali 3.3U0 oralov. Notranjske kraške občine so bile radi teh izrednih uspehov pri predstoječi cestni stavbi in radi melijoracije cesarskih zemljišč na Vlačnem ter gorskih senožeti na Gori in Sv. Trojici, katere so prinesle pivškim in javorniškim posestnikom milijonske večvrednosti njunih gozdov in travnikov, tako navdušene, da so me — radi lažje izvedbe zgoraj navedenih regulacij in melijoracij — postavile enoglasno kandidatom za deželni in državni zbor in za deželnega odbornika: to pa predvsem radi tega, da bi lažje ustvaril predpogoje za zgoraj omenjene agrar-sko-me'ijoracijske deželne zakone, ter da bi mogel sam iste zastopati pri (v) deželno-in državnozborskem zastopu, ne da bi bilo potreba, kakor dosedaj, sestavljati obširne informacije za druge poslance. Ponujenega poslanstva in deželnega od-borništva pa radi nesprejemljivih pogojev načelstva ljudske stranke končno nisem mogel sprejeti. Ko so posestniki in interesenti iz Cerkniške in Lož-Starotrške doline videli, kako ceno so prišle pivške občine do naj-lepše ceste in ko so zazna i, kako se je vrednost gozda in lesa povzdignila, so nujno zahtevali, naj se do Otoške drče dogo-tovljena cesta nemudoma podaljša na eni strani proti Cerknici, na drugi strani pa proti Ložu In Starem trgu ter čez Gorenje jezero proti Grahovem. Oglasil se je pa tudi zastopnik graščine Šneperške (t. j. kneza Schonburga-\Va!denburga), ki ie bil istočasno načelnik okrajnega cestnega odbora za loški okraj, in ta je zahtevah da se mora ta deželna cesta izpeljati od gozdarske graščine Javornik, oziroma od Št. Peterske serpentine, kjer doseže ista najnižjo udrtino oziroma najnižji prelaz Javornika proti jugu čez Jurjev dol (Georgs-tal), tako. da bode ista peljala čez knez Schonburg-VValdenburgove gozdove proti Šmarati in Igavasi. To prošnjo je zastopnik Šneperške graščine vtemeljil z naslednjimi razlogi: Ako je državna agrarska komisija knezu Windischgratzu. ki dosedaj za javne ceste skozi svoje gozdove ni najmanj storil, s predstoječo agrarsko melijoracijsko cestno stavbo pripomogla do večmilijonske večvrednosti njegovih Javorniških gozdov, in kateremu je gospod agrarski komisar Franjo ŽuDnek kot vodja agrarske komisije za Notranjsko ravnokar zagotovil in izločil za njegove obširne gozdove Predjamske graščine in Hrušica novo okrajno-deže'no cesto iz Postojne čez Otok, Gorenje-Pred-jamo, Globočioo na Podkraj ter iz Globočice na Sanabor in Vrhpolje pod pretvezo, da se mora Postojna zvezati z Vipavo po novi pred burjo in zameti varno cesto, poterb je knez Schonburg-V/aldenburg kot večji davkoplačevalec toliko bolj opravičen zahtevati, da se Javorniška agrarska cesta podaljša čez njegove Javorniške gozdove na Stari trg, osobito, ker je isti dal na svoje stroške pozidati najmanj 100 km javnih rest (čez Leskovo dolino, Mašun, Koritnice i. t d.) Starosti pojavi pri človeku. V presojanju starosti posameznih ljudi se pogosto motimo. In vendar se da v mnogih slučajih starost precej natanko določiti, vsaj v kolikor se tiče desetletij. Pri rastlinah je določitev starosti lažja kar vidimo zlasti pri posekanih deblih dreves. Živali rastejo predvsem v toplem letnem času. Važna točka pri presojanju človeške starosti je premikanje lične debelosti, ki daje otrokom mladostni izraz. Ob koncu dvajsetih in proti tridesetim letom se premakne ta debelost z gornjih delov lica proti spodnjim. Istočasno se pojavlja debelost nad rameni zlasti pa okoii trebuha tako da se more presoditi starost že Iz zunanje^ pojave telesa. Koža je pri otroku bolj nežna in elastična kakor v poznejših letih. Pozneje se prične koža spreminjati v komaj vidne gubice, kar je vidno zlasti na čelu okoli štiridesetih in petdesetih let. Seveda odločajo pri tem tudi razne podedovane lastnosti. Tudi zrak in vreme sta merodajna. Kmetje in pomorščaki, ki se gibljejo veliko na prostem, dobijo mnogo preje nagubančeno kožo nego oni, ki prebijejo večino življenja v sobah itd. Pri tridesetletni ženski se prikažejo na obrazu, predvsem na gornji ustnici, na sencih In blizu las rumene lise. Rožnata barva na obrazu se počasi spreminja v temno. Ustnice dobivajo počasi nekoliko modre barve. Tudi glede lasne barve se da deloma določiti starost. Izginevanje barve se prične navadno pojavljati okoli štiridesetih let. S petdesetimi leti so beli lasje že precej redki. S sedemdesetimi leti so lasje večinoma popolnoma beli. Marsikdo ohrani do visoke starosti prvotno lasno barvo, dočim dobijo drugi že s štiridesetimi leti sivkaste lase, kar je v zvezi navadno s podedovanem, velikimi skrbmi, duševnimi pietres-ljaji in težkimi boleznimi. Pupila pri otroku je široka, z leti pa se zožuje ter je pri starcih ozka kot Igla. Tudi ni v starejših letih več tako črna kakor v mladosti. Večinoma je sivkasta. Zdravniška veda je napram starosti brez moči. Edina tolažba je zavest, da bo žive! posameznik naprej v svojih otrokih. ako jih ima seveda! Sestaja fraittoskeea SaSUSI.tS!« Na prarnik Sv. Treh Kraljev se je vršila po vsej Franciji volitev v senat. Ustavni zakon iz 1. 1875. določa število senatorjev na 300. Po sklepu versajskega miru je treba prišteti še 14 zastopnikov Alzaško-Lotarinške. Volitev senatorjev se vrši za dobo 9 let ah ne na podlagi splošne volilne pravice, marveč potom reprezentativnih korporacij: departeinentov in kolonij. Volint kolegij sestavljajo vsakokrat poslanci dotičnega departementa (oblasti), člani generalnega sveta, arondissementski svetniki (okrajni zastopniki) In delgati mu-riicipalnih svetov (občinskih zastopnikov). Departementi in kolonije so označeni po abecednem redu v tri serije. Vsak volilni okrog ima torej pravico, aktivno nastopiti pri dopolnilni volitvi, katera se vrši v stalnem razdobju treh let. Tokrat so na vrsti senatorji serije B, ker se mora — čeprav so bili izvoljeni šele 1. 1921 — vzpostaviti vsled vojne in podaljšanja mandatov prekinjeni red celokupnega turnusa. Departe-mehti serije A so glasovali 1921, serija C pa bo poklicala v januarju 1. 1927 pred volilne žare. Razen volitve serije B, katera jeimela zasesti Ul sedežev, se je vršila še naknadna volitev 6 umrlih oziroma razrešenih senatorjev. Pred nedeljskimi volitvami je nudil senat sledečo sliko: Demokratska levica (Gauche democratique) 163 mandatov Republikanska zajednica (Union rčpuba-caine 99 mandatov. Republik, levica (Gauche rčpublicaine) 35 mandatov. Desnica (rojalsti) 11 mandatov. Neodvisni 6 mandatov. Pripomniti je treba, da sta republikanska zajednica in republikanska levica re-akcionerni. da podpirata politiki vlade in potemtakem odgovarjata intencijam parlamentarnega nacijonolnega bloka, ki ga dirigira Potacate Demokratična levica, ki jo tvorijo radikali in ra.lika'ni socijalisti, je številčno najmočnejša. Tudi ona je heterogena. Izid volitev v nedeljo, dne 6. t. m. je pokazal majhen preokret na desno. Večina senatorjev je ponovno izvoljenih. Poincarč je dobil od 880 glasov kar 794 glasov, izvoljeni so še nadalje: Victor Berard, Chau-met, Rčnč Besnard, Lčon Bourgeois, radikalec de Monzie. Loubet, general Hirsch-auer, Bompurd, de Marguerie, in končno de Dion. Konservativec de Lamarzel’e, znan kot bojevnik proti pornografski literaturi, je podlegel v borbi z državnim podtajnikom Riom, Noulens pa napram Gardey-u. Radikalec Gustav Rivet je propadel. Rezultat je sledeči: Od 116 mandatov pripada: socijalistom 54 mandatov (42 starih in 12 novih); levičarji republikanci so osvojTi 32, od teh 24 starih in 8 novih; republikanci 16 (od teh 10 starih ta 6 novih). Desnica je dobila vse stare mandate, 11 po številu. Konstelacija bo torej sledeča: 2 socijalista, 164 republikanskih socijalistov, radikalcev in radikal-socijalistov, 98 levičarjev, 36 republikancev in 13 konservativcev. En sedež ostane nezaseden, ker je mandatar še-le nedavno umrl. — &mo „Mim€A 03a!eg@ v „Loid Gen. i® ali »Dvolični mol" Politični Igrokaz po romanu »The masquerader“ v 7. dej. 11.. 12., 13. jan. 1924. MINO TIVOU »Pol v nor IB . „ , v slavni vlogi . _ [t&)i Olaf F$‘$s Sn Konrad Falk ] (|| jod'10. do 13. jan.! EnserispUa v Dnevn2kyS Znani angleški publicist Garvin je obelodanil pred par dnevi značilen članek o nalogah nove delavske vlade v Angliji. Garvin zastopa med drugim sledeče mnenje: Z zadevami nobenega naroda na svetu se ni po svetovni vojni tako slabo gospodarilo, kakor z onimi Velike Britanije. Ko se je vojria nagibala h koncu, je imela Velika Britanija večino vseh razvojnih možnosti v svojih rokah. Toda te možnosti so voditelji zavrgli. Izročitev obnove po koalicijski vladi je bila največja katastrofa v politični Zgodovini naše države. Koalicijska vlada je čudovito britansko vojsko zapostavila do brezpomembnosti, medtem pa se je Francija vrgla s podvojenimi silami na -izgradbo svojega zračnega brodovja. In res, sedaj je Poincareju Anglija velika ničla. Francoska nadvlada na kontinentu je danes dejstvo. Francija, ki se brani plačati le en sain santim svojih dolgov Angliji, ojačuje danes svojo obrambeno silo na račun Velike Britanije. S tem jo sili, plačevati za francosko oboroževanje ter za francosko industrijo subvencije, dočiin Francija daje posojila svojim političnim agentom na Vzhodu. Garvin se vprašuje, da-li more socijalistična viada v tem oziru kaj storiti, in ali še to ne bo morda slabši storila. Naloga bodoče delavske vlade je: vzdrževati čast Velike Britanije ter ji zopet priboriti ugled, ki ji gre po vsej pravici. Stališče Velike Britanije je v zadnjih treh letih izgubilo precejšen del svojega pomena in nikdar še ni bil v teku zadnjih dve ia pol stoletij angleški prestiž tako ogrožen, kakor ravno sedaj. Francoska nadvlada s svojim zračnim brodovjem ter z razpredenim sistemom snbvencffoniranih alkane je mnogo večja kot za časa Napo* leona. Cianek se bavi nadalje s trenutno si-j tnacljo Francije, ki noče niti razoroževatij niti odnehati z vedno tesnejšo obkrožitvijo-Nemčije. Vlada Rarnsay Macdonafda naj-, brže ne bo oklevala ter bo posvetila temj dogodkom večjo pozornost. Treba se bo namreč pogovoriti glede medsebojnih dol-' gov. Drugi korak rnora biti mirna in od« ločna politika, ki bo privedla Nemčijo v' Društvo narodov. Tretji korak mora biti definitivna konvencija z Italijo in Španijo, ker je nujna podpora za angleško politiko, tako v splošnem kakor za posebne namene; v Društvu narodov neobhodno potrebna-! Razen tega mora Velika Britanija goiitl v skupnem interesu debre ednošajc z Ni;:o-r zemsko in skandinavskimi državami. j Garvin sklepa, da mora Veiika Brita-i nija poizkusiti z obnovo antante. Le-ta pa mora temeljiti na bazi ravnotežja, ali pa; je sploh ni treba. Samomorilnega podani-' štva Anglije mora biti konec. Zadnje vprašanje je seveda, da-li bo delavska vlada tem velikim nalogam dorasla, saj je od tega odvisno malodane vse. Le spričo splošne in enakomerne razorožitve bi se bilo onemogočilo trenutno neenakost vojnih sil. Bistvenega pomena za Anglijo je popolnoma opremljeno zračno brodovie. V tem oziru pa Anglija ni dosedaj storila prav nič ali le malo. Pmmk potresov. Iznajditelj novega selsmograla, V okolici vasi Faenza se govori, da more drvar Bendandi prorokovati vsak po-tresljai zemlje. Znani laški novinar Cavara je nedavno obiskal tega proroškega drvarja ter poroča v »Corriere della Sera* sledeče; »Drvar Bendandi je po vsej pravici čudo znanosti in učenosti. Ta priprosti delavec si je uredil v svoji kolibi kompletni observatorij in ljudje mu pripisujejo nadnaravne lastnosti. Pa tudi resni znanstveniki priznavajo njegovo znanje na polju meteorologije in geodinamike. Rafael Bendandi je star danes 32 let. Rojen v Taenzi, je obiskoval v svoji mladosti neko risarsko šolo. Bendandi ni le drvar, dasiravrio se preživlja z zaslužkom iz tega dela. Poleg tega je umetni mizar ter izdeluje z nenavadno spretnostjo cvetlice in male kipe iz lesa. Njegov stric mu je ob desetem letu starosti prorokoval — Bendandi je že v najnežnejši dobi imel silno zanimanje za vremenske pojave — da bo posta! slaven meteorolog. Zlasti problem potresa je vzbudil njegovo zanimanje. S petnajstim letom je pričel zbirati vse časopisne notice, ki so se nanašale na potresne sunke. Z dvajsetim letom je zasledil novo teorijo, ki ga je končno privedla do tega, da je skonstruiral aparat za opazovanje potresov, ki se pa po konstrukciji popolnoma razlikuje od običajnih seismografov. Bendandi je leta in leta pilil svojo iznajdbo ter jo je tako Izpopolnil, da ie lahko napovedoval potresne sunke. Kmetje v Taenzi so mi pripovedovali, da je Bendandi napovedoval veliko japonsko katastrofo celih osem dni pred erupcijo. Pogosti sicilijanski potresi so mu omogočili temeljiti študij tega elementarnega pojava, obenem pa je lahko preizkušal svojo teorilo In konstrukcijo novega aparata. V treh letih je napovedal 15 potresov. Vprašal sem ga: »Ce morete potresne katastrofe prorokovati, zakaj ne sporočite rezultat vašega opazovanja prebivalcem dotične pokrajine? Tako bi lahko preprečili velike nesreče.« »Potresne sunke sicer lahko proroku-Jern,« je dejal Bendandi, »vendar pa ne morem natančno določiti kraja nesreče. Bilo bi torej neumno, plašiti milijone ljudi. Razen tega še trenutno ni izključena kaka pomota v moji teoriji. Zato ne bi rad koncentriral posmeh celega sveta na mojo osebo. Predobro se spominjam, kako so zasmehovali Flammariona, ko je izostala napovedana kolizija zemlje s kometom.« Vpraša! sem čudnega proroka o bistvu njegove teorije ter o konstrukciji njegovega aparata. Temu vprašanju se je Bendandi ognil, ker hoče s svojim izumom nastopiti šele tedaj, ko bo končal svoje znanstveno delo ter izpopolnitev svojega seis-mografa.« Razne vesti. TRAGIČNA ODISEJA ITALIJANSKEGA ZRAKOPLOVCA. Istočasno ,ko se je svet zanimal za tragično usodo francoskega zrakoplova »Dix-mude*, so italijanski listi poročali b odišeM italijanskega pilota Perina, ki bi se utegnila končati z njegovo smrtjo. Zadnjega dne starega leta je namreč odplul proti padski nižini in skušal priti do večera v Benetke. Nesreča pa ie hotela, da se Je pokvaril motor in pilot je uporabil vse stroje spretnosti, da bi priplul nad morsko gladino. To se mu je tudi posrečilo in noč ga je zajela 700 metrov nad Jadranskim morjem. Spustil se ie na morje, kjer je počakal prihodnjega dne. Trdno je bil uverjen, da dobi pomoč, ki pa je na njegovo veliko žalost izostala. Res je videl proti poldnevu visoko v zračnih višinah neko Ietalo.ki ga pa ni opazilo. Obupan, ker mu je primanjkovalo živeža in v strahu, da prevrne vihar hklroplanski čolniček, je stikal za rešilnimi sredstvi. Toda obrežje je bilo daleč in hldrop’an je bil sivo pobarvan, tako da ga iz daljave ni bilo močno ločiti od morskih valov. Tako je preživel tudi drugi dan; tretjega dne pa mu je zmanjkalo tudi vode. Šel je k ntotorevennt hladilcu iti se nasrkal vode pomešane z glicerinom, četrti dan ga je že pričela obhajati telesna slabost, kljub temu pa ie petega dne stopil na skrajni konec levega krila, tako da je desno, ki se je dvignilo visoko v zrak, služilo za jadro. Zapihal je veter in^ čudna jadrnica je plula proti obrežju. Čolniček jo zadel ob morska tla in nesrečni pilot, ki je že obupal nad svojo rešitvijo, je začel bresti po lagunah pri Comacchio. Našel ga je neki lovec, ki mu je nudil prvo pomoč 'u poskrbel za njegov prenosi v bolnišnico, kjer se Je takoj onesvestil in se zavedel šele drugi dan. : Genitalne Berton - Conradi. Kakor znano, je bila pred pariško peroto oproščena anarhistka Gersnaine Berton, ki jo nedavno ustrelila v uredništvu lista »Acti-on Francaise« tajnika sedanjega direktorja Lčona Daudeta, znanega rojalista in rea!;-cijonarja. Tokrat se ie pokazal pariški advokat v vsej svoji briljanci: njegov govor je na porotnike tako uplival, da je bil prav-dorek naravnost čudovit rezultat razprave. Zagovornik je porotnike opozoril, da mora biti francosko pravosodje pravično. Porotniki naj se spomnijo, da je bil v tej dvorani obsojen Jean Jaures, zato naj krivico, storjeno temu človeku, popravijo na bedni Germaine Berton, ki jo on — zagovornik — kot človek proklinja, ki jo je pa treba v imenu francoske ob.ktlvnostl oprostiti. Seveda je ta proces vzbudil ponovr no zanimanje za velik proces proti Con-radiju in Poluninu. morilcema sovjetskega zastopnika Vorovskega v Lausauni. V resnici se pojavlja izredna sličnost glede obsodbe, utemeljitve in psiholoških učinkov, ki jih je tTeba' v Parizu kakor v Lausanl tolmačiti kot Izrodek socijalnih borb in strankarskih strasti. Henry Murger 9 La Bohčme. Prizor! iz življenja ciganov. (Nadaljevanje.) »Meni pa,« ie pristavil Schaunard, »ni več ugajalo.« »Kaj pravite?« . »Ni več ugajalo. Oh! že vem, kaj govorim.« »No, torej lahko poravnava to zadevo,« je odvrnil Marcel; »ostanite pri meni, jaz bom dal sobo, vi pohištvo.« »In najemnina?« je rekel Schaunard. »Ker itnam danes denar, bom plačal; prihodnjič pridete vi na vrsto. Premislite!« »Jaz nikdar ne premišljujem, posebno ne, ce je treba sprejeti predlog, ki mi je prijeten; sprejmem takoj: zares, slikarska in glasbena umetnost tta si sestri.« »Polusestri,« je rekel Marcel. V tem trenutku sta vstopila Colline in Rudolf, ki sta se bila srečala. Marcel in Schaunard sta jima povedala o svojem družabništvu. »Gospodje,« je vzkliknil Rudolf in pozvonil z novci v žepu, »plačam skupno kosilo.« »Baš to sem hotel imeti čast predlagati,« je dejal Colline, potegnil iz žepa cekin, in si ga zataknil na oči. Moj princ mi ga je dal, da kupim indijsko-arabsko gramatiko, ki sem jo pravkar kupil za gotovih šest sous.« »In jaz,« je rekel Rudolf, »sem si vzel od blagajničarja .Mavrice’ predujem trideset frankov pod pretvezo, da se hočem cepiti.« »Danes je torej plačilni dan,« je rekel Schaunard; »samo jaz nisem nič dobil, to je sramota.« »Med tem,« je povzel Rudolf; »ponavljam, da vas povabim na obed.« »In jaz tudi,« reče Colline. »Dobro,« reče Rudolf, »igrajmo na glavo ali grb, kdo bo plačal obed!« »Ne.« je zakričal Schaunard, »jaz vam bolje, neskončno bolje svetujem, da se potegnete iz, te zagate.« »Povej!« »Rudolf bo plačal kosilo, Colline pa bo dal večerjo.« »To je zares Salomonova sodba,« je vzkliknil filozof. »To je hujše kot Gamahova večerja,« je pristavil Marcel. Obed je bil v provencalski restavraciji na rue Dauphine, znameniti po svojih literarnih natakarjih in svojem ayoli. Ker je bilo treba prihraniti prostor za večerjo, so pili in jedli zmerno. Znanstvo, napravljeno snoči med Collineom in bc unardom ln Pozneje z Marcelom, je postalo prisrcnejše. Vsakdo izmed štirih mladih ljudi je izobesil zastavo svojega mnenja o umetnosti; vsi štirje so spoznali, da so imeli enako srčnost in isto upanje. Pri razgovoru in debati so zapazili, da Imajo enake simpatije, in da ima njihov duh isto spretnost v^ komičnosti, ki razveseljuje, pa ne rani, in da ni nobena lepa mladostna čednost pustila praznega prostora v njihovem srcu, do- i vzetnem za ganotje pri pogledu na kako lepo ! stvar ali pri pripovedovanju o njej. Vsi štirje, ki so odšli z iste točke in korakali profi istemu čili«, so mislili, da ic v njihovem združenju neka druga stvar kot banalna igra slučaja in da bi bila lahko tudi Previdnost, naravna varuhinja zapuščenih, ki jim je tako polagala roko v roko in jim šepetala tiho na uho evangeljsko priliko, ki bi morala biti edina magtia carta človečnosti: »Podpirajte se in ljubite se med seboj!« Na koncu pojedine, ki se je končala z neko svečanostjo, je vstal Rudolf in napil na bodočnost, Colline pa je odgovoril s kratkim govorom, ki ni bil vzet iz kake stare knjige, ni spadal v nobenem oziru k lepemu slogu, govoril je čisto preprosto domač jezik, ki tako dobro pove to, kar slabo izreče. »Kako bedast je ta filozof!« je godrnjal Schaunard, ki je bil vtaknil nos v kozarec, »prisili me, da prilijem vode k vinu.« Po obedu so šli na kavo k Mamusu, kjer so bili prebili prejšnji večer. Od tega dne je postala kavarna neznosna za druge goste. Po kavi in likerju se je vrnila ciganska zadruga, sedaj definitivno ustanovljena, v Marcelovo stanovanje, ki je dobilo ime Schaunardov elizij. Medtem ko je šel Colline naročat večerjo, ki jo je bil obljubil, so si drugi priskrbeli rakete in druge priprave za umetni ogenj; in preden so seli za mizo, so zažgali skozi okna mogočen umetni ogenj, ki je zbegal vso hišo, in med katerim so štirje prijatelji gologlavi peli: »Slavimo, slavimo, slavimo ta dan!« Drugega dne so se znova sešli, a to pot ni bilo videti, da bi se temu čudili. Preden so^ se vrnili vsak na svoj posel, so šli skupno na obilen zajtrok v kavarno Momus. kjer'so si dali Sestanek za zvečer. In dolgo časa so jih videli, kako so prihajali scry trdovratno vsak dan. To so glavne osebe, ki jih bomo srečavali v kratkih pripovedkah, iz katerih ie sestavljen ta zvezek, ki ni roman in noče biti nič drugega kakor to, kar pove njegov naslov; kajti Slike iz ciganskega življenja niso nič drugega kot študije običajev, kojih junaki spadajo razredu, o katerem so do sedaj slabo sodili; njegova največji napaka le nered; in še lahko navedejo kot opravičilo, da ie celo ta nered potreba, ki iim jo nalaga življenje. II. Poslanec Previdnosti. Schaunard in Marcel, ki sta se bila že zjutraj hrabro oprijela posla, sta naenkrat ustavila svoje delo. »Vraga! kako lačno vreme je!« je rekel Schaunard; in malomarno je pristavil: »Ali ne bo danes zajtrka?« Marcel je bil videti zelo začuden nad tem vprašanjem- ki je bilo sedaj bolj neprikladno kot kdajkoli. »Ou kdaj se zajtrkuje dva dni zaporedoma?« je rekel. »Včeraj je bil četrtek,« In popolnil je svoj odgovor s tem, da je po* kazal na to cerkveno zapoved: Ne lej ob petkih mi mesa in ne podobnega blaga! Schaunard ni vedel, kaj bi odgovoril, in se ie zopet lotil svoje slike, ki je predstavljala ravnino, na kateri sta rastli rdeče in modro drevo, ki sta -i da.ah srečo z vajami. Slika je prozorno cikala na sladkosti prijateljstva in je bila zares prav iilozofska. _ V tem trenutku je potrkal vratar na vrata, rinesel je pismo za Marcela. »Stanc tri sous.« je rekel. »Pes?« ie odvrnil umetnik. »Dobro, nam jih ostanete dolžni.« (Halle prih.) EBR3&B0O .............................. ... ."iti' i ■■ Cena oglasom do 20 besed Din S*—; vsaka nadatjna beseda 25 para t davKlno vred. mmm Er« posebnega obvestila. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš predobri in nepozabni soprog, oče, sin, brat in stric, gospod Dt Bogomil Senekovi dvorni svetnik itd. Itd. včeraj, dne 9. januarja 1924, ob 19. uri, po dol^i, mučni bolezni, izdihnil svojo blago dušo. Pogreb nepozabnega pokojnika bode v petek dne 11. januarja 1924. ob 15. uri iz hiše žalosti, Gradišče Št. 8, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 10. januarja 1924. Olga roj. Hren, soproga. Olga, Milena, Fedor, Andreja In Bogomila, otroci. Filomeia In Andrei Senekovič, starši, filomela, Pavla por. Kosin In Miroslav, sestri in brat. MUodar, nečak. Maske, larve, domina, papirnate kape, konfeti, serpentine, papirnati lepezi i zvonci, kotiljoni, guirlande, svileni papir, kreprole, papirnate pištole, šaljive karte itd. u bogatom izboru kod tvrtke Rudolf Poletele, Zagreb. Mtrpuina papira I nakleda razglednica JariliEsva alica A - Potesli pretiran 34. Zagreli L fvajcenejše nove in rabljene pisalne stroje v ipecljalni mehanlCnl delavnici sa popravo pisalnih, reiunsklh, razmnoževalnih In kopirnih stroje*. Ludvik Baraga, Ljubljana, šelenburgova ulica 6.11. Barvne trakove, karbon—indigo papir ter yse druge potrebščine. Pisarniška oprema vedno v zalogi. BEL'* 4 A A A A A A A A A A 4 A .4 <4 A A A 4A A A 4.4 \ A A A Najstarejša špedicifsha tvrdka v Sloveiaifi R. RANZINGER, Lfublfamia - «gese*a;ee'. £pedici)ska pisarna Podjetje za prevažanje blapa iuine železnice. Brjrovoani in tovorni nabiralni promet Ib Avstrije in v Avstrijo. Podjetje' 2a prevažanje pohištva. — SkJerlisfe s posebnimi zaprtimi kabinami za pohištvo. Brzojavi" RAJJUNGER. !nterurba>i teSefoa G«. Zvezna knjigarna Ljubljana Marijin trg 8 Zbirke pesmi: 1. Albreht: Slutnje .... broš. 6'— J. Glaser: Pohorske poti............ 6'— igo Gruden: Narcis . . . . „ 10‘— Igo Gruden: Primorske pesmi . „ 10,-~ Tagore ^Gradnik: Vrtnar . . . „ 20*— Zahtevajte ceniki Marijin trg 8 Din vez. S —Din i> 8'— ». „ 12— „ M 12*- „ » 25 tt % o Enodružinska m P*itlien*, itiri »ob«, prostoren vitr pripravna sa »unovanje ln vaafco podjetje, na prometni c«sti v Mariboru. Stanov*nje takoj ca razpolago. Dopisi na: M. Sket, Maribor, Korošica cesta a loi. Meito Milke isž* v vseh pisarniških poslih izurjena gospodična t Ljubljani ali bližnji okolici. Gre tudi sa neka) tednov brezplaino. Ponudbe pod »Spretna pisarniška mož«- na upravo lista. obstoječe iz ene sobe, s uporabo kuhinje, se odstopi proti primerni odškodnini. Naslov v upravi lista. _________ „Jutr. Kovosti*1 e dne 27. julija i. 1623 nujno potrebujem. Odda naj se proti nagradi v upravi ..Narodnega Dnevnika*: mm mote se sprejme s 15. januarjem na dobro domažo brano. Naslov v upravi lista._______________ Ha itrans in ilaraje se sprejmeta pri boljši druiini 2 mlajši dijakinji ali dijaka. Klavir na razpolago. Vprašati je; Gradiafe.2/1. levo, Masi mladci ki hrepeni po iskreni ljubezni in lepem življenju, naj se javi po4 šifro »Br«s ljubezni ni 6rei?et. n« upravo lista. emu .MLiiiiiiifii ii ■ i ..i— i-mm ■ ■■■< 2 bilka vaicata se sprejmeta. Vež še poizve v trgovini Anton Presker, Sv. Petra cesta 14. Ital notar na bencin, a 6 konjskimi silami, se proda ali zamenja z manjšim. Ponudbe pod »Motor« na upravo lista. prostorna, solnjna Xsredi dnini zamenja. Ponudbe pod „Zame-na“ upravo tega lista. neopremljeno, prost vhov, išJe zakonski par brez otrok; zamenja tudi sedanjo svojo lepo sobo, Dunajska cesta. Ponudbe pod „Pla5a dobro, “ na upravo Usta. Knpiio vsako množino lepega, zdravega krompirja. — Najnižje ponudbe samo za vagonske naklade prosi na naslov Franjo Golli, Celje, in to dne 12., 16. in 19. januarja t. 1. se sprejemajo t polno popravo, se poniklajo, emajlirajo z ognjem in shranijo preko zime, „TkI BUNA“ F. a L. Karlovška o. 4, tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Lakte sani. lepe za eno ali dvovprego proda Albin Koman, Vižmarje 38, p. St. Vid nad/Ljubljano. pesnika Valentin Vodnika v krasnem okvirju naprodaj. Ogleda se jo lahko v upiavi lista. obstoje!« Iz dveh sob in kuhinje sc išSe v sredini mesta Plača se dobro, Ponudbe pod »Stanovanjska beda« na upravo lista. Meblovaoo soio išče za takoj boljša gospodična event. tudi a hrano. Ponudbe pod »Mir« na upravo lista. išče večje podjetje. Samo spretne in agilne moči naj se oglase pod »Spreten1* na upravo lista. M vosi že rabljen, sc ceno proda. Naslov pove uprava »Narodnega Dnevnika«. Ililtt slike (5 komadov) se radi preselitve prodajo po ugodni ceni. Naslov pove uprara »Narodnega Dnevnika«. tasoaisni papir večja množina, se proda. Kje, pove uprava »Narodnega Dnevnika«. Utao sobo s souporabo kuhinje — proti dobri nagradi — iščem za takoj ali s 1. februarjem. Naslov v upravi »Narod. Dnevnika«. Ml i Mi! Kdo bi vzel v službo kot praktikanta mladega, izobraže-n c" a goi poda, absolventa 0 realke, izurjen strojepisec, sin tovarnarja, nekoliko veščega že v pisarniških poslih. Ponudbe pod Šifro „t!godeno“ na up. t Kot pMa Ml sluga ali kaj sličnega želi vstopiti mladenič, vešč slovenščine, angleščine ter deloma nemščine. Ponudb« na upravo Usta pod »Employment«._________________ Franja Saga-Bola se pripo roča cenj. damam. — Ljubljena, Poljanski nasip 84. Ena zasebna iialnla s pisarniško prakso, zmožna knjigovodstva, korespondenc« in vseh pisarniških del,. iščeta primerne službe. Dopise na: ..Mlada gospoda", poštno U-žeče Slov. Bistrica. _________ Ovenela cvetita v sveži mladosti, išče pri mladem gospodu varnega zavetja, da n« usahne popolnoma. Ponudbe prosi pod šifro »Obuj«-nj««, na upravo lista. Sai JiMnt" zobna pasta Vas mor« popolnoma zadovoljiti. Mali oglasi inoio uspehi Najcenejše in najhvaleinejSe darilo našim malim }«: JY[ej ziierinjalt knjiga s 45 alikami »n k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas Din 5'- W[cji ljubčki živalska slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din 15*—» Iliadi ^lil^ar 10 tiskanih predlo? za po-barvanfe a akvarel -barvam ali paatel - barvniki Din 4‘- V Crnipeter staroznana. veselo družabna igra za zimske večera. I igra Din 4*-. Na novo liila knjižica: hran Albreht: Zelena livada Zbirka izvirnih pesmic, mičnih povestk in pravljic iz domačih in tujih -krajev. Obsega 64 strani. Najprimernejše darilo za naSo nežno mladino. Cena lično vezani knjižici Din 15**—. Vse se dobi v Zvezni knjigarni vLfub! ani, ilarijintroB Toploška u.. ... aluintRMtlk tL-1.1. romana piocninosnii SRanij J. Plelko Ljubljana Karlovška cesta itev. 2 Opr. št. No I 151/24/2. Na predlog lastnice Slovenske trgovske d. d. v Ljubljani se bo prodajalo na javni prostovoljni dražbi posestvo pod vi. št. 38 k. o. Petersko predmestje I. del, sestoječe iz hiše na Resljevi cesti št. 22 z vsemi dvoriščnimi stavbami, dvoriščem in vrtom. Izklicna cena znaša 750.000'Din. Draiba se vriU dne 14. januarja t. E. dopoldne ob tl. uri na licu mesta na Resljevi cesti 22. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Zastavne pravice na posestvu zavarovanih upnikov ostanejo nedotaknjene. Za potrditev prodaje si pridržuje prodajalka osem dni pomisleka. Vsak ponudnik mora pred početkom dražbe založiti kot kavcijo 75.000 Din, bodisi v gotovini, ali z vložno knjižico ali v obliki bančnega garantnega pisma. Najvišji po* nudek je vplačati pri sodišču. Prodajalka se zavezuje vse prostore v prodanem posestvu, ki jih do sedaj sama zavzema, trgovske lokale, pisarne, ki so deloma uporabne za stanovanje, skladišče, kleti, izprazniti do dneva plačila prve polovice kupnine. DraŽbeni pogoji in oni plačevanja se morajo upogledati v pisarni notarja ALEKSANDRA HUDOVERNIKA v Ljub« ljani kot sodnega komisarja. Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 9. januarja 1924. • 'V A-*r Razširjajte »Narodni Dnevnik*". TISKARNA PANONIJA D. ». V LJUTOMERU www w