1928 !
KOLE DAR
Naznanilo.
Gospodje poverjeniki naj blagovolijo letošnje knjige tako razdeliti, da dobi vsak družbenik petero knjig, namreč:
1.	Koledar za leto 1928.
2.	Katoliška Cerkev. 3. zvezek.
3.	Zgodovina Srbov.
4.	Slovenskih Večernio 80. zvezek.
5.	Moj mali Hlaček. (Mohorjeve knjižnice 19. zvezek.)
Za doplačilo:
Jurček - Kozamurček.
Dr. Janez Ev. Krek, Izbrani spisi, II. zvezek.
Država. (Znanstvene knjižnice 1. knjiga.)
Vere mi daj, Gospod! Vezan molitvenik.
Vsak družbenik naj prejme svoje knjige v tisti dekaniji ali župniji, v kateri se je vpisal. — Na poznejše izpremembe stanovališča se pri tolikem številu družbenikov ni moglo ozirati.
Vse stroške (za poštnino, voznino, tovornino, omot itd.), katere imajo gospodje poverjeniki za pošiljatev denarja in za prejem knjig, naj jim družbeniki povrnejo.
Vsakemu zavoju so priložene vpisovalne pole za prihodnje leto. Vpisovalne pole naj se po končani nabiri z denarjem vred franko do-pošljejo zanesljivo do 5. marca 1928 na naslov:
Družba sv. Mohorja v Celju.
Nabira udov naj se blagovoljno prične takoj pri oddaji letošnjih knjig in konča z mesecem februarjem. Pri vsaki vpisovalni poli je več položnic. Ker je denar drag in je škoda, če leži brezplodno v predalih, prosimo gospode poverjenike, da naj tudi letos pošiljajo nabrano udnino Družbi sproti, morda mesečno.
Dosmrtniki naj se vsako leto zglasč pri gosp. poverjeniku, po katerem želč v jeseni dobiti knjige, posebno v tistih krajih, kjer je več gospodov poverjenikov.
Na prepozna oglasila ali naročila brez denarja se po družbenih pravilih Družba ne more ozirati.
Preval je, meseca oktobra 1927.
Družbeni odbor.
Izdala in založila Družba sv, Mohorja. Natisnila tiskarna Družbe sv. Mohorja (Ivan Kolenc, Prevalje).
KOLEDAR DRUŽBE SV. MOHORJA
1928
IZDALA IN ZALOŽILA DRUŽBA SV. MOHORJA NA PREVALJAH
SS8t ti
L. 1927 NATISNILA TISKARNA DRUŽBE SV. MOHORJA NA PREVALJAH
(IVAN KOLENC, PREVALI E)
1
I
DOVOLILI KNEZOSKOFIJSTVI KRŠKO IN LAVANTINSKO
JIM ft & M,V, Hit*

PRESTOPNO LETO 1928
ima 366 dni (med temi 67 nedelj in praznikov po starem štetju); začne se z nedeljo, konča se s poaedeljkoa
ZAČETEK LETA 1928.
Občno in državno leto se začne novega leta dan,
1.	januarja.
Cerkveno leto se začne 1. adventno nedeljo, dne
2.	decembra.
ASTRONOMIČNI LETNI ČASI.
Pomlad se začne dne 20. marca ob 21. uri 45 min. Poletje se začne dne 21. junija ob 17. uri 7 min. Jesen se začne dne 23. septembra ob 8. uri 6 min. Zima se začne dne 22. decembra ob 3. uri 4 min. Ure se štejejo od 1 do 24, t. j. od polnoči do polnoči.
GODOVINSKO ŠTEVILO.
Zlato število ... 10 Rimsko število . . 11 Epakta .... VIH Nedeljska črka . . AG Solnčni krog ... 5 Letni vladar Merkur,
	NEBESNA		ZNAMENJA.	
Pom	ad:		Jesen:	
oven .		T	£®5 tehtnica . .	. Ju
(HP bik ■		a	<m škorpijon .	"l
tf dvojčka	• •	n	f/t strelec . .	• *
Pale			Zima:	
•C rak .		s	qZ kozel . .	• *
(K lev .		si	jf), vodnar . .	—
? devica	< .	XV)	St ribi . . .	. K
PREMAKLJIVI PRAZNIKI.
Sedemdesetnica 5. febr. Pepelnica 22. februarja. Velika noč 8. aprila. Križevo 14., 15., 16. maja. Vnebohod 17. maja.
Binkošti 27. maja. Sv. Trojica 3. junija. Sv.Rešnje Telo 7. junija. Kristus Kralj 28. okt. Prva adv. ned. 2. dec.
ZNAMENJA ZA MESEČNE SPREMENE.
Mlaj.............@
Prvi krajec . .........'J
Ščip ali polna luna........®
Zadnji krajec ..........C
MRKI SOLNCA IN LUNE LETA 1928.
Leta 1928 bo mrknilo solnce trikrat, luna pa dvakrat. Po srednji Evropi bo viden samo solnčni mrk 12. novembra.
19. maja popolni solnčni mrk; začetek ob 12-25, konec ob 16'23. Viden bo v južnih pokrajinah Južne Amerike in južne Afrike.
3. junija popolni lunin mrk; začetek ob 11"18, konec ob 15'02. Viden bo na zahodu Južne in Severne Amerike, v Avstraliji in v vzhodni Aziji.
17, junija delni solnčni mrk; začetek ob 21'02, konec ob 21"52. Viden bo v vsej severni Rusiji.
12. novembra delni solnčni mrk; začetek ob 8'33, konec ob 13"03. Viden bo v Evropi, v zahodni polovici Azije, v severovzhodnih pokrajinah Afrike, na Sredozemskem morju in v severnih delih Ind. morja.
27. novembra popolni lunin mrk; začetek ob 8'24, konec ob 11'39. Viden bo v zahodni in severni Evropi, v Ameriki, v Avstraliji in v vzhodni Aziji.
VREMENSKI KLJUČ
s katerim vsakdo lahko zv6 za vreme celega leta naprej, ako le v6, kdaj se i^premenUuna (t. j.: ob kateri uri nastopi prvi krajec * , ščip ® , zadnji krajec ( in mlaj ©). — Ta vremenski ključ je napravil slavni zvezdoslovec J. W. Herschel in dunajska kmetijska družba ga je 1. 1839 spoznala za najbolj zanesljivega.
Pomeni pa, kadar se izpremeni luna:
Od božiča do pepelnice je 59 dni = 8 tednov in 3 dni.
Z zvezdico (*) zaznamovani prazniki: svečnica, oznanjenje Marije Device, velikonočni ponedeljek, binkoštni ponedeljek, rojstvo Marije Dev., sv. Štefan niso več cerkveno zapovedani prazniki.
DRŽAVNI PRAZNIKI.
1.	Vidov dan; 28. junija.
2.	Ujedinjenje SHS: dne 1. decembra.
3.	Rojstni dan kralja Aleksandra i 17. decembra.
POSTI.
1.	Pomlad, (postne) kvatre 29. febr., 2. ia 3. marca.
2.	Poletne (binkoitne) kvatre 30. maja, 1. in 2. jun.
3.	Jesenske kvatre 19., 21. in 22. septembra.
4.	Zimske (adventne) kvatre 19., 21. in 22. decembra.
1.	Dnevi zgolj zdržka (da se ne sme uživati meso, pa se sme večkrat najesti do sita) imajo *.
2.	Dnevi zgolj posta (sme se uživati meso, pa se sme le enkrat do sita najesti) imajo t-
3.	Dnevi strogega posta (se ne sme uživati meso in se sme le enkrat do sita najesti) imajo ff-
Razen tega naj se vsak vernik ravna po predpisih svoje škofije. 1*
Ob uri	Poleti	Pozimi
od 24. do 2.	lepo	mrzlo, če ni jugozapadnik
od 2. do 4.	mrzlo in dež	sneg in vihar
od 4. do 6.	dež	sneg in vihar
od 6. do 10.	spremenljivo	dei ob severo-zapadniku, sneg ob vzhodniku
od 10. do 12.	veliko dežja	mrzlo in mrzel veter
od 12. do 14.	veliko dežja	sneg in dež
od 14. do 16.	spremenljivo	lepo in prijetno
od 16. do 18.	lepo	lepo
od 18. do 22.	lepo ob severu aH zapadniku, dež ob jugu ali jugozapadalku	dež in sneg ob jugu ali zapadniku
od 22. do 24.	lepo	lepo
Opomba. Celo leto se razdeli na dva dela, t. j. na poletje in na zimo; za poletje velja čas od 15. aprila do 16. oktobra, ostali čas pa velja za zimo.
PO HRVATSKO: SIJECANJ. — PO SRBSKO: JAHYAP. — PO ČEŠKO: LEDEN — PO POLJSKO: STYCZEN. — PO, RUSKO: HHBAPb.
8
9 10 11 12
13
14
15
N
P
T S C
P S
N
P T S č P S
N
NOVO LETO. OBREZO-
IME JEZUSp MAKARIJ. GENOVEFA, DEV. TIT, ŠK.; ANGELA FOL, TELESFOR, PAPEŽ, M.
SV. TRIJE KRALJI. R. G VALENTIN, ŠKOF. m
1. PO RAZGL. GOSP. SV. DRUŽINA; SEVERIN. JULIJAN IN BAZILISA. PAVEL, PUŠČAVNIK. HIGIN, PAPEŽ, MUČ. ARKADIJ, MUČ. VERONIKA MIL., DEV. FELIKS (SREČKO) N. C
2. PO RAZGL. GOSP. MAVER; HABAKUK.
16	P
17	T
18	S
19	Č
20	P
21	S
22	N
23	P
24	T
25	S
26	Č
27	P
28	S
29	N
30	P
31	T
MARCEL, PAPEŽ. ANTON, PUŠČAVNIK. SV. PETRA STOL V R. MARIJ IN TOV., MUČ. FABIJAN IN SEBAST. NEŽA (JANJA), D., M.
3. PO RAZGL. GOSP. VINCENCIJ (VINKO), © ZAROKA MARIJE DEV. TIMOTEJ, ŠKOF. SPREOBRNJ. PAVLA. POLIKARP, ŠKOF, M. JANEZ ZLATOUST. ROGER IN TOVARIŠI.
4. PO RAZGL. GOSP. FRANČIŠEK S., C. U. J MARTINA, DEV., MUČ. PETER NOLASKO, SP.
@ŠCIP DNE 7. OB 708 (SNEG).	SOLNCE STOPI V ZNAMENJE VODNARJA
C ZADNJI KRAJEC DNE 14. OB 22-14 (LEPO).	DNE 21. OB 7 57.
© MLAJ DNE 22. OB 21-19 (DE2 IN SNEG).	DAN ZRASTE ZA 1 URO IN 1 MIN.
j PRVI KRAJEC DNE 29. OB 20 26 (SNEG).	DAN JE DOLG OD 8h 25' DO 9h 26'.
SAMO ZDRUŽI SLOVENCE S ČEHI IN POLABSKIMI SRBI V ENO DRŽAVO — OD 623 DO 658.
JANUAR IMA 31 DNI. ČLOVEK IMA PRED SABO ŽIVLJENJE IN SMRT, KAR HOČE, MU BO DANO. (sv. pismo, sir 15, ia.) novo leto: po osmih dneh je bilo otroku dano ime jezus. (lk 2, 21.) božja previdnost ravna naša pota. 1.	po razgl. gosp.: dvanajstletni jezus v templju. (lk 2, 42—52.) spomni se, da posvečuješ gospodov dan. 2.	po razgl. gosp.: 0 ženitnini v kani galilejski. (jan 2, 1—11.) marija posredovalka med nami in jezusom. 3.	po razgl. gosp.: jezus ozdravi stotnikovega hlapca. (mt 8, 1—13.) gospod. reci le besedo, in ozdravljena bo moja duša. 4.	PO razgl. gosp.: jezus med viharjem v ladjici spi. (mt 8, 23—27.) tudi v največjem viharju življenja smo v božjih rokah.	
ZAPISKI.	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
4.1. 1797 so izšle vodnikove »lub-lanske novize«, prvi slo-venski časopis. 8.1.1819 umrl valentin vodnik. 16.1.1888 umrl v celovcu andrej einspieler. 25.1.1348 strašen potres po naših krajih; kuga (»črna smrt«), 27.1.1924 rimski sporazum dal reko italiji.	če plohe v prosincu jamejo dreti, ženjice poleti nimajo kaj žeti. če vinka solnce peče, v sode vince teče. ako je v prosincu gorkota, bo v jeseni sirota. v prosincu mrzlo, da poka, bo v jeseni sadje in moka.
	
PO HRVATSKO: VELJAČA. — PO SRBSKO: <J>EEPYAP. — PO ČEŠKO: UNOR PO POLJSKO: LUTY. — PO RUSKO: OEEPAJIb.
6
7
8 9
10 11
12
13
14
n
P T
s c
P S
n
P T
IGNACIJ (OGNJESLAV).
svečnica. dar. g.* BLAŽ, ŠKOF, MUC. ANDREJ KORSINI, ŠK.
1. PREDPEPELNIČNA. AGATA, DEV., MUC. ® AMAND, ŠKOF. ROMUALD, OPAT. JANEZ OD MATA, SP. CIRIL ALEKS.. C. uc.; APOLONIJA, D., MUC. SHOLASTIKA, DEV. LURŠKA MATI BOŽJA; VIKTORIJA, D., MUC.
2. PREDPEPELNIČNA. SEDEM SV. USTANOV. KATARINA RICI, D. ( VALENTIN (ZDRAVKO).
15
16
17
18
20 21
22
23
24
25
26
27
28 29
n
P T
Sff
C f Pff
s f
n
P f T f S t
FAVSTIN, MUCENEC. JULIJANA, DEV., MUC. FRANČIŠEK KLE. SIMEON, ŠKOF, MUC.
3. PREDPEPELNIČNA. KONRAD, PUŠČAVNIK. SADOT IN TOVARIŠI. PUST. IRENA.	L
PEPELNICA. SV. PETRA STOL; MARGARETA. PETER DAMIJ., C. UC PRESTOPNI DAN. MATIJA, APOSTOL.
. POSTNA NEDELJA. VALBURGA, DEVICA. MATILDA, DEVICA. GABRIEL OD Ž. M. B. d KV. ROMAN, OPAT.
® ŠCIP DNE 5. OB 2111 (DEŽ IN SNEG). < ZADNJI KRAJEC DNE 13. OB 20-05 (SNEG). © MLAJ DNE 21, OB 10-41 (MRZLO). 5 PRVI KRAJEC DNE 28. OB 4-21 (SNEG).
SOLNCE STOPI V ZNAMENJE RIB
DNE 19. OB 22-20. DAN ZRASTE ZA 1 URO 30 MINUT. DAN JE DOLG OD 9h 28' DO 10h 58'.
MATIJA GUBEC, KMEČKI KRALJ, USMRCEN v zagrebu
15. FEBRUARJA 1573.
FEBRUAR IMA 29 DNI. JAZ SEM LUC SVETA; KDOR HODI ZA MENOJ, NE HODI V TEMI, AMPAK IMA LUČ ŽIVLJENJA. (ZVELIČAR. JAN 8, 12.) 1.	PREDPEPELN.: 0 DELAVCIH V VINOGRADU. (MT 20, 1—16.) BOG, KI NAS JE USTVARIL BREZ NAS, NAS NE BO ZVELIČAL BREZ NAS. 2.	PREDPEPELN.: PRILIKA 0 SEJAVCU IN SEMENU. (LK 8, 4—15.) BOŽJA BESEDA OBRODI V PREPROSTIH, NE V PREVZETNIH SRCIH. 3.	PREDPEPELN.: JEZUS OZDRAVI SLEPCA. (LK 18, 31—43.) VERA ODPRE DUŠI OČI, DA UME SKRIVNOSTI BOŽJEGA KRALJESTVA. 1. POSTNA: JEZUS TRIKRAT SKUŠAN. (MT 4, 1—11.) SKUŠNJAV NE ZMAGAŠ RAZEN Z BOŽJIM OROŽJEM.		
ZAPISKI.		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
4. II. 1815 ROJEN JOSIP JURAJ STROSS- MAYER V OSJEKU. 6. II. 1922 PIJ XI. (AHIL RATTI) IZVOLJEN ZA PAPEŽA. 8. II. 1849 UMRL FRANCE PREŠEREN. 14. II. 869 UMRL SV. CIRIL V RIMU. 19. II. 1923 UMRL DR. IVAN TAVČAR. 23. II. 1391 UMRL BOSENSKI KRALJ TVRDKO.	ČE NA SVEČNICO OD STREHE KANE PREJ KO OD SVEČE, NE BO ŠE KMALU KONEC ZIME. AKO SNEG DALJ KO 17 TEDNOV LEŽI, SLABA LETINA SLEDI. ČE PTIČI UJETI SO TOLSTI, MASTNATI, BO DOSTI SNEGA ŠE IN MRAZA PRESTATI.	
		

44
V.
PO HRVATSKO: OŽUJAK. — PO SRBSKO: MAPAT. — PO ČEŠKO: BREZEN. _PO POLJSKO: MARZEC. — PO RUSKO: MAPTb.
5
6
7
8 9
10
11
12
13
14
15
16
Č f Pft S t
N
P T S C Pff S t
N
P T S Č Pft
ALBIN (BELKO), ŠKOF. KV. SIMPLICIJ, PAPEŽ. KV. KUNIGUNDA, CES.
2. POSTNA NEDELJA. KAZIMIR, SPOZN. JANEZ JOŽEF OD KR. PERPETUA IN FELIC. ® TOMAŽ AKV., C.UČ. JANEZ OD BOGA, SP. FRANČIŠKA RIMSKA. 40 MUCENCEV.
3. POSTNA NEDELJA. SOFRONIJ, ŠKOF. GREGORIJ VEL., PAP. TEODORA, MUC. SREDP. MATILDA. C KLEMEN M. DV„ SP. HILARIJ IN TACIJAN.
17
18
19
20 21 22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
S t
N
?
S t Č f Pft S t
N
P f
T t S t č f Pft S t
PATRIK, ŠK.; JEDERT.
4. POSTNA (SREDPJ. CIRIL JERUZ., C. UC.
JOŽEF. ŽENIN MAR. D. ALEKŠANDRA, MUC. BENEDIKT, OPAT. @ LE A; KATARINA GEN. JOŽEF ORIOL, GABRIEL, ARHANGEL.
5. POSTNA (TIHA). OZNANJENJE MAR. D." EMANUEL, MUC. JANEZ DAM., C. UC. JANEZ KAPISTRAN. D CIRIL, M.; BERTOLD. ŽAL. MATI BOŽJA. MODEST, ŠKOF KRŠKI; BENJAMIN, MUC.
ŠČIP DNE 6. OB 12-27 (SNEG IN DEŽ). ZADNJI KRAJEC DNE 14. OB 16-20 (LEPO). © MLAJ DNE 21. OB 21-29 (DEŽ IN SNEG). } PRVI KRAJEC DNE 28. OB 12-54 (DEŽ).
SOLNCE STOPI V ZNAMENJE OVNA DNE 20. OB 21-45. ZAČETEK POMLADI. NOČ IN DAN STA ENAKO DOLGA. DAN ZRASTE ZA 1 URO 46 MINUT. DAN JE DOLG OD lih 2' DO 12h 48'.
LJUDEVIT POSAVSKI ZDRUŽI JUŽNE SLOVANE V BOJ ZOPER FRANKE IN NEMCE — OD 819 DO 823.
MAREC IMA 31 DNI, AKO BOŠ ISKAL GOSPODA, SVOJEGA BOGA, GA BOŠ NAŠEL, CE GA BOŠ LE ISKAL IZ VSEGA SRCA IN Z VSO BRIDKOSTJO SVOJE DUŠE. (SV. PISMO. V. MOZ 41, 29.) 2.	POSTNA: JEZUS SE NA GORI IZPREMENI. (MT 17, 1—9.) NE V HRUPU SVETA, V SAMOTI SE NAM RAZODEVA BOG.. 3.	POSTNA: JEZUS IZŽENE HUDIČA IZ MUTCA. (LK 11, 14—28.) KDOR NI S KRISTUSOM, JE ZOPER NJEGA. 4.	POSTNA (SREDP.): JEZUS NASITI PET TISOČ MOŽ. (JAN 6, 1—15.) BREZ BOŽJEGA BLAGOSLOVA JE PRAZNO NAŠE DELO. 5.	POSTNA (TIHA): JUDJE HOČEJO JEZUSA KAMENJATI. (JAN 8, 46—59.) POT RESNICE VODI SKOZI TOČO PSOVK IN LAŽI.	
ZAPISKI.	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
4. III. 1844 ROJEN JOSIP JURČIČ. 7. III. 1891 UMRL FRAN MIKLOŠIČ. 11. III. 1712 SPREJME HRVATSKI SABOR PRAGMATIČNO SANKCIJO. 11. III. 1917 IZBRUH RUSKE REVOLUCIJE, 13. III. 1848 IZBRUHNE REVOLUCIJA NA DUNAJU. 24. III. 1511 SILEN POTRES DELOMA RAZRUŠI VSA MESTA IN TRGE PO KRANJSKEM.	ČE SUŠEČ VABI OVČICE NA PAŠE ZELENE, — JIH MALI TRAVEN SPET V HLEVE SEŽENE. ČE SUŠEČ GRMI, — LAKOTA BEŽI. ČE V SUŠCU MORE KMET ORATI, — BO V MALEM TRAVNU MORAL POČIVATI. KAR SUŠCA ZELENI, SE RADO POSUŠI.
PO HRVATSKO: TRAVANJ. — PO SRBSKO: AFIPMJI. — PO ČEŠKO: DUBEN. PO POLJSKO: KWIECIEN. — PO RUSKO: AnPUJIb.
8
10 11 12
13
14
15
N, P f T t S t Č f Ptt
s f
N
T s Č P S
N
6. postna (cvetna). FRANČIŠEK PAVLAN. RIHARD, ŠKOF. IZIDOR SEV., šK.f C.UC. VEL. Č. VINCENCIJ. ® VEL. P. SIKST I., PAPEŽ. VEL. S. HERMAN JOŽEF.
velika noč. vst. g. ALBERT, ŠKOF. veliki ponedeljek.* MARIJA KLEOFOVA. ECEHIEL, PREROK. LEON VELIKI, PAPEŽ. JULIJ L, PAPEŽ. HERMENEGILD, MUČ. C JUSTIN, MUČENEC.O s
4*7
1. POVELIKON. (BŽM). TEODOR, MUČENEC.
16
17
18
19
20 21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
P T S Č P S
n
P T S
Č P S
N P
BENEDIKT J. LABRE. ANICET, PAPEŽ. APOLONU, MUČENEC. LEON IX., PAPEŽ. NEŽA (JANJA) MONT. @ ANZELM, C. UČ.
2. povelikonočnaT^T
SOTER IN GAJ, PAP. ADALBERT fVOJTEH). JURIJ, MUČENEC. VARSTVO SV. JOŽEFA; MARKO, EVANG. KLET IN MARCELIN. D PETER K.; PEREGRIN. PAVEL OD KRIŽA, SP.
3. pov. varstva sv. j. PETER. MUČENEC. KATARINA SIENSKA, D.
® ŠčIP DNE 5. OB 4-38 (SNEG IN VIHAR). C ZADNJI KRAJEC DNE 13. OB 9 09 (DEŽ). # MLAJ DNE 20. OB 625 (SPREMENLJIVO). 5 PRVI KRAJEC DNE 26. OB 22-42 (LEPO).
SOLNCE STOPI V ZNAMENJE BIKA
DNE 20. OB 9-17. DAN ZRASTE ZA 1 URO 37 MINUT. DAN JE DOLG OD I2h 51' DO 14h 28'.
sv. metod umrje na velehradu 6. APRILA 885.
• APRIL IMA 30 DNI. NE BODI ZA POROKA ČEZ SVOJE MOČI; ČE" SI PA SPREJEL POROŠTVO, MISLI NA VRAČILO. (sv. pismo. sir 8, 16.) 6. POSTNA (CVETNA): JEZUS JEZDI SLOVESNO V JERUZALEM. (MT 21, 1—9.) OD SLAVE DO KRIŽA JE SAMO EN KORAK. VELIKONOČNA: JEZUS VSTANE OD MRTVIH. (MK 16, 1—7.) DO VSTAJENJA VODI BOGOVDANO TRPLJENJE, t. POVELIK.: JEZUS SE PRIKAŽE OB ZAPRTIH DURIH. (JAN 20, 19—31.) KES JE VELESILA, IZ KATERE KALI PRENOVLJENJE ČLOVEŠTVA. 2.	POVELIK.: JEZUS DOBRI PASTIR. (JAN 10. 11—16.) JAVNO DELO BI BILO USPEŠNEJŠE, DA JE VEČ DOBRIH PASTIRJEV IN MANJ NAJEMNIKOV 3.	POVELIK.: JEZUS NAPOVEDUJE SVOJ ODHOD. (JAN 16, 16—22.) ČIM BOLJ KRŠČANSKO ŽIVIŠ, TEM VEČ BOŠ PRESTAL, A ZA ZMAGO IN VESELJE.		
ZAPISKI.		
		
		
v		
		
		
		
		
		
	f ■	
	j	
		
		
		
		
		
		
		
925 JE BIL KRONAN TOMISLAV ZA HRVATSKEGA KRALJA. 16. IV. 1346 DUŠAN SILNI KRONAN ZA CARJA SRBOV IN GRKOV. 16. IV. 1812 ROJEN V JEŽNJU (V ISTRI) ŠKOF JURIJ DOBRILA. 27. IV. 1848 UKINJA BAN JELAČIČ KMET- STVO NA HRVATSKEM. 30. IV. 1671 USMRčENA ZRINJSKI IN FRANKOPAN.	SLANA V APRILU JE BOLJ NEVARNA KOT POLETI TOČA IN SUŠA SOPARNA. ČE PENICA POJE, PREDEN TRTA BRSTI, SE KMET DOBRE LETINE VESELI. ČE JE MALI TRAVEN PREVEČ GORAK, SE VELIKI TRAVEN OBRNE NAOPAK. KOLIKOR PRED SV. MARKOM ŽABA REGLJA, TOLIKO PO SV. MARKU POČIVA MOLKLA.	
PO HRVATSKO: SVIBANJ. — PO SRBSKO: MAJ. — PO ČEŠKO: KVETEN. PO POLJSKO: MAJ. — PO RUSKO: MAM.
7
8 9
10 11 12
13
14
15
16
T S Č P S
N
P T S Č P S
N
P T
FILIP IN JAK. ML., AP. ATANAZIJ, ŠK„ C. UČ. NAJDENJE SV. KRIŽA. FLORIJAN (CVETKO), £> PIJ V., PAPEŽ.
4. POVELIKONOČNA. JANEZ EV. PR. LAT. VR, STANISLAV, ŠKOF, M. PRIK. MIHAELA, ARH. ANTONIN, ŠKOF. GREGORIJ NAC., C. U. FRANČIŠEK; MAMERT. PANKRACIJ, MUČ. C
5. POVELIK. (KRIŽEVA). SERVACIJ, MUČENEC. BONIFACIJ, M. IZIDOR; ZOFIJA. JANEZ NEPOM.
kri-2evo.
17
18 19
20
21 22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
Č P S
N
P T S Č
P * Sft
N P T
S t Č
KRISTUSOV VNEBOH. ERIK, KRALJ. PETER CELESTIN, P. <
6. POVELIKONOČNA. BERNARDIN SIENSKI. FELIKS KANTAL, SPOZ. EMIL (MILAN), MUČ. JAN. KRST. DE ROSSI. MAR. D„ POM. KRIST. URBAN L, PAPEŽ. FILIP (ZDENKO) NERI. D
BINKOŠTI. PRIH. SV. D. BEDA ČAST., C. UČ, BINK. PONEDELJEK/ AVGUŠTIN, ŠKOF. MARIJA MAGD. P. KV. IVANA ORL., DEV. ANGELA; KOCIJAN, M.
@ŠČIP DNE 4. OB 21-12 (SPREMENLJIVO).	SOLNCE STOPI V ZNAMENJE DVOJČKOV
C ZADNJI KRAJEC DNE 12. OB 21-50 (LEPO).	DNE 21. OB 8 53.
© MLAJ DNE 19. OB 14-14 (SPREMENLJIVO).	DAN ZRASTE ZA 1 URO 15 MINUT.
J PRVI KRAJEC DNE 26. OB 10-12 (DEŽ).	DAN JE DOLG OD 14H 31' DO 15h 46'.
MAJNIŠKA DEKLARACIJA IZROČENA DUNAJSKI VLADI
30. MAJA 1917.
J MAJ IMA 31 DNI. RAHEL ODGOVOR UTOLAŽI JEZO, TRDA BESEDA VNEMA SRD. (sv. pismo, preg 15,1.) 4.	povelik.: jezus obeta učencem sv. duha. (jan 16, 5—14.) ni vse, kar se človeku zdi hudo, vedno res tako. 5.	povelik.: jezus uči 0 moči molitve. (jan 16, 23—30.) kdor ne moli, zaupa zgolj sebi; kdor moli, zaupa bogu. 6.	povelik.: jezus govori 0 pričevanju sv. duha. (jan 15, 26-27; 16, 1—4.) mnogi napadajo vero, ker je ne poznajo. binkoštna: jezus govori 0 sv. duhu in 0 ljubezni. (jan 14, 23—31.) usoda cerkve je vse dni taka kakor njen prvi dan.	
ZAPISKI.	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
1. v. 1227 pozdravi koroški vojvoda v slovenskem jeziku viteza ulriha lichtensteina. 1. v. 1915 ustanovljen jugosl. od-bor v londonu (trumbič). 10. v. 1228 ustanovljena lavantin- ska škofija. 10. v. 1876 rojen ivan cankar. 28. v. 1641 rojen ivan vajkard val-vasor.	ta mesec cedi najobilnejše, druga polovica njegova najbolj zdrave rose. mokri trojaki — tolst božič. 0 sv. urbanu žito ni še dobljeno ne izgubljeno. če veliki traven večerno roso napaja, bo dosti vina in obilna klaja.
PO HRVATSKO: LIPANJ. — PO SRBSKO: JYHHJE. — PO ČEŠKO: ČERVEN.— PO POLJSKO: CZERWIEC. — PO RUSKO: IfOHb.
Ptt S t
KV. FORTUNAT, SP. KV. ERAZEM, ŠK„ MUC.
16
JOŠT, OP.; FRANČIŠEK REGIS; GVIDO KORT.
N
P T S
C
P S
1. pobink. presv. tr. KLOTILDA, KRALJ. č) FRANČIŠEK KAR., SP. BONIFACIJ, ŠKOF, M. NORBERT, ŠKOF. presv. rešnje telo. ROBERT, OPAT. MEDARD, ŠKOF. primož IN FELICIJAN.
17
18
19
20 21
22 23
N
P T S C P S
3. pobinkoštna ned. ADOLF. ŠKOF.	@
EFREM SIRSKI, C. UČ. JULIJANA, DEVICA. SILVERIJ, PAPEŽ, MUC. ALOJZIJ (VEKOSLAV). PAVLIN NOL„ ŠKOF. AGRIPINA, DEV., MUC.
10
11 12
13
14
15
N
P T S Č P
2. pobinkoštna ned. MARGARETA, KR. BARNABA, APOST. ( JANEZ FAKUND, SP. ANTON PADOV., SP. BAZILIJ, CERKV. UC. SRCE JEZ.; VID, MUC.
24
25
26
27
28
29
30
N
P T S C P S
4. pobinkoštna ned. JANEZ KRST, KRES, 3 VILJEM, OPAT. JANEZ IN PAVEL, MUČ. HEMA (EMA), VDOVA. VIDOV DAN: IRENEJ. peter in pavel, ap.
SPOMIN SV. PAVLA.
@ ŠČIP DNE 3. OB 1314 (VELIKO DEŽJA). ( ZADNJI KRAJEC DNE 11. OB 651 (SPR.). © MLAJ DNE 17. OB 21-42 (SPREMENLJIVO), i PRVI KRAJEC DNE 24. OB 23-47 (LEPO).
SOLNCE STOPI V ZNAMENJE raka DNE 21. OB 17-07. ZAČETEK POLETJA. NAJDALJŠI DAN IN NAJKRAJŠA NOČ. DAN ZRASTE DO 22. ZA 19 MINUT IN SE ZOPET SKRČI DO 30. ZA 4 MINUTE. DAN JE DOLG OD 15b 48' DO 16h 3'.
SLOVENCI IN HRVATI ODBIJEJO TURŠKI NAVAL PRI SISKU 22. JUNIJA 1593.
	
JUNIJ IMA 30 DNI. V MIRU SI LAHKO Z MNOGIMI LJUDMI, SVETOVAVEC PA TI BODI MED TISOČI EDEN. r - i (SV. PISMO. SIR 6, 6.) 1.	POBINK.: JEZUSU JE DANA VSA OBLAST. {MT 28, 18—20.) ZAVEROVANOST VASE VODI V KRIVIČNO SODBO 0 BLIŽNJEM. 2.	POBINK.: PRILIKA 0 VELIKI VEČERJI. (LK 14, 16—24.) PREVELIKE ČASNE BRIGE SO POGUBA DUŠI. 3.	POBINK: PRILIKI 0 IZGUBLJ. OVCI IN 0 IZGUBLJ. DENARJU. (LK 15, 1—10.) MISEL BOŽJA 0 GREŠNIKU JE REDKO PO SODBI LJUDI. 4.	POBINK..- ČUDEŽNI RIBJI LOV. (LK 5, 1—11.) BOG NE TEHTA DELA PO USPEHIH, AMPAK PO DUHU, V KATEREM GA VRŠIŠ.	
ZAPISKI.	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
2. VI. 1719 PROGLASI KAREL VI. TRST ZA SVOBODNO LUKO. 8. VI. 1508 ROJEN PRIMOŽ TRUBAR. 11. VI. 1782 ODPRAVI CESAR JOŽEF RO- JENAŠTVO. 15. VI. 1389 BITKA NA KOSOVEM POLJU. 28. VI. 1914 ATENTAT V SARAJEVU. 28. VI. 1919 SKLEP MIRU V VERSAILLESU. 28. VI. 1921 SPREJETA VIDOVDANSKA USTAVA.	KAKOR VREME NA MEDARDA KANE, TAKO VES MESEC OSTANE. ČE SV. URBAN MOČI, SV. VID SUŠI, DOBRA LETINA SLEDI. SEVER, KI' V TEM MESECU POGOSTO VLEČE, NAM V DEŽELO OBILNO ŽITA PRIVLEČE. ČE KRES DEŽI, — OREHOV NI. AKO SE KUKAVICA DOLGO PO KRESU OGLAŠA, DRAGINJO PRINAŠA.
PO HRVATSKO: SRPANJ. — PO SRBSKO: jyjIHjE. — PO ČEŠKO: ČERVENEC. — PO POLJSKO: LIPIEC. — PO RUSKO: m Jih.
8
9 10 11 12
13
14
15
N
P
T S Č P S
N
P T S Č P S
N
5. POBINKOŠTNA NED. PRESV. REŠNJA KRI. OBISKOVANJE M. D. LEON II., PAPEŽ. ® URH, ŠK.; BERTA, D. CIRIL IN METOD, AP. IZAIJA, PR.; BOGOMILA. VILIBALD, ŠKOF.
6. POBINKOŠTNA NED. EVGENIJ III., PAPEŽ. NIKOLAJ IN TOV., MUČ. AMALIJA, DEVICA. ( PIJ I., PAPEŽ; OLGA. MOHOR IN FORTUNAT. ANAKLET, P.; FRANČ. BONAVENTURA, C.U.
?. POBINKOŠTNA NED. VLADIMIR, KRALJ.
16
17
18
19
20 21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
P T S
Č
P * S
N
P T S Č P S
N
P T
DEV. MARIJA KARM. ALEŠ, SPOZNAVAVEC.® FRIDERIK (MIROSL.). VINCENCIJ (VINKO) P. MARGARETA, DEV., M. PRAKSEDA, DEV., M.
8. POBINKOŠTNA NED. MARIJA MAGDALENA. APOLINARIJ, ŠKOF, M. KRISTINA, DEV., M. > JAKOB (RADOSLAV). ANA, MATI MAR. DEV. PANTALEON, MUČ. VIKTOR (ZMAGOSL.),
9. POBINKOŠTNA NED. MARTA, DEVICA. ABDON IN SENEN, MUČ. IGNACIJ (OGNJESLAV).
• šČIP DNE 3. OB 3-49 (MRZLO IN DEŽ). C ZADNJI KRAJEC DNE 10. OB 13-16 (DEŽ). ® MLAJ DNE 17. OB 5-36 (DEŽ). J PRVI KRAJEC DNE 24. OB 15 38 (SPR-).
SOLNCE STOPI V ZNAMENJE LEVA DNE 23. OB 4-03. ZAČETEK PASJIH DNI. DAN SE SKRČI ZA 58 MINUT. DAN JE DOLG OD 16t 3' DO 15b 5'.
DRUŽBA SV. MOHORJA USTANOVLJENA V CELOVCU
1860,
JULIJ IMA 31 DNI.
DOBRODELNOST JE KOT VRT, POLN BLAGOSLOVA; USMILJENJE OSTANE NA VEČNE ČASE.
(SV. PISMO, SIR 40, 17.)
5.	POBINK.: O GREHU V MISLI IN BESEDI. (MT 5, 20—24.)
HUDOBEN JEZIK JE NEVARNEJŠI OD NOŽA.
6.	POBINK.: JEZUS NASITI ŠTIRI TISOČ MOŽ. (MK 8, 1—9.)	GLAD
PO SPOZNANJU RESNICE JE VEČKRAT HUJŠI OD TELESNE LAKOTE.
7.	POBINK.: O LAŽNIVIH PREROKIH. (MT 7, 15—21.)	NESREČA
ZA NAROD SO VODNIKI, KI DELAJO LJUDSKIM STRASTEM PO GODU.
8.	POBINK.: PRILIKA O KRIVIČNEM HIŠNIKU. (LK 16, 1—9.) TRAJNE VRED-
NOSTI JE LE TAKA UPRAVA PREMOŽENJA. KI RODI VEČNIH VREDNOT.
9.	POBINK.: JEZUS JOKA NAD JERUZALEMOM. (LK 19, 41-47.) BLAGOR MU,
KDOR PRIZNA BOŽJE OBISKANJE, GORJE MU, KDOR GA ZAVRNE.
ZAPISKI.
1217 ŠTEFAN PRVOVENČANI DOBI KRALJEVO KRONO IZ RIMA. 1219 USTANOVITEV SAMOSTOJNE SRBSKE CERKVE (SV. SAVA). 1725 IZŠLA PRVA SLOVENSKA PRATIKA. 16. VII. 1054 CERKVENI RAZKOL MED ZAHODNO IN VZHODNO CERKVIJO. 23. VIL 1919 USTANOVITEV SLOVENSKE
UNIVERZE. 26. VIL 1914 IZBRUH SVETOVNE VOJNE.
ČE NA MARIJINO OBISKANJE DEŽI, POTEM DEŽ 40 DNI TRPI.
AKO MRAVLJE PREKO NAVADE MRAVLJIŠČA ZNAŠAJO, ZGODNJO IN HUDO ZIMO OZNANJAJO.
ČE NA DAN SV. MARJETE DEŽI, OREHOV PRIČAKOVATI NI; SENO SE NE MORE POSUŠITI, LEŠNIKI BODO ČRVOVITI.
S Koledar 1927.
2
PO HRVATSKO: KOLOVOZ. — PO SRBSKO: ABryCT. — PO ČEŠKO: SRPEN.— PO POLJSKO: SIERPIEN. — PO RUSKO: ABryCTb.
6
7
8 9
10 11
12
13
14
15
16
N
P T S Č P S
N P
Tff S č
VEZI SV. PETRA, AP. © PORCIUNK,; ALFONZ. NAJDENJE SV. ŠTEF. DOMINIK (NEDELJKO).
10. POBINKOŠTNA NED. MAR. DEV. SNEŽNICA. GOSPODOVO SPREM. KAJETAN, SP.; DONAT. CIRIAK IN TOV., M. C ROMAN, MUČENEC. LAVRENCIJ, MUČENEC. SUZANA, DEV., MUČ.
11. POBINKOŠTNA NED. KLARA, D.; HILARIJA. JANEZ BERHM., SP. EVZEBIJ, SPOZNAV. VNEBOVZETJE M. D. @ ROK, SP.; JOAHIM.
17
18
19
20 21 22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
N
P T S Č P S
N
P T S
Č P
HIACINT; JULIJANA. HELENA (JELENA), CES.
12. POBINKOŠTNA NED. LUDOVIK TOLOZ., ŠK. BERNARD, OPAT, C. UČ. IVANA FR. ŠANTALSKA. TIMOTEJ, MUČENEC. FILIP (ZDENKO) BEN. J JERNEJ, APOSTOL. LUDOVIK, KRALJ.
13. POBINKOŠTNA NED. ZEFIRIN I„ PAPEŽ. JOŽEF KALASANCIJ. AVGUŠTIN, CERKV.UČ. OBGLAVLJ. JAN. KRST.; SABINA, MUČ. ROZA LIMANSKA, D. RAJMUND (RAJKO). •
® ŠČIP DNE 1.-OB 1&31. (LEPO). ( ZADNJI KRAJEC DNE 8. OB 18-24 (SPR.). ® MLAJ DNE 15. OB 14-49 (SPREMENLJIVO). J PRVI KRAJEC DNE 23, OB 9-21 (SPR.). • ŠČIP DNE 31. OB 3-34 (DEŽ).
SOLNCE STOPI. V ZNAMENJE device DNE 23. OB 10-54. KONEC PASJIH DNI. DAN SE SKRČI ZA 1 URO 34 MINUT. DAN JE DOLG OD 15h 2' DO 13*- 28',
PRVI SLOVENSKI KNJIGI (TRUBARJEV ABECEDNIK IN KATEKIZEM) TISKANI 1550.
AVGUST IMA 31 DNI. KJER VIDIŠ, DA JE MNOGO ROK, ZAKLEPAJ. VSE, KAR IZDAŠ, PREŠTEJ IN PRETEHTAJ; PREJEMKE IN IZDATKE VSE ZAPIŠI. (SV. PISMO. SIR 42, 7.) 10.	POBINK.: PRILIKA 0 FARIZEJU IN CESTNINARJU. (LK 18, 9-14.) BOŽJA MERA POZNA EDINO MERILO: PONIŽNO IN DOBRO VOLJO. 11.	POBINK.: JEZUS OZDRAVI GLUHONEMEGA. (MK 7, 31—37.) STRAST LAHKO OGLUŠI ČLOVEKA TAKO, DA GA OZDRAVI LE IZREDNA BOŽJA POMOČ. 12.	POBINK.: PRILIKA 0 USMILJENEM SAMARIJANU. (LK 10, 23-37.) ČIM VEČ JE NOTRANJEGA KRŠČANSTVA, TEM VEČ JE SAMARIJANSKE LJUBEZNI. 13.	POBINK.: JEZUS OZDRAVI DESET GOBAVIH. (LK 17, 11—19) MNOGO PROSIMO, MALO SE ZAHVALJUJEMO, KER SMO SEBIČNI.	
ZAPISKI.	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
i i—■—	
	
9. VIII. 1776 SPOJI CESARICA MARIJA TEREZIJA PRIMORJE IN REKO S HRVATSKO. 10. VIII. 1913 KONEC DRUGE BALKANSKE VOJNE; MIR V BUKAREŠTU. 16. VIII. 1921 UMRL PETER VELIKI, KRALJ SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV, OSVOBODITELJ. 21. VIII. 1780 ROJEN JERNEJ KOPITAR. 28. VIII. 1851 ROJEN IVAN TAVČAR.	AKO JE VREME NA SV. LAVRENCIJA IN SV. JERNEJA LEPO BILO, SE TUDI V JESENI NE BO SKAZILO. ČE JE VELIKEGA ŠMARNA LEPO, PRIJETNA VINSKA JESEN BO. ČE JE 0 SV. JERNEJU ZREL GROZD DOBITI, BO DOSTI SLADKEGA VINA PITI. HLADNE ROSE SADJE IN ŽITA ZORIJO, PA TUDI VEČKRAT OČRVAVIJO.
2» 2*	

PO HRVATSKO: RUJAN. — PO SRBSKO: CEHTEMEAP. — PO ČEŠKO: ŽARI,— PO POLJSKO: WRZESIEN. — PO RUSKO: CEnTHBPb.
1
10 11 12
13
14
15
n
P T S Č P S
n
P T S
Č P
EGIDIJ (ILIJ), OPAT.
14. POB. ANGELSKA. ŠTEFAN, KRALJ. EVFEMIJA IN TOV., M. ROZALIJA, DEVICA. LAVRENCIJ JUST., ŠK. CAHARIJA, PREROK. C MARKO IN TOV., MUČ. ROJSTVO MAR. DEV.*
15. POBINKOŠTNA NED. PETER KLAVER, SP. NIKOLAJ TOLEDSKI. PROT IN HIACINT. IME MARIJA; MACE-DONIJ, ŠKOF. FRANČIŠEK KALD., SP. POVIŠ. SV. KRIŽA. @ NIKOMED, MUČENEC.
16
17
18
19
20 21 22
23
24
25
26
27
28 29
30
n
P T S
Č Pff S f
t
N
P T S Č P S
n
16. POBINKOŠTNA NED. M. D. 7 ŽAL.; LJUDMILA. LAMBERT, ŠKOF. JOŽEF KUPERTIN, SP. KV. JANUARIJ IN TOV EVSTAHIJ IN TOV., M. KV. MATEJ, AP. IN EV. KV. TOMAŽ VIL., ŠK. >
17. POBINKOŠTNA NED. LINUS, P.; TEKLA, M. MAR. D. DE MERCEDE. KAMIL IN TOV., MUČ. CIPRIJAN IN JUSTINA. KOZMA IN DAMIJAN. VENČESLAV, KR., M. MIHAEL ARHANGEL. ®
18. POBINKOŠTNA NED. HIERONIM (JERKO).
C ZADNJI KRAJEC DNE 6. OB 23-35 (LEPO). 0 MLAJ DNE 14. OB 2-21 (DEŽ). ]) PRVI KRAJEC DNE 22. OB 3-58 (DEŽ). ® ŠCIP DNE 29. OB 13-43 (VELIKO DEŽJA).
SOLNCE STOPI V ZNAMENJE tehtnice DNE 23. OB 8-06. ZAČETEK JESENI. DAN IN NOČ STA ENAKO DOLGA. DAN SE SKRČI ZA 1 URO 40 MINUT. DAN JE DOLG OD 13h 25' DO 11»- 45'.
NA GOSPOSVETSKEM POLJU UMEŠČEN ZA KOROŠKEGA VOJVODA GROF MAJNARD 1. SEPTEMBRA 1286.

SEPTEMBER IMA 30 DNI. RAZUMNEGA HLAPCA LJUBI KOT SEBE, NE KRATI MU SVOBODE, NE PUŠČAJ GA V UBOŠTVU. 14.	POBINK.: 0 BOŽJI PREVIDNOSTI. (MT 6, 24-33.) KRSČANSTVO ZAHTEVA ZASE VSEGA ČLOVEKA, DOMA IN ZUNAJ DOMA. 15.	POBINK.: JEZUS OBUDI MLADENIČA V NAJMU. (LK 7, 11—16.) MATERINSTVU GRE SPOŠTLJIVO USMILJENJE. 16.	POB.: JEZUS OZDRAVI VODENIČNEGA IN GOVORI 0 PONIŽNOSTI. (LK 14, 1—11.) KDOR HOČE BITI POVSOD PRVI, JE SAM SEBI IN DRUGIM V NAPOTJE. 17.	POBINK.: 0 NAJVEČJI ZAPOVEDI, MESIJA SIN DAVIDOV. (MT 22, 34—46.) STRAST ZLORABLJA TUDI NAJSVETEJŠE STVARI. 18.	POBINK.: JEZUS OZDRAVI MRTVOUDNEGA (MT 9, 1—8.) VERA V POMOČ BOŽJO DELA ČUDOVITE STVARI.	
ZAPISKI.	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
7. IX. 1566 PADE NIKOLAJ ŠUBIC, GROF ZRINJSKI, PRED SIGETOM. 7. IX. 1848 ODPRAVLJENA TLAKA. 14. IX. 1850 ROJEN ANTON MAHNIČ. 20.	IX. 1870 KONEC PAPEŽEVE POSVETNE DRŽAVE. 21.	IX. 1905 OTVORJENA PRVA SLOVEN- SKA GIMNAZIJA V ŠT. VIDU. 24. IX. 1862 UMRL A. M. SLOMŠEK. 28. IX. 1831 ROJEN FRAN LEVSTIK.	KAKRŠNO VREME PRVI DAN KANE, RADO VES MESEC TAKO OSTANE. NA SV. MATEJA VREME UGODNO, OSTANE TAKO ŠTIRI TEDNE PRIHODNO. GROM IN TRESK 0 SV. MIHELI HUDE VETROVE POMENI. ČE PTICE SELIVKE PRED SV. MIHELOM NE LETE SE PRED BOŽIČEM NI BATI ZIME TRDE.
PO HRVATSKO: LISTOPAD. — PO SRBSKO: OKTOBAP. — PO ČEŠKO: RIJEN. — PO POLJSKO: PAZDZIERNIK. — PO RUSKO: OKTflEPb.
REMIGIJ, ŠKOF. ANGELI VARUHI. KANDID, MUČENEC. FRANČIŠEK SERAF. PLACID IN TOV., MUC. BRUNON, SPOZN. C
19. POB. ROŽN. VENCA. M. D., KRALJ. SV. R. V.; JUSTINA, DEV. BRIGITA, VDOVA. DIONIZIJ IN TOV. FRANČIŠEK BORGIA. ALEKSANDER SAULI. MAKSIMILIJAN, ŠK„ M, EDVARD (SLAVOLJ.
20. POBINKOŠTNA NED. KALIST, PAPEŽ, MUC. TEREZIJA, DEVICA.
GAL, OPAT; GERARD. MARG. MAR. ALAKOK. LUKA, EVANGELIST. PETER ALKANTARA. JANEZ KANCIJ, SP.
21. POB. POSV. CERKV. URŠULA IN TOV., M. * KORDULA, DEV., MUC KLOTILDA, DEV., MUC. RAFAEL, ARHANGEL. KRIZANT IN DARIJA. EVARIST, PAPEŽ, MUC. FRUMENCIJ, ŠKOF.
P. KRISTUS KRALJ. SIMON IN JUDA, AP. • NARCIS, ŠK.; IDA, DEV. ALFONZ RODRIGUEZ. VOLBENK, ŠKOF.
C ZADNJI KRAJEC DNE 6. OB 6-06 (SPR,). © MLAJ DNE 13. OB 16-56 (LEPO). i PRVI KRAJEC DNE 21. OB 22-06 (LEPO). ® ŠČIP DNE 28. OB 23-43 (LEPO).
SOLNCE STOPI V ZNAMENJE ŠKORPIJONA DNE 23. OB 16-55. DAN SE SKRČI ZA 1 URO 43 MINUT. DAN'JE DOLG OD 11 •> 42' DO 9h 59'.
NARODNO VECE V ZAGREBU PROGLASI NEODVISNOST AVSTROOGRSKIH JUGOSLOVANOV 29. OKTOBRA 1918.

OKTOBER IMA 31 DNI. KJER PIJANOST KRALJUJE, NI NOBENE SKRIVNOSTI; TAM PRAVICE POZABIJO IN PRAVDE UBOGIH PREVR2EJO. (SV. PISMO. PREG 31, 4—5.) 19.	POBINK.: PRILIKA 0 KRALJEVI ŽENITNINI. (MT 22, 1—14.) KDOR ZAMETA KLIC BOŽJI, MU NI POMOČI. 20.	POBINK.: JEZUS OZDRAVI SINA KRALJEVEGA URADNIKA. (JAN 4, 46-53.) VERA ZAHTEVA PONIŽNO SRCE, ZATO NAPUH NE VERUJE. 21.	POBINK.: PRILIKA 0 NEUSMILJENEM HLAPCU. (MT 18. 23—35.) USMILJENJA JE VREDNO SAMO USMILJENO SRCE. 22.	POBINK.: 0 DAVKU CESARJU. (MT 22, 15—21.) GLEJ NA STVAR, NE NA LJUDII	
ZAPISKI.	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
8. X. 1917 UMRL JANEZ EV. KREK. 8. X. 1871 UPOR E.KVATERNIKA V VOJNI KRAJINI ZOPER AVSTRIJO. 10. X. 1920 KOROŠKI PLEBISCIT. 14. X. 1809 DOBE FRANCOZI ILIRIJO. 19. X. 1874 OTVORITEV HRVATSKEGA VSEUČILIŠČA V ZAGREBU. 24. X. 1912 TURKI PREMAGANI OD BOLGAROV IN SRBOV PRI LOZEN-GRADU IN PRI KUMANOVEM.	SV. GAL — DEŽEVEN ALI SUH — PRIHODNJEGA POLETJA OVADUH. KONEC VINOTOKA DEŽ — RODOVITNO LETO. PREJ KO V KOZOPRSKU LISTJE ODPADE, RODOVITNEJŠE BO PRIHODNJE LETO. ČE SE DREVJE POZNO OBLETI, HUDA ZIMA SLEDI.
PO HRVATSKO: STUDENI. — PO SRBSKO: HOBEMBAP. — PO ČEŠKO: LISTOPAD. — PO POLJSKO: L1STOPAD. — PO RUSKO: HOflBPb.
5
6 7 S 9
10
N
P T S Č P S
VSI SVETNIKI. SPOMIN VERNIH DUŠ. VIKTORIN, ŠKOF, MUC.
23. POB. ZAHVALNA. KAREL BOROMEJ, ŠK. C CAHARIJA IN ELIZAB. LENART (LENKO), OP. JANEZ GABRIEL PERB. KLAVDIJ IN TOV., MUC. TEODOR (BOŽIDAR). ANDREJ AVELIN, SP.
16 17
18
19
20 21 22
23
24
P
S
N
P T S č P
OTMAR, OPAT. GREGORIJ ČUDODELN.
25. POBINKOŠTNA NED. ODON, OPAT. ELIZABETA. KRALJ. FELIKS VAL., SP. T> DAROVANJE MAR. D. CECILIJA, DEV., MUČ. KLEMEN, PAPEŽ, MUC.; FELICITA, MUC. JANEZ OD KRIŽA, SP.
11
12
13
14
15
N
P T S C
24. POBINKOŠTNA NED. MARTIN (DAVORIN), ŠK. MARTIN, PAPEŽ. @ STANISLAV KOSTKA. JOZAFAT KUNCEVIČ. LEOPOLD fLEVKO), KR.; JEDERT, DEVICA.
25
26
27
28
29
30
N
P T
S
C p
26. POBINKOŠTNA NED. KATARINA, DEV., MUC. SILVESTER. OPAT. VIRGILIJ, ŠKOF. <5 GREGORIJ HI., PAPEŽ. SATURNIN, MUCENEC ANDREJ, APOSTOL.
( ZADNJI KRAJEC DNE 4. OB 15-06 (LEPO). ® MLAJ DNE 12. OB 1035 (MRZEL VETER). J PRVI KRAJEC DNE 20. OB 14-36 (LEPO). @ ŠČIP DNE 27. OB 10 06 (MRZEL VETER).
SOLNCE STOPI V ZNAMENJE strelca DNE 22. OB 14-01.
DAN SE SKRČI ZA 1 URO 16 MINUT.
DAN JE DOLG OD 9h 57' DO 8>- 41'.
SLOVENCI RAZKOSANI S POGODBO V RAPALLU 12. NOVEMBRA 1920.
NOVEMBER IMA 30 DNI. TRI REČI PRETRESE JO ZEMLJO: HLAPEC, CE SE VLADARSTVA POLASTI, BEDAK, ČE SE NAJE, IN ZOPRNA 2ENSKA, CE JO KDO VZAME V ZAKON. (SV. PISMO. PREG 30, 21.) 23.	POBINK.: JEZUS OBUDI JAJROVO HČER. (MT 9. 18—26.) LE NAPUH ZAMETUJE. ČESAR NE UME. 24.	POBINK.: PRILIKA 0 PŠENICI IN LJULJKI. (MT 13, 24—30.) BOŽJE POTRPLJENJE Z GREŠNIKOM JE NEIZMERNO. 25.	POBINK.: PRILIKA 0 GORČIČNEM ZRNU IN 0 KVASU. (MT 13, 31—35.) EDINO ŽIVO KRŠČANSTVO PREKVASI ČLOVEŠKO DRUŽBO. 26.	POBINK.: 0 RAZDEJANJU JERUZALEMA IN POSLEDNJI SODBI. (MT 24, 15-35.) TUDI GREHE NARODOV DOSEŽE BOŽJA PRAVICA.	
ZAPISKI.	
	
	
	
•	
	
	
	
	
	*
	
	
	
	
	
	
	
	
3. XI. 1762 ROJEN KARAGJORGJE PETROVIČ, VODITELJ SRBSKIH VSTAŠEV. 9. XI. 1456 UMRL ZADNJI MOŠKI POTOMEC CELJSKIH GROFOV, BAN ULRIK. 13. XI. 1813 ROJEN ANDREJ EINSPIELER. 16. XI. 1887 UMRL FRAN LEVSTIK. 26.	XI. 1800 ROJEN A. M. SLOMŠEK. 27.	XI. 1865 ROJEN JANEZ EV. KREK.	ČE SV. MARTIN SUŠI IN ZMRZUJE, KMET VOLJNO ZIMO PRIČAKUJE. ČE SV. MARTIN ŠE LISTJE OBDRŽI, HUDA ZIMA SLEDI. MECESNOVA ŠPICA PADE VSELEJ NA KOPNO ZEMLJO. SNEG, KI NA SV. ANDREJA ZAPADE, STO DNI LEŽI IN ŽITA MORI.
PO HRVATSKO: PROSINAC. — PO SRBSKO: flŽKEMEAP. — PO ČEŠKO: PROSINEC. — PO POLJSKO: GRUDZIEN. — PO RUSKO: flEKAEPb.
1
10
11 12
13
14
15
N
P T S Č P S
N
T S C P S
EDMUND IN TOV., MUČ.
1. ADVENTNA NEDELJA. BIBIANA, DEV., MUC. FRANČIŠEK KS., SP. BARBARA, DEV., M. C SABA, OP.; KRISPIN. MIKLAVŽ (NIKOLAJ). AMBROZIJ, ŠKOF, C. UC. BREZMAD. SP. M. t).
2. ADVENTNA NEDELJA. PETER FOURIER, ŠKOF. LAVRET. MATI BOŽJA; MELHIAD, PAP. DAMAZ, PAPEŽ. ALEKSANDER, MUC. @ LUCIJA, DEV., MUC. SPIRIDION, OPAT. KRISTINA, DEKLA.
16	N	3. ADVENTNA NEDELJA.
17	P	LAZAR, ŠK.; VIVINA.
18	T	GRACIJAN, ŠKOF.
19	S f	KV. URBAN V., PAPEŽ.
20	C	EVGENIJ IN MAK. D
21	Pff	KV. TOMAŽ, APOSTOL.
22	S t	KV. DEMETRIJ, MUC.
23	N	4. ADVENTNA NEDELJA,
		VIKTORIJA (ZMAGOSL.)
24	Pff	ADAM IN EVA.
25	T	BOŽIČ. ROJSTVO GOSP.
26	S	ŠTEFAN, PRVI MUC.* ®
27	C	JANEZ EVANG., AP.
28	P *	NEDOLŽNI OTROČIČI.
29	S	TOMAŽ, ŠKOF, MUC.
30	N	NEDELJA PO BOŽIČU.
		EVGENIJ, ŠKOF.
31	P	SILVESTER, PAPEŽ.
C ZADNJI KRAJEC DNE 4. OB 3-32 (SNEG). C MLAJ DNE 12. OB 6 06 (SNEG). ]> PRVI KRAJEC DNE 20. OB 4-43 (SNEG), ® ŠČIP DNE 26. OB 20-55 (SNEG).
SOLNCE STOPI V ZNAMENJE kozla
DNE 22. OB 3-04. ZAČETEK ZIME. NAJKRAJŠI DAN IN NAJDALJŠA NOČ. DAN SE SKRČI DO 21. ZA 19 MINUT IN ZOPET ZRASTE DO 31. ZA 5 MINUT. DAN JE DOLG OD 8h 39' DO 8h 25'.
ZEDINJENJE SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV V SKUPNO DRŽAVO 1. DECEMBRA 1918.

DECEMBER IMA 31 DNI. NE GOVORI, KAJ JE VZROK, DA SO BILI PREJŠNJI ČASI BOLJŠI. TAKO VPRAŠANJE JE NEUMNO. (SV. PISMO. PRIDG 7, 11.) 1.	ADVENTNA: 0 POSLEDNJI SODBI. (LK 21, 25—33.) KDOR NOČE KRISTUSA - ODREŠENIKA, BO MORAL SPREJETI KRISTUSA - SODNIKA. 2.	ADV.: JANEZ KRSTNIK POŠLJE SVOJA UČENCA DO JEZUSA. (MT 11, 2—10.) RESNIČNOST KRŠČANSTVA IZPRIČUJEJO DEJANJA. 3.	ADVENTNA: JANEZ KRSTNIK PRIČUJE 0 KRISTUSU. (JAN 1, 19—28.) ZNAČAJU JE RESNICA NAD VSE TUDI, KADAR NI PRIJETNO. 4.	ADVENTNA: JANEZ KRSTNIK POKLICAN V SLUŽBO PREDHODNIKA. (LK 3,1—6.) VSAKO POBOLJŠANJE IZVIRA IZ POKORE. NEDELJA PO BOŽIČU: SIMEON IN ANA OZNANJUJETA GOSPODA. (LK 2, 33—40.) KRISTUS JE IN OSTANE ZNAMENJE, OB KATEREM SE LOČIJO DUHOVI.		
ZAPISKI.		
		
		
		
•		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
		
2.	XII. 1848 POSTANE JELAČIČ GUVER- NER REKE IN DALMACIJE. 3.	XII. 1800 ROJEN FRANCE PREŠEREN. 6. XII. 1461 USTANOVLJENA LJUBLJANSKA ŠKOFIJA. 10.	XII. 1860 POKLONI ŠKOF JOS. JU RAJ STROSSMAYER 50.000 GLD. ZA AKADEMIJO. 11.	XII. 1918 UMRL IVAN CANKAR. 14. XII. 1920 UMRL ANTON MAHNIČ.	ČE JE RIMSKA CESTA ČISTA IN SVETLA, SE KMET DOBRE LETINE NADEJA. ČE TA MESEC GRMI, PRIHODNJE LETO VIHARJE RODI. ČE NA SV. VEČER VINA V SODIH VRO, PRIHODNJIČ DOBRA LETINA BO. ZELEN BOŽIČ — BELA VELIKA NOČ.	
		
Abecedni imenik svetnikov in godov.
Tu so našteti oni godovi in imena svetnikov, ki so pri nas najbolj v navadi. Popoln ni, zlasti ni marsikaterega imena, ki ga ljudje po svoje krajšajo in oblikujejo. Če kak član naše Družbe želi pojasnila, naj se oglasi; radi mu bomo ustregli.
Večkrat pa želijo starši dati otroku ime, ki ga med svetniki ne najdemo. Ali imajo pravico? Opozarjamo najprej: Naša, skozi stoletja v Slovencih udomačena imena so za nas najlepša in zaeno tudi značilna. Do tega spoznanja so prišli
zlasti slovenski izobraženci, ki dajejo svojim otrokom zopet krepka, stara imena: Peter, Miklavž, Majda, Meta, Špela, Janez, Marko, Vid itd. Če bi pa le kdo želel dati posebno ime, velja za katoličane sledeča zapoved: »Želja sv. cerkve je, ne stroga zapoved, da starši dajejo otrokom imena svetnikov. Če pa starši izrecno žele dati drugo ime, naj se doda krščencu še ime kakega svetnika in se obe imeni zapišeta v krstno knjigo.« Dolžnost katoličanov je, da se ravnajo po tej odredbi.
Abdon (In Senen), muč,, 30, jul. Abraham, očak, 9. okt. Ada glej Adelhajda. Adalbert (Vojteh), škof, 23. apr. Adam (in Eva), prvi starši, 24. dec. Adela glej Adelhajda. Adelhajda, vdova, 16. dec. Adolf, škof, ll.febr. Adolf, spozn., 12. jun. Adolf, škof, 17. jun. Adrijan, muč., 8. sept. Afra, muč., 24. maja. Afra, muč., 9. avg. Agapa, dev., muč., 5. marca, Agapit (Ljubo), muč., 18. avg. Agapit, papež, 20. sept. Agata (Doroslava), d., m., 5. febr. Agaton, papež, 16. febr. Agaton, muč., 7. dec. Agripina, dev„ muč., 23. jun. Ahacij (in tov.), muč., 22. jun. Ahilej (in Nerej), muč., 12. maja. Akvilina, dev., 13. jun. Alban (Belo), muč., 21. jun. Albert, škof, muč., 8. apr. Albert Vel., spozn., 15. nov. Albin (Belko), škof, 1. marca. Albina, dev., muč., 16. dec. Albuin (in Ingenuin), šk., 5. febr. Aleksander (Saša), škof, 23. apr. Aleksander, papež, muč., 3. maja. Aleksander Sauli, 11. okt. Aleksander, muč., 12. dec. Aleksandra, muč., 20. marca. Aleksandra, dev., muč,, 18. maja. Aleš, spozn., 17. jul. Alferij, opat, 12, apr. Alfonz, škof, 23. jan. Alfonz Lig., škof, 2. avg. Alfonz Rodr., spozn., 30. okt. Alfred, opat, 12. jan. Alojzij (Slavko, Slava, Vekoslav)
Gonzaga, spozn., 21. jun. Amadej, spozn., 30. marca. Amalija (Ljubica), 10. jul. Amand, škof, 6. febr. Ambrož, škof, cerkv. uč., 7. dec. Ana, mati Marije Device, 26. jul. Ana, prerokinja, 1. sept. Anaklet, papež, 13. jul. Ananija, muč., 25. jan. Ananija, muč., 1. dec. Anastazij, muč., 22. jan.
Anastazij, papež, 27. apr. Anastazij, muč., 7. sept. Anastazija, muč., 6. febr. Anastazija, muč., 15. apr. Anastazija, dev., 14. avg. Anastazija, muč., 25. dec. Andrej (Hrabrosl.) K., šk,, 4, febr. Andrej Bobola, 21, maja, Andrej Avelin, spozn,, 10. nov. Andrej, apostol, 30. nov. Angela Folinjska, vdova, 4. jan. Angela, dev., 10. maja. Angela Meriči, dev., 31. maja. Angelina, 21. jul. Angelus, spozn., 12. apr. Angelus, 30. okt. Anicet, papež, 17. apr. Antia, muč., 18. apr, Anton, pušč., 17. jan. Anton Padovanski, 13. jun. Anton M. Caharija, spozn., 5. jul. Antonija, dev., muč., 29. apr. Antonija, muč., 4. maja. Antonija, dev., 27. okt. Antonin, škof, 10, maja. Antonin, muč., 22. avg. Antonin, muč., 2. sept. Antonina, muč., 1. marca. Antuza, muč., 27. avg. Anzelm, škof, cerkv. uč., 21. apr. ApolinariJ, škof, muč., 23. jul. Apolonij, muč., 18. apr. Apolonija, dev., muč., 9. febr. Arkadi), muč., 12. jan. Atanazij, škof, cerkv. uč., 2. maja. Atanazija, vdova, 14. avg. Avguštin, škof, ap. angl., 28. maja. Avguštin, škof, cerkv. uč„ 28. avg, Avrea (Zlata), dev., muč., 19. jul. Avrelij, škof, 12. nov. Avrelija, dev., muč., 15. okt.
Baldomir, spozn., 27. febr. Baltazar (Boltežar), kralj, 6. jan. Bara glej Barbara. Barbara, dev., muč., 4. dec. Barbea, muč., 29. jan. Barnaba, apostol, 11. jun. Bazilij, škof, cerkv. uč., 14. jun. Bazilisa (in Julijan), muč., 9. jan. Beatrika, muč., 29. jul. Beda (Veda) Čast., c. uč., 27. maja. Belo glej Alban.
Benedikt, opat, 21. marca. Benedikt Niger, spozn., 4. apr. Benedikt Jožef, spozn., 16. apr. Benedikta, muč., 4. jan. Benedikta, dev., 6. maja. Benedikta, dev., muč., 8. okt. Benigen, muč., 13. febr. Benigen, muč., 1. nov, Benjamin, muč., 31. marca. Benon, škof, 26. jun. Benvard (s tov.), škof, 25. okt. Benvenut, škof, 22. marca. Berard, muč., 16. jan. Bernard, škof, 12. marca. Bernard, opat, 20. avg. Bernard Ofiški, spozn., 26. avg. Bernardin Foški, 27. nov. Bernardin Sienski, spozn., 20. maja. Berta, dev., 4. jul. Bertold, spozn., 29. marca. Bertram, škof, 3. jul. Bertrand, patr. oglejski, 6. jun. Bibijana, dev., muč., 2. dec. Blaž, škof, muč., 3. febr. Blaženko glej Makarij. Bogdan glej Deodat. Bogdan glej Matija. Bogo glej Bogomir. Bogoljub glej Teofil. Bogomil, škof, 10. jun. Bogomila. 6. iul.
Bogomir (Bogo, Božo), šk., 8. novi Bojan glej Mohor, Boltežar glej Baltazar. Bonaventura, škof, c. uč., 14. jul. Bonifacij, muč., 14. maja. Bonifacij, papež, 25. maja. Bonifacij, škof, muč., 5. jun. Bonifacij, papež, 25. okt. Boris, kralj, 2. maja. Boštjan glej Sebastijan. Božena glej Natalija. Božidar glej Teodor. Božo glej Bogomir. Branimir glej Frančišek. Branko glej Frančišek. Breda glej Friderika. Brezmadežno spočetje M. D., 8. dec, Brigita, dev., 1. febr. Brigita, vdova, 8. okt. Bronislava, nuna, 7. sept. Brunon, škof, 17. maja. Brunon, spozn., 6. okt. Budislav glej Gregor.
C.
Caharija, papež, 15. marca. Caharija, prerok, 6. sept. Caharija (in Elizabeta), 5. nov. Cecilija, dev., muč., 22. nov. Celestin, papež, 6, marca. Celestin, papež, 19. maja. Cenon, muč., 5. apr. Ciprijan, škof, muč., 14, sept. Ciprijan (in Kornelij), mučenca, 16. sept.
Ciprijan (in Justina), m., 26. sept. Cirijak (Larg in Smaragd), muč., 8. avg.
Ciril Aleksandrijski, škof, cerkv.
uč., 9. febr. Ciril Jeruzalemski, škof, cerkv.
uč., 18. marca. Ciril, muč., 29. marca. Ciril (in Metod), slov. ap., 5. jul. Cirila, muč,, 5. jul. Cirila, dev., muč., 28 okt. Cita, dev., 27. apr. Cvetana, Cvetka glej Flora. Cvetko glej Florijan.
D.
Damaz, papež, 11. dec. Damijan (in Kozma), m„ 27. sept. Dana glej Daniel. Daniel (Dana, Danilo), prerok, 21. jul.
Daniel (in tov.), muč., 10. okt. Danilo glej Daniel. Darij, muč., 19. dec. Darija (in Krizant), muč., 25. okt. Darinka glej Darija. Darovanje Marijino, 21. nov. Davorin glej Martin. Demeter, muč., 9. apr. Deodat (Bogdan), muč., 8. nov. Deziderij (Željko), škof, 23. maja. Dinko glej Dominik. Dionizij, škof, muč., 9. okt. Dizma, desni razbojnik, 25. marca. Dobrega sveta Dev. Marija, 26. apr. Dominik, spozn., 4. avg. Dominik*, muč., 6. jul. Donat, škof, muč., 7. avg. Donat, spozn., 29. okt. Dora glej Doroteja. Doroslava glej Agata. Doroteja (Dora), d., m„ 6. febr. Doroteja (in tov.), d. m., 3. sept. Dragica glej Karel. Drago, spozn., 16. apr. Dragotin glej Karel Bor. Dušan glej Spiridion.
E.
Eberhard, škof, 8. jan. Eberhard, škof, 23. jun. Eberhard, škof, 28. nov. Ecehiel, prerok, 10. apr. Edita, dev., 16. sept. Edmund, škof, 16. nov. Edmund (in tov.), muč., 1. dec. Edvard, kralj, muč., 18. marca.
Edvard, kralj angl., 13. okt. Efrem, cerkv. uč., 18. jun. Egidij (Roger in Odorik), 28. jan. Egidij od sv. Jožefa, 7. febr. Egidij (Ilij, Tilen), opat, 1. sept. Eleonora, dev., 21. febr. Elevterij, škof, muč., 20. febr. Elevterij, papež, muč., 26. maja. Elija, prerok, 20. jul. Elizabeta (Špela), kraljica, 8. jul. Elizabeta (in Caharija), 5. nov. Elizabeta, kraljica, 19, nov. Elizej, prerok, 14. jun. Ema, vdova, 19. apr. Emanuel, muč., 26. marca. Emeram, škof, muč., 22. sept. Emerencijana, dev., muč., 23. jan. Emerik, vojvoda, spozn., 5. nov. Emigdij, škof, muč., 9. avg. Emil (Milan), muč., 22. maja. Emilija (Milica), dev., 17. avg. Emilijan (Milan), škof, 11. sept. Emilijana (Milena), dev., 5. jan. Engelbert, škof, 7. nov. Epigmenij, muč., 24. marca. Erazem, škof, muč., 2. jun. Erazma (s tov.), muč., 3. sept. Erik, kralj, 18. maja. Erna glej Erntruda. Ernest, škof, 12. jan. Erntruda (Erna), dev,, 11. sept. Etbin, opat, 19. okt. Etelbert, kralj, 25. febr. Eva (in Adam), prvi starši, 24. dec. Evald, muč., 3. okt. Evarist I., papež, muč., 26. okt. Evfemija (in tov.), d., m., 3. sept. Evgenij, muč., 24. jan. Evgenij, papež, 8. jul. Evgenij (in Makarij), m., 20. dec. Evgenij, škof, 30. dec. • Evgenija, dev., 25. dec. Evlalija, dev., muč., 12. febr. Evstahij (in tov.), muč., 20. sept. Evstohija, dev., 13. febr. Evstohija, dev., muč., 2. nov. Evtihij, m. iz Mezop., 14. marca. Evtihij, muč. iz Tracije, 29. sept. Evtihijan, papež, muč., 8. dec. Evzebij, muč., 6, marca. Evzebij, duh., spozn., 14. avg. Evzebij, škof, muč., 16. dec.
F.	„
Fabij, muč., 31. jul. Fabijan (in Sebastijan), m., 20. jan. Fabiola, vdova, 27. dec. Favsta, vdova, 19. marca. Favstin (in Jovita), m., 15. febr. Felicijan (in Primož), muč., 9. jun. Felicijan, škof, muč., 20. okt. Felicita (in Perpetua), muč.,
7. marca. Felicita s 7 sinovi, muč., 10. jul. Felicita, muč., 23. nov. Feliks (Srečko), duh., muč., 14. jan. Feliks, škof, 21. febr. Feliks Kantal, spozn., 21. maja. Feliks (in Fortunat), 18. jua.
Feliks (in Nabor), muč., 12. jul. Feliks Val., spozn., 20. nov. Ferdinand, kralj, 30. maja. Fides (Vera), dev,, muč., 1. avg. Filemon (in Apolonij), muč.,
8.	marca.
Filip (in Jakob), apost., 1. maja. Filip Nerij, spozn., 26. maja. Filip (Zdenko) Benicij, sp., 23. avg. Filomena, dev,, 11. avg. Firmin, škol, muč., 2i. sept. Firmin, škof, 11. okt. Flavijan, muč. (v Rimu), 28. jan. Flora (Cvetka, Cvetana), d., 12. jun. Flora, dev., muč., 24. nov. Florentin, škof, 16. okt. Florentina, dev., 20. jun. Florijan (Cvetko), muč., 4. maja. Fortunat, spozn., l.jun. Fortunat (in Feliks), 18. jun. Fortunat (in Mohor), muč., 12. jul. Frančišek (Branimir, Branko) Šaleški, škof, cerkv. uč., 29. jan. Frančišek Kle, muč., 17. febr. Frančišek Pavi., spozn., 2. apr. Frančišek Hier., 11. maja. Frančišek Kar., spozn., 4. jun. Frančišek Regij, spozn., 16. jun. Frančišek Šolan., spozn., 24. jul. Frančišek Kald., spozn., 13. sept. Frančišek Seraf., spozn., 4. okt. Frančišek Borgia, spozn., 10, okt. Frančišek Ksaverij, spozn., 3. dec. Frančiška Rimska, vdova, 9. marca. Friderik (Mirko, Miroslav), škof.
muč., 18. jul. Fridolin, opat, 6. marca. Frumencij, škof, 27. okt.
G.
Gabriel od Žal. M. B., 27. febr. Gabriel, nadangel, 24. marca. Gaj (in Soter), pap., muč., 22. apr. Gal, opat, 16. okt. Gala, vdova, 5. okt. Gaspar (Gašper), kralj, 6. jan. Gavdioz (Veselko), škof, 25. okt. Genovefa, dev,, 3, jan, Gentilij, muč., 5. sept. Gerard, muč., 8. marca. Gerard, škof, muč., 24. sept. Gerard Majella, 16. okt. Germana, dev., 15. jun. Gervazij (in Protazij), muč., 19. jun. Gizela, kraljica, opatinja, 7. maja. Godtrid (Bogomir), škof, 8. nov. Godhard, škof, 5. maja. Gorgonij, muč., 9. sept. Gracijan, škof, 18. dec. Gregorij, papež, 13. febr. Gregorij, papež, 17. febr. Gregorij Nis. (Budislav), škof,
9.	marca.
Gregorij Vel., papež, 12. marca. Gregorij Nacijan, škof, 9. maja. Gregorij, papež, 25. maja. Gregorij Čudodelnik, škof, 17, nov Gregorij, papež, 28. nov. Gvido, spozn., 12. aept.
H.
Habakuk, prerok, 15. jun. Hadrijan, muč., 8. sept. Hedviga (Vika), 17. okt. Helena (Jelena, Jelka), kr., 15. apr. Helena, dev., 22. maja. Helena, mati Konstantina Vel.,'
18. avg. Hema, vdova, 27. jun. Henrik Suzo, spozn., 2. marca. Henrik, kralj, spozn., 15. jul. Hermagor (Bojan) glej Mohor. Herman Jožef, spozn., 7. apr. Hermenegild, muč., 13. apr. Hervart, škof, 16. marca. Hiacint, spozn., 17. avg. Hiacint (in Prot), muč., 11. sept. Hiacinta, dev., 30. jan. Hiacinta, dev., 6. febr. Hieronim Miani, spozn., 20. jul. Hieronim, cerkv. uč., 30. sept. Higin, papež, muč., 11. jan. Hilarij (Radovan), c. uč., 14. jan. Hilarij (in Tacijan), m., 15. marca. Hilarija, muč., 12. avg. Hilda, 18. nov.
Hildegarda, opatinja, 17. sept. Hipolit (in Kasijan), muč., 13. avg. Hipolit, škof, muč., 22. avg. Honorij, škof, 30. sept. Hrabroslav glej Andrej. Hrizogon, muč., 24. nov. Hugolin (in tov.), muč., 13. okt. Hugon, škof, 1. apr. Hugon, škof, 10. avg.
L
Ida, devica, 13. aprila. Ida, grofinja, 4. sept. Ida, devica, 29. okt. Ignacij (Igo, Ognjeslav), šk., muč., 1. febr.
Ignacij Lojola, spozn., 31. jul. Igo glej Ignacij. Ime Marijino, 12. sept. Ingenuin (in Albuin), šk., 5. febr. Inocencij, papež, 22. jun. Inocencij, papež, 28. jul. Irena (Miroslava), dev,, 21. febr. Irena, dev., muč., 5. apr. Irena (s tov.), muč., 18. sept. Irenej, škof, 5. maja. Irenej, spozn., 28. jun. Irenej, škof, muč., 4. jul. Irenej, škof, muč., 15. dec. Irmina, dev., 24. dec. Ivan glej Janez.
Ivana (Jana, Joana) Val., vd., 4. febr. Ivana Orleanska, dev., 30. maja. Ivana Frančiška Šantalska, 21. avg. Ivo', spozn., 19. maja, Izabela, kraljica, 4. jan. Izabela, dev., 31. avg. Izaija, prerok, 6. jul. Izak, menih, 11. apr. Izidor, škof, muč., 2. jan. Izidor, škof, cerkv. uč., 4. apr. Izidor, kmet, spozn., 15. maja.
J.
Jakob (Radoslav) ml., ap., 1. maja. Jakob st., apostol, 25. jul. Jakob, pušč., 6. avg. Jakob iz Marke, spozn., 28. nov. Jana glej Ivana.
Janez Zlatoust, šk., c. uč., 27. jan. Janez Miloščinar, škof, 30. jan. Janez Matajski, spozn., 8. febr. Janez Jožef od Križa, opat,
5. marca. Janez od Boga, spozn., 8. marca. Janez Damaščan, c. uč., £7. marca. Janez Kapistran, sp., 28. marca. Janez Klimak, opat, 30. marca. Janez Ev. pred lat. vrati, 6. maja. Janez Nepomučan, sp., 16. maja. Janez de Rossi, sp., 23. maja. Janez, papež, muč., 27. maja. Janez Fakund, spozn., 12. jun. Janez Franc, spozn., 16. jun. Janez Krstnik, rojstvo, 24. jun.;
obglavljenje, 29. avg. Janez (in Pavel), muč., 26, jun, Janez Gualbert, opat, 12. jul. Janez Berhmans, spozn., 13. avg. Janez Kancijan, spozn., 20. okt. Janez Gabriel Perb., muč., 7. nov. Janez od Križa, spozn., 24. nov. Janez Evangelist, 27. dec. Januarij, škof, muč., 19. sept. Jedert Brab., dev,, 17. marca. Jedert, dev., 15. nov. Jelena glej Helena. Jelisava glej Elizabeta. Jelka glej Helena. Jernej, apostol, 24. avg. ® Joahim, oče Marije, 20. marca in ned. v osmini Mar. vnebovzetja. Jona,* prerok, 21. sept. Jordan, spozn., 15. febr, Jošt, opat, 16. jun. Jovita (in Favstin), muč., 15. febr. Jozafat Kunčevič, šk., m., 14. nov. Jožef, ženin M. D., 19. marca. Jožef Oriol, 23. marca. Jožef Kal., spozn., 27. avg. Jožef Kupertin, spozn., 18. sept. Juda (in Simon), apost., 28. okt. Judita, muč., 6. maja. Jukund, škof, 14. nov. Jukunda, dev., muč., 27. jul. Julij, spozn., 31. jan. Julij, papež, 12. apr. Julij, muč., 1. jul. Julij, senator, muč., 19. avg. Julij, muč., 20. dec. Julija, dev., 22. maja. Julija, dev., muč., 10. dec. Julijan (in Bazilisa), muč., 9. jan. Julijan, škof, 28. jan. Julijan, škof, 8. febr. Julijan, muč., 19. febr. Julijana, vdova, 7. febr. Julijana, dev,, muč., 16. febr, Julijana Falk., dev., 19. jun. Julijana, dev., muč., 17. avg. Jurij, muč., 24. apr.
Just, škof, 28. maja. Just, muč., 14. jul. Just, muč., 15. okt. Just, muč., 2. nov. Justin, muč-, 14. apr. Justina, dev. (in Ciprijan), muč., 26. sept.
t
Kajetan, spozn., 7. avg. Kalist, papež, muč., 14. okt. Kamil Lelijski, spozn., 18. jul. Kamil (in tov.), muč., 25. sept. Kancijan glej Kocijan. Kandid, muč., 3, okt. Kanut, kralj, muč., 19. jan. Karel (Dragotin) Bor., šk,, 4. nov, Karmelska Mati božja, 16. jul. Kasijan (in Hipolit), muč., 13. avg. Kastor, muč., 28. marca. Katarina Riči, dev., 13. febr. Katarina Gen., 22. marca. Katarina Sienska, dev., 30. apr. Katarina, dev., muč., 25. nov. Kazimir, spozn., 4. marca. Kilijan, škof, 8. jul. Klara, devica, 12. avg. Klavdij, muč., 30. okt. Klavdij (in Simforijan), m., 8. nov. Klemen Mar. Dvorak (Hofbauer),
spozn., 15. marca. Klemen, papež, muč., 23. nov. Klet (in Marcelin), šk., m., 26. apr, Klotilda, kraljica, 3. jun. Klotilda, dev., muč., 23. okt. Kocijan (in tov.), muč., 31. maja. Koloman, muč., 13. okt. Konrad Plac., pušč., 19. febr. Konrad, škof, 26. nov. Konstancija, dev., muč., 19. sept. Konstantin, muč., 29. jan. Kordula, dev., muč., 22. okt.. Kornelij (in Ciprijan), m., 16. sept. Korona, muč., 14. maja. Kozma (in Damijan), m., 27. sept. Krispin, škof, 19. nov, Krispin, muč., 5. dec. Kristijan, muč., 17. febr. Kristina, dev., muč., 24. jul. Kristina, dekla, 15. dec. Krištof Milanski, 11. marca. Krištof, muč., 25. jul. Krištof, 31. okt.
Krizant (in Darija), muč., 25. okt. Ksist glej Sikst. Kunigunda, cesarica, 3. marca. Kvirin, muč., 30. marca.
L.
Ladislav, kralj, 27. jun. Lambert, škof, muč., 17. sept. Larg (Cirijak in Smaragd), muč.,
8. avg. Lavra, nuna, 17. jun. Lavrencij (Lovro), muč., 10. avg. Lavrencij Just, škof, 5. sept. Lavretanska Mati božja, 10. dec. Lazar, škof, 17. dec. Lea, 22. marca.
Lenart glej Leonard.
Leon, papež, cerkv. uč., 11. apr.
Leon, papež, 19. apr.
Leon, škof, 22. apr.
Leon, papež, 28. jun.
Leon, papež, 3. jul.
Leonard (Lenart), opat, 6. nov.
Leonard Portom., spozn., 26. nov.
Leopold Gaj., 2. apr.
Leopold, vojvoda, spozn., 15. nov.
Lidija, vdova, 3. avg.
Lin, papež, muč., 23. avg.
Ljubica glej Amalija.
Ljubo glej Agapit.
Ljudmila, vdova, 16. sept.
Lovro glej Lavrencij.
Lucij, papež, muč., 4. marca.
Lucija, dev., muč., 13. dec.
Lucijan, muč., 7. jan.
Ludovik ToL, škof, 19. avg.
Ludovik, kralj, 25. avg.
Ludovik Bertr., spozn., 10. okt.
Luka, evang., 18. okt.
Lurška Mati božja, 11. febr.
BL
Magdalena (Majda, Magda) Paci-
ška, dev., 29. maja. Magdalena, spokornica, 22. jul. Makarij (Blaženko) Aleks., opat, 2. jan.
Makarij, škof, 10. marca. Makarij (in Evgenij), muč., 20. dec. Maksencij, muč., 12. dec. Maksim, škof, muč., 29. maja. Maksima, muč., 26. marca. Maksimilijan, škof, 21, febr. Maksimilijan, škof, muč., 3. okt. Maksimilijan, škof, muč., 12. okt. Mamert, škof, 11. maja. Marcel, papež, muč., 16. jan. Marcela, vdova, 31. jan. Marcelijan (in Marko), m., 18. jun. Marcelin (in Klet), šk., m., 26. apr. Marij (in tov.), muč., 19. jan. Marije bi. Device godovi: Zaroka z Jožefom, 23. jan. Očiščevanje (Svečnica), 2. febr. Lurška M. B„ 11. febr. Oznanjenje M. D., 25. marca. M. B. dobrega sveta, 26. apr. Pomočnica kristjanov, 24. maja. Obiskanje Marijino, 2. jul. Karmelska M. B., 16. jul. Marija Snežnica, 5. avg. Vnebovzetje M. D., 15. avg. Rojstvo Marije Device, 8. sept. Ime Marija, 12. sept. Marija 7 žalosti, petek po tihi nedelji in tretjo ned. v sept. Rešiteljica ujetnikov, 24. sept. Roženvenska Kraljica, prvo nedeljo v oktobru. Darovanje Marijino, 21. nov. Brezmadežno spočetje, 8. dec. Lavretanska M. B., 10. dec. Marija Kleofova, 9. apr. Marija Magdalena (Majda, Magda), 22. jul.
Marija Magd. Pazzi, dev., 29. maja.
Marijan, muč., 17. jan.
Marijan, spozn., 19. avg.
Marijana glej Ana.
Marin, muč., 26. dec.
Marjeta (Marg., Meta), d., 28, jan.
Marjeta Kort., spok., 22. febr.
Marjeta, kraljica, 10. jun.
Marjeta, dev,, muč., 13. jul.
Marjeta Alakok, dev., 17. okt.
Marko, evang., 25. apr.
Marko (in Marcelijan), m., 18. jun.
Marko (in tov.), muč., 7, sept.
Marta (in tov.), muč., 19. jan.
Marta, dev., 29. jul.
Martin (Davorin), škof, 11. nov.
Martin, papež, muč., 12. nov.
Martina, dev., muč., 30. jan.
Matej, apostol, 21. sept.
Matija (Bogdan), apostol, 24. febr.
Matilda, dev., 26. febr.
Matilda, kraljica, 14. marca.
Maver, opat, 15. jan.
Mavricij (in tov.), muč., 22. sept.
Medard, škof, 8. jun.
Mehtilda, dev., 10. apr.
Melanij, škof, 6. jan.
Melhijad, papež, muč., 10. dec.
Melhior, kralj, 6. jan.
Metod (in Ciril), slov. apost., 5. jul.
Mihael, nadangel, 29. sept.( njegova
prikazen, 8. maja. Miklavž glej Nikolaj. Milan glej Emilijan, Milena glej Emilijana. Milica glej Emilija. Milka glej Ljudmila. Mirko glej Friderik. Miro, škof, 8. avg. Miroslav glej Friderik. Miroslava glej Irena. Modest, škof krški, 31. marca. Mohor (in Fortunat), muč., 12. jul. Monika, vdova, 4. maja.
M.
Nabor (in Feliks), muč., 12. jul. Narcis, škof, 29. okt. Natalija (Božena), muč., 27. jul. Natalija, spozn., 1. dec. Nazarij, muč., 12. jun. Nerej (in Ahilej), muč., 12. maja. Neža, dev., muč,, 21. jan. Neža Praška, 2. marca. Neža, dev., 20. apr. Nikolaj (in tov.), muč., 9. jul. Nikolaj ToL, spozn., 10. sept. Nikolaj (Miklavž), škof, 6. dec. Nikomed, muč., 15. sept. Norbert, škof, 6. jun. Notburga, dev., 13. sept.
O.
Obglavljenje Jan. Krst., 29. avg. Obiskanje Marijino, 2. jul. Očiščevanje Marijino, 2. febr. Odilo, opat, 1. jan. Odon, opat, 18. nov. Odorik (Roger in Egidij), 28. jan.
Ognjeslav glej Ignacij. Olga, 11. jul. Onezim, muč., 16. febr. Orest, muč., 9. nov. Oskar, škof, 3. febr. Otilija, dev., 13. dec. Otmar, opat, 16. nov. Oznanjenje Marijino, 25. marca, Ožbolt, kralj, muč., 5. avg.
9.
Pankracij, muč., 12. maja. Pantaleon, muč,, 27. jul, Pashal, spozn., 17. maja. Pastor, spozn., 26. jul. Patricij (Patrik), škof, 17. marca. Pavel, prvi pušč., 10. jan. Pavel od Križa, spozn., 28. apr. Pavel, škof, 7. jun. Pavel (in Janez), muč., 26. jun. Pavel (in Peter), apost., 29. jun.;
njegovo spreobrnjenje, 25. jan. Pavla, vdova, 26. jan. Pavla, dev., muč., 3. jun. Pavlin, oglejski škof, 11, jan. Pavlin Nol., škof, 22. jun. Pavlina, 14. marca. Pavlina, muč., 6. jun. Pavlina, dev., 2. dec. Pavlina, dev., 31. dec. Pelagija, muč., 23. marca. Pelagija, spozn., 17. dec. Peregrin, spozn., 27. apr. Peregrin, spozn.,. 28. jul. Perpetua (in Felicita), m., 6. marca. Peter, škof, 9. jan. Peter Nol., spozn., 31. jan. Peter Dam., škof, c. uč., 23. febr. Peter Kanizij, 27. apr. Peter, muč., 29. apr. Peter Regalat, spozn., 13. maja. Peter Celestin, papež, 19. maja. Peter (in tov.), muč., 2. jun. Peter (in Pavel), apost., 29. jun. Peter Klaver, spozn., 9. sept. Peter Alkantara, spozn., 19. okt. Peter Zlatoslov, cerkv. uč., 4. dec. Peter Fourier, škof, 9. dec. Petra stol (v Rimu), 18. jan. Petra stol (v Antiohiji), 22. febr. Petra vezi, 1, avg. Petronij, škof, 6. sept. Petronila, dev., 31. maja. Pij, papež, 5. maja. Pij, papež, 11. jul. Placid (in tov.), muč., 5. okt. Placida, dev., 11. okt. Platon, menih, 4. apr. Polikarp, škof, muč., 26. jan. Pomočnica kristjanov, 24. maja. Poncijan, papež, muč., 19. nov. Prakseda, dev., 21. jul. Primož (in Felicijan), muč., 9. jun. Priska, dev., muč., 18. jan. Prokopij, spozn., 27. febr, Prot (in Hiacint), muč., 11. sept. Protazij (in Gervazij), muč., 19. jun Pudencijana, dev., 19. maja. Pulherija, dev., 7. jul.
R.
Radegunda, kraljica, 13. avg. Radgand glej Radegunda. Radovan glej Hilarij. Rafael, nadangel, 24. okt. Rajmund Penjaforški, 23. jan. Rajmund, spozn., 31. avg. Rane sv. Frančiška, 17. sept. Regina, dev., muč., 7. sept. Remigij, škof, 1. okt. Rihard, kralj, 7. febr. Rihard, škof, 3. apr, Robert, opat, 29. apr. Robert, opat, 7. jun. Roderik, muč., 13. marca. Roger (Egidij in Odorik), 28. jan. Rojstvo Marijino, 8. sept. Rok, spozn., 16. avg. Roman, opat, 28. febr. Roman, muč., 9. avg. Romana, dev., 23. febr. Romuald, opat, 7. febr. Roza Limanska, dev., 30. avg. Rozalija, dev., 4. sept. Rozina, vdova, 13. marca. Roženvenska Kraljica, prvo nedeljo v oktobru. Rudolf, muč., 17. apr. Rudolf, škof, 26. jun. Rudolf (in tov.), muč., 27. jul. Rupert, škof, 27. marca.
S.
Saba (Sava), muč., 12. apr. Saba, opat, 5. dec. Sabina, muč., 29. avg. Sadot, škof (in tov.), m., 20. febr. Šaloma Mar., 22. okt. Salvator, spozn., 18. marca. Saturnin, muč., 29. nov. Savin, muč., 11. jul. Sebastijan (in Fabijan), m., 20. jan. Sekunda, dev., muč., 10. jul. Senen (in Abdon), muč., 30. jul. Serafin, spozn., 12. okt. Serapion, škof, 21. marca. Sergij, muč., 7. okt. Servacij, škof, 13. maja. Severin, opat, 8. jan. Severin, škof, 23. okt. Severin, škof, 21. dec. Sholastika, dev., 10. febr. Sibila, dev., 17. avg. Sidonij (Zdenko), škof, 23. avg. Sigmund (Žiga), 11. maja. Sikst, papež, 28. marca. Sikst, papež, 6. aprila. Sikst, papež, 6. avg. Silverij, papež, 20. jun. Silvester, opat, 26. nov. Silvester, papež, 31. dec. Simeon, škof, muč., 18. febr. Simeon, muč., 24. marca. Simeon, škof, 21. apr. Simeon, starček, 8. okt. Simforijan (in Klavdij), m., 8. nov. Simforoza, muč., 18. jul. Simon (in Juda), apost., 28. okt.
Simplicij, papež, 2. marca. Slavka, Slavko glej Alojzij. Smaragd (Cirijak in Larg), muč., 8. avg.
Snežnica Marija, 5. avg. Sofronij, škof, 11. marca. Sonja glej Zofija. Soter (in Gaj), pap., m., 22. apr. Sotera, dev., muč., 10. febr. Spiridion (Dušan), opat, 14. dec. Spočetje brezmadežno, 8. dec. Spomin sv. Pavla, 30. jun. Srečko glej Feliks. Stanislav (Stanko, Stana), škof,
muč., 7. maja. Stanislav Kostka, spozn., 13. nov. Suzana, dev. (in Tiburcij), mučil. avg.
S
Šaša glej Aleksander. Špela glej Elizabeta. Štefan, opat, 17. apr. Štefan, papež, muč., 2. avg. Štefan, kralj ogrski, 2. sept. Štefan, prvi mučenec, 26. dec.; najdenje njegovo, 3. avg.
T.
Tacijan (in Hilarij), m., 15. marca. Tarbula, dev., muč., 22. apr. Tarzicij, muč., 15. avg. Tarzila, dev., 24. dec. Tekla, dev., muč., 23. sept. Telesfor, papež, muč., 5. jan. Teobald, pušč., 1. jul. Teodor (Božidar), spozn., 7. jan. Teodor, muč., 15. apr. Teodor, muč., 9. nov. Teodora, muč., 13. marca. Teodozija, dev., 2. apr. Teofil (Bogoljub), muč., 8. jan. Teotim (in tov.), muč., 18. dec. Terezija, dev., 15. okt. Tiburcij (in tov.), muč., 14. apr. Tiburcij (in Suzana), muč., 11. avg, Ticijan, škof, 3. marca. Tilen glej Egidij. Timotej, škof, 24. jan. Timotej, muč., 22. avg. Tit, škof, 4. jan.
Tomaž Akvinski, spozn., cerkv. uč.,
7. marca. Tomaž Tol., muč., 9. apr. Tomaž Vilan., škof, 22. sept. Tomaž, škof, 3. okt. Tomaž, apostol, 21. dec. Tomaž, škof, muč., 29. dec. Trifon, muč., 10. nov.
O.
Ubald, škof, 16. maja. Udalrik glej Urh. Urban, papež, 25. maja. Urban, škof, 7. dec. Urban, papež, 19. dec. Urh, škof, 4. jul.
Uršula (in tov.), dev., m., 21. okt.
V.
Valburga, dev., 25. febr. Valentin (Zdravko), škof, 7. jan. Valentin, muč., 14. febr. Valentina, dev., 25. jul. Valerija, muč., 5. jun. Valerijan (in tov.), muč., 14. apr. Valerijan, spozn., 12. sept. Vekoslav glej Alojzij. Venancij, škof, muč., 1. apr. Venancij, muč., 18. maja. Venčeslav, kralj, 28. sept. Vendelin, spozn., 20. okt. Venefrida, dev., muč., 3. nov. Vera glej Fides. Veronika, dev., 13. jan. Veronika Jul., dev., 9. jul. Veselko glej Gavdioz. Vid, muč., 15. jun. Vigilij, škof, muč., 26. jan. Vika glej Hedviga. Viktor (Zmagoslav), spozn., 26. febr. Viktor, muč., 10. marca. Viktor, muč., 12. apr. Viktor, muč., 28. jul. Viktor, škof, 23. avg. Viktorija, dev., muč., 11. febr. Viktorija, muč., 17. nov. Viktorija, dev., muč., 23. dec. Viktorin, muč., 25. febr. Viktorin, škof, muč., 3. nov. Vilibald, škof, 7. jul. Vilibrord, škof, 7. nov. Viljem, papež, 10. febr. Viljem, opat, 6. apr. Viljem, škof, 8. jun. • Viljem, opat, 25. jun. Vincencij (Vinko), muč., 22. jan. Vincencij Fer., spozn., 5. apr. Vincencij Pavi., spozn., 19. jul. Virgilij, muč., 13. sept. Virgilij, škof, 27. nov. Vital, muč., 28. apr. Vital, muč., 4. nov. Vivina, dev., 17. dec. Vladimir, kralj, 15. jul. Vnebovzetje Marijino, 15. avg. Vojslava, dev., 27. maja. Vojteh (Adalbert), žkof, 23. apr. Volbenk (Vblfgang), škof, 31. okt.
Z.
Zaroka Marijina, 23. jan. Zdenko glej Sidonij, Filip. Zdravko glej Valentin. Zefirin, papež, 26. avg. Zlata glej Avrea. Zmagoslav glej Viktor. Zofija, 15. maja.
Zofija (in tov.), muč., 18. sept. Zofija, vdova, 30. sept. Zofronij, škof, 11. marca.
t.
Žalostna Mati božja, petek po tihi nedelji in tretjo nedeljo v sept. Željko glej Deziderij. Žiga glej Sigmund.
Kolednik.
»Malo govoriti, veliko storiti, vse pretrpeti.«	Slomšek.
Zdi se, da bi se nobeno drugo geslo ne podalo tako dobro za letošnje koledovanje kakor zgoraj napisano Slomškovo. Letos (1927) je namreč zadnje leto, kosteMohor-jani prejeli knjige s Prevalj. Mohorjeva družba se je preselila v središče slovenskega ozemlja — v Celje. Ob tem dogodku, ki je prav gotovo velike važnosti za Družbo in njen nadaljnji razvoj in zato pomemben za naš narod, ustreže kolednik brez dvoma vsem članom, če jim opiše kratko zgodovino naše književne Družbe. Spoznali boste, da je bila njena pot res taka, kakor jo je očrtal Slomšek: molk, tiho delo, vztrajno potrpljenje. Vesela in bridka je ta njena pot, in najdaljša je izmed pod, kar jih je hodilo katerokoli književno društvo v Sloveniji: od prvotne ustanovitve je letos preteklo 76 let, od preureditve pa 67 let. Edino Srbska Matica v Novem Sadu jo v naši kraljevini prekaša; letos je namreč obhajala stoletnico svojega obstoja.
Ustanovitev Družbe.
Ko je bil Slomšek, ta veliki Slovenec, ta mož božji, še v Celovcu kot mlad duhovnik v bogoslovnici za spirituala, je že zasnoval »Slovstveno društvo«, ki se je shajalo v hiši profesorja Ahaclja. Bolelo ga je, da so Slovenci imeli v materinščini pisanih tako malo knjig, in na vso moč se je trudil in razmišljal, kako bi pomagal. Ta misel in skrb je šla z njim v Št. Andraž, kamor je bil pozvan za kanonika. Nič več ni mogel strpeti in sklenil je, da ustanovi »Društvo za izdajanje dobrih slovenskih
Koledar 1928.
knjig«. Sestavil je pravila in jih poslal v Ljubljano ilirski vladi, da bi jih potrdila. Toda nemška vlada je Slomškovo prošnjo oholo odklonila (1. 1845). Slovenec je bil še tlačan, ni bil gosposki narod, bil je narod komaj druge vrste in zato nemškim poglavarjem ni šlo v glavo, čemu bi bile Slovencem knjige. Slomška je bolel ta krivični odlok, stri ga ni. Njegova vroča želja je gorela v srcu dalje, njegov bistri um je jasno gledal v bodočnost in spoznal: dokler narod nima lastnega slovstva, lastnih knjig, dotlej je uboga Pepelčica med drugimi narodi, dotlej je širjenje izobrazbe med najširše sloje ljudstva nemogoče. Na Veliko noč 1851 je Slomšek pozval mladega A. Einspielerja k sebi v Št. Andraž in ga iskreno nagovarjal, naj ustanovi slovensko književno društvo, ki mu »hoče tudi sam (tedaj je bil že škof) pomagati na vso moč z besedo in dejanjem, s peresom in denarjem.« A. Ein-spieler, celovški kaplan, je 27. julija istega leta res razposlal vabila na vse kraje za ustanovitev takega društva. Njegovemu povabilu se je odzvalo duhovsko in svetno izobraženstvo z velikim navdušenjem. Društva poseben pečat je bil, da ni bilo pokrajinsko — samo koroško —, bilo je vseslovensko. Zato so bili odborniki iz vseh pokrajin: za Koroško, Goriško, Primorsko, Kranjsko in Štajersko — za vsako po dva. Sestavili so pravila in jih predložili vladi, ki je bila teckj po revoluciji 1. 1848 vse bolj ponižna in se ustanovitvi društva ni več upirala.	'
Leta 1852 so že izšle prve knjige. Društvo, ki se je spočetka prav ugodno razvijalo, je pa začelo hirati in je 1859 prenehalo;
3
imelo je le še 263 članov. Toda podjetni celovški Slovenci niso obupali. Že 24. maja 1. 1860 so imeli novo književno »Družbo sv. Mohorja« in zanjo 1116 članov, ki so narastli v desetih letih na 15.831 članov.
Boj za lastno tiskarno. Mohorjev dom.
Ob tolikem številu članov bi se bilo pač izplačalo, da bi Družba imela že lastno tiskarno. Večkrat je prosila za koncesijo; toda Nemci so stanovitno vse prošnje odklanjali, ker slovenske tiskarne v Celovcu niso marali. Šele deželni glavar Češki je bil tako odločen mož, da se je uprl celovškim Nemcem in leta 1871 dovolil Družbi lastno tiskarno. Poslej pa je članstvo naraščalo od leta do leta. Leta 1890 je imela Družba že 46.042 članov. Skromna tiskarna je bila premajhna, knjige so se zakesne-vale, člani so zaradi tega godrnjali. Družba je iskala selišča, da si zgradi nov dom. Kupila je neko staro hišo s stavbiščem za 48.000 kron in začela zidati Mohorjev doni naVetrinjskemobmestju; 1.1894, 27. aprila, je bil novi dom dograjen in blagoslovljen. Z lastno, moderno urejeno tiskarno pod llastno streho so bili dani vsi pogoji, da se Družba še bolj razvije, da postane res prava ljudska matica za vse slovenstvo. In tako je tudi bilo. Zakaj 1. 1900 je bilo v Družbi že 78.000 članov.
Zlata doba Družbe.
Pa bi kdo sodil, da je bila ta številka le slučajna. Ni bila. Najboljši dokaz za to je stalnost te številke, ki se spreminja skozi desetletje samo za nekaj stotin. Po 14 letih (1. 1914) izkazuje Koledar 78.271 članov.
Vprašamo, kaj je Družbi ohranilo to častno število članstva?
Vzrokov je bilo več.
Mohorjeva dražba je bila zgrajena kot cerkvena bratovščina na verskem temelju. Narod, ki je tako živo prešinjen od krščanstva, kot je slovenski, je po svojem verskem čustvovanju cenil to dobrino Družbe, jo vzljubil in pri njej vztrajal.
Mohorjeva družba je bila že s prvim osnutkom — vseslovenska. V niej ni bilo ne Štajercev, ne Kranjcev, ne Korošcev, ne Primorcev — bili so samo Slovenci. Vprav v tej dobi je slovenski narod zorel, narodna zavest je iskala za avstrijski in zunanji svet tudi v tako številnem članstvu mohorjanov izraza in prič, da slovenstvo
živi in se svojega življenja zaveda. Zato je bilo mnogo v Družbi članov, ki so bili sicer liberalnih nazorov, pa so kot Slovenci hoteli biti skupno z ljudstvom in tudi s svojim članstvom povečati pričevanje o bivanju in kulturnem razvoju vseh Slovencev.
Družba je bila ponos tudi zanje!
Družba je bila nepolitična in baš zato ni odbijala nikogar. Zagovarjala in branila je povsod v^ro in nravnost, nikdar pa ni napadala, nikdar se usužnjila katerikoli politični stranki. Zato je imela tudi sotrud-nike, ki so bili pristaši različnih političnih struj in strank.
Vprav v to dobo spadajo tudi dela, ki so odlika Mohorjeve družbe, ki so pravi slovenski monument: Zgodbe sv. pisma od dr. Fr. Lampeta in dr. J. Kreka, pa Zgodovina slovenskega naroda od dr. J. Grudna. Razen teh dveh del so pa izhajali pri Družbi leposlovni spisi izpod peres naših dobrih in najboljših leposlovcev, ki so bili: Cankar, Detela, Medved, Meško, Pregelj, Finžgar, Gangl, Šorli, Vošnjak, Zbašnik in še vse polno drugih. Poljudno znanstvo: (Tavčarjev) Slovenski pravnik, Umna živinoreja (Dularjeva), Čebelarstvo, Kletarstvo, Alja?eva Slovenska pesmarica — vsa ta in še druga dela, ki so izšla pri Mohorjevi, so strokovno za svojo dobo na višku.
In če še pomislimo, da je Družba dajala za skromno članarino 2 kron kar po šest obsežnih knjig, razumemo, zakaj je število njenih članov leta 1917 doseglo ogromno številko: 90.512 in da je bila zanjo od 1900 do 1918 zares zlata doba.
Bridka preskušnja.
Ob koncu svetovne vojne, ob razsulu Avstrije, z raztrganjem Slovenije pa so zadeli Mohorjevo strašni udarci. Ne vzdihuje brez povoda njen tedanji tajnik prof. J. Hutter v Koledarjevem Glasniku 1. 1921: »Letos pomenja število članov ustrašljivo nazadovanje — za 46.904 člane. Še nekaj takih let in Mohorjeve družbe ni več.«
Tako blizu je ta doba, in vendar skoro pozabljena. Še več: celo tedaj je šla mimo nas vse premalo opažena. Zato se pomu-dimo pri njej vsaj letos.
V neposredni povojni dobi so nas zagrnili dogodki kot povodenj in kar ni bilo časa, da bi se bili skrbno ukvarjali s kulturnimi vprašanji. Porajali so se »novi svetovi« — nove države, nove razmere; vprav
mi Slovenci smo bili, ki smo uprli oči proti jugu v svojo novo bodočnost, v resnično državljansko in narodno življenje. Dogodki so pobijali drug drugega, tako so drevili mimo nas; stare vezi so pokale in se rušile, poganjalo je vsepovsod čisto novo gospodarsko, politično in državno življenje. Ni čuda, da se je v takem vrvežu zanimanje za knjigo ohladilo — ne samo pri nas, drugod prav tako. Dnevni dogodki so zajeli vsa srca, begotne novice časopisja so bile edina duševna hrana. Je li kaj čuda, če se je zanimanje tudi za Mohorjevo ohladilo?
temu se je pridružil še tretji udarec za Mohorjevo: Boji za Koroško.
Že 1. 1918 ni mogla Mohorjeva pravočasno razposlati knjig. Ogromne množice vojaštva, ki so se vračale z vojske, so potrebovale vse vlake zase. Nato je nastal še bpj med Avstrijci in Jugoslovani za slovensko Koroško pozimi in na pomlad 1919, Torišče vojskovanja je pripravljenim knjigam zapiralo vsako pot v svet. Tudi je avstrijska vlada zahtevala knjige v ponovno cenzuro in s tem odpošiljatev knjig vnovič zadržala. Meseca maja pa je nemško
Ziljankc.
Med vojno je bilo tudi denarja kot listja. Vojaki po frontah in v zaledju so želeli čtiva, svojci so radi kupovali in naročali knjig, da so ustregli željam sinov in očetov. Po razsulu pa se je obrnila vsa pozornost drugam, knjiga je bila pozabljena.
Zaeno so kot Slovenijo sploh zadeli Mohorjevo hudi udarci s smrtjo najboljših sotrudnikov: umrl je Krek, umrl Cankar, umrl Gruden, Zore pa tako obolel, da ni mogel nadaljevati »Življenja svetnikov«. Mnogo mladih delavcev, ki bi bili šli v družino mohorskih sotrudnikov, je padlo v vojni, mnogo drugih izobražencev pa je bilo tako zaposlenih z drugim delom, da niso utegnili prijeti za pero, mnogo pa se jih še ni vrnilo iz raznih ujetništev. K vsemu
vojaško poveljstvo ustavilo vse delo v Mohorjevi tiskarni in jo proglasilo za vojaško tiskarno. Šele ko je v Celovec prikorakala jugoslovanska vojska, je Mohorjeva mogla odposlati knjižni dar svojim članom za leto 1918 — meseca junija 1919!
Koroški Slovenci in Družba so se od-dehnili, češ, poslej bomo varni in redni obrat se bo vršil nemoteno dalje, da dohiti, kar je bilo zamujenega. Toda prišel je še najhujši udarec:
Beg iz Celovca.
Proti koncu junija opozorijo oblastva, posebno še navdušeni narodnjak general Maister, naj se Družba hitro umakne iz Celovca, ker ni tam več varna. V enem
tednu so bili vsi stroji demontirani, knjižne zaloge v zabojih in jugoslovanska vojska je dala vojake in vlake, da se je beg izvršil čim. hitreje. Kam? To je bilo prevažno vprašanje, ki ga ni bilo lehko rešiti. Zmagala je misel: Ostanimo kar blizu meje. Razmere se bodo ustalile in potem nam bo spet mogoče nazaj v Celovec. In zato se je Družba s tiskarno ustavila na Prevaljah, se naselila v lesenih barakah, ki jih je morala prirediti za zasilno tiskarno in knjigoveznico. Šele decembra 1919 je začela spet obratovati. Kajpak so se morale knjige spet zakesniti — in tudi naročnina je poskočila od 2 na 10 kron. Ljudje pa se niso mogli sprijazniti z mislijo, da cena krone pada. Prodajati so znali po novi valuti, kupovati še ne. In tako je prišel usoden padec pri številu članov — za 16.000 v letu 1920. Tega leta pa se je pridružil še zadnji udarec za vse slovenstvo — in za Korošico Družbo še prav poseben: Koroški plebiscit 10. oktobra 1920 je bil za Slovence porazen, povrat Družbe v Celovec nemogoč.
Biti ali ne biti?
Za Družbo se je res pojavilo vprašanje: Ali biti — ali ne biti? Povratek v Celovec je bil nemogoč, obstanek na prevaljah za trajno izključen, odborniki raztreseni po vsej Sloveniji, goriški Slovenci niso mogli dobiti knjig, in če so jih dobili, so bili zaradi njih preganjani; iste težave so bile na Koroškem. Družbeno imetje (hiše) so bile brezplodne in vse zasedene po strankah in uradih, gotovine Družba ni imela, ker so ji udarci in selitev zadnjih let vse vzeli. Odbor je stal pred težkimi nalogami:
1.	Izdelati načrt za bodoče književno delovanje Mohorjeve. Družba je bila brez rokopisov in skoro brez sotrudnikov.
2.	Treba je bilo rešiti vprašanje: Ali naj ostane stalno na Prevaljah ali naj se preseli?
3.	Kam naj se preseli?
Prvo nalogo je Družba rešila tako, da je premestila uredništvo v kulturno središče Slovenije — v Ljubljano, izdelala načrt za bodoče izdajanje knjig, kakor je bil že objavljen v Koledarjih zadnjih let, prevzela družinski list »M 1 a d i k o« in osnovala Mohorjevo knjižnico. Lepo prospevanje teh kulturnih podjetij dokazuje, da je odbor zadel pravo pot. Dodati pa moramo na tem mestu še eno stvarno
ugotovitev: Novo uredništvo je sedlo za prazno mizo tedaj, ko bi morali biti rokopisi že pripravljeni za tisk. Ni čuda, če so bile nekatere knjige, za katere se je moral dobiti rokopis kar mimogrede, bolj šibke. Kdor bo bral ta opis tedanjih razmer, bo umel in Družbi oprostil. Zato se Družba nadeja, da bo devetero letošnjih knjig zadosten dokaz o njenem resnem prizadevanju in o vsestranskem napredku.
Težje je bilo vprašanje: Ali naj ostane Družba na Prevaljah ali naj gre drugam? Obratovanje tiskarne je pokazalo, da tako podjetje ne more drugod uspešno delovati razen v mestu. Zakaj? — Težko je dobiti dobro osobje. Spretni stavci in strojniki so redoma že družinski očetje. Kako naj bi bili na Prevaljah, kjer ni srednjih šol? Vsak se je zaradi tega Prevalj bal. Na Prevaljah ni plina, elektrika je nezanesljiva, tiskarna in knjigoveznica ne dobi dela za one tedne, ko domače delo poteče. Razdalja od uredništva do tiskarne je prevelika, urejevanje po pošti je zamudno in otežkočeno, za od-borove seje je kraj zaradi oddaljenosti silno neprikladen. Če se je v tiskarni kaj pokvarilo, niso mogle nuditi Prevalje strokovnjaka, ki bi bil okvaro popravil, Drago osobje se je moralo naročati iz Ljubljane, Gradca, Dunaja, troški so bili izredno veliki, delo je zastajalo. Vse te skušnje so dokazale, da je bivanje na Prevaljah nevzdržno. Odbor je v dolgih sejah do naj-podrobnejših malenkosti vsa ta vprašanja pretresal in končno sklenil: Družba se mora preseliti.
In kam? Tudi to vprašanje je bilo težko. Da tak obrat ne sme na deželo ali v majhno mestece, so zadostno dokazale Prevalje. V poštev je bilo vzeti v Sloveniji le tri mesta: Ljubljano, Maribor in Celje. Par let je preteklo, preden se je odbor odločil. Posvetoval se je med seboj, popraše-val na levo in desno prijatelje Družbe, dokler ni zmagal sklep: Družba naj se preseli v Celje. Važno je, da poudarimo ob tej priliki glavne nagibe, ki so jo privedli do tega sklepa.
Prvi nagib je bil: Celje je zemljepisno središče Slovenije. Tja torej najbolj spada vseslovenska knjižna družba. Ker je Mohorjeva po svojem prvotnem programu, ki ga je začrtal Slomšek, — »Društvo, ki se s politiko na noben način ne bode pečalo, tudi nikoli časopisov, ki bi v politiko
segali, na svetlo dajalo«, torej zgolj kulturna družba, se je zdelo odboru, da je najbolj prav, če je od obeh političnih središč v Sloveniji — od Ljubljane in Maribora — odmaknjena in gre v tiho in lepo Celje, ki ima vse pogoje za točno tiskarsko obratovanje (plin in elektriko) in zaeno izvrstne šole — tudi srednje — za otroke uslužbencev.
Drugi nagib je bila izrečna želja Korošcev, naj bi Mohorjeva ne šla predaleč od njih. Saj je bila njih duševna matica toliko desetletij in bodo še nadalje potrebovali duševne hrane od nje. Seveda bi najrajši imeli, da bi se vrnila v Celovec, ko bi bilo ob sedanjih razmerah mogoče.
Ker se je celo v javnosti pisalo, češ, Mohorjeva naj se vrne v Celovec, ugotavljamo ob takih nasvetih samo tole: Ali tisti svetovavci res ne vedo, da je treba plačati visoko carino za vsako slovensko knjigo, ki se natisne v tujini? Ali ne vedo, da bi bilo nemogoče zaposliti jugoslovanske delavce v Avstriji? (Kako je s stavci, ki ne znajo jezika, ki v njem stavijo, ve vsak.) Že samo ta dva vzroka poleg neštetih majhnih drugih ovir zadostno pričata, da bi bil povratek v Celovec tudi ob najboljših političnih razmerah samomor Družbe.
To so bili glavni nagibi, ki so odbor vodili, da je v seji 22. junija 1926, ki je bila v Celju, sklenil preseliti tiskarno s P r e -valj v Celje.
Razočaranje.
Še malo ni mislil odbor na to, kar se je zgodilo po sklepu, da se Mohorjeva družba, ko ji ni bilo več obstanka na Prevaljah in je bil povrat v Celovec izključen, preseli za stalno v Celie. Če so celovški Nemci dolgo odklanjali Družbi tiskarsko koncesijo, razumemo, če je Družba ob prevratu morala bežati iz Nemške Avstrije, je razlag-
ljivo, če po izgubljenem plebiscitu ni mogla nazaj na Koroško, je jasno. Da so pa nekateri sinovi slovenske zemlje to svojo staro, za ljudsko prosveto in za slovenstvo tako zaslužno mater — odklonili, ko je kot begunka prosila primerne strehe v Sloveniji, je neumljivo. Ko je Mohorjeva družba želela prenesti svoj obrat v Celje, jo je javnost na neokusen način hotela zaplesti v politične strankarske boje. Hudi napadi, neosnovani očitki so jo zadevali, da je postala na umeten način politična zadeva, ki je segala do ministrstev in celo čez meje naše države! Odbor je s trajnim molkom odklanjal vsako vmešavanje Družbe v politiko in prebolel tudi ta udarec.
Danes ima zadruga »Mohorjeva tiskarna« svoj dom v Celju, kjer se bodo tiskale knjige Mohorjeve družbe, in za leto 1928 jih dobite člani že iz Celja.
Ta na kratko očrtana pot Mohorjeve družbe dokazuje, da je bila res vedno zvesta geslu svojega očeta — Slomška: Molk — brez praznega hrupa, nesebično delo za narod in vztrajno potrpljenje ob težkih udarcih! To troje jo je vodilo skozi vsa desetletja.
Danes je v sredini Slovenije in hoče biti prav tako kot je bila za vse — v domovini bivajoče in po svetu raztresene Slovence — vedno živa vez. Danes je v Celju, kjer so nekdaj bivali mogočni Celjani, ki so kot knezi na slovenski zemlji že slutili jugoslovansko mogočno bodočnost in zanjo tudi delali. Družba sv. Mohorja bo z vso nesebičnostjo delovala po dosedanjih načelih tudi v bodočnosti: Zvesta bo praporu katoliške vere, zvesta bo slovenstvu, zvesta vzoru naše skupne jugoslovanske države. Zato, kdior katoličan, kdor Slovenec in Jugoslovan — vsak bodi član naše ljudske kulturne matice:
Družbe sv. Mohorja.

Zdaj blešče se naši grički...
Zdaj blešče se naši grički rdeče, modro in rumeno, zdaj pojo pod trsi črički pesem grozdju posvečeno.
Sladke jagode zorijo, zlata kri jim v žilah teče, iz goric, ki v solncu spijo, vetri sopejo šumeče.
Kar nadihalo poletje . sanj opojnih je in vročih, vse izpremenijo v petje v srcih se plapolajočih.

Od podložnika do državljana.
Razmišljanje ob desetletnici majske deklaracije. — I. D o 1 e n e c.
Pred 22 leti je umrl v Novem mestu pisatelj Janez Trdina v lepi starosti 75 let. Mož je bil Gorenjec po rodu; rodil se je v Mengšu 29. maja 1830, torej natančno 87 let poprej, preden se je v Jugoslovanskem klubu na Dunaju sprožila misel majske deklaracije. Vreden je bil imena »trdina«. Če bi iskali Slovenci moža, ki je bil res trd, neizprosen, mož jeklen, kadar je bilo braniti časti in pravde svojemu narodu, bi malokoga mogli postaviti ob stran Trdini. Radi svoje neupogljivosti v narodnem oziru se je odrekel službi in nevesti v Varaž-dinu, kakor nam lepo pripoveduje v knjigi: »Bahovi huzarji in Iliri«. Ta veliki rodoljub je napisal v svojem šestinšestdesetem letu dne 28. marca 1896 tele besede:
»Kadar se prav živo zamislim v neizmerne napredke in uspehe, ki so jih v malo desetletjih dosegli Slovenci in vsi njihovi bratje, me prevzame tako neznansko veselje, da začnem vriskati ter prepevati in se mi zdi, ko se čutim tako čilega, lahkega in bodrega, da se mi je povrnila zelena mladost.«
Kdor le nekoliko pozna zgodovino slovenskega naroda nekaj desetletij nazaj, bo moral Trdini pritrditi. Trdina se je rodil pred pičlimi sto leti. Takrat Slovenci nismo imeli nobenega časopisja (1. 1922 pa smo jih imeli že 141!), nobenega društva ali družbe za izdajanje knjig v večjem obsegu in večjem številu. Živel je že mojster naše pesmi Prešeren, ki je pa, v širši javnosti nepoznan in nepriznan, moral znaten del svojih pesmi objaviti v nemških listih. Absolutistične vlade niso poznale svobode tiska in ne svobode združevanja. Trdina je bil v 13. letu starosti, ko se je Slovencem po mnogih brezuspešnih prošnjah dovolilo izdajati takrat edini časnik: »Kmetijske in rokodelske Novice«. Izobraževalnih društev nismo imeli in jih tudi nismo smeli imeti, enako ne telovadnih, gospodarskih in stanovskih, da o političnih niti ne govorimo. Ljudstvo je bilo po ogromni večini nepismeno, mesta nemška ali nemškutarska, višje uradništvo tujerodno ali narodu odtujeno. Če dostavimo še to, da nismo imeli niti še skupnega imena, da nismo bili Slovenci, ampak Kranjci, Štajerci in Korošci, da nismo pisali enotnega jezika in da se je šele polagoma ustvarila zavest, kdo vse spada pod pojem »Slovenec«, smo pač v najglavnej-ših obrisih označili naš narodni položaj ob
času Trdinovih mladih leti Bili smo v zasebnem življenju narod hlapcev in kmetov, v državnem življenju pa narod podložnikov, ki ni imel besede pri tem, kako mu vladajo. V sličnem položaju so bili tudi drugi avstrijski narodi, a s to razliko, da so n. pr. Nemci imeli na prestolu, na ministrskih stolčkih in na vseh uradniških mestih od najnižjih do najvišjih uradnikov svoje ljudi, dočim si Slovenci kaj takega nismo upali niti zahtevati. Če bi bil kdo takrat rekel: »Iz te nezavedne množice, ki še skupnega imena nima, ki je skoro brez slovstva in brez organizacije, se bodo v nekaj desetletjih rodili ministri, ki bodo v ministrskem svetu kot Slovenci zastopali ta narod, se bodo rodili vseučiliški profesorji, ki bodo poučevali na najvišjem slovenskem znanstvenem zavodu; ime tega naroda bo znano vsemu svetu, ker bo blestelo v nazivu države SHS,« — bi ga bili pač vsi pomilovali kot sanjača, ki zida gradove v oblake in pripoveduje lahko-vernežem pravljice iz devete dežele.
In vendar se je vse to zgodilo! Danes smatramo za krivico, storjeno slovenskemu narodu, če kdaj nismo zastopani v vladi. Vprašanje, ki si ga hočemo danes staviti, se glasi: Kateri činitelji so povzročili, da smo postali Slovenci iz brezimne množice hlapcev in kmetov narod, čigar sinovi so ne samo upravičeni, da vodijo kot najvišji svetni in cerkveni dostojanstveniki življenje in usodo svojega naroda, ampak ki to tudi naravnost zahtevajo kot nekaj, kar nam gre kot samo po sebi umevno in česar nam ne sme nikdo kratiti? Z drugimi besedami: Kako smo postali Slovenci iz podložnikov, ki jim vladajo drugi, državljani, ki se vladajo sami?
Trdina je doživel dva dogodka, ki sta vplivala na speči slovenski narod kakor pomladno solnce na mrtvo naravo: revolucijo 1. 1848, ki je dala Avstriji prvo ustavo in z njo svobodo tiska in združevanja, čeprav samo začasno, za kratko dobo, in leto 1867, ki je dalo avstrijskim narodom ustavo za stalno, dokler pač država ni razpadla, torej za dobrega pol stoletja. V teh dobrih petdesetih ali — če računamo visoko — sedemdesetih letih se je slovenski narod razvil neprimerno bolj nego poprej v pol tisočletja. Ustava je imela svoje velike hibe, toda dala je našemu narodu nekaj, kar je bilo zanj najdalekosežnejšega po-
mena: dala mu je možnost, da razvije svoj jezik, svoje slovstvo in svojo narodno zavest; dovolila mu je s svobodo združevanja, da so se razmetani drobci naroda pričeli združevati v organizacije in da so pri tem čudeč se spoznali veliko resnico, ki je doslej skoro niso mogli niti slutiti: kako silna moč je namreč organizacija in kako raste v družbi ljudi, ki imajo iste smotre, posamezniku moč, samozavest, pogum in podjetnost. Ljudsko šolstvo je pregnalo nepismenost, tako da smo imeli 1. 1910 med mladino od 10. do 20. leta samo 3-3% analfabetov (t. j. od sto ljudi jih je znalo dobrih 96 brati in pisati, od tisoč pa 967). Železnice, ki so se baš pred dobrimi sto leti pričele graditi (1. 1925 smo praznovali stoletnico prve železnice!), so v zvezi s tiskom močno zbližale narode med seboj. Slovenec se je primerjal z drugimi narodi in se je vprašal, zakaj naj bi bil baš on narod druge vrste, zakaj naj bi ne imel vseh pravic kakor n. pr. Nemci. In naš narod je zavestno in smotreno pričel korakati po poti, ki naj ga privede do popolne enakopravnosti s sosedi. Imel je pri tem srečo, da je imel nekaj sijajnih voditeljev, ki so se čutili z njim popolnoma eno.
Ta pot pa ni bila ne lahka in ne kratka. Pravijo, da ni še nikdar nobena vlada dala oblasti, ki jo je imela, iz rok kar sama od sebe, iz dobre volje. Tudi avstrijski cesarji so dali »svojim« narodom (kakor so jih imenovali) samo toliko pravic, kolikor so jih baš morali, prisiljeni po razmerah. V tem oziru je prav zanimivo zasledovati, kako je vsaka nesrečna vojna bivše Avstrije avstrijskim narodom — koristila. V marcu 1. 1848 je izbruhnila na Dunaju revolucija, v aprilu istega leta so imeli že ustavo! Leta 1851 je cesar ustavo ukinil, a po porazu na Laškem 1. 1859 jo je kmalu zopet dal. Tudi ta druga ustava je bila 1. 1865 ukinjena, a že naslednje leto je prineslo državi zopet poraz na bojišču, ki je imel za posledico trajno ustavo od 1. 1867 dalje.
Največ svobode je pa dala avstrijskim narodom najhujša izmed vseh vojn, svetovna vojna v letih 1914—1918. V tem času smo namreč Slovenci prvikrat zahtevali ne samo od dunajske vlade in od cesarja, ampak tudi od drugih velesil popolnoma samostojno državo skupaj s Srbi in Hrvati, čeprav zaradi umljivih ozirov v okviru habsburške monarhije. To zahtevo smo stavili 30. maja 1917 v dunajskem parlamentu v takozvani majski deklaraciji, ki je torej naš najvažnejši korak na poti od pod-ložnika do državljana.
Ne bom tu ponavljal na dolgo in široko, kako je prišlo do majske deklaracije. Prepričan sem namreč, da so o tem že mnogo brali domala vsi, ki so toliko potrpežljivi, da berejo ta spis. Ugotoviti hočem kratko samo glavna dejstva. (Prim. Čas XX., 172—174!)
30. maja 1917 se je po dobrih treh letih prvikrat zopet sestal dunajski državni zbor, ki že od 13. marca 1914 ni več zboroval. Poslanci južnih Slovanov so bili do tega časa razdeljeni na tri klube: na Slovensko-hrvaški klub, Dalmatinski klub in Narodni klub. Po prizadevanju dr. Kreka so se vsi trije klubi 29. maja 1917 zedinili v Jugoslovanski klub, ki je štel 33 poslancev in si je izbral dr. Korošca za predsednika.
Že v prvi seji novo ustanovljenega kluba dne 29. maja se je sprožila misel, naj ob zo-petni otvoritvi parlamenta takoj v prvi seji podajo Jugoslovani izjavo, v kateri naj zahtevajo samostojno državo skupaj s Srbi in Hrvati. Kdo je stavil ta predlog, se do danes ni posrečilo ugotoviti. Naša javnost je od prvega po-četka pripisovala očetovstvo majske deklaracije dr. Kreku, ki je misel o združitvi južnih Slovanov širil vse življenje. Vendar pa se noben poslanec, s katerimi sem pozneje govoril, ne ve spominjati, kdo bi bil sprožil predlog, naj se poda taka izjava. Zapisnika pa menda o tej seji ni nikakega. Izvolil se je poseben odsek, ki je določil besedilo izjave, katere glavna vsebina je bila že skoro sama po sebi umevna. Saj smo Slovenci sklenili slične izjave že poprej večkrat (1. decembra 1870, 7. in 8. septembra 1902, 19. in 20. oktobra 1912). Dne 30. maja 1917 je prebral dr. Korošec po kratkem uvodu v srbskohrvaškem in slovenskem jeziku naslednjo deklaracijo najprej v srbohrvaščini in nato še v nemščini:
»Podpisani, v Jugoslovanskem klubu združeni poslanci izjavljajo, da zahtevajo na podlagi narodnostnega načela in hrvaškega državnega prava združitev vseh pokrajin monarhije, kjer prebivajo Slovenci, Hrvatje in Srbi, v samostojno, vsakega tujerodnega gospostva prosto. na demokratični podlagi zgrajeno državo pod žezlom habsburško - lotrinške dinastije in da bodo zastavili vse svoje moči za uresničenje te zahteve svojega enotnega naroda. S tem pridržkom se bodo podpisani udeleževali delovanja parlamenta.«
Ta deklaracija je našla v javnosti ogromen odmev, mnogo večji nego so ga politiki sami pričakovali. Posebno važno je bilo, da jo je med prvimi podpisal škof dr. Jeglič in dal
vsemu narodu ne samo sijajen zgled, ampak tudi pobudo, da naj stori isto. Lepo piše o tej zaslugi našega ljubljenega vladike A. G. v Narodnem dnevniku 28. maja 1927, ko pravi, da je deklaracija zasadila smrtni udarec z nekrvavim orožjem monarhiji, ki je umirala na bojnih poljih po lastni krivdi: »In danes je prilika, da damo ,čast, komur čast1 in rečemo: tisto orožje je posvetil vladika dr. Anton Bo-naventura Jeglič, zato je šlo pogumno za njim dvestotisoč Slovencev, zato je imela deklaracija poseben pomen in vpliv pri najvišjih čuvarjih stare monarhije.«
Še večji vpliv pa je imela v inozemstvu. Prišel je konec oktobra 1918, ko se je zahteva, izražena v deklaraciji, uresničila v večjem obsegu, nego se je moglo to izreči pred sedemnajstimi meseci; prišel je nepozabni dan, o katerem pravi Finžgar: »Nekaj pravljičnega je leglo na obraze, resničnost ni bila več resničnost, bila je lepa sanja. Če si srečal sovražnika, se ti je nasmehnil nehote in te je pozdravil.« (Dom in Svet, 1919, str. 246.) Bila je doba naše nekrvave revolucije, ko so se ljudje, ki so se
zavedali važnosti dogodka, med seboj prvikrat, odkar živi slovenski narod, s polno zavestjo o pomenu te besede pozdravljali: »Zdrav, državljan!«
Trdina, o da bi bil ti doživel ta dan!
Nikakor nismo Slovenci še zadovoljni s svojim narodnim položajem. Boli nas ločitev od rojakov na Primorskem in Koroškem. Tudi v naši državi si želimo še marsikaj drugače. Vendar pa imamo pri vseh težavah dvojno mirno zavest: Prva je, da smo Slovenci trdno in nerazdružljivo zedinjeni s Srbi in Hrvati in imamo z njimi lastno, narodno državo, ki hrani v sebi toliko prirodnega bogastva kot nobena druga država v osrednji Evropi, in to bogastvo samo čaka bistrih glav in pridnih rok, da ga dvignejo in ustvarijo vsesplošno blagostanje državljanov SHS. Druga zavest pa je, da smo Slovenci v zadnjem desetletju ogromno napredovali ne le sami v sebi, marveč se je naš ugled tudi v očeh zunanjega sveta silno dvignil, da smo res na varni poti, ki bo privedla prej ali slej vse Slovence iz dobe podložništva v dobo državljanstva,
©
Spomin.
O, dolgo je, kar sem zapustil za zmeraj te, hiša domača, z ljubeznijo tiho in verno spomin se k tebi mi vrača.
In v mislih obiščem pogosto vse one ljubljene kraje in z materjo drago se vrnem v mladosti nezabljene gaje.
V srajčici dolgi, robati zagledam samega sebe; za sivim predivom pri oknu predico zamišljeno — tebe.
Jecljal mi otroku je jezik, okorno beseda začela je klicati: »Mati!« a tvoja ljubezen me je razumela.
Iz bukev sem bral ti starinskih pozimi pasjon in Kempčana, poslušala si me in predla, ponižno v trpljenje vdana.
Ti zarjo si zjutraj budila, ko bila pred njo si pokoncu, in s srpom na polje hitela v pozdrav si nebeškemu soncu.
Kot z žarom obliti so tebi bleščala med žitom se lica, s teboj je molitev visoko pošiljala k Stvarniku ptica.
Trpela, molila, sivela pri delu si leto za letom, prijazna in dobra sirotam,
Hodila po zemlji si tiha, bila si spokornica sveta; in pesem je tvoja iskrena le Njemu bila zapeta.
Srce si razdala otrokom, kot ptica si pelikan bila, da z roso ledeno so tvoja trpeča se lica oblila.
Umrla si s pesmijo nežno, da misliš le nanjo, Marijo, ko zlata se zarja razgrinja in kadar se zvezde bleščijo.
Pri svetem Štefanu^ trudna počivaš, in zame svetišče tvoj grob je ubogi, kjer moje
v prijateljstvu z Bogom in svetom, srce te pogosto poišče.
O, mati, kako bi ljubezni morje neizmerno imelo prostora v tihotni gomili, kjer tvoje srce je strohnelo —
Spletena ti krona iz rož je, ki jih je rodilo trpljenje, in v zlati je slavi nebeški povišano tvoje življenje.
Ob praznovanju tisočstoletnice rojstva sv. Cirila, slovanskega blagovestnika.
Dr. J. D.
Kdor bi bil 1. 827 po Kristusu popotoval po naših krajih, recimo od Tilmenta in izliva Soče gori po dolinah Save in Drave ter jo preko ravnine ob Muri mahnil čez Donavo še više gori proti severu, pod Tatro in v doline Mo-rave, Labe in Vltave, bi bil sicer videl, da prebivajo tod ljudje, ki vsi govore skoro isti jezik in ki se sami imenujejo slavski rod ali Slo-vene; videl bi bil pa tudi, da ošabni sosedje ta narod Slovencev, Čehov, Moravanov ... zaničujejo, zatirajo, na vse strani, na razna tržišča v Italijo, na Nemško, v Francijo, v Britanijo, tru-moma v sužnost odvajajo in pradajajo, tako da so si ti narodi šele tedaj ustvarili besedo za sužnja in jo ohranili do današnjega dne (sužnja še dandanes imenuje Italijan schiavo, Nemec Sklave, Francoz esclave, Anglež slave); videl bi bil v teh krajih res da nekaj krščanskih cerkva, dokaz, da je tudi med ta rod že prodrla krščanska vera; toda videl bi bil tudi, da so to kristjanje le po zunanje, v srcih, v dušah pa še pogani, prav, kakor to lepo izraža Gregorčič;
Pač vrgli so malike z žrtvenikov, iz s r c izruli niso jim malikov, in, dasi krščen že, Slovan ostal po duhu je — pogan...
ker se jim je vera oznanjevala večinoma le v tujem, njim neumljivem jeziku in večkrat s silo in jezo; videl bi bil — z eno besedo, da pokriva neizmerne pokrajine, koder biva slavski rod, še gosta tema nevere in nevednosti; ker rodšenima — z redkimi izjemami — blagovestnikov domačinov, ker mu še nihče ni izumil črk, primernih njegovemu jeziku, in pa ker nima v svojem jeziku pisanih svetih knjig, po katerih bi ga blagovest-niki domačini poučevali v božjih resnicah.
Da, tema nevere in nevednosti, nevolje in nesreče, nesvobode in nespoštovanja je dolgo, dolgo pokrivala širne pokrajine od Adrije do Krkonošev, od Triglava do Urala ... Toda popotnik, ki si v začetku leta 827 po Kr. žalostno potoval od Tilmenta in izliva Soče gori po dolinah Save in Drave in še više iz Prekmurja gori pod Tatro in v doline Morave, Labe in Vltave, kaj si se nenadoma in ves presenečen ozrl proti vzhodu? So li sanje, je resnica? Se
je li res tista grozna tema pretrgala in se prikazal prvi beli pramen na nebu? Kaj pomeni to prvo svitanje? Mar res vzide tudi za slavski rod zarja in za zarjo jutro in za jutrom beli dan?
Res! V začetku 1.827 po Kr. se je v Solunu, za Carigradom največjem mestu vzhodnorim-skega (bizantinskega) cesarstva, rodilo uglednemu, pobožnemu Grku Leonu in njegovi ženi dete — Konstantin so ga pri krstu imenovali —, ob čigar rojstvu so v hišo, dasi grško, prispele iz okolice, ki je bila vsa slovanska, slovanske rojenice in mu prerokovale. Prva je dejala: »Ko doraste v moža, bo ta otrok Slovanom izumil črke in pisavo.« Druga je dejala: »Ko doraste v moža, bo ta otrok prevedel svete knjige iz grškega jezika v jezik slovenski in jih ponese k Slovanom na Moravsko in v Panonijo in Korotan in bo učil slovanske rodove svete knjige čitati.« In tretja je dejala: »Ko doraste v moža, pojde ta otrok — v družbi s svojim starejšim bratom Metodom — kot misijonar med Slovane; govorila bosta Slovanom v njih jeziku, učila njih otroke in izmed njih odbrala in vzgojila duhovnike, in pridobila bosta s svojo ljubeznijo duše Slovanov za krščansko vero.« In so še dalje prerokovale. Prva je dejala: »Pozno se bodo Slovani zavedeli, kaj sta jim bila sveta brata. Prvič se ju bodo spomnili, ko bodo 1. 1863 slavili tisočletnico njiju prihoda na Moravsko in v Panonijo.« In druga je dejala: »Drugič se ju bodo spomnili, ko bodo 1. 1885 slavili tisočletnico smrti Metodove na Velehradu.« In tretja je dejala: »Tretjič se ju bodo spomnili, ko bodo 1. 1927 slavili IlOOletnico rojstva Konstantino-vega (Cirilovega).« Poljubile so dete in odšle ...
Deček Konstantin je bil nenavadno bistre glave. Ko mu je zgodaj umrl oče, je prišel v starosti 14 let na cesarski dvor v Carigradu. Tu je v vedah tako napredoval, da je bil — star nekaj nad 20 let — posvečen v duhovnika in postal kmalu nato učitelj (profesor) modroslovja na visoki šoli carigrajski. Vleklo pa ga je v samoto. Odšel je torej za Metodom, starejšim svojim bratom, na meniško goro Olimp (v Mali Aziji, v bližini rjiesta Bruse), Ondi je ostal več let. Ondi se mu je najbrž prvič porodila misel, da bi izumil pismenke
(črke) za slovanski jezik. Občujoč namreč z menihi vseh raznih narodov vzhoda in videč, da imajo Grki, Armenci, Kopti, Sirci... vsak svojo pisavo in v svojem jeziku spisane oziroma prevedene svete knjige, si je pač mislil: če se je pri teh narodih krščanska vera toliko uspešneje širila in ohranila, ker so imeli svete knjige, zakaj ne bi bilo enako pri Slovanih, sedaj tako zapuščenih in zaničevanih? Začel je torej najprej sestavljati črke (abecedo) za slovanski jezik in res izumil takozvano g 1 a -g o 1 i c o. (Takozvano cirilico so pričeli rabiti šele v 10. stoletju.) Najbrž že tam na Olimpu sta sveta brata tudi že nedeljske evangelije prevedla v slovanski jezik (t. j. v narečje, ki so ga govorili v okolici Soluna). Ko sta spomladi leta 863 sprejela povabilo slovanskega kneza Rastislava in odpotovala kot misijonarja na Moravsko, sta nesla s seboj vsaj eno sveto knjigo, nedeljske evangelije, pisano v glagolici in makedonskem (slovanskem) narečju. V naslednjih letih sta prevod nadaljevala; 1.885 (ko je umrl sv. Metod), je bilo že celo sv. pismo (le z izjemo obeh knjig Makabejcev) prevedeno v slovanski jezik. S tem dejstvom sta sveta brata dvignila dotlej zaničevani rod Slovanov v višino drugih kulturnih narodov vzhoda: Grkov, Egipčanov (Koptov), Armencev, Aramejcev, Sircev, Arabcev, ki so deloma že prej imeli sv. pismo prevedeno v svoj jezik, pa tudi v višino zapadnih narodov, ki jim je takrat še vsem služil latinski prevod in so prevode v svoje narodne jezike (v nemški, francoski, italijanski, španski, angleški. . .) dobili šele mnogo pozneje.
Z izumom slovanske pisave ter s prevodom sv. pisma sta sveta brata postala ustanovitelja slovanske književnosti, slovanske krščanske prosvete. Dotlej odrivane Slovane sta krepko uvrstila med druge izobražene narode Evrope, res, »odločilno sta vplivala na slovansko in sploh na evropsko zgodovino«.
Izvršila sta še tretje važno delo, potrebno za utrditev krščanske prosvete med Slovani: na Moravskem, kakor tudi v Panoniji pri knezu Kocelju, sploh, kjer sta delovala, sta zbirala okrog sebe nadarjene mladeniče ter jih poučevala in vzgajala za svečenike. S tem sta kot prava misijonarja skrbela za domači duhovniški naraščaj, kar je vedno ena poglavitnih skrbi katoliške cerkve.
In kakšnega duha sta bila ta slovanska misijonarja, se najbolj razvidi iz tegale dejstva: Dasi sta videla, kako drugi narodi Slovane kot sužnje kupujejo in prodajajo, nista tega nasilja vračala milo za drago, ampak sta, dobivši od Rastislava in Kocelja v dar 900 sužnjev (pač Nemcev ali Langobardov), vsem podarila svobodo. Tako sta res z zgledom učila, da je krščanska vera vera ljubezni in svobode.
Z Moravskega sta 1. 867 sv. brata potovala — preko naših krajev — v Rim; tu je Konstantin, utrujen in bolehen, vstopil v samostan, privzemši si samostansko ime Ciril. A že dne 14. februarja 1. 869 je ondi umrl. Sv. Metod pa je nadaljeval svoje misijonsko delo med Slo-veni še skozi 16 let, dokler ni tudi on dne 6. aprila 1. 885 na Velehradu sklenil pot svojega svetega življenja.
Prvič se je tam na vzhodu, na slovanskem riebu, z gosto temo zastrtim, nekaj zasvetilo 1. 827; rekli smo, da — ob rojstvu sv. Cirila. Tisti beli pramen je bil res znanivec slovanske zarje. Počasi, počasi je prihajala; vzšlo je tudi solnce, napočil slovanski dan. Letos — prvič po 1100 letih — se s hvaležnostjo spominjamo tistega prvega belega svita iz 1.827 po Kristu.*
* Najtemeljiteje se zdaj poučiš o življenju in delovanju sv. bratov Cirila in Metoda iz knjige: »Slovanska apostola sv. Ciril in Metod.« Spisal dr. Fr. Griveo. V Ljubljani, 1927. Izdalo Apostolstvo sv. Cirila in Metoda. Z 42 slikami. Cena 20 Din.
M
Ko zori pšenično klasje
Ko zori pšenično klasje in kot val šumi čez plan, iz nebes ga solnce gleda z žarkimi očmi ves dan.
»Bog, ti videl si me hlapca, vero trdno kakor grad, skoz nebeška okna zgrnil name blagoslov si zlat.«
Tiho šepeta in poje pesem zrelega polja, in z molitvijo gre mimo kmet pobožnega srca:
Pride noč s srebrnim srpom in nad njivo obstoji,
ko pa zapodi jo zarja, srp ženjici izroči.
Riki-tiki-tavi.
Spisal R u d y a r d K i p 1 i n g , iz izvirnika prevedel J. M.
Čujte zgodbo o veliki bitki, v kateri se je bojeval Riki-tiki-tavi prav sam. Zgodilo se je v veliki poletni hiši na vojaški postaji Segowlee v Indiji. Pomagala mu je krojaška pastirica Dar-zee. Moškatna podgana Čučundra, ki nikoli ne pride v sredo sobe, temveč se vedno plazi ob zidu, mu je pa svetovala; a pravi boj je dokončal Riki-tiki sam.
Riki-tiki-tavi je bil mongus,* po svojem kožuhu in repu precej podoben lisički, po glavi in svojih navadah pa kakor podlasica. Oči in konec njegovega nikdar mirujočega nosa so bili rdečkasti; praskal se je lahko po vsem životu, kjer se mu je zljubilo, z vsako nogo spredaj ali zadaj, kakor je le hotel. Rep je> znal našopiriti, da je bil prav podoben ščetki za steklenice; kadar je pa stopical po visoki travi, tedaj se je glasil njegov bojni krik: »Rik-tik-tiki-tik-ck!«
Nekega poletnega dne ga je vrgla velika povo-denj iz luknje, kjer je živel z očetom in materjo, in ga gnala s seboj po obcestnem jarku, čeprav je brcal in kričal. Oprijel se je šopa trave, ki je priplaval mimo, in se ga držal, dokler se ni onesvestil. Ko se je zavedel, je ležal ves moker in umazan na vročem solncu sredi vrtne steze in je slišal, kako je neki deček rekel: »Mama, mrtev mongus je tukaj. Pogreb mu napravimo!«
* Mongus ali maki spada k družini nekakšnih polopic. Živi na Madagaskarju, prav lahko se udomači. Hrani se od sadežev, pa se loti zlasti kač, ki jim je hud sovražnik.
»Ne,« je odgovorila mati; »rajši ga poberimo in posušimo. Mogoče pa vendar še ni mrtev.« In so ga nesli v hišo, kjer ga je velik možak prijel s palcem in ka-
zalcem in rekel, da ni mrtev, ampak da je samo omamljen. Nato so mongusa zavili v mehko ruto, ga greli, in kmalu je odprl oči in kihnil.
»Nikar!« je dejal veliki mož (bil je to Anglež, ki se je pravkar priselil v poletno hišo); »ne plaši ga, bomo videli, ko j naredi!«
A najbolj težko je prestrašiti mongusa, ker ga je od nosa do repa sama živa radovednost. Geslo vsega monguškega rodu se namreč glasi: »Tekaj naokrog in pozvedi, kaj je novega!« In Riki-tiki je bil zares mongus od nog do glave. Pogledal je mehko ruto in razsodil, da ni dobra; tekal je krog mize, sedel pokonci, si uredil kožuh, se popraskal in skočil dečku na hrbet.
»Nikar se ne boj, Tedy,« je rekel oče. »To je pač njegova navada, tako se on sprijazni s človekom.«
»Au! Kako me pod brado ščegeta,« je vzkliknil Tedy.
Riki-tiki mu je pogledal za vrat, ga vohal krog ušes, pa splezal na tla, kjer je sedel in si drgnil nos.
»Moj Bog!« je vzkliknila Tedyjeva mati, »in to bodi divja žival! Mislim, da je zato tako krotek, ker smo bili dobri z njim.«
»Vsi mongusi so takšni,« je rekel oče. . »Ako ga Tedy ne zgrabi za rep ali ga poskusi zapreti v kletko, bo tekal ves dan iz hiše v hišo. Gotovo je lačen; dajmo mu kaj za pod zob!«
Dali so mu majhen kos sirovega mesa. Riki-tikiju je neizrečeno dišalo; ko ga je pojedel, je pohitel na verando, kjer je sedel na solncu in se razkošatil, da se posuši do kože. Nato mu je bilo bolje.
»Pri tej hiši je mogoče videti več reči,« je dejal sam sebi, »kakor jih je mogla zaznati vsa moja družina v vsem svojem življenju. Prav gotovo ostanem tukaj in staknem vse!«
Ves dan je pohajal po hiši. Pri tem bi bil v kopalni banji skoraj utonil, dalje je vteknil nos v tinto na pisalni mizi in si ga opekel ob smotki velikega možaka, ko mu je splezal v naročje, da bi videl, kako se piše. Ko se je znočilo, je pohitel v Tedyjevo sobo in opazoval, kako se prižgo svetiljke, in ko je Tedy šel v posteljo, je še on solezal nanjo. Bil je pa sila nemiren tovariš, ker je moral vsak hip vstati, vso noč poslušati vsak šum in pozvedeti, kaj pomeni. Ko sta prišla Tedyjeva mati in oče pogledat, kako jima spava sinko, je Riki-tiki buden ležal na blazini.
»To mi ni všeč,« je dejala Tedyjeva mati, »še ugrizne mi otroka.«
»Tega ne stori,« je rekel oče, »Tedy je bolj varen, če je ta mala žival pri njem, kakor če bi imel najboljšega psa čuvaja. Če bi se kaka kača priplazila v sobo ...«
A Tedyjeva mati še pomisliti ni hotela na kaj tako strašnega.
Drugo jutro je Riki-tiki zarana prišel na Tedyjevi rami k zajtrku na verando. Dali so mu banano in nekoliko v trdo kuhanega jajca. Nato je zlezel v naročje zdaj temu zdaj drugemu. Vsak dobro vzgojen mongus vedno upa, da postane nekoč domač prijatelj kake hiše in dobi dovolj sob, da teka po njih. Riki-tikijeva mati, ki je živela v hiši generala v Segowleeju. je skrbno naročala in učila Rikija, kaj mu je storiti, ako pride k belim ljudem.
Zatem je šel Riki-tiki na vrt, da bi videl, kaj bi bilo ondi zanimivega. Vrt je bil velik, a samo napol obdelan; v njem so rastli velikanski rožni grmi, citrone in pomaranče, gruče bambusa in gošča visoke trave. Riki-tiki si je obliznil ustnice. »Krasno lovišče je to!« je dejal in rep se mu je napuhnil ob tej misli, da je bil kakor ščetka za steklenice; drobil je po vrtu sem pa tja, vohal tod in tam, kar je začul v nekem trnjevem grmu prav žalostne glasove.
Bil je Darzee, krojaška pastirica, s svojo ženko. Naredila sta si bila lično gnezdo, za katero sta pritegnila kar dva velika lista skupaj, ju zvezala ob robu z vlakni, pa napolnila tako narejeno votlino z bombažem in mehkim puhom. Gnezdo se je zibalo sem in tja, ko sta sedela na njegovem robu in kričala.
»Kaj pa je?« je vprašal Riki-tiki.
»Silno sva nesrečna,« je odgovoril Darzee. »Eden najinih mladičev je včeraj padel iz gnezda in požrl ga je Nag.«
»Hm!« je dejal Riki-tiki nato. »Prav žalostno to; a jaz sem tujec tukaj. Kdo pa je Nag?«
Darzee in ženka pa nista odgovorila; prestrašena sta se poskrila v gnezdo, zakaj iz goste trave ob vznožju grma se je začulo zamolklo sikanje — strašen glas, da je Riki-tiki odskočil cela dva čevlja proč. Tedaj se je vzdignila prav počasi iz trave glava z razprostrto oglavnico Naga, velike črne kobre (kače), ki je merila od jezika do repa celih pet čevljev. Ko se je Nag dvignil za eno tretjino svoje dolžine od tal, se je zibal sem in tja in zrl Riki-tikija z zločestimi, kačjimi očmi, ki nikdar ne izpremene pogleda, najsi ima kača katerekoli misli.
»Kdo je Nag?« je dejal. »Jaz sem Nag! Veliki bog Brahm je vtisnil svoje znamenje vsem iz našega rodu, ko je prva kobra raz-
prostrla svojo oglavnico in prestregla solnce od Brahma, ko je spal. Poglej in strah te
bodi!«
Pri teh besedah je razprostrl oglavnico še bolj kot prej, in Riki-tiki je zagledal zadaj na glavi naočnikom podoben znak Za hip se je prestrašil; toda mongus ne pozna dolgo strahu. Pa dasi Riki-tiki še nikdar ni nameril na živo kobro, jo je vendar spoznal, ker ga je mati krmila z mrtvimi kobrami in je dobro vedel, da je edina živ-
Tako je nekoliko povesil glavo in jo nagnil na stran.
»Dajva, pogovoriva se nekoliko,« je rekel. »Ti ješ jajca. Zakaj ne bi jaz jedel ptičev?«
»Za teboj! Brž poglej nazaj!« je zapel Darzee.
Riki-tiki je bil prebistre glave, da bi tratil čas z zijanjem. Poskočil je v zrak tako visoko, kolikor je le mogel, tik pod njim pa je švignila glava Nagaine, zlokobne
ljenjska naloga odraslega mongusa, da se bori zoper kače in jih požira. Nag je to tudi vedel in v dnu njegovega mrzlega srca ga je bilo strah.
»Kaj tisto,« je rekel Riki-tiki in rep se mu je začel zopet ježiti, »znaki sem, znaki tja! Mar misliš, da imaš ti prav, če ješ mladiče iz gnezda?«
Nag je razmišljal sam pri sebi in opazoval vsako najmanjšo kretnjo v travi za Riki-tikijem. Dobro je vedel, da pomeni mongus na vrtu prej ali slej smrt zanj in za njegovo družino; in hotel se je lotiti Riki-tikija iznenada, ko ne bo tega opazil...
Nagove žene. Med razgovorom se je tiho priplazila za njegov hrbet, da bi ga pokončala. Riki je slišal njeno divje sikanje, ko je njen udarec zgrešil smer. Priletel ji je skoraj na hrbet in če bi bil on star mongus, bi bil vedel, da bi ji bil moral tedaj na mah zlomiti hrbet. A bilo ga je strah, da ne bi kača vdrugič udarila. Ugriznil je zares, ni pa ugriznil zadosti, in je odskočil od brzega repa, pustivši Nagaino ranjeno in srdito.
»Hudobni, hudobni Darzee!« je siknil1 Nag in se zagnal tako visoko proti gnezdu na grmu, kolikor je le mogel; pa Darzee st
ga je naredil v toliki višini, da ga kače niso mogle doseči; in tako se je samo zagugalo sem in tja.
Riki-tiki je čutil, da mu postajajo oči rdeče, vroče (kadar so mongusove oči rdeče, je jezen), in sedel je na zadnje noge, opirajoč se na rep kakor majhen kenguruj. Oziral se je krog sebe in kričal od togote, Nag in Nagaina pa sta izginila v travo. Kadar kača s svojim udarcem zgreši pravo smer, ne reče ničesar, niti se ne izda, kaj namerava storiti potem. Riki-tikija ni bilo volja, da bi šel za njima, ker ši ni bil svest zmage v boju z dvema kačama. Tako je odkorakal do peščene poti blizu hiše in sedel, da vse dobro premisli, kajti stvar je bila resna.
Ako berete stare naravoslovne knjige, dobite v njih besede, da gre mongus, kadar se bori s kačo in ga ta slučajno ugrizne, in poje neka zelišča, ki ga ozdravijo. To seveda ni res. Zmaga zavisi zgolj od hitrosti očesa in urnosti nog, ker se kačja glava, kadar useka, tako hitro zgane, da ji nobeno oko ne more slediti, postane vsa zadeva vse bolj čudovita kot vsako čarobno zelišče.
Riki-tiki je vedel, da je bil še mlad, a ta zavest ga je navdajala s toliko večjim zadovoljstvom, ko je pomislil, da se je znal izogniti udarcu od zadaj. To ga je prevzelo z zaupanjem v samega sebe, in ko je Tedy skakljaje prihitel po stezi, je bil Riki-tiki pripravljen, da ga je smel Tedy božati.
A ko se je Tedy sklonil, se je v prahu nekaj zgenilo in droban glas je dejal: »Pazi se! Jaz sem smrt!« Bil je Karait, majhna, kakor prah rjava kača, ki rada polega po prašni zemlji; če ugrizne, je prav tako nevarno, kakor če ugrizne kobra. Majhen je pa tako, da nihče ne misli nanj, in tako prizadene ljudem toliko več "zla.
Riki-tikijeve oči so se zopet pordečile in zaplesal je proti Karaitu z onim posebnim, zibajočim se, majajočim se gibanjem, ki ga je podedoval od svojega rodu. Ta hoja je videti kaj smešna, a je tako pripravna, da lahko iz nje odskoči v vsakem kotu, kakor se mu zljubi. V boju s kačo je to velika prednost. Samo ako bi Riki-tiki vedel, da je njegovo ravnanje vse bolj nevarno kot boj z Nagom! Karait je namreč tako majhen in se zna tako urno obračati, da bi Riki takoj dobil udarec v oči ali na
ustnice, če ne bi ugriznil kače tik za glavo. Pa Riki vsega tega ni vedel; oči je imel vse rdeče in majal se je nazaj in naprej, opre-zujoč, kje bi najbolje zgrabil. Karait je iznenada udaril. Riki je odskočil in poskusil vnovič, da se ga loti. Toda zločesta prašna glavica je zopet udarila in samo za las je manjkalo, da ga ni zadela v ramo. Poskočiti je moral čez njeno telo, a zopet mu je bila glava tik za petami.
Tedaj je Tedy zaklical proti hiši: »Glejte, glejte! Naš mongus ubija kačo!« Riki-tiki je slišal, kako je Tedyjeva mati od strahu zakričala. Iz hiše je pritekel njegov oče s palico v roki. Ko pa je prihitel na bojišče, je Karait švignil predaleč naprej. Tedaj je Riki-tiki poskočil, skočil kači na hrbet, povesil glavo daleč med sprednje noge in ugriznil kačo v hrbet, kolikor ga je mogel doseči, pa se odvalil proč. Ta ugriz je ohromel Karaita in Riki-tiki se je pravkar pripravljal, da ga poje, počenši pri repu, kakor je navada njegove družine pri obedu. Kar se je spomnil, da naredi poln želodec mongusa počasnega, in da mora ostati droben in tenak, če hoče biti močan in uren.
Odšel je, da se skoplje v prahu pod grmovjem, Tedyjev oče pa je tolkel s palico po mrtvem Karaitu. »Kaj pa je treba še tega?« si je mislil Riki-tiki. »Saj sem že sam vse opravil.«
Nato je prišla Tedyjeva mati, ga pobrala iz prahu, ga božala, pa iokala, češ, da je Tedyja obvaroval smrti. Tedyjev oče je dejal, da ga je poslala sama božja previdnost v hišo, Tedy ga je pa gledal z debelimi, preplašenimi očmi. Riki-tikiju je naredil precej veselja in zabave ves ta vrišč, katerega seve ni mogel razumeti. Tedyjeva mati bi prav tako lahko ljubkovala Tedyja samega, ker se je igral po prahu. Pa Riki-tiki se je dobro zabaval.
Ko je tisti večer stopal med vinskimi kozarci po mizi, bi si bil lahko trikrat nabasal želodec z dobrimi rečmi, a spomnil se je Naga in Nagaine in, dasi je bilo prav prijetno, ko ga je Tedyjeva mati božala in ljubkovala in je posedal Tedyju na rami, so se mu včasih vendarle pordečile oči in se je oglasil s svojim zateglim bojnim krikom: »Rik-tik-tiki-tiki-ck!«
Tedy ga je -odnesel na posteljo in prosil, da bi smel spati pri njem, Riki-tiki je bil predobro vzgojen, da bi grizel ali praskal.
A ko je Tedy zaspal, jo je mahnil na svojo nočno pot okoli hiše. Pri tem je v temi naletel na Čučundro, muškatno podgano, ki se je plazila ob zidovju. Čučundra je majhna, klavrna živalca, ki prejavka in prečivka vse noči, da bi se ojunačila in pohitela v sredo sobe, kamor pa nikdar ne pride.
»Nikar me ne ubij,« je dejala Čučundra skoraj jokaje. »Riki-tiki, ne ubij me!«
»Mar misliš, da ubijavec kač pobija muškatne podgane?« je odvrnil Riki-tiki prezirljivo.
»Kdor ubija kače, ga kače ubijejo,« je rekla Čučundra še bolj žalostno, »Kako naj bom brez skrbi, da me v kaki temni noči Nag ne zamenja s teboj?«
»Prav nobene take nevarnosti ni,« je odgovoril Riki-tiki. »Nag je vedno na vrtu, in jaz vem, da tja ne greš.«
»Moja sestrična Čua, podgana, mi je pravila...« je pričela Čučundra, a brž umolknila.
»Kaj ti je pravila?«
»Pst! Nag je vsepovsod, Riki-tiki! Govoriti bi moral s Čuo na vrtu.«
»Doslej še nisem. Zato mi moraš ti povedati. Le hitro, Čučundra, sicer te ugriznem.«
Čučundra je sedla in tarnala, da so ji solze tekle po bradi.
»Velika reva sem,« je ihtela. »Še toliko poguma nimam, da bi pohitela v sredo sobe. Pst! Nekaj ti moram povedati. Ali nič ne slišiš, Riki-tiki?«
Riki-tiki je poslušal. V hiši je bilo vse mirno in tiho. Vendar se mu je dozdevalo, da je slišal prav narahlo neko praskanje, tako rahlo, kakor leze osa po oknu — suho lazenje kače po opeki.
»To je Nag ali Nagaina,« je rekel sam sebi; »in leze v kopalno sobo skozi žleb. Prav imaš, Čučundra; res bi bil moral govoriti s Čuo.«
Splazil se je v Tedyjevo kopalnico, in ker tam ni bilo ničesar, naprej v kopalnico Tedyjeve matere. Ob vznožju gladko ome-tane stene so odstranili opeko, da bi naredili žleb za odtekajočo se vodo. Ko se je Riki-tiki priplazil ob zidu, kjer stoji banja, je slišal, kako sta se Nag in Nagaina zunaj v mesečini šepetaje razgovarjala.
»Ko ljudi ne bo več v hiši,« je rekla Nagaina svojemu možu, »bo tudi o n moral od hiše in potem bo vrt zopet naš. Sedaj
pa pojdi tiho noter in pomni, da moraš velikega moža prvega pičiti, ker je ubil Karaita! Potem pridi zopet nazaj, da poveš, kako je bilo; nato pa pojdeva skupaj na Riki-tikija!«
»Ali si pa tudi prepričana, da kaj pridobimo, ako usmrtimo te ljudi?« je vprašal Nag.
»Vse! Ko v hiši ni bilo ljudi, a!i smo imeli kakega mongusa na vrtu? Dokler je bila hiša prazna, sva bila midva kralj in kraljica tega vrta! In pomni tudi, brž ko se izležejo najini otroci iz jajec v gredici za melone, kar se lahko že jutri zgodi, bodo potrebovali prostora in miru.«
»Na to pa še nisem pomislil,« je dejal Nag. »Pa pojdem, a potem nama ne bo treba stikati za Riki-tikijem, Usmrtim velikega moža in njegovo ženo, in če mogoče, tudi otroka, pa pridem mirno nazaj. Hiša. bo potem prazna in Riki-tiki pojde sam odtod!«
Riki-tiki se je tresel od jeze in sovraštva po vsem životu, ko je slišal take besede. Kmalu se je prikazala na žlebu Nagova glava, za njo pa se je priplazilo mrzlo, pet čevljev dolgo telo. Pri vsej svoji jezi se je Riki-tiki silno prestrašil, ko je videl, kako velika je ta kobra. Nag se je zvil v svitek, vzdignil glavo in bistro gledal v temno kopalnico. Riki-tiki je videl, kako so se kači oči svetile.
»Ako se ga tukajle lotim,« je dejal Riki-tiki, »bo slišala Nagaina; ako ga pa napadem sredi sobe, je on na boljšem. Kaj mi je storiti?« je dejal Riki-tiki.
Nag se je zibal sem pa tja, nato ga je pa Riki-tiki slišal, kako je pil iz velike posode za vodo, ki so jo imeli, da so napolnjevali banjo.
»Vse je v redu.« je rekla kača. »Ko je veliki možak ubil Karaita, je imel palico. Le naj jo ima, a ko se pride zjutraj kopat, gotovo palice ne bo imel s seboj. Tukaj počakam, da pride! Nagaina, ali me slišiš? Čakal bom tukaj v hladu, dokler se ne zdani!«
Ker od zunaj ni bilo odgovora, je Riki-tiki vedel, da je Nagaina že odšla. Nag se je počasi ovil krog vodne posode, Riki-tiki pa je stal nepremično na svojem mestu kakor mrtev. Šele čez eno uro se je pričel oprezno in počasi pomikati proti posodi. Nag je spal in Riki-tiki je ogledoval njegov veliki hrbet, ugibajoč, na katerem kraju
bi ga popadel, da bi več zaleglo. »Ako mu ob prvem skoku ne zlomim hrbta,« si je dejal Riki-tiki, »se bo utegnil bojevati; ako pa se bojuje — ej, Riki-tiki, kje si pa ti potem?« Ogledal si je njegov debeli vrat pod oglavnico, a bil mu je predebel. » Ako bi pa Naga ugriznil bliže repa, bi ga samo razkačil.«
»V glavo ga moram,« je dejal slednjič, »v glavo nad oglavnico, in kadar ga imam tam, ga ne smem izpustiti.«
Tedaj je poskočil. Nagova glava je ležala nekoliko od vodne posode pod njenim trebuhom, in ko jo je Riki stisnil med zobmi, se je uprl s hrbtom ob posodo, da bi mogel potiskati kačino glavo ob tla, a tako je pridobil le eno sekundo časa, ki ga je kar najbolje uporabil. Zatem se je pričel boj na življenje in smrt. Dasi je Riki držal z zobmi Naga za glavo, kolikor je le mogel, je velika, močna kača butala z njim sem in tja kakor opleta pes s podgano, in ga metala po tleh sem pa tja, gor in dol, vse naokrog. Njegove oči so bile rdeče in stiskal je zobe, ko je kača švigala in se zvijala po tleh kakor bič, prevrnila posodo za milo, krtačo in udarjala ob kopalno banjo. Riki je vedno močneje stiskal zobe, zakaj, prepričan je bil, da ga kača s takim butanjem gotovo usmrti. Toda za čast svojega rodu je želel, da ga najdejo mrtvega s kačino glavo med stisnjenimi zobmi. V glavi se mu je vrtelo, bolelo ga je po vsem životu.
' Tedaj je nenadoma tik za njim nekaj zagrmelo, kakor da bi udarila strela; rdeč plamen mu je osmodil kožuh in vroč puh mu je vzel sapo. Nenavadni hrušč je bil zbudil velikega moža, ki je prihitel in sprožil obe cevi svoje puške v Nagovo glavo tik za oglavnico.
Riki-tiki je z zaprtimi očmi še dalje stiskal glavo, saj je bil zdaj prepričan, da je bil mrtev. Ampak kačina glava se ni več gibala in veliki mož je vzdignil Rikija od tal in rekel: »Zopet ta mongus, Alice; ta mala živalca nam je to pot vsem rešila življenje.«
Nato je prihitela Tedyjeva mati bleda kot zid in je videla vse, kar je še ostalo od Naga. Riki-tiki pa se je vlekel v Tedyjevo sobo, kjer se je še polovico te noči obiral po vsem životu, da bi našel, ali se je v resnici razbil na toliko kosov, kakor si je domišljal.
Ko je napočilo jutro, je bil ves trd, sicer pa prav zadovoljen s svojim uspehom. »Sedaj pa imam še Nagaino, da z njo obračunam. Ta bo hujši kot pet Nagov, in mimo tega še ne vem, kdaj se izležejo jajca, o katerih je govorila. Moj Bog! Po-žuriti se moram in poiskati Darzeeja!«
Ne da bi čakal zajtrka, je Riki-tiki odhitel k trnjevemu grmu, kjer je Darzee na vse grlo prepeval zmagoslavno pesem. Glas o Nagovi smrti se je bil raznesel po vsem vrtu, ker je dekla vrgla mrtvo kačo na smetišče.
»Ej, ti trapasti šop perja!« je Riki-tiki zavpil jezno. »Ali je sedaj čas za prepevanje?«
»Nag je mrtev — mftev — mrtev!« je žgolel Darzee. »Hrabri Riki-tiki ga je zagrabil za glavo in je ni izpustil. Veliki mož je prinesel palico, ki grmi, in Nag se je razletel na dva kosa! Nikoli več ne bo žrl mojih mladičev!«
»To je že vse res, ampak kje je pa Nagaina?« je vprašal Riki-tiki, skrbno se oziraje krog sebe.
»Nagaina je prišla k žlebu kopalne sobe in poklicala Naga,« je pripovedoval Darzee dalje; »in iz žleba se je prikazal Nag na koncu palice od metle — dekla ga je potem pobrala s koncem palice in ga vrgla na smetišče. Ej, pojmo v čast velikemu rdečeokemu Riki-tikiju!« In Darzee je iznova napel svoje grlo in prepeval in žgolel.
»Da bi jaz mogel priti do tvojega gnezda, ti zvalim vse tvoje mladiče iz njega!« je odgovoril Riki-tiki. »Kakor je videti, ne veš, da se mora vsaka reč opraviti ob svojem času. Seveda, tam zgoraj v gnezdu si dovolj na varnem, ampak tukaj spodaj na tleh imam jaz boj na življenje in smrt. Prenehaj vendar nekoliko s svojim žgolenjem!«
»Radi velikega, krasnega, imenitnega Riki-tikija bom res utihnil,« je odgovoril Darzee. »Kaj pa je, oj zmagovavec strašnega Naga?«
»Že tretjič te vprašam: kje je sedaj Nagaina?«
»Na smetišču pri hlevu, kjer žaluje za Nagom. Velik je Riki-tiki s svojimi belimi zobmi!«
»Pojdi rakom žvižgat z mojimi belimi j zobmi! Ali si kdaj slišal, kje ima svoja jajca?«
»V gredici za melone na koncu, blizu zida, kamor sije solnce malone ves dan. Tam jih je zvalila pred tremi tedni.«
»In tebi se ni zdelo vredno, da bi mi povedal? Torej na koncu gredice blizu zidu, praviš?«
»Riki-tiki, pa vsaj ne boš jedel tistih jajec, kaj?«
»Jedel že ne, tisto ne. Darzee, ako imaš mrvico pameti v glavi, poleti takoj k hlevu in se delaj, kakor da bi imel eno perot zlomljeno, da te bo Nagaina lovila sem do tega grma. Greš? Jaz moram do gredice za melone, in če bi sedajle šel tja, bi me videla.«
Darzee je bil vihrav ptič, ki ni imel v glavi nikdar prostora za več ko eno misel hkrati, in samo zaradi tega, ker je vedel, da se Nagainini mladiči izvale iz jajec kakor se njegovi, mu je prišlo izprva na misel, da ni prav pobijati jih. A njegova žena je bila razumna ptica in je dobro vedela, da se iz kobrinih jajec izvale pozneje mlade kobre. Tako je odletela iz gnezda in pustila Darzeeja doma, da greje mladiče pa nadaljuje pesem o Nagovi smrti. Darzee je bil v nekaterih ozirih prav podoben človeku.
Pri smetišču je prhutala in frfotala pred Nagaino in vikala: »Oj, peroti imam zlomljene! Deček iz hiše je vrgel kamen za menoj in mi jih zlomil!« In je še bolj obupana prhutala sem pa tja.
Nagaina je dvignila glavo in siknila: »Ti si svarila Riki-tikija, ko sem ga hotela umoriti! Res pa je, da si si izbrala kaj slab kraj za svojo ohromelost.« Tako rekoč se je jela pjaziti proti Darzeejevi ženi...
»Deček mi jo je zlomil s kamnom!« je javkala Darzeejeva žena.
»Že dobro! Mogoče ti bo nekoliko v tolažbo, ako pred svojo smrtjo slišiš, da bom s tistim dečkom že obračunala. Moj mož leži danes na smetišču, a preden se znoči, bo tudi tisti fant ležal mirno kakor on. Kaj pa ti pomaga, da skušaš ubežati? Saj te gotovo ujamem! Trapa mala, poglej me!«
Darzeejeva žena je dobro vedela, da tega ne sme storiti, kajti ptica, ki pogleda kačo v oči, se tako prestraši, da se ne more premekniti z mesta. Tako je žalostno čivkajoč odfrfotala naprej in ni poletela od tal. Nagaina se je začela hitreje gibati.
Koledar 1928.
Riki-tiki ju je slišal prihajati po stezi od hleva, pa je oddrevil proti koncu gredice za melone blizu zidu. Tam je v toplem gnezdecu, prav pretkano skritem med melonami, našel petindvajset jajec v velikosti jajec malega bažanta (to je majhna kura), ki so imeli belkasto kožo namesto lupine.
»Niti en dan prekmalu nisem prišel,« je dejal, saj je pod tenko kožo razločno videl majhne zvite kobre, in je vedel, da more vsak od teh mladičev takoj usmrtiti človeka ali mongusa, kakor hitro se izleže. Zato je odgriznil vsakemu jajcu vrh, kakor je le mogel hitro, in je skrbno pazil, da je pri tem tudi stri mlade kobre. Od časa do časa je tudi prebrskal in premetal gnezdo, da se prepriča, ali ni katerega jajca zgrešil. Naposled so ostala samo še tri jajca in Riki-tiki se je že hehetal sam pri sebi, kar je slišal krik Darzeejeve žene:
»Riki-tiki! speljala sem Nagaino proti, hiši, potem pa je mahoma krenila na verando in — jojmene! — pridi brž, vse hoče pomoriti!«
Riki-tiki je hitro zmečkal še dve jajci, odhitel po gredici za melone s tretjim jajcem v gobcu in tekel proti verandi, kakor hitro je le mogel dvigati noge. Tedy je bil z očetom in materjo na verandi pri zajtrku, a Riki-tiki je videl, da niso jedli. Sedeli so kakor pribiti in bledi kot zid. Na slami poleg Tedyjevega stola je bila Nagaina tako zvita v zvitku, da bi vsak hip lahko pičila Tedyja v boso nogo; z gornjim telesom se je zibala sem in tja in sikaje prepevala zmagoslavno pesem:
»Sin velikega moža, ki mi je ubil Naga,« je sikala, »ostani mirno na svojem mestu! Nisem še pripravljena. Počakajte me malo! Popolnoma pri miru bodite vsi trije! Ako se kdo zgane, pičim, in če se ne zgane, tudi pičim. Oj, bedasti ljudje, ki ste mi ubili Naga!«
Tedy je upiral oči v očeta, in ta ni mogel drugega storiti, kakor da mu je za-šepetal: »Popolnoma mirno sedi, Tedy! Niti zgeniti se ne smeš! Tedy, Ostani pri miru!«
Tedaj je dospel Riki-tiki in zavpil: »Obrni se, Nagaina, obrni in bojuj se!«
»Vse ob svojem času,« mu je odgovorila, ne da bi trenila z očmi. »Takoj poravnam račun s teboj. Poglej svoje prijatelje, Riki-tiki! Popolnoma mirni in bledi so, tako jih je strah. Ne upajo se zgeniti
4
in ako se mi samo za en korak približaš, pičim!«
»Pojdi gledat svoja jajca,« je viknil Riki-tiki, »tam v gredici za melone blizu zidu! Pojdi jih gledat, Nagaina!«
Velika kača se je malo ozrla in zagledala jajce na verandi. »Oj, daj ga meni,« je rekla.
Riki-tiki je vzel jajce med svoje šape in oči so mu bile krvavordeče. »Koliko daš za kačino jajce? Za mlado kobro? Za mlado kraljevo kobro? Za poslednjo — zadnjo iz tvojega zaroda? Ostale že razjedajo mravlje tam v gredici za melone!«
Nagaina se je zasukala kakor blisk, pozabivši zaradi tega enega jajca vse drugo. Riki-tiki pa je videl, kako je Tedyjev oče iztegnil močno roko, zgrabil Tedyja za ramo in ga potegnil čez mizo na varno, da ga Nagaina ni mogla več doseči.
»Prevarjena! Ukanjena! Rik-ck-ck!« se je hehetal Riki-tiki. »Deček je na varnem! Jaz — jaz — jaz sem tisti, ki je sinoči ujel Naga za glavo v kopalnici.« In začel je poskakovati, z vsemi štirimi hkrati, glavo pa blizu tal. Sicer me je metal sem in tja, a se me ni mogel otresti. Poginil je, preden ga je veliki mož razpihnil na dvoje! Jaz sem ga! Riki-tiki-ck-ck! Naprej, Nagaina! Naprej in bojuj se z menoj! Ne boš dolgo vdova!«
Nagaina je spoznala, da je izgubila ugodno priliko, da bi usmrtila Tedyja. Njeno jajce je še vedno ležalo med šapami Riki-tikija. »Daj mi jajce, Riki-tiki! Daj mi poslednje od mojih jajec, pa grem odtod in se ne vrnem več,« je rekla in povesila oglavnico.
»Resnica, ti pojdeš odtod in se ne vrneš več, zakaj kmalu pojdeš za Nagom na smetišče! Bojuj se, vdovica! Veliki mož je šel po puško! Bojuj se!«
Riki - tiki je skakal okoli Nagaine, vedno v toliki dalji, da ga ni mogla doseči, in male oči so mu gorele kakor žareče oglje. Nagaina se je vzravnala in udarila proti njemu. Riki-tiki je poskočil v zrak in nazaj. Kača je udarila zopet in zopet, a vselej ji je glava zamolklo udarila ob slamo na verandi. Naposled se je zvila v zvitek kakor pero v uri. Tedaj je Riki-tiki začel plesati krog nje, da bi ji prišel za hrbet, in Nagaina se je venomer sukala, da obdrži glavo obrnjeno proti njegovi glavi, tako, da je bilo slišati šušljanje njenega
repa po slami, kakor bi veter pometal suho listje. Riki-tiki je pozabil na jajce. Ležalo je še vedno na verandi. Nagaina se mu je vedno bolj bližala in v trenutku, ko se je Riki-tiki hotel oddehniti, ga je kakor blisk vzela v usta. krenila oroti verandnim stopnicam in odhitela kakor puščica po stezi, Riki-tiki seveda za njo. Kadar je kobra na begu za svoje življenje, šviga kakor bič po konjskem vratu,
Riki-tiki se je zavedal, da jo mora ujeti, sicer bi se nadloge iznova pričele. Kača je drevila naravnost proti dolgi travi pri trnjevem grmu, kjer je Riki-tiki slišal Darzeeja, ki je še vedno prepeval svojo neumno pesem o zmagi. Toda njegova žena je bila bolj modra. Ko je videla prihajati Nagaino, je zletela z gnezda in frfotala okrog Nagainine glave. Da bi ji bil pomagal še Darzee, bi jo bila mogoče odvrnila v drugo smer; tako pa je Nagaina samo nagnila oglavnico in drevila naprej. Vendar jo je v tem trenutku toliko zadržala, da jo je Riki-tiki dohitel, in ko je smuknila v podganjo luknjo, kjer sta stanovala z Nagom, ji je zasadil svoje majhne bele zobe v rep. Riki-tiki je ni izpustil in tako je izginil za njo v luknjo. Zelo malo je mongusov, in najsi bodo še tako stari in izkušeni, ki se upajo za kobro v njeno luknjo. V luknji je bila črna tema in Riki-tiki ni mogel vedeti, kdaj se utegne luknja razširiti in dati Na-gaini priliko, da udari po njem. Srdito jo je držal za rep in zastavljal noge, da bi se na temnem obronku tople, vlažne zemlje za-pičil z njimi.
Ko se trava ob ustju luknje ni več majala, je Darzee dejal: »Z Riki-tikijem je pri kraju! Zapeti mu moramo mrtvaško pesem. Hrabri Riki-tiki je mrtev! Nagaina ga gotovo umori pod zemljo.«
Tako je začel prepevati prav žalostno pesem, ki jo je vso sproti zlagal. Ko pa je dospel do najbolj genljivega mesta, se je trava zopet zamajala in iz luknje se je privlekel Riki-tiki, nogo je vlekel za nogo, ves pokrit je bil s prstjo, oblizoval si je brke. Darzee je prenehal z rahlim krikom. Riki-tiki se je otresel nekoliko prahu in prsti s kožuha in kihnil. »Vse je pri kraju,« je dejal. »Vdova ne pride več iz luknje.« Te njegove besede so slišale rdeče mravlje, ki bivajo med travnimi bilkami, in so začele vreti v luknjo druga za drugo, da bi se prepričale, ali je govoril resnico.
Riki-tiki se je v travi zvil v svitek ter zaspal, kjer je bil, in je spal in spal v pozno popoldne, saj je tisti dan opravil res trdo delo. »Sedaj pa,« je rekel, ko se je zbudil, »grem v hišo. Povej kot-larju, Darzee, naj oznani vsemu vrtu, da Nagaine si več.« — Kotlar je ptič, ki ima glas, kakor bi s kladivcem tolkel po bronastem loncu, in ker se venomer glasi, je postal mestni klicar po vseh indijskih vrtovih in oznanja vse novice vsakemu, kdor ga hoče poslušati. Ko je Riki-tiki stopal po stezi, je že slišal za seboj njegov glas: »Bom! Bom! Bom!« s katerim je klical vse na »pozor!« Zatem pa se je oglasil: — »Ding-dong-tok! Nag je mrtev — dong! Nagaina je mrtva — ding-dong-tok!« Ob teh glasovih so zapeli vsi ptiči in vse žabe na vrtu so zareg-ljale, kajti Nag in Nagaina sta jedla žabe tako kot majhne ptiče.
Ko je Riki-tiki dospel do hiše, so mu prišli nasproti Tedy, Tedy-jeva mati, ki je bila še vsa bleda, ker se je bila prej onesvestila, inTedy-jev oče, in so se vsi skoraj jokali od veselja.
Tisti večer se je zmagoviti Riki-tiki prav do sita navečerjal, potem pa je šel spat na Tedyjevi rami, kjer ga je še vedno našla Tedy-jeva mati, ko ga je prišla pozno ponoči pogledat.
»Rešil je življenje nama in Tedyju,« je rekla svojemu možu. »Samo pomisli, nam vsem je rešil življenje!«
Riki-tiki se je prebudil in skočil pokonci, ker imajo vsi mongusi rahlo spanje.
»Ej, vi ste,« je dejal, ko je videl svoje prijatelje. »Kaj vam pa je zopet? Saj so kobre vse mrtve, če pa ne bi bile, nič ne de, saj sem jaz tukaj.«
Riki-tiki je že smel biti ponosen, vendar ni postal preveč ponosen. Oskrboval je tisti vrt, kakor ga mora oskrbovati vsak mongus, tako da se nikoli več ni upala nobena kobra približati hiši.
m
O stanovanjski hišici.
Ivan Vurnik.
Mohorjani! Vaš kolednik me je pozval, naj vam popišem, kako bi bilo mogoče priti danes skromnemu človeku do svojega lastnega doma in kakšen naj bi bil ta, da bi bilo mogoče v njem še vedno udobno živeti. Da nekateri naših mestnih ljudi ne bodo zadovoljni z mojimi izvajanji, na to sem pripravljen, ker si nekateri ne morejo predstavljati, kako bi si mogel človek tudi v majhni hišici udobno postlati. Preveč so zaljubljeni v velike in visoke sobe in v opremo, katere oblika je bolj izposojena iz starih graščin kakor pa zgrajena po dejanskih potrebah. Pač pa je uporaba takih majhnih stanovanjskih hišic, do katerih bo moralo naposled tudi pri nas priti, če bo hotel v skromnih razmerah živeči človek doseči svojo lastno streho, že popolnoma udomačena na Angleškem, v Ameriki, na Nizozemskem ter se širi tudi po Nemčiji in Avstriji.
Ako hočemo kako hišo ali pa sploh katerokoli drugo stvar res dobro in smotreno izdelati,
si moramo najprej čisto jasno določiti program naših potreb. To je, biti nam mora jasno, v katerih točkah in do katere mere nas mora zaželena stvar, ko bo izvršena, popolnoma zadovoljiti; ker samo v okviru jasno začrtanega programa moremo imenovati kako stvar popolno. Gotovo je, da bo imela s tega vidika kmečka hiša popolnoma drugačen program kakor pa hiša telesnega ali pa hiša duševnega delavca. To pa zato, ker se mora program hiše vedno sestaviti po življenjskih potrebah njenega stanovavca. Te potrebe se pa ravnajo zopet po načinu, kako pridobivamo življenjska sredstva; od tega načina je pa šele odvisen način življenja. Da se bomo bolje razumeli, povem nekaj primerov, — Eskimo, ki živi v krajih, kjer je pretežni del leta samo sneg in led in ki se preživlja skoro samo z lovom rib in morskih psov, si napravi često na zunaj naši ogljarski kopi podobno in tudi tako veliko sneženo hišo. Na sliki štev. 1 jo vidite v tlo-

BE-LAV.	KUH	HLEV
MiCA		
;, | . -		f 0
iOBA	J	LOKAL
s.o-
DEiAVNJ OS
^'SLIKA
mm
- o4
Vl^lNdi
8-SLI tO

lO « S L. I KA

risu in prerezu. Tla' so nekoliko odkopana, na sredi imajo jamo za ognjišče. V vrhu je pa odprtina, skozi katero se kadi dim, malo niže pod njo je druga, skozi katero sije vanjo dan, ob tleh pa še ena malo večja luknja za vhod. Ob ognju, na katerem se kuha skromen obed, sedi na večer njegova družina in poleže zavita v debele kosmate obleke iz kož k počitku. Program za to hišo ne obsega skoro nič dru gega kakor varstvo pred vetrom. — Širši program kot tu opisana snežena hiša ima že pastirska koča v naših planinah, ki vam je vsem znana in je zato ne bom opisoval. Pastirja naj koča brani pred nevihto, pred mrazom, pred zemeljsko vlago, ona naj bo shramba za njegovo orodje, za njegove pridelke, hrano itd. — Še obsežnejši pa je program hiše, katere tloris vam kaže slika 2, kakršno si je zgradil v trdih povojnih letih neki nemški arhitekt in ki je postala zgled za celo množico enodružinskih hiš v Nemčiji. Hiša obstoji iz enega večjega in enega manjšega stanovanjskega prostora v pritličju; iz kleti, ki je dostopna od zunaj, in iz podstrešja. V večjem stanovanjskem prostoru vidimo na desni kot za očeta: dolgo skrinjo (v kateri ima svojo obleko) in mizo. Ob oknu v desnem oglu je dolga klop z vzidanimi pod-okenskimi omaricami, v katerih imajo shranjene otroci svoje knjige in druge potrebščine, kjer pišejo naloge itd. Ob peči, ki greje oba prizemna prostora in skozi stropno odprtino še podstrešje, je prostor za gospodinjstvo. Tam se nahaja ognjišče, kopalna banja, ki služi tudi za pranje; više proti oknu stoji šivalni stroj in zibelka. Blizu peči pa visi iz podstrešja lestva iz vrvi, po kateri hodi na večer oče z odraslo moško deco v podstrešje spat. Drugi prizemni prostor je za mater. Ta ima v enem delu mizo, v drugem pa ležišče zase in za žensko deco. Večina vsakdanjih potrebščin je shranjena v stenskih omaricah in skrinjah, živila pa v kleti. Take hišice so postavljene sredi sadnega in zelenjadnega vrta, s katerega dobiva družina zelenjad in sočivje. Vse družinsko življenje, ki je do skrajnosti preprosto in naravno, se razvija pri ugodnem vremenu na prostem. Priznam, da ni mogoče, da bi nas ta prvotni, dasi harmonično urejeni način stanovanja, kakor smo ga videli pri Eskimih, kakor ga poznamo iz pastirskih koč in kakor smo ga spoznali v zadnjem navedenem nemškem tipu, mogel trajno zadovoljiti, premalo še ustreza programu naših življenjskih potreb. Vendar nam pa nudijo ta opazovanja pri današnji stanovanjski bedi upoštevanja vredno pobudo in
upanje, da tudi revnemu, a pridnemu človeku ni popolnoma nemogoče priti do lastnega doma. Ti zgledi nam kažejo, da ni neizogibna potreba stremeti pri izbiri stanovanjske oblike (hiše) po zunanji udobnosti, po razkošnosti, marveč predvsem po krovu lastnega, zdravega, v svojem jedru za nravno življenje pripravnega gospodinjstva, kjer je človek neomejeno sam svoj gospodar. Če si je človek enkrat priboril svoj krov in hišno ostenje, če si je enkrat ustvaril toliko, da ima v teh mejah najnujnejše, kar mu je za prebivanje potrebno, potem mu bo polagoma že mogoče izpopolniti in dograditi ta svoj skromni dom. To spoznanje bi bila pot, po kateri more tudi reven človek priti do svojega doma.
S tem sem odgovoril na prvo vprašanje, kako bi bilo mogoče priti revnemu človeku do lastnega doma. Sedaj pa naj odgovorim še na drugo vprašanje, kakšen naj bo ta dom, da nas bo mogel zadovoljiti. Ker je danes predvsem pomanjkanje delavskih stanovanj, ne pa toliko kmečkih domov, se moram baviti predvsem z majhno hišico. Zato hočem pokazati, kakšne so te hišice, s katerimi danes skušajo odpomoči stanovanjskim potrebam. Eno najzanimivejših rešitev take delavske hišice nam kaže 11. slika (v merilu 1:100). Skozi široka vrata (1) pridemo v vežo, kjer stoji lahko pod štev. 2 majhen voziček, pod štev. 3 pa dva bi-cikla. Pod štev. 4 je hlev, v katerem se nahajata pod štev. 5 dve omari za razno orodje in krmo, pod štev. 6 staji za dve kozi, pod štev. 7 svinjak, ki sega pod hodnik, zaznamovan s štev. 12. Pod štev. 8 je kokošnjak, in sicer spodaj za gosi in race, zgoraj pa za kokoši. Pod štev. 9 pridejo stopnice iz kleti. Štev. 10 označuje stopnice v visoko pritličje, štev. 11 pa stopnice, ki vodico v prvo nadstropje. Pod štev. 12 je hodnik z omarami za obleko, 13 označuje prostor za metle in stranišče. Štev. 14 je stanovanjska soba, kjer stojita pod 15 in 29 dve omari, pod 16 postelja, pod 17 klopi in stoli, pod 18 miza, pod 19 peč, pod štev. 20 pa omare in odprtina, skozi katero se dajejo jedi iz kuhinje v sobo. Štev. 30 označuje kuhinjo; v njej stoje pod štev. 21 štedilnik in pralni kotel. Nad tema dvema je obešen velik zidan klobuk, ki lovi vse pare in ves dim od kuhe ter jih odvaja v posebno ventilacijsko cev. Črtice nad kotlom, ki je označen s krožcem, pomenijo lesene palice za obešanje perila. Preko pralnega kotla se more položiti deska, ki služi pri kuhi za
■ptiauji J ■pno STORI
E-TC-^
■HLEV
DRVA
1.6 S
oooon
STSOB-NIfc
PRITLIČJE
<16 SLIKA
kuhinj JA
SPALNICA
STANOV-
puovroe
PRITLIČOE
l^SLIKA
fi/LO-----
N&O TEM PODSTET, KiAD TEM SUSlL' S^BA	|_
POALN1CA KOO& NIČA iN POtalMAL
JS3I i 80« __„

STAVIOMAN 4KA

>IHIEV
PPITLIČOE
mizo. Kadar se ne kuha, se more ves kot zagrniti z zastorom štev. 23. Pod štev. 24 je jedilna shramba, pod 26 korito za pomivanje posode in ob obeh straneh lesene mreže za odtekanje vode od pomite posode. Pod štev. 25 sta dve polici za shranjevanje posode. Pod štev. 27 je sklopna miza, pod 28 pa sklopni stol. Pod koritom za pomivanje (26) in policami (25) je spravljena kopalna banja, ki se pri uporabi potegne v loku tja, kjer sta številki 27 in 28. Stopnice štev. 11 nas vodijo najprej pol nadstropja više, kjer sta iz podesta 35 dostopni sobi 36 in 37, ki ležita nad vežo in hlevom; nato pa zopet pol nadstropja više, kjer sta v prvem nadstropju spalnici 32 in 33. Pod 34 vodijo stopnice v podstrešje. Zazidana ploskev te hišice bi znašala 50 m2. Slika štev. 13 nam kaže zunanjost skupine dveh takih hišic z eventualnim poznejšim prizidkom še štirih sob za vsako hišico.
Glede izrabe prostora je na soroden način urejena večstanovanjska hiša, ki nam jo kaže 14. slika. Ta slika nam kaže dve enaki stanovanji, ki se nahajata v enem nadstropju take hiše in ki sta dostopni iz enega stopnišča. Skozi stanovanjska vrata pridemo v pred-prostor, kjer stoje tri omare za obleko, od koder je dostopno stranišče in kjer so obešalniki za obleko došlecev. Iz tega predprostora je dostopna najprej kuhinja, nato pa stanovanjska soba. Iz obeh teh dveh glavnih celic so pa dostopne tri spalne .kabine, vsaka z dvema posteljama, omaro za perilo in posodami za umivanje. V stanovanjski (= obedni) sobi je okrogla miza s šestimi stoli, dalje dve omari, majhna mizica z naslanjačem, ob srednjem zidu pa še en naslanjač in še ena mizica. Središče vsega stanovanja tvori ognjišče, ki je nameščeno in urejeno tako, da more pozimi greti vse stanovanjske prostore, poleti se pa s pomočjo za-klopnice more preprečiti izžarivanje toplote po stanovanju. Toplota takrat odhaja v ventilacijski kanal. Poleg štedilnika se nahaja banja za kopanje in vrh nje pomivalne naprave. Pri načrtu pod 14. sliko je opozoriti še na to, kako tvorijo vsi prostori enega stanovanja eno zračno skupnost. Ako odpremo vsa vrata (oziroma če odgrnemo zastore) spalnic, če dalje odpremo okno med kuhinjo in obednico (nad ognjiščem), imamo v celem eno samo zračno maso, ki zlasti ponoči, ko ljudje spe, zelo dobro služi. Poleg tega ima pa vsaka spalna kabina posebej še po eno ventilacijsko odprtino v podposteljni višini, da je škodljivost prepiha onemogočena. Taka združitev zračnih mas in taka namestitev
ventilacije je zlasti pri nizkih spalnicah potrebna. Oba ta dva načrta (11—14) sta sad konkurence, ki jo je razpisala berlinska »Bau-welt«, in vsebujeta mnogo zdravih misli za nadaljnji razvoj majhnih stanovanjskih hišic. Zato se mi zdi vredno, da bi se tudi naši ljudje z njima seznanili. Zlasti tloris, ki je podan pod 11. sliko, se mi zdi zelo bogat praktičnih misli, ki bi tudi v naših razmerah mogle koristiti.
Oglejmo si še nekaj drugih osnutkov. — 16. slika nam kaže delavsko hišico, ki je zvezana s svojo sosedo tako, da imata na zunaj obe skupaj eno sedelsko streho. Požarni zid pa pride pri slemenu na svetlo. Vsaka teh hišic ima ob strani sadni vrt, kjer se morejo pasti kokoši. Hišici sta umaknjeni nekoliko nazaj od ceste. Dostop v .hišo je iz hodnika, ki leži med vrtom in hišico. Najprej pridete v nekak vetrnik (vežico), ki naj ga pri naših klimatičnih razmerah nikoli ne manjka. Iz te vežice je na levo dostopno stranišče, rta desno pa stanovanjska kuhinja, kakor navadno imenujemo tisti prostor, ki služi za vsa domača opravila. Za pomivanje in pranje je zaradi snage določen poseben kot ob stranišču. To pa zato, da je mogoče združiti odtok pomij z odtokom iz stranišča. Iz tega pomivalnega prostora vodijo stopnice v klet. Poleg stanovanjske kuhinje je v pritličju še ena spalna soba. Dve spalnici sta pa dostopni po stopnicah v prvo nadstropje. — Zadnja stran hiše ima prizidek, v katerem je hlev za kozo ali prašička; pred hlevom je pralnica in drvarnica. Popolnoma spredaj pa pokrit prostor, kjer perejo in kamor spravljajo večje orodje.
Na 19. in 20. sliki imamo isti problem rešen na nekoliko manjši zazidani ploskvi. Majhna veža nam posreduje prehod od zunaj v stanovanjsko kuhinjo, kjer se nahaja štedilnik ob dimniku, ki stoji sredi hiše, ob dimniku so vrata v pralnico in pomivalnico. Pralni kotel je tik dimnika, ob oknu je pa na eni strani kopalna banja, na drugi pa priprava za pomivanje posode in za odtekanje. Iz pomivalnice stopimo na hodnik, iz katerega sta dostopna stranišče, majhen hlev in dvorišče. V prvem nadstropju sta dve spalni sobi. Nad tema pa v podstrešju še ena soba in sušilnica.
Kuhinje, ki so kot glavne družinske sobe, kjer družina obeduje, se otroci pozimi igrajo, zvečer bero, se uče, naj bodo kar se da prostorne, Nad ognjišči in štedilniki, ki stoje v stanovanjskih kuhinjah, je neobhodno potrebno, da se napravi pokrivalo, ki odvaja ves dim in vse pare v posebno ventilacijsko cev. Taka
pokrivala so v navadi pogosto nad odprtimi ognjišči po kovačnicah. Zelo lepo so pa obdelana in zunaj za police izrabljena na otoku Krku. Dalje so pri stanovanjskih kuhinjah nujno potrebne vsaj majhne pomivalnice, če ni mogoče napraviti večjih.
Hišica, ki nam jo kažeta sliki 17 in 18, more dobro služiti majhni uradniški družini. Nje zazidana ploskev znaša samo 42 m2. Tloris je precej sličen tistim, ki so pri nas že v navadi. V pritličju ima 1. stanovanjsko sobo z majhnim prostorčkom, ki se da oddeliti ali z eno stopnico ali pa z zastorom, 2. kuhinjo s štedilnikom, pomivalno napravo, omaro, jedilno mizo in dvema stoloma; 3. shrambo in 4. stranišče. V prvem nadstropju ima pa dve spalnici in omaro za obleko; v teh je prostora za pet ležišč, ki so zaznamovana v načrtu s številkami.
Nazadnje vam hočem pokazati še tri angleške vzorce, ki so vsi z majhnimi izpremem-bami tudi za naše razmere zelo dobro uporabni.
21. slika vam kaže pritlično hišico, ki ima eno veliko stanovanjsko sobo in dve spalnici. Zanimivost je majhen vetrnik, ki vodi s ceste v dva stanovanjska prostora; druga zanimivost pa je ureditev kuhinje in njenih pritiklin.
Iz kuhinje sta neposredno dostopni shramba za živila in shramba za kurivo. Pred vhodom v stranišče je pa zopet majhna vežica, ki vodi na potlakano dvorišče, kjer perejo in čistijo hišno opremo.
22.	slika nam kaže enonadstropno hišico, v katero se pride s ceste zopet preko majhnega vetrnika. Iz tega je dostopna stanovanjska soba, ki ima lep erker. Iz sobe je pa dostopna kuhinja in shramba pod stopniščem. Ob kuhinji so zopet prav iste tri celice (za živila, za gorivo in za stranišče), kakor smo jih v 21, sliki videli; samo da so nekoliko drugače razporejene. Shramba za živila je dostopna iz kuhinje, gorivo in stranišče pa iz vežice, ki zopet vodi na tlakovano dvorišče. Iz obcestnega vetrnika — drugače bi bilo težko prav označiti to malo vežico — vodijo precej strme stopnice v prvo nadstropje, kjer so tri popolnoma med seboj ločene spalnice in kopalnica. Tri spalnice: ena za starše, ena za odraslo moško deco, druga za žensko deco, so značilne za angleško miselnost. V podstrešje vodi iz hodnika v prvem nadstropju v stropu puščena in s pokrovom zaprta luknja.
23.	slika nam kaže najmanjši vzorec angleških enonadstropnih hišic. Hišica je razdeljena s stopniščem v dva dela; na eni strani je v pri-
' SLI KA
tličju stanovanjska soba, na drugi kuhinja z običajnimi tremi pritiklinami: s shrambo za živila, s prehodom na tlakovano dvorišče, straniščem in shrambo za gorivo, ki se nahaja pod stopnicami. (Tu bi pripomnil, da angleške majhne hiše običajno nimajo kleti.) V prvem nadstropju pa imamo dve spalnici in kopel. En del prostora nad vežo in stopniščem zavzemata dve vzidani omari, kakor so v zapadni Evropi splošno v navadi. — Tudi slika 21 nam kaže v spalnicah take vzidane omare.
Zunanjost takih malih hišic naj bo čim bolj preprosta. 24. slika nam kaže zunanje lice dveh pravkar opisanih najmanjših hišic. Na tej fasadi vidimo nad vrati večji nastavek (strešico), ki ima pomen zlasti ob slabem vremenu, pod okni pa precej močne police, na katere postavljajo cvetice. Vsa ostala fasada je gladka.
Zgledi, ki sem jih tu opisal, so namenoma nabrani iz nemških in angleških knjig, v katerih se obravnavajo tekoča vprašanja o gradnji stanovanjskih hišic; 1. namenoma zato, da tudi naše ljudstvo vidi, kaj in kako se na polju stanovanjske kulture danes dela tam, kjer je tehnična kultura brez primere višja kakor pa pri nas; 2. namenoma zato, da tisti, ki se ne morejo sprijazniti z majhnimi sobami in majhnimi stanovanji, vidijo, kako so se ljudje na Angleškem in v Nemčiji brez posebnih težkoč že zdavnaj vmislili v nove razmere. — Stanovanjska hiša je kakor vsakdanji kruh. Živeti ne moreš ne brez stanovanja ne brez kruha. Zasebniki še dolgo ne bodo gradili najemniških hiš, ker se jim ne bodo obrestovale, država ne najde potrebnega denarja za to, da bi započela obsežnejšo akcijo za gradnjo stanovanjskih hiš, — občine naših mest tudi ne bodo zmogle vsega — tako da bo moralo zelo mnogo ljudi misliti na samopomoč. Ti si bodo pa mogli pomagati le tedaj, če bo kredit, ki ga bodo potrebovali za gradnjo lastne hiše, zanje znosen. In čim dražji bo kredit, toliko manjša bo hišica. Kako daleč pa more to iti, vam pa kažejo tu objavljeni zgledi, ki so zbrani tako, da imamo v njih precej celoten pregled tistih vzorcev, po katerih se grade danes v zapadni Evropi majhne stanovanjske hišice.
Vsi ti načrti pa nas uče eno: Za vsako stvar (orodje, obleko, obutev, posodo, knjige itd.) mora biti v hiši svoj stalni prostorček. Vsi družinski člani se morajo vaditi že od otroških nog strogega reda: vsako reč na svoje mesto. Potem bo tudi v majhnih prostorih
snažno, prijetno in lepo.
* * *
Da pa ne bomo popolnoma prezrli potreb poljedelca in potreb malega obrtnika ali trgovca na deželi, hočemo povedati sedaj nekaj, kar bi utegnilo tudi tem služiti, dasi to ne spada v razpravo o majhni stanovanjski hišici.
Na 3. sliki imamo zarisan že zelo pogosto preizkušeni primer majhnegakmečkega doma. Sredi sadnega vrta stoji. Za kakih 6 m je odmaknjen od ceste. Ob cesti je zidana ograja ali pa strižena živa meja. Do poslopij, ki so zbrana okrog prostornega dvorišča tako, da gledajo glavni prostori hiše na jug in vzhod, vodi primerno (2—3 m) široka ulica, ob kateri je blizu hiše izkopan vodnjak. Glavni stanovanjski prostor hiše gleda na cesto. V ta prostor pridemo preko veže, iz katere sta dostopni tudi kuhinja in manjša izba. V ozadju je na stanovanjski del hiše prislonjen skedenj. Preko prostornega dvorišča so hiši nasproti postavljeni: hlev za govedo, svinjak, gnojišče in v zvezi s tem stranišče. Med skednjem in hlevom vodi pot na polje. Ta tlorisna ureditev kmečkih domov, dasi že zelo stara in tudi zelo razširjena, je radi svoje res lepe in smotrene razporeditve posameznih delov vredna, da tu nanjo opozorimo, ker se danes pri nas le še prepogosto grade mnogo slabše stvari. — Na 5. sliki vidite vse zamalegapoljedelca potrebne prostore združene pod eno streho. Važno je v tem primeru to, kako si slede najprej stanovanje, nato hlev in za njim skedenj, ki je razdeljen v gumno (kjer se mlati ali kamor se zapelje s senom naložen voz) in senik. Pri tej razporeditvi bo hlev topel. Stranišče je postavljeno v zgornji kot hleva. — Slika 6 nam kaže tloris hiše malega obrtni k a na deželi. Poleg stanovanjske sobe (hiše) ima v ozadju delavnico, kuhinjo in hlev, spredaj proti cesti pa lokal za majhno trgovino. Stranišče se nahaja med hlevom in trgovskim lokalom. — Slika 7 nam kaže tloris hiše za kakega kovača, ali pa tudi kakega drugega obrtnika, ki ima tudi nekaj polja. Leva polovica služi za stanovanje, desna pa v sprednjem delu za delavnico, v zadnjem pa za hlev. — V zvezi s temi stvarmi si oglejmo še ureditev treh delavskih hišic na sliki 15. Tri majhne pri-zemne hišice, vsaka kakih 60 m2 zazidane ploskve, tvorijo na zunaj eno celoto, kar je doseženo s tem, da so spravljene pod eno streho. Ta skupna masa stoji s čelno stranjo proti cesti. Vzporedno s cesto je še eno manjše poslopje, ki združuje pod skupno streho tri hlevčke s stranišči in eno skupno pralnico, oziroma pekarno. Med tema dvema poslopjema
je skupno dvorišče z vodnjakom. Svet, ki oklepa dvorišče in obe poslopji, je pa razdeljen na tri vrtičke za zelenjavo. Mislimo si, da bi na nasprotni strani ceste stala ena prav taka skupina, da bi bila ta cesta zasajena ob obeh straneh s topoli, kako razveseljiv bi bil pogled na tako majhno naselje.
Naj vas tu opozorim še na nekaj drugih zanimivosti. Najprej na namestitev hiše glede vetrovnih strani. Ako je mogoče hišo namestiti popolnoma prosto, potem je najbolje storiti to tako, kakor nam kaže slika 4. En hišni vogel naj gleda proti severu, drugi proti jugu, ostala dva pa na vzhod in zahod. V tem primeru bo imela hiša toliko solnca, kolikor ga ji bo sploh kedaj mogoče doseči. Poleti in pozimi bodo vse štiri stene obsevane od solnca. Ker pa bo polovico leta še vedno severna polovica hiše hladnejša od južne, je priporočljivo, da se v ta del namesti kuhinja, stopnišče, stranišče in shramba, v južni del pa naj pridejo stanovanjski prostori. — V naših gorskih krajih sem pogosto videl, kako je proti hribu naslonjeni del hiše vedno vlažen. Ljudje pa, ki so stanovali v takih sobah in spali ob vlažnih stenah, so bolehali. V kraju, ki velja po mnenju zdravnikov kot najbolj zdrav kraj Slovenije, domačini največ umirajo za jetiko. To bolezen pa povzročajo prav taki nedostatki pri gradnji hiš, kakor sem vam ga tu navedel. Ako gradiš hišo v bregu, jo postavi tako, kakor vidiš na 8. sliki, da pride stanovanjski del popolnoma iz zemlje. Tisti podzemni del, ki se naslanja k hribu, naj služi ali za klet ali pa za shrambo orodja, drugi del, ki ti pride že popolnoma iz zemlje, pa uporabi za hlev. Dohod v stanovanjski del hiše naj bi bil od zgornje strani.
V današnjih gospodarsko težkih razmerah se nam je odločiti tudi za to, ali naj delamo sobe visoke ali nizke. Splošno je že prevladalo naziranje, da zadostujejo mnogo nižji prostori, kakor so jih običajno gradili pred vojsko. Američani se zadovoljujejo z 235 cm,
Angleži, Nizozemci in Nemci pa grade 260 do 280 cm visoke sobe (v svetlobi). — 9. slika nam kaže, da dobimo pri delitvi iste prostornine pod eno streho v vodoravni smeri na tri dele šest prostornih, a malo nižjih sob, pri navpični delitvi na tri dele pa šest visokih, a prostor-ninsko manj vrednih sob. Zato se glede dobre gospodarske izrabe prostora v teh dveh primerih ne bo težko odločiti za prvega. Če pa zidaš nižje sobe, skrbi za dobro ventilacijo, ki naj bo vso noč odprta, zlasti v spalnicah. Nič ne škoduje majhna spalnica zdravju, če prihaja vanjo vedno sveži zrak. Prostorna, pa vsa zabita soba je veliko bolj škodljiva zdravju. — 10. slika nam kaže neugodnost, ki nastane zaradi prečnika, če delamo pri nizkih sobah ventilacijska okenska krila. Če stopi človek v nizki sobi k oknu, mu pride prečnik v očesno višino. Zato naj se pri nizkih sobah ventilacijska krila opuste in za ventilacijo poskrbi na kak drug način. — Nikoli ne postavi hišice, kar se dogaja zlasti na kmetih, brez stranišča, ki je dostopno iz hiše (veže). Ubogi starčki, otroci, bolehni, ki morajo v mrazu in dežju, celo ponoči, iz hiše čez dvorišče do stranišča! — Mnogo bi bilo še povedati o tem, kako se da kaj prištediti pri raznih delih ob gradnji majhnih hiš; a tu bi to vodilo predaleč. Samo eno bi omenil. Po vojni so poskušali doseči pocenitev gradnje z raznimi novimi iznajdbami, ki so se nanašale največ na cementne in železne izdelke. A s tem niso uspeli. Posebno pri železnih hišah so dosegli malo uspeha, ker so bile poleg drugih aedostatkov pozimi zelo mrzle, poleti pa vroče. Zato so v vsej zapadni Evropi segli zopet nazaj po opeki, ki jo pa skušajo štediti, a obenem tudi okrepiti na ta način, da po potrebi od etaže do etaže oprečni zid ojačujejo z železobetonskimi vložki (nosivci, prekladami, ploščami). Zunanje zidove hiš delajo, če le mogoče votle, ker se na ta način doseže, da je hiša bolj topla in da se porabi manj opeke.

Gruda.
Gruda, rjava ti gruda, ti naša zlata si ruda; iz tebe tolčemo zlato, iz tebe stiskamo zlato to skopo zlato.
V svojem ga znoju topimo, v svojem ga znoju čistimo, v svojem ga znoju prelivamo, v svojem ga znoju uživamo — to skopo zlato.
Janez Pucelj.
Oblasti.
Dr. Jure Adlešič.
Misel samouprave Slovencem ni tuja. Poznamo jo v naši pravni zgodovini v raznih oblikah in nas spominjajo nanjo mnogi preostali izrazi, ki so še danes v rabi.
Najnižja stopnja samouprave, kakor nam jo opisuje naša zgodovina, je bila zadruga. Ob-
segala je člane iste družine: očeta s sinovi in vnuki v skupnem družinskem gospodarstvu. Oče ni razdelil premoženja med svoje sinove, marveč je ostalo vsem sinovom skuono. Oče pa je ostal gospodar cele zadruge do smrti, sinovi so imeli pri gospodarstvu le posvetovalen glas. Po očetovi smrti so volili sinovi najsposobnejšega in najvrednejšega za svojega gospodarja. Vsi ostali so tvorili družinski svet.
Več zadrug na večjem ozemlju je tvorilo skupno pleme. Za svojega gospodarja so volili vojvodo ali kneza. Ta je bil spočetka vrhovni sodni, vojni in duhovni gospodar; kesneje —
pri večjem razvoju družabnega in državnega razmerja — je imel svoje posvetovalne organe iz vseh navedenih panog javnega življenja. Vsemu plemenu skupne in važne zadeve pa so reševali na skupnih plemenskih zborih.
Iz naše domače zgodovine nas spominja vojvodski prestol na Koroškem takega mesta, s katerega je slovenski vojvoda sodil in upravljal svojo vojvodino.
Ta razvoj samoupravnih teles naših prednikov pa je pretrgal nemški val, ki je preplavil naše kraje od severa, odstranil naše domače vojvode, naselil svoje graščake in zasužnjil naš rod v vrsto tlačanov. Graščak je bil upravni, sodni in vojni organ, ki je vladal edinole za koristi svojega gradu in svojega vladarja — nemškega cesarja.
Nekateri graščaki so postajali vedno močnejši, njih posestva vedno večja; obsegala so cele pokrajine, dežele; zato so nastopali ob slovesnih priložnostih kot zastopniki dežele. Z njimi vred so bili deležni tega zastopstva tudi drugi plemiči ter cerkveni dostojanstveniki: škofje, redovni opati in prelati. Iz takih nastopov se je razvila stalna pravna oblika: višja duhovščina, plemstvo in zastopniki mest so tvorili organizirano skupino »deželnih stanov«, ki so se shajali na posvetovanja v deželnih zborih.
Deželni stanovi so pridobivali vedno večji vpliv na javne razmere, večje pravice (privilegije) in svoboščine; dovoljevali so nove davke, vojne naklade, skrbeli za deželno brambo, sklepali o miru in vojni in urejevali cerkvene zadeve.
Tekoče posle je opravljal deželni odbor (ki je štel na Kranjskem 24 članov). Notranjeavstrijske dežele: Kranjska, Štajerska in Koroška so imele večkrat skupne sestanke vseh treh deželnih odborov, ki so se posvetovali zlasti o brambi pred Turki.
Na čelu deželne uprave je stal deželni glavar, ki ga je imenoval cesar na predlog deželnih stanov. Listine poročajo, da je bil prvi glavar na Kranjskem Rudelin iz Hrušice 1269. leta (zadnji pa je bil dr. Ivan Šusteršič 1. 1918). Deželni glavar je bil namestnik vladarja, načeloval je deželnim zborom, bil je vrhovni sodnik in poveljnik vojnih čet deželnega plemstva v vojni.

Razmere so se bistveno spremenile po odpravi fevdalnih pravic graščakov leta 1848. (Kakor znano, je bila tega leta odpravljena tlaka in desetina, kmet je postal samostojen gospodar na svojem posestvu.) Po daljši dobi ustavnih bojev je končno določil februarski patent 1. 1861 deželne ustave. Namesto privilegiranih starih stanov, to se pravi, namesto grofov in baronov, ki so imeli zaradi svojega žlahtnega stanu pravico do vladanja, je februarski patent določal, da se poslej poslanci za deželni zbor volijo. Volivce je razdelil na štiri razrede (kurije), in sicer: v prvi kuriji so volili vsi veleposestniki (graščaki), v drugi mesta, v tretjo so prišli zastopniki trgovskih in obrtnih zbornic, v četrto pa vse ostalo pre-bivavstvo dežele. Uvedba splošne in enake volivne pravice • 1. 1908 je pomedla še kurije kot zadnji ostanek deželnih stanov — in popolna demokracija je zavladala v deželnem zastopstvu.
Zakon je tudi opredelil delokrog deželnega zbora, t. j. skrb za deželno kulturo (kmetijstvo), javne zgradbe (ceste) in dobrodelne ustanove (bolnice), občinske in šolske zadeve. Deželni zbor je sklepal v svojem delokrogu deželne zakone, katere je potrdil cesar. De-[ želni poslanci so uživali imuniteto enako kot državni poslanci.
Obseg poslov bivše dežele pojasnjuje najbolj zadnji proračun dežele Kranjske za leto I 1914. Vsi stroški so znašali 7,879.107 K in so bili porazdeljeni na posamezne potrebščine: za deželno kulturo (kmetijstvo) 648.063 K, za javne zgradbe, za občila 633.032 K, za dobrodelne ustanove in zdravstvo 1,388.108 K, za trgovino in obrt 103.320 K, za pouk in umetnost 2,724.709 K, za odplačilo dolgov in obresti 1,315.271 K, za javno varnost 317.300 K, za upravo deželne imovine 2.575 K, *za vojaštvo 16.820 K, za deželni zbor in urade 553.676 K, za pokojnine 134.233 K, za razne stroške pa 42.000 K.
Te stroške po 7,879.107 K so krili dohodki dežele Kranjske do zneska 3,693.528 K; med ■ temi so donašali samo dohodki državnega davka na žganje 1,750.000 K in državni prispevek od osebnih davkov 310.000 K; primanjkljaj po 4,185.639 K pa je krila dežela z dokladami, in sicer s 145 % doklado na užit-nino od vina, vinskega mošta in mesa, z doklado 4 K od hektolitra piva, s 55 % doklado na zemljiške in hišne davke in splošno pri-dobnino IV. razreda in s 75 % doklado na vse ostale neposredne davke. — Po današnji va-
luti bi znašali vsi ti stroški dežele Kranjske 1. 1914: 86 milijonov dinarjev.
Po revoluciji 1918 se je ustanovila v Ljubljani Narodna vlada, ki je prevzela vše posle bivših dežela na slovenskem ozemlju, njih likvidacija pa je bila poverjena posebni komisiji.
Po zedinjenju s kraljevino Srbijo so bili preneseni vsi samoupravni posli bivših deželnih zborov in odborov na centralna ministr-
Dr. Josip Leskovar, predsednik oblastnega odbora v mariborski oblasti.
stva v Belgradu. Toda skušnja par let je že pokazala, da se stare ustanove ne dajo kar tako zatreti in da je uspešna uprava iz bel-grajskega središča nemogoča. Nastopile so ustavotvorne borbe z močno željo po samoupravah. Tem je ustregel člen 95 in 96 ustave od 28. junija 1921, ki je napovedal poseben zakon o razdelitvi uprave po oblastih, srezih in občinah. Po čl. 135 ustave je bila vlada dolžna predložiti tak zakon že v štirih mesecih. To se pa ni zgodilo v določenem roku, marveč šele z zakonom od 26. aprila 1922 ob razdelitvi ozemlja naše države na oblasti.
Ta zakon je razdelil vso državo na 33 oblasti, Slovence na ljubljansko in mariborsko oblast. Oblast sme obsegati največ 800.000 prebivavcev, najmanjše število prebivavcev za oblast ni predpisano. Zakaj je bila mero-dajna omejitev baš na število 800.000, ni v zakonu razvidno.
Delokrog oblastne samouprave se približno krije z delokrogom bivših deželnih zborov. V delokrog oblastnih uprav spada: deželna kultura (kmetijstvo), javne zgradbe (ceste) in zdravstvo ter dobrodelne ustanove, obrt in trgovina. Obseg oblastne uprave je deloma razširjen z naštevanjem raznih nalog, ki pa služijo gori navedenim glavnim namenom, deloma je zožen, ker je iz njenega delokroga izvzeto šolstvo. Zakon pa dopušča možnost, da se delokrog oblastnih zborov še razširi s tem, da se jim izroče tudi še druge panoge javne uprave. Seveda je za to treba posebnega zakona.
Oblastna samouprava vrši svoje posle v oblastni skupščini, ki se izvoli na podlagi splošne in enake volivne oravice za HnV>o štirih let. Na vsakih 10.000 prebivavcev pride po en poslanec v oblastno skupščino. Pasivne volivne pravice nimajo državni uradniki sodne, finančne, policijske, gozdne in agrarne državne in oblastne samouprave.
Redno zasedanje oblastne skupščine se ima vršiti vsako leto 5. novembra in se skliče s kraljevim ukazom; izredno zasedanje skliče veliki župan po potrebi. Skupščina voli sama svojega predsednika, s čimer je tudi poudarjeno demokratično načelo nasproti bivšemu deželnemu glavarju, ki ga je imenoval cesar. Skupščinski poslanci ne uživajo imunitete kot državni.
Skupščina ima pravico, izdajati uredbe, ki spominjajo na deželne zakone, toda le v lastnem delokrogu. Ako se njene uredbe ne drže mej državnih zakonov, ima veliki župan pravico, da se pritoži na državni svet, ki končno odloči, ali ima uredba zakonito moč. Uredbe se imajo objaviti v uradnem listu; kraljevega podpisa ne potrebujejo kot bivši deželni zakoni, marveč le podpisa predsednika in tajnika skupščine in njenega pečata.
Finančni zakon za leto 1927/28 je prinesel dvoje določil, ki sta za razvoj slovenskih oblasti bistvenega pomena: čl. 322 določa, da prehaja vsa imovina bivših dežel na oblastne samouprave. S tem je postala ljubljanska oblast lastnica deželnega dvorca, gledališča, muzeja, domobranskih vojašnic, bolnic, umobolnice,
šole na Grmu, dveh kmetij in Završnice; mariborska oblast pa lastnica zdravilišč Rogaška Slatina in Dobrna ter deželnih bolnic in hiralnic. S tem je podan temelj za gospodarsko delo in kreditno zmožnost slovenskih samouprav.
Čl. 323 pa daje ljubljanski in mariborski oblastni skupščini pravico, spreminjati bivše deželne zakone v lastnem delokrogu. S tem je v bistvu dosežena zakonodajna avtonomija v lastnem delokrogu.
Oblastna skupščina ima tudi pravico, sklepati svoj letni proračun, katerega pa mora odobriti finančni minister. V tem je njena pravica okrnjena nasproti nekdanjim deželnim zborom, do katerih bivši avstrijski finančni minister ni imel te pravice.
Proračun ljubljanske oblasti za 1. 1927 izkazuje vseh izdatkov 52,254.000 Din. Ti izdatki odpadejo na .sledeče panoge oblastne uprave, in sicer: stroški oblastne skupščine in uradov 2,501.000 Din, deželna kultura 8,233.000 Din, javna dela in deželno imetje 12,480.000 Din, obrt in trgovina 1,475.000 Din, zdravstvo in socialno skrbstvo 24,865.000 Din, prosveta 500.000 Din, dolgovi, razni stroški in proračunska rezerva 2,200.000 Din.
Nasproti tem stroškom je proračunanih dohodkov 11,248.750 Din, to so donosi deželnih ustanov in zavodov, povračilo oskrbnin tujih oblasti in vagonski davek, ki ga je skupščina sklenila in je proračunan v donosu 1,000.000 Din. Tako bi znašal po tem proračunu nepokriti primanjkljaj 41,005.250 Din. Ta bi se pa imel kriti z državnim nakazilom. Ker prevzame oblast velik del državne uprave, bi morala država dodeliti oblasti svoje dohodke te uprave; na ta način bi bil krit gorenji primanjkljaj.
Finančni minister je potrdil gorenji proračun ljubljanske oblasti razen vagonskega davka. S tem se zviša primanjkljaj na 42,005.250 Din. Toliko bi morala država preodkazati ljubljanski oblasti rednih dohodkov, da bi mogla uspešno razviti svoje poslovanje.
Približno enake so razmere tudi v mariborski oblasti.
Ako primerjamo ta proračun ljubljanske oblasti z zadnjim proračunom kranjskega deželnega zbora, vidimo veliko razliko v izdatkih za prosveto. Po sedanjem zakonu namreč si je država pridržala skrb za ljudsko šolstvo in plačuje učiteljstvo sama. S tem je odpadla glavna postavka iz bivšega deželnega proračuna, radi česar je oblastni proračun za dobro

tretjino manjši od prejšnjega deželnega. V ostalem se pa z njim skoraj krije, kar najbolj dokazuje isti delokrog oblasti in nekdanjih dežel.
Slovenski oblastni skupščini imata slej ko prej za vzor upravno zedinjenje Slovenije. Zato izdajata povsem enake uredbe v obeh oblastih in imata v ta namen ljubljanski in mariborski oblastni odbor vsak mesec skupna posvetovanja, kako urediti upravo v obeh oblasteh po istih smernicah. S tem pripravljata tla končne upravne zedinjene Slovenije.
Pa tudi vse ostale oblasti v državi so spoznale, da se je treba zbližati in skupno posvetovati, kako se ima urediti uprava v vseh oblastih po skupnih načelih. Vse oblasti imajo isti interes, da izvojujejo od centralne bel-grajske uprave čim več samoupravnih pravic in dobe zagotovljenih čim več denarnih stalnih
virov, da bodo mogle uspešno vršiti po zakonu odkazani delokrog. Želja po decentralizaciji uprave je po vsej naši državi vedno večja. Vse sodi, da so samouprave edina rešitev, ki na^ otme počasne in okorne državne centralne uprave.
Prvo tako skupno posvetovanje oblasti se je vršilo 1. maja 1927 v Belgradu in je pokazalo smer osamosvojitve oblasti od centralne uprave.
Želeti je, da se od začetnih posvetovanj preide do močne skupne organizacije vseh oblasti. Kajti le s skupnim in enotnim nastopom bodo vse oblasti uredile upravo na lastnem ozemlju po enotnih načelih, nasproti centrali pa dosegle finančno in upravno neodvisnost. Oboje bo okrepilo veselje ljudstva do udejstvo-vanja v upravi, zaupanje v upravo in veselje pri notranji izgraditvi lastne države.
©
Nekoliko o davkih in taksah.
Dr, 0.
I.
Kakor doslej vsi finančni zakoni, tako vsebuje tudi finančni zakon za proračunsko leto 1927/28 glede davkov in taks razne izpre-membe. Toda dočim so izpremembe v prejšnjih zakonih večinoma pomenjale novo obremenitev davkoplačevavcev, je prinesel finančni zakon za leto 1927/28 znatne olajšave tako glede neposrednih davkov kakor tudi glede taks in pristojbin, kar je vsekakor razveseljiv pojav.
> Glavne izpremembe so:
1. Pri dohodnini je zvišan eksistenčni minimum od 5000 Din na 6000 Din, to se pravi, da bodo do nadaljnjega plačevale dohodnino le one osebe, ki imajo nad 6000 Din letnih dohodkov. Čeprav je ta meja še vedno prenizko postavljena, bo vendar na podlagi te določbe oproščenih dohodnine več tisoč dosedanjih davčnih zavezancev.
Nadaljnja znatna olajšava je ta, da se 30 % izredni pribitek k dohodnini izza dne 1. januarja 1927 več ne pobira. Kakega pomena je za Slovenijo ta olajšava, vidimo iz uradne statistike, iz katere je razvidno, da je bilo predpisanega tega pribitka za davčno leto 1926 Din 11,729.721, za leto 1925 pa Din 12,489.831.
2. Obresti hranilnih vlog na vložne knjižice in tekoče račune se izza dne 1. januarja 1927 ne smejo več obdavčevati z rentnino ne glede na
njih višino. S to določbo je dana iznodbuda za varčevanje in vlaganje denarja v hranilne zavode.
3.	Pri odmerjanju posebne pridobnine ne spadajo v davčno osnovo prostovoljna darila, ki jih dajejo družbe, zavezane javnemu polaganju računov humanitarnim, prosvetnim in kulturnim društvom in institucijam. Doslej so se namreč tudi taka darila obdavčevala kot čisti dobiček.
4.	Privatni uslužbenci ne bodo več od svojih službenih prejemkov plačevali dosedanje dohodnine, ampak nov davek, ki se bo pobiral v vsej državi. V davčno osnovo spadajo vsi prejemki iz službenega razmerja bodisi v denarju, bodisi v naravi. Davek se odmerja po tejle lestvici:
	Pri prejemkih			znaša davek	
nad 6.000 Din do			12.000 Din		3-5%
»	12.000	» »	24.000	»	4%
»	24.000	» »	36.000	»	4-5%
»	36.000	» »	48.000	»	5%
»	48.000	» »	60.000	»	5-5%
»	60.000	» »	72.000	»	6%
»	72.000	» »	84.000	»	6-5%
»	84.000	» »	96.000	»	7%
»	96.000	y> »	108.000	»	8%.
»	108.000	» »	120.000	»	9%
»	120.000				10%
K temu neposrednemu davku se pobirata še invalidski davek in komorska doklada.
Tako odmerjeni davek zapade v plačilo po preteku vsakega trimesečja z eno četrtinko celotnega zneska.
Uslužbenci so dolžni v začetku vsakega leta vložiti pri pristojnem davčnem okrajnem oblastvu prijavo o svojih službenih prejemkih v dotičnem letu. Za plačilo davka jamčijo službodajavci, ki so upravičeni odtezati davek pri izplačevanju prejemkov. Pobrane vsote morajo oddati s posebnim pregledom v dveh izvodih pristojnemu davčnemu uradu v 14 dneh po preteku vsakega trimesečja.
Ako ima privatni nameščenec poleg službenih prejemkov še druge dohodke, ki ali sami ali skupaj s službenimi prejemki presegajo eksistenčni minimum 6000 Din, bo od teh drugih dohodkov še nadalje plačeval dohodnino.
5.	Pri davku na zaslužek telesnih delavcev je eksistenčni minimum zvišan od 5000 Din na 6000 Din. Plačevanju tega davka so torej od 1. 1927 dalje zavezani le oni telesni delavci, ki imajo vsaj 6000 Din letnega zaslužka. Delavci v državnih podjetjih so sedaj izenačeni z ostalimi delavci. Davek znaša 3'3 % od celoletnega zaslužka. V davčno osnovo se všteva tudi vrednost prostega stanovanja in hrane. Zaslužek z nadurnim delom ni obdavčljiv.
6.	Nove zgradbe in novi deli obstoječih zgradb so oproščene hišne najmarine, in sicer: v krajih s preko 50.000 prebivavci za 20 let, v krajih s preko 20.000 prebivavci za 15 let, v ostalih krajih pa za 10 let.
Pravica do oprostitve se pridobi s posebno prošnjo, ki se mora vložiti pri pristojnem
davčnem okrajnem oblastvu v 30 dneh od dne, ko se je izdalo dovoljenje za uporabo; če pa se začne uporaba prej, je šteti čas od dne dejanske uporabe. Od istega dne se računa tudi začetek oprostitve.
Ako se vloži prošnja po preteku tega roka, se oprostitev skrajša za dvakrat toliko časa, za kolikor se prošnja pozneje vloži.
II.
Številne so tudi izpremembe zakona o taksah in pristojbinah, ki jih vsebuje finančni zakon za leto 1927/28. Navesti hočemo le najvažnejše:
1.	Za kupne in prodajne pogodbe se zniža pristojbina: a) za nakup in prodajo premičnin od 2% na 1%; b) za nakup in prodajo nepremičnin od 6% na 4%.
2.	Od dediščin v prvem kolenu krvnega sorodstva se ne plačuje nobena taksa, če ne presega njih čista vrednost 150.000 Din. Do-sedaj so bile te takse oproščene dediščine v vrednosti do 500.000 Din.
3.	Za gostilničarje je zlasti važna izpre-memba tarifne postavke 62. Doslej je namreč veljala določba, da so bili kaznovani s trikratnim zneskom redne točilne takse, če so jo plačali le en dan prepozno. Ta pretirano ostra določba odpade in v bodoče se kazen ne bo več nalagala, pač pa se bo nepravočasno plačana taksa izterjavala z eksekucijo.
4.	Za davčne in taksne napovedi in prijave kakor tudi za davčne knjižice se ne plačuje več nobena taksa. V bodoče davčnih napovedi ni treba več kolkovati.
To so najvažnejše izpremembe.
Splavarska.
Hija, hoja... le naprej mimo polj in temnih gričev z brzim letom drznih ptičev . hija, hoja... le naprej!
Hija, hoja... le naprej sred šumečega vodovja mimo skal, sotesk, jezovja. hija, hoja... le naprej!
Če si mož, pograbi veslo!	Sredi slapov — blizu smrti
V levo, v desno z njim odrini,	brez miru in brez nehanja
pazi, da ne bo te neslo	gremo v težka vesla vprti
mimo ciljev v daljini! —	in usoda nas poganja...
Kje ste, žena, deca naša? — Kruh grenak vam služimo. .. In nikdo nas ne popraša, kdaj se zopet snidemo! —
Hija, hoja... le naprej: pota svobodna, neznana peljejo nas do pristana ... hija, hoja ... le naprej!
Kadar pa nekoč pod nami splav življenja se prekolje, tam pod mrzlimi vodami srce spalo bo najbolje .. .
Hija, hoja ... le naprej sred viharja ali solnca, skoro pridemo do konca . hija, hoja ... le naprej!
Janko Samec.
Dve petdesetletnici.
F. K.
Letos praznujeta petdesetletnico svojega rojstva dva slovenska pesnika. Oton Župančič in Silvin Sardenko. To sta dva posebno značilna glasnika našega naroda v prvi četrtini dvajsetega stoletja. Vsak po svoje sta razumela svoj narod, njegovo vrednost in mu po različnih potih kazala pot na kvišku k boljšemu življenju; oba sta v čudovitih podobah odkrivala lepoto naše zemlje in mu v izbranih besedah in zvokih potrdila, da bo naš jezik živel in rastel še dolgo z našim narodom vred.
Oton Župančič
rojen 23. januarja 1878 na Vinici v Beli Krajini.
Stari narodi so imenovali pesnike vidce, preroke, tiste, po katerih govori na poseben način božanstvo. Zato so trdili, da je pesništvo navdihnjenje od zgtoraj. In res so največji pesniki vedno odpirali človeštvu na svoj poseben način vrata v skrivnosti življenja in ga vodili preko vse težke vsakdanjosti k vzorom. Pesnik je sicer še vedno človek, ki sam trpi, blodi, išče; rad bi prišel do dna ugankam življenja, prižiga luči v temi in nam podaja samo v odsevu, v človeški lepoti vso tisto nadnaravno lepoto in resnico, po kateri vsi hrepenimo. Vendar je naš izbran vodnik in v njem spoštujemo ljubljenca božjega.
Tudi pri Otonu Župančiču vidimo, kako mora človek preko nastav in prevar z voljo postati najprej mož. Po mladostnih zmotah in bojih, po brezskrbnem uživanju, kakor ga nam kaže njegova prva knjiga Čaša opojnosti (1899), zori Župančič v možatega mladeniča, ki spozna, da njegova pot ne sme iti za pritlikavim uživanjem, ampak da mora stremeti kvišku in skušati z voljo doseči vse, kar je lepega. V svoji drugi knjigi Čez plan (1904) pravi v ljubezenski pesmi:
Kvišku plava moje hrepenenje sredi polnoči;
zvezda zlata seva na lazurju, zvezda ta si ti.
Ne usliši me, ne padi k meni! Moja mlada moč
naj se razvije, naj razmahne krila, naj premaga noč!
Še mnogo globlje je zarezal te možate poteze v svoji tretji knjigi Samogovori (1908), kjer išče svoje prave vrednosti samo v trpljenju življenja:
Kuj me, življenje, kuj! Če sem kremen, se raziskrim, če jeklo, bom pel, če steklo — naj se zdrebim.
le tisti, ki se vedno moža izkaže; čim hujše je življenje, tem večja je modrost iz njega in tem globlje spoznamo njegov namen in pomen:
Stoj, kot drevo brez zavetja! Višji si, bolj te pretresa vihar, višji si, bližji nebeški ti žar, dalj gre oko ...
Celo v zbirki otroških pesmi Ciciban (1915) in v Sto ugankah (istega leta) je med ljubko« šegavostjo, otroško dobrodušnostjo in hudomuš-
Oton Župančič.
nostjo natrosil Župančič polno resnih misli; uči spoznavati otroka vse luči od solnca, lune, ognja, človeške besede so zadnje luči: duha, »ki k Bogu pota razodeva«. Ob uri, v kateri so skriti »ditibni kovački, božji kovački, da kujejo čas,« uči vrednost časa in življenja:
Tik-tak! na delo, v skrbi nas bud!)o, pota nam mesijo, spremljajo nas, vsakemu svojo pojo melodijo, srcem človeškim skrivnosten ukaz. —
Vsa vrednost življenja mu je v hrepenenju	Od življenjske modrosti, ki jo pesnik zbira kot
za višjimi vzori, v delu, v spoznavanju dobrih in	človek, sega vsak velik pesnik globlje v življenje
zvestih ljudi, v modrosti. Zastonj je žalovati za	lastnega naroda in rfiu je v najtežjih urah
mladostjo, za tem, kar je bilo, ker pravi človek je	buditelj in prerok. Našemu narodu, ki mu že od
Koledar 1928.	5
nekdaj strežejo tujci po življenju, ki je bil vedno reven in ubog, bi Župančič rad kaj boljšega povedal za prihodnost.
Da mi je za zarjo blestečo pogledati in kaj ljubega, dobrega ti povedati v teh težkih dneh, o domovina ...
V Dumi, svoji največji pesnitvi, vidi, da se domovina le manjša in krči, ker morajo njeni najboljši sinovi v svet. V tej pesmi je s pretresljivo lepoto razgrnil pred nami naše ljubke vasi z delom in ljubeznijo do rodnih tal in postavil nasproti rev-ičino, ki žene ljudi v tujino, kjer morajo v nemških in ameriških rudnikih služiti tujemu bogastvu in tuji slavi:
Pustil si plug in motiko, v zemljo se zalezel, starec, in križ ti na grobu rjavi in poveša se; (in tvoj zaril se je živ pod zemlj6 — v Ameriki koplje,
t rovu še zarja poljan mu mračne misli obseva, sin njegov več ne bo jih poznal, ne sanjal o njih.
Med svetovno vojno posluša gorje družin, ki so izgubile očete, gleda goriške izgnance, ki morajo a svojih domov, kliče na odgovor može, ki baran-tajo z našim narodom, in sluti v bratstvu njegovo rešitev. To je četrta knjiga V zarje Vidove (1920). Tu je strnil svojo in narodovo pot v eno:
O, da mi je priti do svoje podobe I Da bi jo zagledal pred seboj!
Je: kdor je šel od konca s smerjo, kdor smčri ostal je do kraja zvest in ves se pognal je v samo rast: tak, kadar nazadnje razpne roke kot mož, ki se pretegne v dan, mereč tkanino svojih sanj, pokaže nam svojo podobo: križ . ..
O, da nam je priti do svoje podobe, i meni i tebi, narod moji
Ne moremo se na tem mestu dotikati Župančičeve umetne pesniške oblike, ki razodeva pravo pesnikovo velikost. Povedati moramo le, da je on največji mojster in oblikovavec našega jezika v novejšem času. V tem prelepem svojem jeziku je spesnil tudi zgodovinsko žaloigro Veronika Deseniška (1924), prevedel več znamenitih del iz svetovne književnosti, zlasti največjega svetovnega pesnika Šekspirja (Shakespeare) in to tako preprosto in živo, kot da je to vse domače delo. Župančič je za Prešernom naš največji pesnik, ki je v visoki umetniški obliki, pa živo in neposredno segel ▼ človeške duše in skušal biti tudi svojemu narodu glasnik, kakor je občutil ob blejski Mariji:
O, da bi bila pesem moja, kot je tvoj zvoni Da bi čutila, da bi nosila na svoji peruti, kar misli, kar čuti, kar hoče dom.
Silvin Sardenko
rojen 15. junija 1878 na Jezici pri Ljubljani.
Sardenko je duhovnik-pesnik; zato resnic in življenja ni šele iskal, ampak je resnice o z n a -n j e v a 1 in jih poveličeval v podobah, v katerih živi naš narod svoje najlepše življenje, svojo vero. Ta vera je vesela, domača, preprosta in lepa in odseva od vseh Sardenkovih podob od znamenja ob poti do cerkvice sredi polja ali na griču, od lučke v kmečkem kotu do dekliškega vzdiha v oknu. Zanj je življenje prazničen dan, posvečen romanju k nebesom, vse ena sama romarska pesem, ki se skali samo tedaj, kadar zatemne oblaki svetle ne-
Silvin Sardenko — dr. Alojzij Merhar.
beške zvonike, da začutimo spet pod nogami trda in pusta tla solzne doline.
Zato so Sardenkove prve pesmi otroško ne- ' dolžne; njegova prva knjiga »V mladem jutru« (1903) so slavospevi solncu njegovega dneva — Mariji —, svetonočne hvalnice, slovo od mladih dni, ■ ko mora na pot v življenje, na romanje. Med to potjo odkriva lepoto slovenske zemlje, njene sladkosti in bridkosti in lepoto vsega stvarstva:
Radostno jutro — romarsko jutro I Blažena gora — gora Planinska, k tebi se danes z upanjem gorkim bližajo težka srca dolinska.
Kakor pohlevna jutranja sapa, pesemca diha sredi goščave; romarjem cerkev z vrha odpeva, kakor bi pela rajske pozdrave.
Ali pred njimi plava meglica, kakor iz gozda ptica izgnana, rahle so njene rosne peruti, mrzla očesca njena zaspana.
Ko bi hotela ptica meglena splavati gori v sinje višave, da bi se cerkev videla draga, kjer odložimo svoje težave!...
Ptica že vstaja ... In iz daljave okna žarijo ziatorumena: Zdrava nam bodi, romarska cerkev — Upanje naše, bodi češčena! —
Svojo romarsko pot je Sardenko še močneje zarisal v drugi knjigi Roma (1906). To je pot po večnem mestu, obiski kristjana, ki hodi po zmagoslavnih stopinjah Cerkve, pa mu vsak spomin govori le o mučeniški zmagi duše nad telesom, o vrednosti večne radosti v Bogu nad oholostjo poganskega sveta. Na teh krajih ob grobih sv. Neže, Cecilije, Alojzija, je hrepenenje po nebesih toliko, da ga še jasno nebo žalosti.
Včasih .mislim, da na nebu radost sije vsa; kvišku gledam in jo slutim — a ne morem tja.
Odtod se obrne romar v življenje. Treba je najprej prav živeti, življenje prav razumeti in prav uravnavati. Sardenko postane versko-poučen pesnik, ki odkriva življenje izvoljencev božjih, Marije in svetnikov in nam kaže pot za njimi. Najprva je Mati sedem žalosti, Mater Dolorosa (1910), ki nam pravi;
Golgota so naši dnevi, venčana s krvavo zoro; strma pot so, ki se neha z vnebohodno Oljsko goro.
Šele za Žalostno materjo pride Mati svetega veselja (1912). Vse veselje je plačilo za ljubezen, ki gre tudi preko smrti:
Odmora nima in ne more ljubezen vroča ga imeti; podnevi, kakor solnce sije, ponoči, kakor zvezda sveti. Od groba tebe — ali mene ljubezen zopet h grobu žene.
Šotor miru (1916) je zgodba o sv.Paskalu, ki je šel v samoto služit Bogu; Sv. Jožef (1925) so slike iz življenja božjega rednika in Sveti Alojzij, študije in pesmi (1926), zbirka globoke krščanske modrosti za zgledno življenje mladine. Dekliške pesmi (1922) razodevajo tesnobo rahlih dekliških src, skrb za čistost, bridkosti čiste ljubezni in grenkobo ločitve od mladosti.
Vrane i vihrajo z grivo mogočno, balo poročno mojo peljajo. Kdo pa odpelje moje srce? Z doma ne more, z doma ne gre.
Fantje, ni preže treba nobene, duše ne žene in ne dožene tuja je vas.
Tudi Sardenko je v letih bojnih grozot občutil trpljenje naše zemlje, razdejanje src in umiranje mladih življenj. On, ki nikoli ni rad gledal v mra-kove posvetnega življenja ali v hrupne zunanje dogodke, se tudi v zbirki Nebo žari (1916) najrajši podaja na vas, kjer ugleda junaka-invalida, ki se vrača domov, seda za zapuščeno mizo, kjer ni očeta, tolaži vdovo in siroto, se poda v skrit kot strelskega jarka in narekuje umirajočemu vojaku poslovilno pismo materi, očetu, nevesti, gleda begunce, ki morajo z domov. V tej zapuščenosti naše domovine pomaga nositi njeno gorje in vliva zdravilne tolažbe ob oltarju in Mariji. Tudi ko se je naša zemlja oddehnila od vojne in je naš narod dosegel svojo svobodo, je Sardenko ostal glasnik njene prave vrednosti in čudovito po svoje dopolnil »Lepo našo domovino«:
Blagoslov naj se razliva v tvojih poljih in lesovih, Bog ljubezni naj prebiva v tvojih selih in domovih! V božjem dihu, v božjem varstvu tvoja ladja mirno plava. Mir s teboj po vsem vladarstvu! Tvojim sinom večna slava!

Vrtnica.
Na sredi mojega srca cvete rdeča vrtnica, kot kri,
oj rdeča vrtnica!
Po vrtu hodi deklica, v rokah ji bela kanglica, zaliva lepe rožice, ne vidi moje vrtnice ...
Oton Berkopec. 5*
Katoliški razglednik.
J. Pavlin.
V modernem človeku je zavel duh, ki kaže, da moderni človek bolestno ječi v spoznanju, da ga je materializem ukanil. Misli, da je s smrtjo vsega konec, da ni ne duše ne Boga, da je najvišja modrost življenja streči telesnim zahtevam in strastem, tudi modernega človeka ne morejo osrečiti. Začutil je v sebi dušo in njene potrebe in se začel zavedati, da je materializem ne le grobar življenja poedincev, marveč tudi vsega socialnega mirnega sožitja ljudi in narodov. Ni še sedanja doba pokopala materializma popolnoma, še živi v svojih klavrnih in žalostnih sadovih, a pokopuje ga že. Vsepovsod se oglašajo glasovi po višjem, po duhovnih dobrinah, zanimanje za nravna in verska vprašanja raste in izdajajo se gesla o ponotranjenju človeka in poduhovljenju življenja. Sredi tega modernega teženja po višjih vzorih življenja pa stoji katoliška Cerkev kot vedno ista glasnica in velikanska izkušena delavka za pravo ureditev življenja. Pogled po katoliškem svetu nam kaže, kako se Cerkev in njeni narodi zavedajo svojega zvanja prav v našem času, da prihaja edina rešitev človeštvu od nravnega življenja in njegovega vira in vzora — od Kristusa. Nravnosti, družini in šoli — dvema semeniščema nravnega, čistega in poštenega življenja bodočih rodov — posvečajo Cerkev in katoliški narodi v današnjih dneh svojo veliko skrb in pažnjo.
Nravnost.
Že pamet sama pravi, da vladajo človeški svobodni volji višji zakoni, ki jih javlja vest in ki se jim brez zlih, zase in za družbo slabih posledic nihče ne more odtegniti v življenju. Kristus je te zakone povzel, dopolnil in izpopolnil v postavi življenja po svojem nauku. Življenje, ki je uravnano po nravnih zapovedih, je nravno. Kdor pa živi po Kristusovem nauku in postavi, živi krščansko nravno. Nravnost je vekotrajna dobrina, ki ostane človeku po smrti in gre edina z njim preko groba. Prav tako lije nravnost že na zemlji mnogoteri blagodejni blagoslov na življenje posameznikov in na človeške družbe. Nravne zapovedi so zapovedi dobrega Boga-Očeta in sreča za človeka, dasi zahtevajo žrtev.
Vse mogoče na svetu odvaja človeštvo od nravnega življenja. Mogočno in premišljeno
zastruplja duše nenravni tisk. Tako pomaga avstrijskim socialistom 6 dnevnikov s 137.000 naročniki, 13 tednikov in mnogo mesečnikov. Eden izmed njihovih mesečnikov se tiska kar v 315.000 izvodih, ženski list izhaja v 164.000 in otroški v 90.000 izvodih. Zadnje leto so razdelili brezplačno 4 knjižice v 1,155.000 izvodih in po svojih knjižnicah so izposodili 740.846 knjig. Te številke le za zgled! Je drugod prav isto. Nekrščanski in protikrščanski tisk izpodkopuje krščansko mišljenje in življenje dan za dnem in po premišljenem načrtu. Spretno se zajeda ta črv protikrščanstva v srca prav vseh, ki dan' na dan bero tako časopisje, razkristjanjenje se izvrši, da se niti ne zavedo kdaj.
Da Cerkev kvarni vpliv slabega tiska jasno gleda, priča naročilo Pija XI., ki je obhajal 6. februarja 1927 petletnico svoje izvolitve za papeža in 31. maja dopolnil 70. leto življenja, da bodi aprila 1926 glavni namen Apostolstva molitve: širjenje dobrega tiska. Ko je sv. oče sprejel v avdienci vatikanskega poročevavca ameriških listov, je govoril o tisku in izjavil: »O da bi vendar kdaj imeli nraven tisk! Potem bi Cerkev v tem času nebrzdane predrznosti ne imela tako hudih bojev!« Rimska kongregacija sv. oficija pod predsedstvom papeža samega je poslala vsem škofom navodilo, kako naj se odločno bore zoper nenravno slovstvo, ki ga kongregacija prišteva najpogubnej-šim zlom, ki v sedanjih časih razdirajo krščansko nravnost.
Slovaški škofje so objavili pastirski list o dolžnostih katoliškega urednika. V njem poudarjajo najprej pomen tiska za sedanji čas, nato pa govore o lastnostih dobrega urednika. Katoliško časopisje ne sme pisati nič, kar ni dobro. Poljakom posreduje dobro čtivo Društvo sv. Vojteha — podobno naši Mohorjevi družbi. V Poznanju ima tiskarno in knjigarno, v novejšem času si je ustanovilo lastno papirnico. Na vsepoljskem katoliškem shodu v Varšavi jeseni 1. 1926 — pri sprevodu je bilo 70.000 ljudi — so sklenili, da ustanove vse-poljski katoliški dopisni urad in da bodo začeli takoj pripravljati velik katoliški dnevnik v Varšavi. Svojo katoliško časnikarsko agen-turo imajo Španci. Ta pošilja novice in članke dnevno nad 80 časopisom. Pred 35 leti je jezuit Garron ustanovil Špancem Apostolstvo

tiska, ki izdaja tednik »Nedeljsko berivo« v .35.000 izvodih in je izdalo 200 verskoobramb-nih spisov v 8,500.000 izvodih. V novejšem času so si ustanovili še novo Društvo za širjenje dobrega tiska, ki šteje nad 70.000 članov. Katoliški tiskovni dan je prinesel 1,502.946 peset za dobre knjige.
Nenravnost, ki se kaže na ulici in javnih prostorih v raznih mamljivih oblikah, budi čutnost in ograža krepost in nravno moč. Zato je boj javni nenravnosti dolžnost katoličanov. "Vsak pameten človek priznava, da je sedanja ženska moda praktična, zdravju koristna, tudi poceni. Žal pa, da se tako zlorablja, pretirava in pači, da res žali nravni čut in dober okus.
V boj zoper take nenravnosti ženske mode je posegel sam sv. oče. Prepovedal je vstop v papeške palače z izrezano obleko in kratkimi krili. Pohvalil je delo rimskega katoliškega društva proti pretirani novodobni modi. Dne 30. junija 1926 je bodril v avdienci več sto rimskih članic katoliške ženske zveze na sveto križarsko vojsko zoper nenravno modo, ki ni le nasprotna krščanski nravnosti, ampak žali tudi človeško čast in dober okus. Ko je kakor vsako leto tudi letos sprejel rimske pridigarje, jim je naročil, naj upoštevajo kako je pri krščanskih narodih čut za sramežljivost in nravnost globoko padel, tako da se morejo učiti od nekrščanskih narodov. Tudi nemški škofje so zavzeli odločno stališče zoper nenravnosti mode, prav tako avstrijski, zelo odločno linški škof dr. Gfollner. Obširen načrt o boju zoper nenravno modo, umetnost in slovstvo so 1. 1925 objavili španski nadškofje. Katoličani imajo strogo dolžnost pobijati nenravnost v kinu, kabaretih, knjigah in izložbah. Pri športu, telovadbi, javnih shodih in slovesnostih, v javnih kopališčih je treba upoštevati krščansko nravnost. Žene naj se zavedajo, da se pravi strah božji in krščanska pobožnost ne strinjata z nenravno modo. Zelo odločno pozivajo nadškofje vse sloje in društva na boj zoper nenravnost, ker gre za to, ali bodo krščanska načela še obveljala. Da dvigne nravni čut žene, je določil škofijski ordinariat v Freiburgu i. Br. zadnjo nedeljo septembra za žensko nedeljo. Ženska in dekliška duštva naj jo praznujejo s skupnim sv. obhajilom, primernim govorom in popoldanskimi razpravami o sedanjih verskih in nravnih vprašanjih. Versko apostolstvo za žene — pravi ordinariat — je posebno v tem, da skrbe za svetost zakona, za krščansko družinsko življenje, za katoliško vzgojo mladine
in branijo verske koristi v javnem življenju. Avstrijski škofje so jeseni leta 1926 obnovili leta 1922 izdano prepoved modernih nenravnih plesov. Isti škofje so prepovedali katoličanom obiskovati veri sovražne shode in voliti soci-alnodemokratske zastopnike v občinski, deželni ali državni zastop. Linški škof v posebnem pismu obsoja samoumore. Izdal je točna navodila o katoliškem pogrebu. Socialistično društvo »Plamen«, ki širi propagando za sežiganje mrličev, je namreč poskočilo od 1. 1922 v članstvu od 4.236 na 56.000.
Ponekod so se tudi državne oblasti zavzele zoper javno nenravnost. Tako je španski kralj Alfonz odredil, da mora moda dam na dvoru ustrezati cerkvenim določbam. Španski notranji minister je začel boj zoper nenravni tisk. V šestih mesecih so zaplenili nad 100.000 spisov, letakov in brošur. Ogrski notranji minister je izdal naredbo zoper javno nenravnost. Predstave in izložbe, ki žalijo nravni čut, se prepovedujejo, preklinjevanje na javnih krajih se kaznuje, učenke s prekratkimi krili morajo iz šole domov in se preobleči. Tirolska vlada je lansko leto ob začetku kopalne sezone izdala predpise o uredbi kopališč in o kopalni obleki. Bavarski deželni zbor je prepovedal plese v adventu in postu. Prav tako so v tirolskem deželnem zboru predlagali katoliški poslanci prepoved vseh plesov v adventu in postu, izjemo sme dovoliti le deželna vlada iz važnega razloga. Kaj odločno nastopa zoper javno nenravnost italijanska vlada, ki je proglasila 700 letnico smrti sv. Frančiška 4. oktobra 1926 za narodni praznik in se službeno udeležila slovesnosti v Assisiju. Izdane so bile stroge določbe o redu v kopališčih in o kopalni obleki. Oblastem je naročeno, da zatirajo vsako nenravnost v knjigah, tisku in na razglednicah. Vlada podpira boj zoper preklinjevanje in bogokletstvo, ki bosta v novem kazenskem zakonu prepovedana. Vladni načrt zakona o javni varnosti predvideva strogo cenzuro za kino in gledališče ter stroge določbe zoper pijančevanje, nenravni tisk in umetno preprečevanje rojstev. Na mednarodnem kongresu za brezversko nravno vzgojo v Rimu je zadnje leto zastopnik vlade — rektor vseučilišča v Padovi — izjavil v svojem pozdravu, da smatra italijanska vlada za edino možno tisto nravnost, ki jo je Jezus Kristus dal v evangeliju in jo podaja katoliški verouk v desetih božjih zapovedih in katekizmu.
Da očuvajo svoje krščanske svetinje in po-vzdigajo versko zavest ter krščansko nravnost,
se družijo katoličani v organizacijah. Poljaki, ki so z velikimi slovesnostmi slavili dvestoletni jubilej svojega rojaka sv. Stanislava, so združeni v raznih zvezah, ki jih vodi 12 duhovnikov v Poznanju. Najstarejša njihova organizacija je 1. 1900 ustanovljena Zveza katoliških delavcev. Francoski katoličani smejo upati mnogo od svojih močnih organizacij, zlasti mladinskih. Zveza katoliške mladine šteje 120.000 članov, telovadna društva pa 200.000. Uspehi se kažejo. Tako n. pr. na državni politehniki vrši od 550 dijakov 400 dijakov velikonočno dolžnost, 225 jih prejema mesečno sv. obhajilo in 125 tedensko. Med belgijskim mladim delavstvom je komaj dva odstotka praktičnih katoličanov. - Da si vzgoje med delavci samimi apostolskih delavcev, skrbita flamska katoliška delavska mladina in enaka organizacija za valonski del dežele. Katoliška kmetiška zveza z lastno zavarovalnico in 960 kmetiškimi hranilnicami druži 110.713 samostojnih gospodarjev. V belgijskem katekizemskem društvu je mnogo odličnih gospa. Katehetinje tega društva obiskujejo dveletne bogoslovne tečaje in poučujejo v Bruslju 11.000 otrok katekizem. Holandska, ki šteje le okrog 2-5 milijona katoličanov, ima v raznih mladinskih organizacijah organizirane 150.000 katoliške mladine. Tako je katoliška centrala za pouk in vzgojo v Haagu za 1. 1925 ugotovila med mladino poglobitev verskega življenja in odločnost verskega prepričanja. Tudi na misijonskem polju delujejo Holandci zelo živahno. V misijonih deluje 3700 Holand-cev in Holandk in doma štejejo njih misijonske šole 3600 gojencev. Leta 1925 so darovale Družba za širjenje vere 263.000 gld., Dejanje sv. detinstva 164.000 gld. in Družba sv. Petra Klaverja 200.000 gld. v misijonske namene.
Da pregledajo storjeno delo in napravijo načrte za bodočnost, zborujejo katoličani na raznih zborovanjih. Poljaki so obhajali svoj vsepoljski katoliški shod jeseni 1. 1926 v Varšavi. Kristusu-Kralju in spominu sv. Frančiška so posvetili Ogri svoj 18. katoliški shod oktobra 1926 v Budimpešti. Nemške katoliške shode zadnjih let je prekosil 65. katoliški shod v Vratislavi. Vršil se je v znamenju Kristusa-Kralja, čigar zaklad se imenuje po besedi vratislavskega kardinala Bertrama resnica, svetost in ljubezen. Slavili so spomin sv. Frančiška, junaka odpovedi in serafa goreče ljubezni do Boga in ljudi, ter Jožefa Gorresa, ognjenega tožnika neresnice in hinavščine in neustrašenega borivca za narod in domovino,
Boga in Cerkev. Kolinski katoličani so zborovali na velikem shodu pod geslom: Kolin, varuj svojo katoliško kulturo! V znamenju Kristusa-Kralja se je vršil maja 1927 katoliški shod na Dunaju za dunajsko nadškofijo. Na svojem zborovanju v Koblencu je katoliško žensko društvo obsodilo razkošnost in ne-nravno modo, ker pomanjkanje našega časa sili k največji varčnosti in so z duhom krščanske ljubezni nezdružljive razkošne slovesnosti, ko toliko ljudi strada, prezeba in ima komaj najpotrebnejšo streho. Pod vodstvom tega društva se je združilo v Stuttgartu na skupno delo zoper nenravnost in razkazovanje golote 120 katoliških organizacij. Španska katoliška mladina je zborovala februarja 1927 v Madridu, da se uvrsti v katoliško akcijo pod lastnim vodstvom. V istem času se je vršil v Rimu četrti organizacijski in izobraževalni teden katoliške mladine, ki se mora boriti zoper javno nenravnost in za lastno vzgojo in čistost, ki jo je Pij XI. tako toplo priporočal 30. decembra 1926 mladeničem raznih narodov, ki so prišli v Rim proslavit 200 letni jubilej sv. Stanislava in sv. Alojzija.
Družina.
Temelj države in Cerkve je družina — že po naravnem zakonu odločena za vzrejo in odgojo človeškega naraščaja. Do smrti zvesta zveza moža in žene v namen rojstva in odgoje otrok je od Kristusa povzdignjena v nadnaravni red zakramenta, ki daje družinskemu življenju nadnaravno posvečenje in mu dovaja ne- , beške moči božje milosti. Družinsko življenje, ki naj bo ožarjeno z zvestobo in potrpežljivo požrtvovalnostjo in obsolnčeno od blagoslova otrok, je v današnjih dneh zelo zrahljano zaradi nepremišljenosti pri sklepanju zakonov in zaradi bega pred vsakim trpljenjem in žrtvami. Ljudje bi hoteli užitkov, a so slabiči, da bi sprejeli tudi žrtve. V Franciji je poskočilo število razporok od 1. 1884 do 1. 1923 od 1600 na 23.600! V začetku 1. 1927 je stopil na Francoskem v veljavo zakon o družinskih dokladah. Po njem dobi ubog družinski oče državno doklado za četrtega in vsakega nadaljnjega otroka do 13., oziroma 16. leta, oče-vdovec pa že za tretjega mati-vdova pa celo za drugega otroka. Francoska država uvideva, kam jo tirajo taki zakoni: narod pada, gine. Z denarjem skušajo popraviti to, kar se pa da popraviti edinole s poštenim zakonskim življenjem, ki ljubi veselje družinskega življenja, a se ne plaši trpljenja, ki ga seveda povzroča skrb za otroke. Število zakonov pada. L. 1920 je plačalo davek
na samce 90.129, 1. 1925 pa 258.118 neporočenih. Tudi v Nemčiji pada število rojstev: Leta 1910 je prišlo na 10.000 prebivavcev 307 rojstev, 1. 1924 pa le 211. »Kolinski ljudski list« je objavil razpravo: »Otroške duše vas tožijo.« Tam ugotavlja strašni vpliv kina in tiska na omejevanje rojstev in ceni število tako umorjenih otrok letno na 700.000. In vendar je od družine tako silno odvisna sreča človeštva. Tega se katoliški narodi zavedajo. Več avstrijskih škofov je posvetilo letošnji postni pastirski list svetosti zakona, vzgoji otrok in krščanski družini. Na shodu Marijinih družb v Budimpešti je o binkoštih 1. 1926 govoril sodnik dr. Muntyan o katoliški družini in izvajal, da družinsko življenje nima več nekdanje privlačne sile, ker se v družini ne moli. Tudi Poljaki so na svojem katoliškem shodu raz-, pravljali o varstvu krščanskega zakona in družine ter sklenili, da bodo zahtevali, da se državno zakonsko pravo uredi po načelih cerkvenega prava. Na Dunaju deluje že več časa Pomožno društvo za krščanske zakone tako, da odpravlja divje zakone in poučuje odpadnike. Leta 1925 so člani tega društva poizkušali v 892 primerih pripraviti k poroki ljudi, živeče v divjih zakonih, uspeli so s poroko v 550 primerih. Zdi se, da je tudi sv. oče hotel pred svetom poudariti važnost zakona, ko je 30. oktobra 1926 osebno poročil svojo nečakinjo Alojzijo Ratti s poslaniškim tajnikom markezom Edvardom Persichietti-Ugolinom ter v nagovoru omenil zakonske dolžnosti in milosti, ki jih Bog daje za njih izvrševanje.
Šola.
Kar družina začne, to naj šola pri otroku nadaljuje in izpopolnjuje. Kakor starši, tako mora tudi šola odgajati otroka za Boga, Cerkev in državo. Katoličani bi zatajili svojo vero, ako se ne bi borili za versko vzgojo v šoli in zoper vsako šolo, ki njih otroke trga od Boga in Cerkve ter jih peha v brezverstvo in greh.
V Češkoslovaški so jeseni 1. 1926 svobodo-misleci zopet izdali oglas na starše, naj zapuste katoliško Cerkev in se bore zoper versko šolo. Tako hujskanje res rodi zle sadove. Tako je v Plznu od 10.262 otrok na osnovnih šolah le 5090 katoličanov, 1024 protestantov, 489 jih pripada narodni cerkvi, vsi ostali pa so brez vere. Praški nadškof dr. Franc Kordač je 3. novembra 1926 izdal poseben oklic, kjer opozarja katoliške starše, da so odgovorni za verski pouk otrok, in odreka cerkveni pogreb staršem, ki otroke odvračajo od verouka in se pred
smrtjo ne spravijo z Bogom. Avstrijski katoličani se še vedno bore s socialisti za katoliško šolo. Zato so na dunajskem zborovanju zastopnikov škofijskih katoliških organizacij marca 1927 obravnavali tudi o šolskem vprašanju. Tirolski škof dr. Waitz je nasvetoval v svojem poročilu ta sredstva: volitve v narodni svet, agitacijo in pouk o pomenu šolskega vprašanja, poseben list in osrednjo pisarno za enotno vodstvo tega dela. Po večini avstrijskih škofij budi in krepi prepričanje o pomenu verske šole šolska nedelja. (Vsako leto namreč določijo eno nedeljo, na katero so po vseh farah, katoliških društvih in organizacijahmolitve, predavanja in govori o preveliki važnosti verske šole za vzgojo mladine.) Katoliška vzgojna in šolska organizacija izdaja lista »Šolska straža« in »Klici« ter je priredila — 2000 zborovanj. Vzgojno delo vrše katoliške osnovne, srednje, trgovske in gospodinjske šole ter učiteljišča z 8000 katoliškimi učitelji in učiteljicami. Tudi v Nemčiji imajo vsako leto šolsko nedeljo; na letošnjo 24. aprila so brali pri vseh sv. mašah pastirski list kardinala Bertrama o šolskem vprašanju in o dolžnostih katoličanov glede šolstva. V Franciji število katoliških šol in učencev raste kljub velikim težavam. Državne šole, ki so vse brezverske, so ponekod kar prazne in v nevarnosti, da bodo radi pomanjkanja učencev morale prenehati. List»LaCroix« trdi, da bi država lahko prihranila letno vsaj 200 milijonov frankov, če bi dovolila šolski pouk redovnikom. Toda prostozidarji zahtevajo, da se pri državnih šolah ne štedi, zato prekaša proračun 1. 1927 proračun prejšnjega leta za 500 milijonov frankov. Od 1. 1899 dalje imajo Francozi mnogo katoliških gospodinjskih šol, kar je velepomembno za življenje po družinah. O številu belgijskih katoliških šol poroča četrtletnik » Šola in vzgoja«. Zasebnih katoliških šol, ki jih podpira država, je 3191 s 130.545 dečki in 246.702 deklicama. Razvito je belgijsko katoliško obrtno in strokovno šolstvo. Za mladeniče imajo 38 industrijskih, 102 obrtni, 34 trgovskih, 27 risarskih in 71 srednjih šol ter več raznih tečajev. Dekletom so namenjeni 403 srednji in višji katoliški učni zavodi, med njimi 341 vzgojnih zavodov. Belgijci imajo tudi več katoliških učiteljišč in krona vsega belgijskega katoliškega šolstva je pa vseučilišče v Louvainu, ki obhaja letos svojo 500 letnico in ga obiskujejo dijaki 43 narodnosti. Sedemdesetletni šolski boji holandskih katoličanov s končno zmago niso bili zastonj. Leta 1925 so šteli 1917 katoliških osnovnih šol
z nad 330.000 učenci in 10.000 učitelji. Svojih učiteljišč imajo holandski katoličani 44, gimnazij 10, srednjih šol 19, licejev 11, realk 7, trgovskih tečajev 38 poleg kmetijskih, vrtnarskih in obrtnih šol. Leta 1923 so si ustanovili katoliško vseučilišče v Nymwegen-u. Tudi Poljaki imajo svojo katoliško univerzo v Lublinu od 1. 1918 s štirimi oddelki: bogoslovjem, cerkvenim in državnim pravom in z modroslovjem. Italijanski katoličani pridno podpirajo katoliško vseučilišče presv. Srca v Milanu. Leta 1923 so znašali darovi 1,045.863 lir, 1. 1926 pa že 2,378.117 lir. Pri teh darovih zavzema prvo inesto italijanska ženska mladina.
Za odgojo duhovskega naraščaja služijo semenišča. Na vatikanskem vrtu so februarja 1927 položili temeljni kamen novemu semenišču za rimsko škofijo. Škof dr. Waitz je ustanovil za severno Tirolsko deški zavod z gimnazijo. Družba božje besede je ustanovila v Nitri prvo misijonišče v češkoslovaški republiki. Praški nadškof je leta 1924 otvoril v Pragi katoliško gimnazijo in 1. 1925 položil temeljni kamen za novo bogoslovno semenišče.
Po nekaterih deželah si pomagajo katoličani tako, da verski pouk otrok poverjajo laiškim katehetom in katehetinjam, ki se za to izobražujejo v posebnih bogoslovnih tečajih. Tako so n. pr. oktobra 1926 začeli na Dunaju tak dveletni vseučiliški tečaj za laiške kate-heze, ki se ga je udeležilo 170 izobraženih gospa in gospodov.
Ko je znani delavec med dunajskim moštvom jezuit p. Henrik Abel kot nadosemde-setletni starček vodil julija 1926 romanje dunajskih mož v Marijino Celje zadnjikrat, jim je še navdušeno govoril na Marijini božji poti. Posebno je poudarjal, naj katoličani zavarujejo krščanski zakon in krščansko šolo, to dvoje je zdaj najvažnejše. Tako je izkušeni in vneti delavec v Gospodovem vinogradu še tik pred smrtjo — umrl je 23. novembra 1926 — oznanjal našo poglavitno katoliško dolžnost sedanje dobe.
Pogled h katoliškim narodom nam kaže, da se ti narodi bore za svoje svetinje ter se za ta boj družijo v mogočne vrste prepričanih in navdušenih borcev. Zavedajo se pač, da je krščanstvo velik zaklad, ki ga je treba čuvati, in da krščanstvo ni življenje počitka, ampak dela in žrtev. Katoliški narodi vedo, da bomo katoličani imeli toliko pravic, kolikor si jih priborimo v boju z brezverstvom. Biti se pa ne more uspešno posameznik, za uspešen boj je treba močnih in združenih čet. Zato danes nikjer ne zadošča samo neko skrito, tiho krščanstvo. Ogromni sili brezverstva, ki deluje s tiskom, z razkrojem družin, z brezversko šolo, je treba postaviti nasproti urejene, močne čete katoličanov, v katere mora res kot voj-ščak vere vstopiti vsak zaveden katoličan.

Svatba.
Hija, hoj! Po beli cesti vozi svatov trop k nevesti. Travniki so posejani s pomladanskim cvetjem, ptice se bude v poljani in spreletajo med petjem. To vam je veselje, svat je! Vranec črno grivo stresa, hrza, prha, poskakuje, iskre krese pod kolesa, da se voz jim premetuje. Zre po polju brhki ženin, kdaj zagleda belo hišo, ki v njej up njegov domuje, kjer srce se zanj je vnelo.
Glej tam okno,
z nageljni zastrto!
Plah obrazek skriva se med cvete.
Kakor bisera prelestna
dve sta solzi
kanili na cvetje rahlo,
da je zažarelo in vzkipelo,
od veselja je zaplalo
in od mlade sreče zadrhtelo.
V rožah tone dekle mlado,
svatov pričakuje,
zlate upe kuje,
se boji in se raduje . ..
Hija, hoj! Po beli cesti
vozi svatov trop k nevesti,
Slavomirov.

Naši življenjepisi.
f Jakob Aljaž.
Sivolasega dobrosrčnega triglavskega župnika, navdušenega planinca, veselega pevca — ni več med nami. Utrujen od dela počiva sedaj na dov-škem pokopališču, odkoder se tako lepo vidi na triglavsko pogorje.
Dolgo smo imeli Aljaža v svoji sredi, da, dlje kakor je sam pričakoval.
Ko sem ga tisto leto po sklepu miru s Triglava grede obiskal, mi je rekel z zategnjenim glasom, važno in resno: »Veš, Janko, jaz sem takole sklenil, da bom letošnjo zimo škripnil,«
Svojega sklepa pa takrat ni izvršil, kajti vzela ga je šele pomlad 1. 1927. Manjkalo mu je točno devet tednov do 82 let.
Rojen je bil 6. julija 1845 v Zavrhu pod Šmarno goro. Šolal se je v Smledniku in v Ljubljani. Bil je jako nadarjen in priden. Po dovršeni gimnaziji je šel na Dunaj študirat za profesorja. .Kmalu se mu je pa začelo tožiti po domovini. Vrnil se ie domov in stopil v ljubljansko bogoslovno semenišče. V mašnika je bil posvečen 1. 1871. Služboval je najprej v Tržiču kot kaplan in »direktor« ondotne ljudske šole. Nato je pa šel za župnika na Dobravo pri Kropi. Poleg tega je bil nekaj let tudi okrajni šolski nadzornik. Ob koncu avgusta 1. 1889 se je preselil na Dovje, kjer je župnikoval prav do smrti — 38 let!
Dolga je bila pot njegovega življenja, a hodil je po njej vkljub mnogim neprilikam veselega srca in vedrega obraza, posebno še zato, ker je ljubil dvoje, kar človeka razveseljuje in blaži: planinstvo in glasbo.
Rojen je bil takorekoč na pragu lepih Kamniških planin, zato je vzljubil gore že v zgodnji mladosti. Ta njegova ljubezen je bila povod marsikatere zabavljice, kar ga pa ni motilo.
Ko je nekoč — še v dijaških letih — prišel z Grintavca in ves navdušen pripovedoval očetu, da je videl domačo hišo, je moral slišati tole: »Neumnež, za to ti ni treba noreti na Grintavec, saj jo doma s ceste bolje vidiš.«
Tudi rajnki prošt Klofutar je večkrat zaropotal nad njim, češ, kako more učiti peto božjo zapoved, ko se pa sam v gorah postavlja brez potrebe v smrtno nevarnost.
In vendar se mu v planinah ni nikdar nič zgodilo, ker je bil izredno previden in moder planinec; pač pa se je v dolini na lepem večkrat ponesrečil V 23. letniku »Planinskega Vestnika« našteva prav živahno svoje padce, a dva je izpustil.
Na župnijskem vrtu na Dovjem si je zgradil kopališče. V njem bi bil kmalu dvakrat zašel v smrt. Ker je kopališče za čoln premajhno, se je po njem vozil v — čebru. Seveda samo enkrat, pa še takrat je gagal, ker se mu je »čoln« prevrnil. Drugi pot je pa v izpraznjenem kopališču na opolzlih tleh tako padel, da bi si bil kmalu razbil glavo. Dobil je osem centimetrov dolgo rano. Meni je seveda pisal, da je rana »osem decimetrov globoka«.
In res, čudna usoda ga je spremljevala. Ko je plezal prvikrat na Triglav, ki je bil tedaj še brez klinov in žic, se je vrnil zdrav; kratka pot iz cerkve
v župnišče pa je bila povod njegove smrti: padel je in si zlomil nogo.
Ko sem ga kmalu po tistem nesrečnem padcu obiskal, mi je dejal: »Veš, Janko, kake dve leti bi še rad živel; toda vem, da bom moral sedaj zaradi te polomljene krevlje umreti. 6icer sem pa že tako dvaindvajset let več živel, kakor bi bil smel; saj veš, da bi bil leta 1905 umrl, če bi me ne bil dr. Šlajmer rešil.«
Takrat je bil Aljaž nevarno bolan in edina njegova rešitev je bila operacija. Te se je pa trdovratno branil, ker je bil uverjen, da umre kljub operaciji.
Jakob Aljaž.
»Če že moram iti na oni svet, hočem iti tja cel, ne pa razparan ali pa zašit,« mi je dejal odločno, ko sem ga v Leonišču obiskal in po naročilu g. dr. Šlajmerja pregovorjal, naj se da operirati.
Ker je bil torej prepričan, da ga operacija ne otme smrti, sem moral druge strune ubrati.
»Ker te dr. Šlajmer hoče tu v Leonišču operirati, si lahko popolnoma brez skrbi. To bo prav tako, kakor bi ti krojač hlače zakrpal, samo bolj te bo bolelo. Seveda, ako bi te primarij poslal v bolnico, potem bi bila stvar nevarna. Kajti tiste, za katere se boji, da ne bodo prestali, operira vse v bolnici, ker noče, da bi mu v Leonišču kdo umrl. V bolnici se pa nič ne pozna, če umrje eden več ali manj.«
Tako sem ga potegnil in res se je vdal. Zapustil sem Leonišče s sladko zavestjo, da sem storil nekaj jako pametnega. Toda ta »sladkost« se je spremenila v bridko trpkost, ko sem dva dni potem zvedel, da je primarij poslal Aljaža v — bolnico, da ga tam operira.
Takoj sem šel tja popravljat svoje »pametno« pregovarjanje. Pa nisem uspel.
»Vidiš, sedaj sem pa lifran,« mi je rekel Aljaž. »Nikar ne govori zoper svoje prepričanje!«
Svojo nečakinjo Micko pa, ki mi je skušala pomagati, češ, da »bodo strica gospod primarij samo zato v bolnici operirali, ker imajo tu boljši instrumente,« je odpravil kar na kratko: »Ti pa kar molči. Ako govoriš o operaciji ti, je prav tako, kakor bi jaz govoril, kako se purfel dela.«
Ko sem mu ves prepadel obljubil, da ga pridem še drugi dan obiskat, sem pa še jaz svoje dobil.
»Te ni treba več,« mi je rekel odločno. »Sedaj me še enkrat poglej, kajti živega me ne boš več videl. Jutri se bom pripravljal na smrt, pojutrišnem bom pa umrl razparan ali pa zašit; rajši bi bil cel, pa naj bo, kakor že hočeta dr. Šlajmer in Bog. Sedaj pa z Bogom in moli zame!«
Toda »dr. Šlajmer in Bog« sta dobro »hotela« in ga iztrgala smrti. Živel je pa še dve leti v trdnem prepričanju, da tretjega leta ne učaka. Zato ga je njegovo prej vedno veselo razpoloženje nekoliko minilo. Tudi za družbo ni več posebno maral.
»Veš, Janko,« mi je rekel pri neki priliki, »tebe in še nekaj ožjih prijateljev imam rad. Le še pridite, vam bom dal dobrega vina. Če pa pride kdo drugi, mu bom postregel s tako kislico, da ga nikdar več ne bo na Dovje.n
Ko se mu je pa po dveh letih zdavje precej okrepilo, je postal zopet živahen, da, še živahnejši in delavnejši, kakor je bil pred boleznijo. Dasi je bil (1927) že v 56. službenem letu, ni šel v pokoj, marveč je padel sredi dela, kakor vojak na bojišču.
Svojim faranom je bil vedno dober pastir. Na prižnici jim je lepo po domače oznanjeval besedo božjo in jih včasih tudi s krepko besedo posvaril. V spovednici je pa skoraj vsak dan čakal spove-dencev. Tudi v svetnem oziru je Dovžanom mnogo pomagal; žalostilo ga je samo to, da svojih načrtov ni mogel vselej izvršiti. Kaplanom je bil bolj oče kakor predstojnik; kako so ga pa njegovi stanovski tovariši ljubili, je pričal njegov pogreb, pri katerem je bilo zbranih 48 duhovnikov.
Izredno velika je bila njegova gostoljubnost. 0 tej so celo po njegovi smrti pričale tri dolge mize, ki so pogrnjene na njegovo naročilo čakale gostov, S svojim denarjem sploh ni štedil in vse načrte je najrajši izpeljal brez tuje podpore, če je le mogel. Zato ni spravljal zakladov na zemlji, »kjer jih uničujeta molj in rjat« (Lk 12, 33), in sam piše o tem takole: »Denarja nisem spravljal na kup, rajši sem ga dal v dobre namene ali ga sicer po svetu raztrosil (»Oris mojega življenja«, Pl. Vestnik, XXIII., št. 10).
Nevenljive so pa Aljaževe zasluge za planinstvo in glasbo.
Ko je prišel na Dovje, je videl, da so naše gore popolnoma v nemških rokah. To ga je kot navdušenega Slovenca in planinca zelo bolelo. Zato je šel takoj na osvojevalno delo. Toda šele čez šest let se mu je posrečilo, da je postavil na Triglavu prvo znamenje, da biva tu slovenski rod. Zgradil je na lastne stroške »Aljažev stolp« in se tako ovekovečil tudi v inozemstvu, odkoder je dobil za svoje delo več priznalnih pisem.
S pomočjo Slovenskega planinskega društva je osvojil sčasoma ves Triglav, ga opremil s slovenskimi poti, mu vzel grozo s klini in žicami, in sicer brez škode za njegovo lepoto, ga obdal s planinskimi zavetišči in tako omogočil dostop tudi manj izurjenim planincem. Triglavski dom, Aljaževa koča in Aljažev dom so po večini plod njegovega truda in njegove zamisli. Ker je vedel, da veliko planincev poseča Triglav ob nedeljah in praznikih, je postavil do malega na lastne stroške na Kredarici majhno kapelico v čast Materi božji in bi bil isto storil tudi v Vratih, če bi mu ne bila smrt prekrižala računov.
V okrilju Slovenskega planinskega društva se je pred nekaj leti ustanovil »Aljažev klub«, ki po možnosti skrbi za nedeljsko službo božjo na važnejših planinskih postojankah. Ta klub bo izvedel Aljažev načrt za kapelo v Vratih.
Tako je Aljaž ves čas svojega bivanja na Dovjem neumorno deloval v prospeh slovenskega planinstva, zlasti pa za svoj ljubljeni Triglav, ter tako zaslužil častno ime: »Triglavski župnik.«
Poleg planinstva je Aljaža posebno veselila tudi glasba. Že na gimnaziji in potem v bogoslovju je bil sloveč tenorist in pevovodja. Kot župnik je na Dovjem sam vežbal cerkvene pevce in večinoma tudi vodil petje, kadar ni maševal,
Bil je pa tudi skladatelj. Zložil in izdal je devet zvezkov moških in mešanih zborov, po večini svetne skladbe na Simon Gregorčičevo besedilo, med drugimi »Triglav moj dom« in »Oj zbogom ti planinski svet«. Priredil je tudi »Pesmarico«, ki jo je izdala in založila Družba sv. Mohorja, in sicer v dveh zvezkih. Zadnja leta je zložil še nekaj psal-mov in jih poklonil pevskemu zboru v knezoško-fijskih zavodih v Št. Vidu. Svoje delovanje je nekako zaključil s popisom spominov, in sicer planinskih v »Pl. Vestniku«, pevskih pa v »Pevcu«.
Aljaž je za svoje delo žel obilo priznanja in prejel mnogo odlikovanj, duhovskih in svetnih. Bil je imenovan za duhovnega svetnika ter za častnega člana več društev, kakor n. pr. »Slovenskega planinskega društva«, »Glasbene Matice«, »Ljubljane« i. dr. Že v Avstriji je bil odlikovan z zlatim križcem s krono, s svetinjo 40letnega službovanja, s križcem za civilne zasluge, v Jugoslaviji pa dvakrat z redom sv. Save, 3. in 4. razreda.
Kako je bil pa Aljaž priljubljen pri svojih tovariših, faranih, planincih in pevcih, se je pokazalo zlasti pri pogrebu, ki je bil tak, kakor ga nikdar še ni bilo na Dovjem in ga zlepa ne bo. Že takrat, ko se je zvedelo, da je sivolasi gospod svetnik iz cerkve grede padel na ledenih tleh in si hudo poškodoval nogo, je zavladalo splošno sočutje. Vendar smo še nekoliko upali, da okreva. Toda prišla je še druga bolezen in po desettedenskem trpljenju je v sredo 4. maja ob 2 zjutraj izdihnil svojo blago dušo. Od vseh strani, celo iz daljne Hrvaške, so prihiteli planinci in pevci, da spremijo svojega dobrega prijatelja in tovariša na njegovi zadnji poti. Ob odprtem grobu mu je govorilo v slovo šestero govornikov. Vsi govori so se pa strnili v eno: Slava in večen spomin Jakobu Aljažu, skrbnemu župniku, navdušenemu planincu in vnetemu glasbeniku.	Janko Mlakar.
f Leopold Turšič.
Zopet je legel eden izmed slovenskih pesnikov in kulturnih delavcev v prezgodnji grob. V krepki moški dobi triinštiridesetih let je dne 30. maja 1927 zatisnil oči v smrtno spanje Leopold Turšič, župnik v Krškem, znanec naš po pesmih, ki smo jih čitali v Domu in svetu in v Mladiki.
Leopold Turšič se je rodil 13. novembra 1883 v Ložu na Notranjskem, dovršil gimnazijske študije na drugi in prvi gimnaziji v Ljubljani (1894/98, 1898/1903), stopil potem v ljubljansko bogoslovje in bil 15. julija 1907 posvečen v mašnika. Dne 19. septembra je nato nastopil duhovnopastirsko
Leopold Turšič.
službo kot kaplan v Gorenjem Logatcu, prišel po treh letih 25. oktobra 1910 kot kaplan na Vrhniko in po novih treh letih 21. avgusta 1913 v Šent Vid nad Ljubljano. Tu ga je zalotila svetovna vojna in dne 4. decembra 1914 je moral kot vojni kurat v vojsko. Ves vojni čas je bil skoro brez oddiha na raznih frontah, a vednim telesnim in duševnim naporom, združenim s podnebnimi neprilikami in iz-premembami, njegovo telo ni bilo kos; težavna služba ga je oslabila in mu vsadila kal zavratne bolezni — sušice. Ko se je po štiriletnem vojnem službovanju 6. decembra 1918 poslovil od vojaščine, je po kratkem odmoru že 19. januarja 1919 nastopil zopet duhovnopastirsko službo kot kaplan v Šmi-helu pri Novem mestu, leto pozneje, dne 17. avgusta 1920, je bil instaliran kot župnik v Krškem. Ker je vsestransko delavni mož prve pojave bolezni
zanemaril, je začel pešati in je posebno poslednja štiri leta vedno bolj hiral; bival je sicer radi zdravljenja dlje časa v zdravilišču za tuberkulozne na Golniku, a bilo je prepozno ...
Februarska številka Doma in sveta 1. 1905 je prinesla posmrtnico bogoslovca Turšiča pesniku in pripovedniku dr. Matiju Prelesniku, studijskemu pre-fektu v ljubljanskem bogoslovnem semenišču, »Na-smeh večnomlade sreče«; odtlej je sodeloval pri njem v presledkih dvajset let in se poslovil od njega v novembrski številki s svojo posmrtnico »Petpedi«;
Revček še enkrat bom obsejal njivico z zlato pšeničko, morda bom letos poslednjikrat čul znanko prepeličko: Pet pedi!..,
Teh pet pedi, ki si jih odmeril, mi posveti na pot,	1
da se Ti ne bom izneveril, o Gospod!...
Teh pet pedi zadnjih na njivico revno naj Tvoja kaplja blagodat, da k Tebi na sodbo prinesem s seboj vsaj majhen zaklad ...
V poslednjih letih (1924/26) je sodeloval Turšič največ pri Mladiki in priredil na Golniku zbirko svojih najboljših pesmi »Tiho veselje«, ki izide pri Mohorjevi družbi.
Smer in značaj svoje poezije je označil najbolje Turšič sam v pesmi »Moje pesmi« (Mladika, 1925,169);
Poljskih rožic bom natrgal, v svojo pesem jih bom vplel: naših polj, livad cvetočih sladki vonj iz nje bo vel.
Drobnih ptičk bom zbor povabil, naj z menoj zažvrgoli: pesem gaj bo pevajoči, kadar jutro ga budi...
Solnčnih žarkov bom nastregel, v svojo pesem jih izlil: v zlatu, srebru bo blestela, srečen, kdor iz nje bo pil...
Grenka žalost nema čaka v vrsti nepovabljenih: sama se razlije v pesem, težko kot iz groba vzdih ...
Turšičeve pesmi, to so tiha pokrajinska razpoloženja, idile iz kmetiškega življenja, le tu pa tam zaječi bolečina socialnega in vojnega zla (Mlin, Dom in svet, 1914; Trpljenje, Mladika, 1925), vzdihne otožna misel (Misli, Mladika, 1925), slutnja bližnje smrti (Balada, Mladika, 1925), zakipi gorka molitev h Gospodu (Na vsaki bilki, Mladika, 1926). Po obliki se je šolal Turšič v začetku pri Sardenku in Župančiču, dokler ni našel svoje preproste, narodni pesmi sorodne melodike.
Turšič je deloval tudi organizatorično kot prosvetni delavec in bil nekaj časa urednik Mladosti, glasila orlovske organizacije. Tudi osebno je bil splošno znan in priljubljen.
Svetila mu večna luč!	Grf.
f Jernej Andrejka - Livnogradski.
Dne 4. maja 1926 je umrl 76 let star v Ljubljani, pol leta za svojo ljubljeno soprogo Julijo, koje smrti ni mogel preboleti, pisatelj »Slovenskih fantov v Bosni in Hercegovini«, ene najbolj priljubljenih knjig, kar jih je izdala Mohorjeva družba.
Jernej Andrejka je poseben pojav v slovenskem »vojaškem slovstvu«, a tudi v slovenskem življenju. Po sili razmer, ne po lastni volji primoran posvetiti se vojaškemu življenju, se je razvil iz lastne pridnosti in darovitosti, a tudi radi svoje hrabrosti in možatosti do najodličnejšega našega oficirja, ki je smatral svoj poklic popolnoma v duhu sedanje naše armade za resno in težko nalogo in ne kakor
Jernej Andrejka.
večina tedanjih avstrijskih častnikov za več ali manj prijetno priliko do udobnega in oblastnega pohajkovanja in postavljanja.
Vzorna, skoraj bi rekli strastna ljubezen do rodne zemlje in do slovenskega rodu preveva vse njegovo življenje. Zato je bilo njegovo službovanje pri »sedemnajstih«, pri tem izrazitem slovenskem polku, ena sama veriga pravega tovarištva s svojimi Janezi, ki so Andrejko, komandanta 16. kom-panije, še dolgo let potem, ko so slekli vojaško suknjo, nosili v srcu kot svojega ljubljenca in očeta.
Jernej Andrejka je bil osamljen slovensko-narodni pojav v avstrijski vojski. Zavedal se je morda res nekako v slutnji celotnega slovenstva, ki je moralo zadeti prej ali slej ob ponemčevalne namene tedanjega avstrijskega vojaštva.
In res, njegovi obersti in generali so z nevšeč-nim pogledom zasledovali vsak znak njegovega bratenja s slovenskimi vojaki, Andrejka pa je ljubil
s tiho, nekako samoposebi umevno mu junaško ljubeznijo te svoje kraje, odkoder je izšel, te svoje fante, ki so prihajali kakor sveži cvetovi slovenske grude vedno znova v tesni in dušeči zrak kasarn, in ni zapustil polka, čeprav je moral za svojo požrtvovalno, vzorno in skoraj prenatančno službovanje trpeti le zapostavljanje in preziranje.
In še potem, ko je 1.1895 sprejel častni poziv v gardo kot eden redkih še z znaki vojnega junaštva odlikovanih oficirjev, so mu iz cesarskega Dunaja pohajale misli v daljno domovino, do slovenskih fantov pri polku, v rodno mu vasico. Prihajal je vsako leto čez poletje v prijazne Dolenje ob vznožju Kamniških planin, kjer mu je tekla zibelka, in ondi preživel par mesecev neskaljene sreče v krogu svo ih kmečkih staršev in sorodnikov, ki se jih ni nikdar sramoval.
Njegovi delovni naravi ni zadostovala razmeroma mirna in udobna služba na Dunaju. Iskal je svojemu bodremu duhu prilike do udejstvovanja in ga je našel — v spominih na vojaška leta. Pisateljska žila, ki se je prej tuintam uveljavljala v posameznih člankih in črticah, je z živo silo zasnovala visoko narodno pesem o slovenskem vojaku, — in jo našla v vojnih dogodkih leta 1878, ko se je slovenski pešpolk sedemnajstih udeležil zasedbe Bosne in Hercegovine.
Tako so nastali njegovi »Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini«, krasna, 380 strani obsegajoča knjiga, ki je bila v letih 1904 in 1905, ko je izhajala kot knjižni dar Mohorjeve družbe, med narodom pravi dogodek. Danes, ko trezno presojamo dogodke in razmere, ki so že pol stoletja za nami, moramo reči, da ta knjiga ni bila n i k a ka avstrijanska knjiga, ampak da je na neizpodbojen način zanašala in uveljavljala slovenskega narodnega duha v slovenske polke avstrijske armade. Ne zasedbi Bosne po Avstriji, ampak »slovenskim fantom« je bila posvečena. Zasedba ji je bila le zunanji okvir, v katerem šo nastopali slovenski junaki: oficirji in preprosti vojaki. Plapolajoči taborski ogenj je dal Pipcu ša-ljivcu priliko, da pripoveduje utrujenim tovarišem pravljico o mori, bosanske slive pa, da se na svojo žalost spozna z njenimi poraznimi učinki.
Kdor to krasno ilustrirano knjigo danes pregleduje, se mora čuditi požrtvovalnosti pisatelja in pa tiskarskega založništva Mohorjeve družbe, saj je v njej zbrano poleg neštetih prelepih slik naravnost iz vojnih arhivov in neposrednih doživljajev črpano ogromno gradivo, kakor ga nima o tej dobi gotovo noben drug narod. Andrejkov jezik ye sočen, klen, jedrnat, vseskoz prepojen z duhom domače grude in spominja v tem oziru na Ivana Tavčarja; njegovo pripovedovanje je vse skozi gladko in zanimivo. Ob grozotah svetovne vojne se nam zdijo sicer vse te bitke in boji malenkostni, avstrijske zmage in uspehi skoraj smešni. A eno drži in bo preživelo vso to zunanjo navlako: Jasna slika slovenskih ljudi, ki so se tedaj tam doli borili in umirali, gostili in veselili, njih junaštvo, njih napori, njih šaljivke in zbadljivke, njih upi in želje, njih delo in njih kulturni uspehi.
Jernej Andrejka je spisal poleg te knjige še mnogo manjših stvari — kdor se zanje zanima, jih najde raztresene po različnih naših časopisih in revijah, v Slovenskem Narodu, Slovencu, Ljubljanskem Zvonu in tudi v Laibacher Zeitung pod pisateljskim psevdonimom »Dolenjski«. Izmed njih
naj bodo omenjeni le oni, ki jih pozneje ni sprejel v »Slovenske fante«, tako n. pr. »Sanje« in »Najlepši dan« v Slovenskem Narodu, 1895, »Naši fantje in Garibaldi« (Slovenski Narod, 1897), »Nekaj črlic iz življenja slovenskih vojakov« (Slovenski Narod, 1899), »Črtice iz zgodovine Varaždinskega pešpolka štev. 16« (Slovenec, 1914). Po vojni je pričel pri-občevati tudi spomine iz , svoje mladosti. (Glej Vrtec, 1924.)
Pokojni Andrejka je bil rojen dne 20. avgusta 1850 v Dolenjah v občini Rova v kamniškem okraju. Nižjo gimnazijo je dovršil v Ljubljani, kadetnico v Innsbrucku, služil potem najprvo kot kadet pri J7. pešpolku v Tridentu, potem kot poročnik v Trstu, se udeležil 1. 1878/79 bosanske zasedbe, bil v letih 1880 do 1893 pri istem polku v Ljubljani in Celovcu ter od 1895 pri telesni gardi na Dunaju, kjer je napredoval do podpolkovnika. Takoj po uje-dinjenju -se je preselil v Ljubljano in ondi 1. 1926 umrl. Počiva v rodbinski grobnici na pokopališču na Rovih skupaj z ljubljeno ženo Julijo.
Jernej Andrejka je bil tudi v zasebnem življenju preblag soprog in oče ter veren sin svojega naroda. Za svojo domačo občino je storil premnogo dobrega v kulturnem in gospodarskem oziru, a tudi sicer je imel za slovenske rojake vedno odprto srce in roke. Mohorjeva družba kliče svojemu odličnemu sotrudniku preko groba: Neminljiva mu stava in spomin!	Dr. —a.
f Gregor Einspieler
prost in župnik.
S smrtjo Gregorja Einspielerja 28. aprila 1927 je izumrl rod Einspielerjev, politikov-duhovnikov, ki so od 1. 1848 naprej dajali pravec politiki koroških Slovencev. (Andrej Einspieler 1813—1888; Lambert Einspieler 1840—1906.)
Sveče, vas v srednjem RožU, so dale Einspie-lerje, kjer je bil Gregor rojen 10. marca 1853. Ko je bil I. 1876 posvečen v mašnika, je služboval po raznih krajih.škofije, po slovenskih in nemških, ker tedaj je bilo več slovenskih duhovnikov, kot so jih potrebovali. Zdaj je narobe. Kot kaplan v Celovcu je bil tudi odbornik Družbe sv. Mohorja. Župnikoval je 18 let Podkloštrom (1889—1907), nato je bil 12 let mfulirani prošt velikovškega kapitlja v Tinjah, odkoder so ga 1. januarja 1919 pregnali žalostni povojni dogodki na Koroškem.
Že domača vzgoja v Einspielerjevi rodbini je mladega kaplana napotila na narodno-poli-tično delovanje, kateremu se je še tembolj posvetil, ko je po svojem stricu Andreju podedoval lastništvo edinega slovenskega lista na Koroškem »Mira«.
Leta 1888 je bil izvoljen v kmetskih občinah velikovškega okraja v deželni zbor ter jih zastopal 14 let (do 1. 1902). Obenem je bil dolgo let predsednik Katol. političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem. Nadaljeval je politiko, ki jo je začel njegov stric Andrej Einspieler, ker je bila edino prava za koroške razmere in so jo odobravali vsi zavedni Slovenci. — Poglavitna kulturna in politična zahteva koroških Slovencev je bila slovenska šola. To zahtevo je postavil Einspieler na čelo vsemu drugemu. Ta načrt za šolo Slovencev ni odklanjal učenja nemščine; saj je znanje nemškega jezika bilo vsakemu Slovencu koristno
zaradi soseščine z Nemci v isti, gospodarsko enotni deželi. Zahteval pa je, kar uči že zdrava pamet in potrjuje izkušnja, da se morajo otroci učiti tujega jezika na podlagi materinskega. Učni jezik v ljudski šoli mora biti slovenski, da se otroci temeljito priuče najprej svojega jezika. Toda ves silni napor je ostal do danes brezuspešen. — Druga važna točka Einspielerjevega političnega programa je bila preosnova deželnega volivnega reda v narodno pravičnem in demokratičnem smislu. Volivni okraji naj se prilagodijo narodnim mejam, da ne bodo Slovenci razkosani v okraje, v katerih imajo Nemci večino. Krivična razdelitev volivnih okrajev je bila vzrok, da Slovenci niso
Gregor Einspieler.
dobili onega števila poslancev, ki bi jim po številu glasov pripadalo. Nedemokratični volivni red se mora spremeniti tako, da bo kmetsko ljudstvo dobilo močnejše zastopstvo v deželnem zboru, ker tvori večino prebivavstva in je radi svoje stalnosti na grudi najtrdnejši temelj dežele. Po tedaj veljavnem volivnem redu pa je bil vprav kmet preveč v kot potisnjen, njegova beseda v lastnih njegovih zadevah ni mogla pasti dovolj odločivno na tehtnico.
Življenjska usoda vsakega slovenskega politika na Koroškem je trpka. Einspieler'je občutil vso njeno trdoto. Pač je s svojim trudom v veliki meri pomagal ohraniti slovenski živelj v starem Koro-tanii, a smotra, ki si ga je stavil, daleč ni dosegel. Ob koncu svetovne vojne so si koroški Slovenci oddehnili. S prvimi jugoslovanskimi četami in z lastno narodno stražo so pozdravili stoletja 'zaželeno svobodo. A napol podivjane tolpe nemške
narodne brambe so polagoma, sunek za sunkom, od 1. januarja do 4. maja 1919 izrinile jugoslovanske čete iz Koroške. S tem se je prič-el maščevavni pohod zoper vse narodno zavedne Slovence, pred vsem zoper njihove voditelje. Prošt Einspieler je tedaj komaj rešil golo življenje Šele po enem letu se mu je z življenjsko nevarnostjo posrečilo dobiti nekaj malega svoje imovine nazaj, kolikor je ni bilo popolnoma uničene. — Na stara leta je okusil bridkost begunskega življenja. Delo vsega svojega življenja je žrtvoval za ljubljeno Koroško, končno ni smel v njenem zadnjem kotičku mirno čakati smrti. Lavantinski škof Napotnik, že takorekoč umirajoč, je 1. junija 1922 pregnancu podelil župnijo Sv. Jurija v Slov. goricah. Tu je našel mir in ljubezen ljudstva. Zaradi svoje ljudomilosti, po-strežljivosti in veselega temperamenta je bil pri ljudeh povsod zelo priljubljen. V njegovi družbi je takoj zadonela lepa pesem. Sam je bil dober pevec in je znal mnogo starih slovenskih koroških narodnih pesmi. — Ob priliki svoje zlate maše dne 18. julija 1926 je v ljubezni svojih župljanov, zvestobi svojih prijateljev in v spoštovanju znancev užil nekoliko plačila za svoje trudapolno življenjsko delo. — Ime Einspieler ostane svetlo trozvezdje v mračni zgodovini koroških Slovencev.	Dr. R. G.
f Anton Gabron
župnik.
Anton Gabron se je rodil 11. decembra 1855 pri Sv. Petru pod Svetimi gorami na bivšem Štajerskem. Po končani srednji šoli je najprej študiral jezikoslovje na graškem vseučilišču. Bil je član tedaj edinega slovenskega akademičnega društva »Triglav«. Že tedaj je bil, kar je dosledno ostal do zadnjega, navdušen, širokosrčen S 1 o v a n. Opustil je študij na univerzi ter odšel 29 let star v celovško bogoslovje, da bi deloval med ogroženimi koroškimi Slovenci. Leta 1888 je bil poslan za kaplana v Črno, potem je bil župni upravitelj v Štebnu v Podjunski dolini, od 1. 1892 dalje pa župnik v Skočidolu pri Beljaku, prav ob jezikovni meji. Povsod je zapustil vidne sledove svojega narodnega delovanja. Predvsem je skušal ogreti srca za slovenstvo z 1 e p o slovensko pesmijo. Povabil je celo iz Kranjske pevska društva, ki nai domačemu ljudstvu pokažejo lepoto slovenske pesmi, — Da iztrga slovenskega malega kmeta iz nemške gospodarske odvisnosti, je ustanovil v Skočidolu posojilnico. Imel je mnogo shodov, na katerih je budil narodno zavest. Vzgojil je ob jezikovni meji trdne narodnjake, ki še danes kot močni stebri vzdržujejo slovensko samozavest. — Največja skrb župnika Gabrona je bila vzgojiti koroškim Slovencem lastno izobraženstvo. Zato je mnogo žrtvoval, da je le spravil nadarjene sinove slovenskih kmečkih družin v višje šole. Njegova mala župnija je imela razmeroma največ dijakov. Izmed njegovih »študentov« deluje danes pet duhovnikov na Koroškem in več lajikov deloma v Jugoslaviji deloma v Avstriji, Radodaren je bil daleč nad meje gospodarske modrosti, nikoli ni mislil nase, zato tudi ni nikoli nič imel. Dušni pastir je bil zgleden. Lepota cerkve mu je bila zelo pri srcu. V svoji župni cerkvi je napravil tri nove oltarje, križev pot, orgle in mnogo cerkvene obleke. Skrbel je za lepo in dostojno petje
v, cerkvi. Vkljub težavnim razmeram ob jezikovni meji je ustanovil dekliško Marijino družbo in uvedel šmarnično pobožnost. Posebnost Gabronova je bila veselje do procesij. Osemindvajsetkrat je vodil svoje župljane na Sv. Višarje. V vročem poletju je ob nedeljah popoldne dejal: »Modrejše je, ako gremo na polje molit, kakor da bi v cerkvi dremali,« pa je odvedel vernike v procesiji čez polje. Sam je neutrudljivo molil naprej. Pri neki procesiji je na glas zmolil 15 rožnih vencev in 7 litanij.
Z vojsko 1. 1914 je prišlo nad župnika Gabrona strašno trpljenje. Pri novomašni pridigi na Strmcu na dan mobilizacije same je v neugasljivi slovanski gorečnosti pozival k molitvi tudi za »brate Srbe«.
Anton Gabron.
Zato je bil obdolžen veleizdaje. Pričel se je zanj pravi' križev pot. Že v Beljaku so ga v zaporu proti vsem predpisom mučili. Ko so ga odvedli v Gradec k vojnemu sodišču, je bila o njegovem prihodu obveščena poulična drhal, med katero je bilo zlasti mnogo žensk. Ob dveh zjutraj je čakala nanj. S pljuvanjem in kamenjem ga je sprejela. Večkrat so ga iztrgali orožnikom, ga vrgli na tla in hodili po njem. Priimki: »srbski pes«, »srbski veleizdajavec« so bili še najdostojnejši. Teh dogodkov seveda ni mogel pozabiti, a pripovedoval jih ni rad. Nikdar se namreč ni ponašal s tem, kar je zaradi svoje narodnosti trpel. Po daljšem preiskovalnem zaporu je bil izpuščen, ker dokazov za veleizdajo ni bilo. Tudi v najhujšem trpljenju ga ni zapustila prirojena dobrovoljnost. Ženski, ki je kričala nad njim, da je zaslužil vrv, je smeje se odvrnil: »Kar dajte mi jo.« Tudi po oprostitvi ni imel miru, V bližini Beljaka, kjer je bil dlje časa sedež armadnega poveljstva, se je zdel »Panslavist«
Gabron oblastvom vedno zelo sumljiv. Neprestane hišne preiskave in zaslišavanja naj bi ga izmučila in odgnala. Pa je vse zdržal. Šele jeseni 1.1918, ko je bila vojna končana, so ga nemške tolpe pregnale in uničile vse njegovo premoženje. Sam popoln berač je po Sloveniji in Hrvatski zbiral prispevke — pa ne zase — ampak za koroški narodni svet. Po plebiscitu se je obrnil na zagrebškega nadškofa, ki mu je podelil upraviteljstvo župnije pri Samoboru. Tu ga je kmalu zadela kap, ki mu je onemogočila vsako delo. Šest let je nosil težki križ svoje bolezni. Po raznih bolnišnicah in zdraviliščih je iskal zdravja. Končno je našel pri sestrah križarkah v Mali Loki pri Domžalah miren kotiček. Pokojnine, katere mu Avstrija ni hotela dati, je dobival od naše države 400 Din mesečno. Bil je navezan na podporo zvestih prijateljev. A nikdar se ni pritoževal nad narodno državo, za katero je toliko trpel. Ko se mu je bolezen poslabšala, je bil sprejet v ljubljansko Leonišče, kjer je 29. aprila 1927 mirno umrl. Še poslednja skrb njegova je bila: »Ne pozabite na koroške Slovence!«	Dr.R.G.
t Domhrik Kotnik
kmet.
Mohorjev koledar je tista slovenska ljudska knjiga, ki leži na mizi skoroda vsake kmetske hiše. Zato je brez dvoma umestno, da postavi skromen spomefiik ne samo izobraženemu voditelju naroda, ampak tudi preprostemu kmetu, kateri je bil enako vzoren kot družinski oče, gospodar, Slovenec in katoličan.
Dne 24. novembra 1926 je umrl 78 let star Dominik Kotnik, posestnik Župančeve kmetije na Dobrijah v guštanjski župniji, ki leži v onem malem delu Koroške, ki ga je mirovna konferenca prisodila naši državi (Mežiški dolini). Oče Kotnik je visoko c e,n il izobrazbo, več mu je bila nego bogastvo. Sam v mladosti ni užival dobrote šole; samo dve zimi jo je mogel obiskovati. Z lastno pridnostjo se je pozneje izobrazil v gospodarskih, zadružnih in občinskih zadevah tako temeljito, da je slovel daleč naokrog kot resen in zanesljiv svetovavec. Kar njemu v mladosti ni bilo omogočeno, to je svojim otrokom bogato naklonil. Vse je poslal v šole. Štiri sinove je dal v srednje šole, da je danes doktor Franc prosvetni šef v Mariboru, doktor Janko profesor, Šimen duhovnik in Zorko učitelj. Trije sinovi, ki so danes trdni in pridni kmetje, so obiskovali kmetijsko šolo, edino hčerko je izšolal v Ljubljani. Hude so bile žrtve, ko je bilo po troje otrok hkrati v ' mestnih šolah, celo zadolžiti se je moral. A prepričan je bil, da je temeljita izobrazba boljša dota ko denar. S pridnostjo in varčnostjo je otroke izšolal, pa tudi dolg poplačal. — Neumorno se je trudil za razširjenje zadružne misli. Prepričan je bil, da se bo njemu samemu le tedaj dobro godilo, kadar bo splošno kmetsko stanje boljše. Pomagati si morajo kmetje sami, od drugod jim pomoči ne bo. Ni se naveličal govoriti sosedom o pomenu zadružništva, prepričeval jih je, da mora vsak zapostaviti svoje majhne koristi ter brez nevoščljivosti v skupnem delu začeti pomagati drugim in s tem največ sebi. Leta 1888 je ustanovil hranilnico in posojilnico v
Dravogradu, kateri je načeloval do svoje smrti. Kupil ji je lastno hišo, v kateri so našli Slovenci sredi ponemčenega trga svoj dom in se rešili gospodarske odvisnosti nemških kapitalistov. Po dolgem trudu, med katerim ni nikdar obupaval, je ustanovil živinorejsko zadrugo. Pod njegovim načelstvom se je zdravo razvijala in kupila za zadružne namene lepo posestvo v Črnečah. r— Osemnajst let je ž u p a n o v a 1 veliki tolsto-vrški občini. Prvo županovo delo je bilo, da je kupil za občinsko pisarno hišo tik trga Guštanja, da je bila vsem občanom, ki so hodili v trg k
Dominik Kotnik.
službi božji ali po drugih opravkih, pri rokah. Največja zasluga župana Kotnika je bila slovenska šola za občino Tolsti vrh. Otroci so bili dotlej všolani v nemško šolo guštanjsko. Po hudem in dolgem boju je mirni, a vztrajni župan dosegel svoj cilj in prezidal občinsko hišo v ponosno dvorazrednico. Ustanovitev slovenske kmetijske šole, za katero se je tudi mnogo trudil, mu ni uspela, ker občinski odbor, boječ se stroškov, ni stal trdno za njim.
Vztrajnost v vseh podjetjih je črpal Kotnikov oče iz globoke vere, katero je kazal predvsem v krščanski ljubezni do bližnjega. Bil je odločen, neuklonljiv Slovenec. Vsi Nemci in nemčurji so dobro vedeli, s kom imajo opraviti. Nikdar ni odstopil od svojih narodnih pravic. A vendar osebnih sovražnikov ni imel,
zato ker on ni -gojil nikdar do nobenega osebne mržnje. Političnemu in narodnemu nasprotniku je prav tako ljubeznivo postregel, enako pametno svetoval kakor svojemu pristašu. Čudovito lepo je znal združevati v sebi zvestobo do načel z ljubeznijo do oseb. Zaupanja v božjo previdnost ni izgubil, četudi so včasih vsi krog njega obupovali. Ko so ga pomladi 1. 1919 pregnale nemške tolpe od doma, je v Marijinem Gradu pri Mozirju koval načrte za delo po vrnitvi, trdno prepričan, da pride kmalu dan vrnitve. V edini bolezni življenja, t. j. v smrtni bolezni, je bil zgled
Helena Kotnik.
potrpežljivosti. V bolečinah je ponavljal vedno le: »Naj bo v čast božjo,«
Vredna pomočnica v življenju mu je bila žena Helena, roj. Skidek. Župančeva mati je bila znana vsem siromakom daleč naokoli. Kadar so moža klicale zadružne ali občinske zadeve od doma, je brez skrbi zapustil vse svoji ženi, ki je s podvojeno silo delala in za vse skrbela. Delo, molitev, miloščina in ljubezen do otrok je bila vsebina njenega življenja. Petinštirideset let sta živela v zglednem zakonu. Še smrt ju ni ločila za dolgo časa. Pet tednov za očetom je 2. januarja 1927 odšla v večnost še mati.
Življenjsko delo preprostega kmeta in njegove žene se bo še dolgo poznalo v vsem okraju, v delu njunih delavnih otrok pa bo deseterno pomnoženo rodilo blagoslov.	Dr. R. G.
f Jožef Kristane,
Dne 2. julija 1927 je umrl v Srednji vasi, župnija Šenčur pri Kranju, Jožef Kristane, posestnik, gostilničar in trgovec, po domače Zvanov oče, star 69 let. Bil je to znamenit mož in to ne samo zaradi svojega ugleda, ki ga je užival vsepovsod pri številnih prijateljih in znancih, ampak tudi zaradi svojih odličnih lastnosti, ki so se odražale na njem v prav posebni meri: bil je neumorno delaven in priden, podjeten, skrben kot družinski oče in kot gospodar obširnega posestva, ki si ga je pridobil in pomnožil povečini s svojim lastnim trudom, gostoljuben in kot gostilničar pošten, ko ni pustil v svoji gostilni ne nespodobnega govorjenja ne vedenja, ampak je smatral gostilno kot kraj gostoljubja in v pomoč popotniku, dalje otroško veren in pobožen, pa tudi vesel in druža-
Jožef Kristane.
ben ter izvrsten pevec — kot cerkveni pevec je pel blizu 50 let — vse same lastnosti, ki so lastne le pristnemu in pravemu Slovencu. Njegovo odločno katoliško naziranje, ki ga je povsod neustrašeno kazal in zastopal, in njegovo posebno spoštovanje do duhovščine rau je naklonilo mnogo prijateljev iz duhovskih vrst, ki so se vedno radi pri njem shajali in oglašali, on pa jih je vedno gostoljubno in s šegavo besedo sprejemal. Bil je tudi oseben prijatelj lavantinskega gospoda knezoškofa dr. Andreja Karlina, ki ga je svoj čas kot šenčurski kaplan poročil in je predlanskim njegovemu sinu Leonu govoril na novi maši novomašni govor. Pokojnik je bil znan tudi kot navdušen potovavec in romar, bil je v sveti deželi, v Rimu, Lurdu, neštetokrat na najrazličnejših bližnjih in daljnih božjih potih. Tudi kot vinski trgovec je mnogo potoval. Bil je tudi cerkveni ključar, načelnik in odbornik šenčur-ske hranilnice in posojilnice, občinski odbornik itd, — Njegov krasni pogreb dne 4. julija 1927, ki ga je vodilo sedem duhovnikov ob obilni udeležbi ljudstva od blizu in daleč ter ob navzočnosti raznih društev in korpo-racij in ob pretresljivem petju, je pokazal, da je legel v grob mož, kakor jih je le malo med nami.
Glasnik Družbe sv. Mohorja.
Važna ustanovitev. Ko je po umiku iz Celovca Mohorjeva družba otvorila z dovoljenjem Narodne vlade svoj tiskarski in knjigoveški obrat na Pre-valjah, ni sodila, da bi bilo to začasno bivanje na Prevaljah tako dolgotrajno. Mislilo se je, da se morda razmere vendarle kako uredijo, da bo Mohorjevi družbi možen povratek v Celovec. To se ni zgodilo. Zato se je morala odločiti, da ostane v Jugoslaviji in tu svoj obrat nadaljuje. Po tehtnih razlogih, ki jih je ugotovil Kolednik (gl. str. 36 in 37), se je odbor odločil za Celje. Toda s to odločitvijo je zadel na razne zapreke, ki so bile Mohorjevi družbi tujega — političnega, deloma pa tudi pravnega značaja. Zato se je ustanovil nov pravni subjekt — zadruga.
Ta zadruga ima naslov: Mohorjeva tiskarna v Celja, r. z. z o. z., in je vpisana v zadružni register (Firm. 57/27 — Zadr. III. 163/1 okrožnega kot trgovskega sodišča v Celju dne 23. marca 1927).
Člen 2. te novoustanovljene zadruge ugotavlja namen podjetja, ki je pospeševati korist zadruž-mikov s skupnim izdajanjem, to je zalaganjem, razmnoževanjem in razpečavanjem knjig . . ., s prodajo devocionalij, molitvenikov . . ., pisarniških in šolskih potrebščin, z izvrševanjem knjigotržne, tiskarske in knjigoveške obrti. Ta zadruga, ki je od bratovščine Družbe sv. Mohorja pravno čisto ločena, je kupila hišo v Celju v Prešernovi ulici, si na dvorišču postavila tiskarno, kamor bo odslej bratovščina kot član te zadruge dajala tiskat svoje publikacije. Po členu 4. znaša vsak delež 1000 Din in more biti član te zadruge vsaka samoupravna, fizična ali juridična oseba.
Da bodo udje Družbe sv. Mohorja na jasnem, zakaj je bilo potrebno ustanoviti tako zadrugo, je treba nekaj pojasnila.
Razpis notranjega ministrstva od dne 13. aprila 1868, št. 1307, zahteva, da se morajo ravnati vse bratovščine po društvenem zakonu z dne 15. nov. 1867. Stare bratovščine pa, ki so bile pred tem društvenim zakonom pravilno osnovane, obstoje pravno še naprej in tvorijo torej pravni subjekt. Taka stara bratovščina je Družba sv. Mohorja in v Avstriji ni bilo o tem dvoma ter je zato imela in izvrševala koncesijo tiskarske obrti. V naši državi so ji to pravico nekateri pravniki in oblasti ospo-ravale. Da se je torej Družba sv. Mohorja kot cerkvena bratovščina ognila vsakemu sporu za vselej, se je ustanovila zadruga s sedežem v Celiu kot poseben pravni subjekt, ki je koncesijo za tiskarno in knjigarno dobil, ko je dokazal popolno strokovno kvalifikacijo poslovodij za posamezne stroke.
Pokrovitelji in sprememba pravil. Doslej je bil pokrovitelj Mohorjeve družbe škof krške škofije, kjer je matični sedež bratovščine. Ob izpremenjenih razmerah pa sta prevzela pokroviteljstvo tudi škofa lavantinski in ljubljanski. Zato se je v tem smislu § 5. »Postav« izpremenil. Prav tako se je izpre-menil § 6, »V o d i 1«, ki se poslej glasi: »Odbor obstoji iz devetih odbornikov, ki jih na predlog odbora imenujejo krški, ljubljanski in lavantinski škof, in sicer vsak po tri. Vsako tretje leto odstopi po en odbornik iz vsake škofije, in sicer tisti, ki je po turnusu najstarejši. Nove odbornike imenujejo trije škofje pokrovitelji, in sicer na terno-predlog odbora, ki naj se pri svojem predlogu ozira na želje in potrebe dotične škofije.«
»Z dovoljenjem škofijstva.« Od leta 1860 dalje
se je tradicionalno — pač brez vsake škode — dala vsaka knjiga, ki je izšla, po »Vodilu« § 1. c v pregled kakemu škofijstvu, da je natisk odobril, to se pravi, da je ugotovil: V knjigi ni ničesar, kar bi bilo zoper nravnost in verske resnice katoliške vere. Po novem cerkvenem pravu je odredil lavantinski knezoškofijski ordinariat, da se na družbenih knjigah, za katere cerkveno pravo ne zahteva iz-rečnega tiskovnega dovoljenja, opusti na naslovnih straneh dotična, doslej običajna označba. Natisne se pa seveda pri knjigah (n, pr, molitvenikih), za katere cerkveni predpisi to zahtevajo.
Letošnje knjige. Člani ste takoj opazili, da ste dobili namesto štirih vsak po p e t knjig. Družba je dodala, ne da bi bila napovedala, prelepo povest Moj mali Hlaček, s katero boste vsi, veliki in mali, gotovo zadovoljni. Prejeli ste vsega 46tiskanihpolza20Din. To je neoporečno tako velikodušen dar, da upa odbor na zadovoljnost vseh članov. Žal pa, da smo morali v Koledarju povest H o h o j , članek Borba zoper alkoholizem, Razgled po svetu in Gospodarske drobtine izpustiti, ker nismo hoteli trgati Zgodovine Srbov, ki je od prvotno zasnovanih 12 pol zrastla na 16. To naj opraviči nekoliko tanjši Koledar za leto 1928.
Knjige za leto 1928:
1.	Koledar za navadno leto 1929, Koledar bo urejen kot dosedanji. Obsegal pa bo dve izvirni povesti. Zaeno prosimo, da bi nam člani poslali fotografije in prav kratke življenjepise od onih umrlih, ki so bili pomembni za občino, organizacije, za javno delovanje itd. Koledar bi beležil vsako leto imena in lica vseh teh mož in žena ter tako čuval spomin vseh onih, ki so se trudili za blagor naroda, domovine in cerkve. Kdor želi vezan Koledar, doplača 8 Din.
2.	Večernic 81. zvezek bo obsegal silno zanimivo izvirno povest: Višarska polena, ki jo je fpisal Narte Velikonja. Obsegala bo 12 tiskanih pol in je brez dvoma ena izmed najboljših doslej izišlih večerničnih povesti. Slika nam usodo zapeljane in zavržene, bridko trpljenje in kes brezsrčnega očeta, ki mu je sin na siva leta palica pokore. Vse duševne borbe pa so prepletene z napetim dejanjem, v katero posegajo va-ščani in se spet uveljavlja staro pravilo Previdnosti: zlo rodi zlo. Vmes pa se pojavi med vaščani stari župnik, o katerem sodi pisatelj v uvodu, »ki mi je odprl oči, da gledam, da strmim nad strašno silo ljubezni do bližnjega. ..« Samo ta obširna, pretresljiva, pa oblikovno čisto na sodobnih zahtevah zgrajena povest je kot knjiga sama vredna — cele borne naročnine 20 Din. Kdor želi vezane Večer-nice, doplača 7 Din.
3.	Zgodovina slovenskega naroda. Dvanajst let je preteklo, odkar je bolezen ustavila pero enemu naših najboljših zgodovinarjev dr. J. Grudnu. Umljivo je, da je po toliko pismih naše članstvo zahtevalo nadaljevanje Grudnovega dela »Zgodovine slovenskega naroda«. V prihodnjem letu se izpolni odboru in članom ta želja. Dr. J o s. M a 1 , arhivar muzeja, je prevzel to nalogo in ob-
Koledar 1928.
6
delal zgodovino zadnjih poldrugi sto let našega narodnega razvoja. Prihodnje leto izide I. zvezek te najnovejše dobe. Obsegal bo opis francoskih vojsk pri nas. Orisan bo pomen francoske revolucije za razvoj človeške družbe, objasnil razmere, ki so dovedle do bojev med evropskimi državami. Zasledovali bomo trdovratni boj za obstanek Avstrije, ki je tudi pri nas organizirala črno vojsko. A Napoleon je postavil pred Dunaj stražo — Ilirijo in po dolgih stoletjih smo bili Slovenci spet važen državnopolitičen faktor. S tem zvezkom bo vsa ta doba pri nas prvič podana v celotni zaokroženosti. Politična in sodna uprava, težave z vojaškimi novinci, javna varnost za Francozov, gospodarstvo, obrt, kmetiško podložništvo, šola, cerkev, promet in davek, vse bo opisano. Tudi to boste brali, in sicer po doslej neobjavljenih virih domačinov in tujcev, kaj so sodili in kako o Francozih naši pradedje, kaj o nas tujci, ko so potovali po naših krajih. Zvezek, ki bo obsegal razdobje od 1. 1792 do 1. 1813, bo seveda opremljen z izbranimi slikami. — Priporočati tako knjigo in izpod peresa zgodovinarja strokovnjaka baš za to dobo, bi bilo pač odveč.
4.	»Kako smo se ujedinili?« Menda ni dogodka v naši politični in narodovi zgodovini, ki bi bil tako na prerazlične načine v besedi in pismu motno, izkrivljeno, krivično in sebično izrabljan kot ta. Sedaj, ko so se prvi valovi tega velikega dejanja unesli, nam je živo treba jasne, čisto resnične podobe iz tega časa. Mohorjevi družbi se je posrečilo pridobiti za tako delo moža, ki je stal sam ves čas v središču dogodkov — in jih gledal od blizu: namreč dr. Antona Korošca. Knjiga bo spisana na podlagi dokumentov, ki bodo ob-jasnjeni z osebnimi beležkami in spomini tega naj-odličnejšega borca za našo svobodo. Dodali pa bodo tudi drugi možje, ki so bili pred desetimi leti v ospredju pri javnem političnem in državnem delu, svoje opazke in spoznanja. Lepše bi Mohorjeva pač ne mogla praznovati desetletnice ujedinjenja. Knjiga bo važen dokument tudi za druge narode in državnike. Za vezavo se doplača 6 Din.
5.	Življenje svetnikov bo peta knjiga. Žal, da je bilo to lepo delo dr. Zoretovo po bolezni prekinjeno. Mnogo članov je vsako leto povpraševalo po nadaljevanju. Leto 1928 prinese članom spet to knjigo, ki utegne biti še bolj zanimiva zato, ker bo sodelovalo mnogo sotrudnikov, in bo življenje onih svetnikov, zlasti slovanskih, ki so nam po dobi in delu najbližji, obravnavano v nekakih monografijah bolj obširno, dočim bodo drugi življenjepisi skrčeni. Važno je tudi to, da bodo slike vzete vse iz naše umetnosti: slike, kipi, oltarji — in bo knjiga zaeno tudi kos naše umetnostne zgodovine. Glavno uredništvo je prevzel zgodovinar dr. Franc Kovačič. Sodelovali pa bodo: dr. Franc Ušeničnik, dr. Alojzij Levičnik, dr. Franc Perne, dr. Ciril Potočnik, dr. Alojzij Snoj, dr. J. Turk, prof. J. Pavlin, dr. F. Jaklič, msgr. Viktor Steska i. dr. Slike uredi dr. Fr. Štele,
Ni bahaštvo in ni votel agitacijski boben, če trdi Mohorjeva družba, da bi pač ne smelo biti v Slovencih ne družine ne hiše, ne šole ne društva in ne posameznikov, ki bi zamudili priliko in si ne nabavili teh tako aktualnih knjig za skromno članarino 20 Din. Gospodje poverjeniki, blagovo-
lite ponovno opozoriti svoj okoliš ca te knjige in njih vsebino. Tudi fantje, dekleta, pojasnjujte važnost in potrebnost tega čtiva pri znancih in prijateljih ter pridobivajte novih članov Družbi. Kdor nabere 10 udov več, kot jih je bilo vpisanih pri kateremkoli poverjeništvu lansko leto, dobi vseh pet knjig zastonj.
Knjige za doplačilo.
1.	Živinoreja, spisal živinozdravnik, oblastni referent za kmetijstvo F r. Č e r n e.
Dularjeva knjiga o živinoreji je že davno pošla. Neprestano pa kmetovavci povprašujejo po knjigi in izražajo željo, naj se ponatisne. Strokovnjaki pa so ugotovili, da se marsikaj v Dularjevi knjigi ne strinja več z dognanji živinorejske vede, ki je v zadnjih desetletjih, kakor vse stroke, izdatno napredovala. Zato je Družba naprosila strokovnjaka, ki je na čelu živinorejskega oddelka pri vladi in ki ga pač skoro vsak živinorejec po Sloveniji pozna, da je spisal obširno samostojno delo o živinoreji. Knjiga bo obsegala 20 pol. Opremljena bo z mnogimi slikami in tudi s krasnimi tabelami v barvotisku. Bo pač prva strokovna knjiga na tem višku, kar jih je izšlo v slovenskem tisku. Knjiga je razdeljena na pet delov. I, del razpravlja o splošni živinoreji: o krmi in krmljenju, o hlevih, o prebavljanju, o močnih krmilih, o škodljivi krmi, o nastelji, snagi itd. II. del se bavi z govedorejo: govori o paši, o odbiranju živali za pleme, o glavnih boleznih krav, o brejosti, o storjanju in o pomoči pri otelitvi, o reji telet, o pitanju, o pasmah itd. Poseben oddelek o mlekarstvu in o navodilih za koristonosno izrabljanje mlečnih izdelkov zaključuje ta del. III. del knjige obsega konjerejo — s posebnim ozirom na konje, ki so v Sloveniji dobičkonosni in porabni. IV. del govori o prašičereji, V. del pa o ovčje-r e j i. Že ta kratko označena vsebina dokazuje, da je Černetova Živinoreja knjiga, ki je ne bo mogel pogrešati prav noben živinorejec, niti ne naše poljedelske šole in tudi ponavliavne po deželi ne. Knjiga stane za ude: broš. 80 Din, vez. 90 Din.
2.	Tiho veselje, zbirka pesmi pokojnega Leopolda Turšiča, ki je knjigo tik pred smrtjo še sam uredil. Kdor hoče užiti res lepo, tiho veselje, naj si naroči to knjigo. Mnogo pesmi je posebno pripravnih za deklamacije. — Knjiga stane
za ude: broš. 20 Din, vez. 25 Din.
«
3.	Iz Kaire v Bagdad. Spisal bogoslovni profesor dr. J e h a r t. Pisatelj je dvakrat prepotoval Egipt, Sinaj, Sveto deželo, Libanon, bil je v arabski puščavi, na razvalinah Babilona, Niniv itd. V knjigi ne bo prav nič tega, kar so razni jeruzalemski romarji dosedaj napisali. Knjiga bo razodela bravcu nova odkritja, najnovejše znanstvene zgodovinske ugotovitve o Egipčanih, Izraelcih, Filistejcih, Feni-čanih, o Babilonu, o Ninivah, o Uru, domovini Abrahamovi, itd. Knjiga bo pravzaprav razlaga sv. pisma, oprta na vedo in zgodovino. Te knjige ne more prezreti noben duhovnik, noben zgodovinar, pa tudi noben katoličan ne, ki mu je do tega, da zve znanstvene dokaze za resničnost svetopisemskih dogodkov. — Knjiga bo opremljena s slikami po izvirnih posnetkih pisatelja. Letos izide prvi del (Egipt in Sinaj). Cena za broš. I. del 30 Din za ude.
Opozorilo. Odbor ima nakupljenih še več rokopisov; toda zaradi selitve v Celje ne ve, ali bi jih bilo mogoče pravočasno dotiskati. Prav zaradi tega tudi ne more naznaniti nadaljevanja Krekovih Izbranih spisov. Zato pa upa prihodnje leto mohorjanom ponuditi še večji izbor knjig.
Vsa pisma, denar, naročila in pošiljke izvolite poslej naslavljati:
Družba sv, Mohorja, Celje.
Poverjenikom. Zopet se je dvignilo število članov edino po vaši zaslugi, gospodje poverjeniki, ki vršite to prevažno kulturno delo iz golega idealizma. Vztrajajte še naprej. Odbor upa, da so člani z letošnjim bogatim darom zadovoljni. Obrazložite vsebino knjig za prihodnje leto. Je silno važna, poučna in zabavna obenem. Ne pozabite pri nabiranju članov tudi »Mladike«, ki je najbolj razširjen, vsestransko zadovoljiv mesečnik za naše družine.
Nevarne slabosti naše dobe. — »Bravca ene same knjige se bojim,« so trdili že stari Rimljani. Danes pa je doba, ko po vsem svetu ljudje bero vseinnič;tose pravi, ljudsko slo po »ščegetanju ušes«, kakor pravi sv. Pavel, nasičajo časopisi, za dobro, tehtno knjigo gine smisel in zanimanje. V Londonu se proda tehtne knjige komaj od tri do pet tisočev, dočim kake športne ali zabavne plehke knjige prodajo do treh milijonov. Povsod isti znak časa. To površno, plitvo, nekako sportno-mašinelno življenje je resna škoda za pravo kulturo. Mohorjeva ne sme na to pot. Nič bi ne bilo težko dobiti dovolj praznega, enodnevnega, pa za sedanji čas zelo mikavnega čtiva. Tega je že preveč. Zato je prazen strah, da so knjige pretežke (n. pr. Čuda in tajne življenja). Pisma najboljših članov dokazujejo, da ni res. Več globine, več rednosti, trajnih kulturnih vrednot mora nuditi naša Družba. Ljudje se pre-često »trudni praznega hrupa«. Naj se po temeljiti
knjigi njih duh spočije, oplodi, zresni in poglobi ter otme plitvin, po katerih brodi sodobnost. — Gospode poverjenike lepo prosimo, naj obrazlože važno nalogo naše Družbe in člane obenem opozore na nadnaravne koristi, ki jih nudi poleg naravnih Družba sv. Mohorja.
Letnina za leto 1928 je — kakor lani — 20 Din, in sicer za vsako posamezno osebo ali ustanovo. — Dosmrtnina znaša 300 Din za vsako osebo, za župnijske ali šolske knjižnice in društva (hiše ali cele družine se ne sprejemajo za dosmrtne ude). Do-smrtniki z izplačano dosmrtnino do 50 kron (do št. 3220) naj doplačajo 12 Din, z dosmrtnino 80 kron (št. 3221—3275) naj doplačajo 11 Din, z dosmrtnino 200 kron (št. 3276—3317) 10 Din, z dosmrtnino 400 kron (št. 3318—3331) 7 Din, z dosmrtnino 900 kron (št. 3332—3340) 3 Din. — Udje v inozemstvu plačajo za knjige s poštnino in odpravnino vred 36 Din. — Za ude v Ameriki je letnina dol. 1-25, dosmrtnina dol. 15- —; vezava stane za Koledar 20 centov, za Večernice 15 centov, za knjigo Kako smo se ujedi-nili? pa 10 centov; doplačilo za knjigo Živinoreja (s poštnino) broš. dol. 1-75, vez. dol, 1-95, za knjigo Tiho veselje (s poštnino) broš. 45 centov, vez. 55 centov, za knjigo Iz Kaire v Bagdad (s poštnino) broš. 65 centov.
Qdbor Družbe sv. Mohorja:
Dr. Fran Cukala, stolni kan. v Mariboru, predsednik. And.Truppe, duh. sv., šk. tajnik v Celovcu, namestnik. Jos. Zeichen, duh. sv., ravn. tiskarne in družb. blag. Dr. Janko Brejc, odvetnik v Ljubljani. Dr, Lambert Ehrlich, univ. prof. v Ljubljani. Janez Hutter, duh. svetnik, prof. v p. v Celovcu. Dr. Franc Kotnik, prosvetni inšpektor v Mariboru. Msgr. Val. Podgorc, prof. pri uršulinkah v Celovcu. Janez Vidovic, stolni školastik v Celovcu.
Urednik družb, knjig: F. S. Finžgar v Ljubljani.
Si
župnij, krajev, poverjenikov in število udov Družbe sv. Mohorja.
Seznamek smo razvrstili po škofijah in dekanijah. — Številke na koncu župnij in krajev pomenijo število udov leta 1927, v oklepajih ( ) število udov leta 1926. — Pri krajih, kjer je poštni urad, ni pošta
posebej navedena.
44 (48). — Ljubelj. Marktl Niko, soprov. (P. Pod-gora.) 21 (21). — Šmarjeta. Božič Lovro, župnik. 37 (31). — Sveče. Ruprecht Viktor, žpk. (P. Bistrica v Rožu.) 75 (77).
3.	Dekanija Celovec. Celovec. Družba sv. Mohorja. 21 (20). — S v. D u h, Msgr. Podgorc Valentin. 10 (12). — Hodiše. Stare Ivan, župnik. 53 (56). — Otok. Malgaj Frid,, duh. svetnik. 12 (12). — Škofiče. Nadrag Al., župni uprav. (P. Vrba.) 24 (21). — Vetrinj. Klatzer Štefan. 12 (12).
4.	Dekanija Dobrla ves. Dobrla ves. Wutte Josip, kapi. 89 (88). — Apače. Nagel Iv„ žpk. (P. Galicija.) 19 (28). — Galicija. J. Rudi, žpk. 25(31).— Globasnica. Pšeničnik J., župn. 33 (32). ■— Kamen. Sturm Anton, žpk. (P. Tinje.) 16 (17). — Škocijan. Poljanec Vinko, žpk. 83 (80). — Korte. Grubelnik Mihael. (P. Železna Kapla.) 16 (15). — Št. Lipš. Zulechner Feliks, župnik. (P. Dobrla ves.) 58 (54). — Mohliče. J.Rudi, žpk. 8 (11). — Obirsko. Zupan I., žpk.
Krška škofija.
1.	Dekanija Beljak. Brnca. Gallob Janez. 10 (14). — Dev. Mar. na Žili. Lamprecht Ivan, žpk. (P. Beljak.) 7 (—). — Sv. Lenart. Sadjak Andrej, župnik. (P. Rekarja ves). 48 (51). — Loče. Ogris Josip, župnik. 23 (24). — Šteben. Ožgan Ivan, žpk, (P. Malošče.) 41 (21).
2.	Dekanija B o r o v 1 j e. Žihpolje. Benetek Anton, dekan. 29 (36). — Golšovo. Dr. Sadolšek J., prov. (P. Žihpolje.) 10 (—). — Bilčovs. Štih Jožef, župnik. (P. Bistrica v Rožu.) 101 (91). — Borovlje. Koschat Maks. 19 (19). — Glinje. Wornig Matej, župnik. (P. Borovlje.) 29 (28). — Št. Janž. Virnik Fr., župnik. (P. Svetna ves.) 52 (44). — Kapla. Singer Štefan, župnik. (P. Svetna ves.) 33 (28). — Kotmara ves. Mente Konrad, župnik. 40 (29). — Podljubelj. Oizinger Luka. (P. Podgora.) 10 (13). — Sele. Vauti Alojzij, žpk. (P. Borovlje.) 84 (80). — Slov. Plajberk. Marktl Niko, provizor. (P. Podgora.)
(P. Železna Kapla.) 25 (22). — Rebrca. Sporn Ivan, župnik. 22 (23). — Šteben. Mihi Fr., župnik v p. (P.Šmihel pri Plib.) 20 (20). — Št. Vid. Kindlman Jakob, župnik. 56 (74). — Železna Kapla. Ebner J., župnik. 142 (140). — Žitara vas. WeiB Valentin, župnik. (P. Miklavc.) 45 (42).
5.	Dekanija P 1 i b e r k. Pliberk. Dr. Zeichen Fr., kaplan. 121 (129). — Kazaze. Hutter Alojzij, provizor. (P. Sinča ves.) 51 (46). — Šmihel. Vintar Jos., župnik, 110 (127). — Suha, — (4). Vogrče. Sekol Janez, žpk. (P. Pliberk.) 48 (55). — Žvabek. Uranšek Fr., župnik. (P. Pliberk.) 38 (43).
6.	Dekanija R o ž e k. Dvor. Fritz Jožef, dek. (P. Vrba.) 21 (30). — Drava. Katnik Janez. (P. Po-dravlje.) 15 (19). — Št, Uj. Petrič Janez, župnik. (P. Vrba.) 39 (35). — Št, Jakob, Šenk Franc, župnik. 113 (125). — Gozdanje. Kuchler Martin, župnik. (P. Vrba.) 18 (23). — Lipa. Reichmann R. (P. Vrba.)
11	(11). — Loga vas. Bayer Štefan, žpk. (P. Vrba.) 27 (27). — Pečnica. Koschier Kristo, župni uprav. (P. Ledenice.) 35 (14). — Podgorje. Vuk Franc, žpk. 38 (57). — Rožek. Dobernik Jož., župnik. 39 (45). — Skočidol. Ulbing Tomaž, žpk. (P. Podravlje.) 28 (26).
7.	Dekanija Š m o h o r. Blače. Maierhofer J.,
12	(10). — Borlje. Dr. Ivan Lučovnik, župnik. (P. Gorice.) 13 (14). — Brdo. W6lfl BI., žpk. (P. Brdo.) 40 (40). — čače. Havliček Franc, župnik. (P. Čajna.)
3	(6). _ Gorje. Švenar Anton. (P. Ziljska Bistrica.)
9	(9). _ §t. Jurij na Žili, Mošič Jakob, župnik. 12 (12). — Melviče. Mikula Fr., župnik. (P. Brdo.) 17 (20). — Št. Štefan na Žili. Pelnar Ant., župnik. 6 (7). — Ziljska Bistrica. Skrinar Al., žpk. 24 (26).
8.	Dekanija T i n j e. Tinje. Župni urad. 30 (30).
—	Medgorje. Schuster Oto, prov. (P. Grabštanj.)
10	(10). — Podgrad. Schuster Oto, prov. (P. Grabštanj.) 14 (8). — Podkrnos, Sirnik Iv. Nep., prošt, (P. Žrelec.) 5 (6). — Radiše. Holec Ivan, župnik. (P. Žrelec.) 47 (47). — Št. Tomaž. Brabenec Iv., žpk. (P. Škofji dvor.) 12 (14). — Žrelec. Suppanc A. 7 (9).
9.	Dekanija V e 1 i k o v e c. Djekše. Trabesin-ger Lenart, župnik. 20 (10). — Gorenče. Muri Ign., župnik. (P. Ruda.) 25 (30). — Grebinj. — (11). — Št. Jurij na Vin. Kovač Fr., župnik. (P. Zg. Trušnje.)
4	(6). — Greb. Klošter. Kukačka Jožef, župnik. (P. Grebinj.) 25 (30). — Št. Peter na Vašinjah. Rosman Fr., župnik. (P. Velikovec.) 34 (29). — Ruda. Hanin Franjo. 28 (20). — Št. Rupert pri Velikovcu. Brandstatter Val., župnik. (P. Velikovec.) 17 (15). — Šmarjeta pri Telenbergu. Gsols Henrik, provizor. (P. Velikovec.) 10 (10). — Vovbre. Zebedin Krištof, župnik. (P. Vovbre.) 13 (18).
10.	Razne dekanije. Zgornja Bela. Pieterski Franc 1 (1).
Skupno število udov: 2659 (2735).
, Lavantinska škofija.
1. Dekanija Slovenska Bistrica. Slov. Bistrica. Cerjak Jože, dekan. 202 (279). — Črešnje-vec. Zamuda Alojzij, župnik. (P. Slov. Bistrica.) 97 (116). — Gor. Polskava. Gartner Franc, župnik. 56 (63). — Laporje. Ozimič Jože, župnik. 72 (74). — Majšperk. Bratanič R., župnik. (P. Ptujska gora.) 64 (79). — Makole. Šegula Franjo, župnik. 118 (100).
—	Sv. Martin na Poh. Sinko Franc,, župnik. (P. SI. Bistrica.) 46 (66). — Poljčane. Cilenšek Vekoslav, župnik. 132 (123). — Sp. Poskava. Zorko Melhior, župnik. (P. Pragersko.) 69 (82). — Studence. Čede Jož., župnik. 60 (38). — Tinje. Hafner Urh, župnik.
(P. Slov. Bistrica.) 39 (41J. — Sv. Venčeslav. Zakošek Ivan, župnik. 28 (24). — Pragersko. Šegula F. S., župnik v p. 1 (2).
2.	Dekanija Braslovče. Braslovče, Groblar Franc, kaplan. 142 (142). — Sv. Andraž pri Velenju. Ocvirk Maks, župnik. (P.Velenje.) 47 (46). — Go-milsko. Grobelšek Ivan, župnik. 143 (139). — Sv. Jurij ob Taboru. Zdolšek Fr., župnik. 100 (96). — Marija Reka; Agrež Mart., župnik. (P. Sv. Pavel pri Preboldu.) 42 (40). — Sv. Pavel pri Preboldu. Končan Fort., žpk. 168 (135). — Šmartno ob Paki. Preskar Karel, župnik. 162 (154). — Vransko. Dr. Mortl Val., župnik. 135 (124).
3.	Dekanija Celje. Celje. Jurak Pet., opat-župnik-dekan. 460 (351). — Gotovlje. Vaclavik R., župnik (P.Žalec.) 90 (72). — Sv. Jakob v Galiciji. Kramaršič Alojzij, župnik. (P.Žalec.) 43 (43). — Griže. Krančič Ivan, župnik. 168 (103). — Sv. Peter. Dr. Jančič Ivan, župnik. 172 (152). — Polzela. Jodl Ivan župnik. 111 (97). — Teharje. Čemažar Jan., župnik (P. Štore.) 191 (168). — Žalec. Veternik A., župnik. 261 (233). — Gaberje. Hunski Martin. (P. Celje) 1 (—).	_ .
4.	Dekanija.Dravsko polje. Hoče. Zupm urad, 130 (142). — Cirkovce. Ravšl Ant., župnik, 146 (154). — Črna gora. Zagoršak Franc, župnik. (P. Ptujska gora.) 77 (68). — Fram. Kragl Viktor, župnik. 89 (112). — Št. Janž. Polak Franc, župnik. (P. Ptuj.) 123 (132). — Sv. Lovrenc. Spindler Fr., župnik. 86 (104). — Slivnica. Mihalič Josip, župnik. 140 (165).
5.	Dekanija Dravograd. Dravograd. Serajnik Volbenk, prošt. 17 (20). — črneče. Rozman Jož., župnik. — (11). — Libeliče. Vogrinec Anton, župnik. 21 (21). — Ojstrica. Kocipar Rud,, provizor. (P. Dravograd.) 20 (26).
6.	Dekanija Gornji grad. Gornji grad. Novak Anton, dekan. 70 (71). — Bočna. Kitak J-, župnik. (P. Gornji grad.) 68 (66). — Sv, Frančišek. Vogrinec Ivan, župnik. (P. Radmirje v Sav. dol.) 102 (98). _ Ljubno. Krančič Josip, župnik. 105 (70). — Luče. Mikolič Jurij, župnik. 63 (43). — Marija Nazaret. Tušek o. Čherubin, žpk. (P. Mozirje.) 88 (77). — Mozirje. Krošelj Fr., žpk. 115 (80). — Noto Štifta. Ferme Gothard, župnik. (P. Gornji grad.) 40 (38). — Rečica. Požar Alfonz, župnik. (P. Rečica v Sav. dol,) 187 (181). — Šmartno. Štiglič Franc, župnik. 61 (63), — Šmihel. Gunčer Jožef, župnik. (P.Mozirje,) 40 (35). — Solčava. Šmid Mil., župn. 67 (68).
7.	Dekanija J a r e n i n a. Jarenina. Čižek Jos., dekan. 134 (115). — Št. Ilj v Slov. gor. Vračko Evald, župnik. 132 (119). — Sv. Jakob r Slov. gor, Erhatič Martin, župnik. 183 (171). — Sv. Jurij na Pesnici. Terstenjak Ernest, žup. upr. (P. Zgornja Sv. Kungota.) 34 (28). — Spodnja Sv. Kungota. Kraner Vinc., župnik. 74 (63). — Svečina. Časi Fr„ župnik. (P. Gornja Sv. Kungota.) 51 (47).
8.	Dekanija Konjice. Konjice. Tovornik Fr., arhidiakon. 123 (81). — Čadram. Hohnjec Fr., župnik. (P. Oplotnica.) 140 (136), — Št. Jernej pri Ločah. Paulič Peter, župnik. (P. Loče pri Poljčanah.) 26 (23). — Kebel. Razbornik Ivan, žpk, (P. Oplotnica.) 60 (54), — Sv. Kunigunda na Poh. Žgank F„ župnik. (P. Zreče.) 34 (40). — Luče. Žičkar Marko, župnik. 52 (45). — Prihova. Kumer Karel, župnik. (P. Konjice.) 83 (81). — Skomarje. — (5). — Špitalič. Goričan Janez, župnik. (P. Konjice.) 25 (29). — Stranice. Atelšek Ivan, župnik. (P. Slov, Konjice.l
24 (24). — Zreče. Karba Matija, župnik. 41 (40). — Žiče. Tomažič Ant„ provizor. (P. Loče pri Polj-čanah.) 25 (27).
9.	Dekanija Kozje. Kozje. Tomažič Marka, dekan (P. Kozje) 42 (37). — Buče. Turk Miloš, žup. 67 (69). — Dobje. Pribožič Peter, župnik (P.Slivnica pri Celju) 29 (51). — Olimlje. Lorbek Ivan župnik (P.Podčetrtek) 13 (16). — Sv. Peter nad Sv. gorami. Lah Ivan, župnik, 52 (45). — Pilštanj. Rauter Jakob, župnik, 70 (66). — Planina. Župni urad (P. Planina pri Sevnici) 43 (58). — Podčetrtek. Bosina Ivan, župnik, 45 (58). — Podsreda. Krohne Josip, župnik, 30 (39). — Polje. Turk Miloš. prov. (P. Podčetrtek) 19 (9). — Prevorje. Škerbs Roman, župnik (P. Pilštanj) 32 (26). — Sv. Vid. Vurkeljc Jernej, župnik (P. Pilštanj) 48 (62). — Zagorje. Mlakar Ivan, župnik (P. Pilštanj) 19 (15).
10.	Dekanija Laško. Laško. Msgr, dr. Kruljc Franc, nadžupnik, dekan, 225 (290). — Dol, Gorjup Peter, župnik, 152 (154). — Sv. Jedert. Lončarič Jos., župnik (P. Laško) 75 (75). — Jurklošter. Kocjančič, župnik, 28 (28). — Sv. Lenart, Kosi J., župnik (P. Laško) 47 (59). — Loka. Šket Mihael, župnik, 75 (64). — Marija Širje. Razgoršek Vinko, župnik (P. Zidani most) 38 (20). — Sv. Marjeta. Medved Anton, župn. upr. (P. Rim, Toplice) 22 (57).
—	Sv. Miklavž'. Čebašek Jakob, župnik (P. Laško) 44 (47). — Razbor. Župni urad (P. Loka pri Zidanem mostu) 21 (13). — Sv. Rupert. Jager Avgust, župn. (P. Sv. Jurij ob juž. žel.) 48 (45). — Trbovlje. Gorogranc Martin, kaplan, 283 (248). — Hrastnik Slov. kat, izobr. društvo 25 (25).
11.	Dekanija Sv. Lenart v Slov, gor. ®r. Ana na Krembergu. Letonja Fr„ župnik, 52 (80). Sr. Anton t Slov. gor. Škof Franc, župnik 101 (100).
—	Sv. Benedikt v Slov. gor. Gomilšek Fr., župnik, 202 (165). — Sv. Bolfenk v Slov. gor. Pšunder Ferd., župnik, 46 (42). — Sv. Jurij v Slov. gor. Einspieler Gregor, župnik, 124 (122). — Sv. Lenart v Slov. gor, Janžekovič Josip, dekan, 106 (89). — Marija Snežna. Vozlič Leopold, župnik, 29 (25). — Negova. Bratkovič Franc, župnik (P. Ivanjci pri Gor. Radgoni) 111 (93). — Sv. Rupert v Slov. gor. Pajtler Fran, župnik (P. Sv. Lenart v Slov. gor.) 68 (—). — Sv. Trojica" v Slov. gor. Dušej P. D., admin. par. 88 (83).
12.	Dekanija Dolnja Lendava. Dolnja Lendava. Herman Ferdo, kaplan, 7 (8). — Beltinci. Ostre Alojz, kaplan (P.Beltinci) 300 (291). — Benice. Marušič Matevž (P. Dolnja Lendava) 5 (7). — Bogojina. Baša Ivan, župnik (P. Dobrovnik) 52 (76).
—	Črensovci. Čačič Jožef, župnik, 38 (32). — Nede-lica. — (9). — Petešovci. Jelen Jožefa (P. Dolnja Lendava) 2 (4). — Velika Polana. Rantaša Anton, župnik (P. Črensovci) 33 (37), — Strehovci. Bojnec Franc, (P. Dobrovnik) 6 (6). — Turnišče. Greif Iv„ kaplan, 176 (132). — Hotiza. Zadravec Mat., kapi. (P. Dolnja Lendava) 4 (—).
13.	Dekanija Ljutomer, Ljutomer. Lovrec Andrej, župnik, 263 (199), — Cezanjevci. Ferk Mih., ekspozit (P. Ljutomer) 51 (39). — Apače. Messner
Ivan, kaplan (P.Apače) 81 (51).--Sv, Jurij ob
Ščavnici. Stuhec Franc, župnik, 151 (153). — Kapela. Meško Martin, župnik (P. Slatina-Radenci) 118 (105).
—	Sv. Križ pri Ljutomeru. Weixl Josip, župnik (P. Križovci pri Ljutomeru) 282 (304). — Mala Nedelja. Ostrž Franc, župnik, 120 (110). — Sv. Peter v Gornji Radgoni. Sajovic Jak., uprav. (P, Križovci pri Ljutomeru) 74 (73).
14.	Dekanija Marenberg. Marenberg. Vavpotič Franc, župnik, 44 (52). — Brezno. Sagaj Marko, župnik, 36 (30). — Muta. Hurt Fr„, župnik, 41 (41). — Kapla. Župni urad (P. Brezno) 35 (—),
—	Kapla. Petrun Josip, učitelj (P. Brezno) 5 (—j.
—	Sv. Ožbald. Brdnik Blaž, župnik (P. Brezno) 20 (—). — Pernice. Gešman Peter (P. Muta) 14 (—). — Remšnik. Pavlič Vid, župnik (P. Marenberg) 42 (35).
15.	Dekanija Maribor levi dravski breg. Stolna župnija v Mariboru. Moravec Franc, stolni župnik, 228 (221). — Kn. šk. bogoslovje v Mariboru. Dr. Cukala Fr., stolni kanonik, 46 (51). — Predmestna župnija Mat. Milosti v Mariboru. Hanželj fr. Vitalis, 539 (589). — Sv. Barbara v Slov. gor. Potočnik Josip, župnik, 52 (52), — Sv. Duh na Ostrem vrhu. Rožman Jakob, župnik (P. Selnica) 30 (27). — Gornja Sv. Kungota, Magdič Franc, župnik, 54 (28). — Kamnica. Božiček Fr., župnik (P.Maribor) 112 (107). — Sv. Križ. Gaberc Martin, župnik (P.Maribor) 110 (105). — Sv.Marjeta ob Pesnici. Frangež Jer., župnik, 87 (75). — Sv. Martin pri Vurbergu, Lajnšič Anton, župnik, 69 (65). — Sv. Peter pri Mariboru. Štrakl M., župnik P. Maribor) 97 (102). — Selnica ob Dravi. Ciuha Ferdo, župnik, 200 (180).
16.	Dekanija Maribor desni dravski breg. Sv. Magdalena v Mariboru. Stergar Anton, dekan, 500 (368). — Dev. Marija v Puščavi. Hiittner Drago, župnik (P. Sv. Lovrenc pri Mariboru) 51 (49).
—	Limbuš. Bračič Andrej, župnik, 75 (69). — Sv. Lovrenc v Puščavi. Oblak Ivan, župnik (P. Sv. Lovrenc na Pohorju) 75 (64). — Ruše. Ilc Janko, župnik, 223 (218).
17.	Dekanija Mežiška dolina. Prevalje. Riepl Matej, dekan. 132 (174). — Tiskarna. 32. — Črna. Rataj Anton, kaplan. 122 (139). — Št. Danijel. Božič Franc, župnik. (P. Prevalje.) 40 (45). — Guštanj. Rehar Josip, župnik. 106 (97). — Javorje. Viternik Ludvik, župnik. (P, Črna pri Prevaljah.) 11 (9). — Kotlje, Serajnik Ivan, župnik. 48 (39). — Mežica. Hornbok Jan., žpk. 141 (134). — Strojna. Božič Franc, župnik. (P. Prevalje.) 10 (12).
18.	Dekanija Murska Sobota. Murska Sobota. Horvat Štefcin, katehet. 78 (54). — Pavlič Lojze, gimn. kat. 22 (30). — Cankova. Keresztury Vinc., župnik. 7 (7). — Veliki Dolenci. (3). — Sv. Jurij, Berden A., kapi. (P. Rogaševci.) 6 (7). — Krog. — (7). — Gornja Lendava, Bednarik Rudolf, žpk. 15 (24). — Mačkovci. Škof Zdravko. 2 (2). — Martjanci. Horvath Jož., žpk., 26 (26). — Pečarovcl. Szupi Jožef, 5 (—). — Prosenjakovci. Benkovič Št., 2 (1), — Gornji Petrovci. Čirič A„ žpk., 7 (—). — Skakovci. — (2). — Sv. Seb<*stjan. — (7). — Tišina. Krautz J., žpk. (P. Rankovci) 55 (62).
19.	Dekanija Nova cerkev. Nova cerkev. Žagar Pavel, kanonik. 94 (81). — Črešnjice. Urleb Franjo, provizor. 28 (6). — Dobrna. Arlič Karol, župnik. 35 (70). — Frankolovo. Čech Vaclav, žpk. (P. Vojnik.) 32 (34). — Sv. Jošt. WeiB Matej, prov. (P. Dobrna pri Celju.) 5 (12). — Šmartno. Ozvatič Franc, župnik. (P. Celje.) 68 (58). — Vitanje. Musi Jože, župnik. 89 (80). — Vojnik. Toman Janei, dekan. 174 (161).
20.	Dekanija Ptuj. Mestna nadžupnija v Ptuju. Cilenšek Ivan, vikar, 129 (112), — Sv. Peter in Pavel v Ptuju. P.Alfonz Svet. 206 (181). — Sv. Andraž. Alt Ivan, župnik. 91 (85). — Hajdina. Skuhala Al., provizor. (P.Ptuj.) 116 (124), — Sv. Lovrenc. Sinko Jožef, župnik, (P. Juršinci.) 71 (59). — Sv. Marjeta.
Šketa Iv., župnik. 155 (143), — Sv, Marko. Hlastec Franc, župnik. (P. Ptuj.) 103 (120). — Polenšak. Poplatnik Josip, župnik, (P. Moškanjci) 56 (71). — Sv. Urban. Breznik Janko, kaplan. 128 (64). — Vurberg, Kokelj Al., župnik. 68 (75).
21.	Dekanija Rogatec, Rogatec. Šalamon Fr., dekan, 58 (77). — Sv. Ema. Plepelec Jožef, žpk. (P. Pristava.) 25 (15). — Sv. Florijan. Malajner Kar., župnik. (P. Rogatec.) 20 (21). — Kostrivnica. Slavič Janko, župnik. (P. Podplat.) 35 (38). — Sv. Križ na Slatini. Korošec Fr., nadžupnik. (P. Rog. Slatina.) 205 (185). — Sv. Peter na Medv. selu. Pučnik Ant., župnik. (P. Podplat.) 31 (24). — Sv. Rok ob Sotli. Veranič Ant., žpk. (P. Rogatec.) 22 (21). — Stoprce. Lampret Karol, provizor. (P. Rogatec.) 17 (32). — Žetale. Kozoderc Janez, župnik, 13 (—). — Žetale. Lorber Jurij. 19 (34).
22.	Dekanija Stari trg. Šmartin. Lenart Iv., dekan. (P. Slovenjgradec.) 123 (116). — Stari trg. Jurko Ivan, župnik. (P. Slovenjgradec.) 148 (115). — Dolič. Ulčnik M., župnik. (P. Mislinje.) 40 (28). — Št. Ilj pod Turjakom. Roškar D., žpk. (P. Mislinje.) 85 (96). — Št. Jan. Župni urad. (P. Meža.) 15 (10). — Šmiklavž. Treiber Franc, župnik. (P. Slovenjgradec.) 26 (23). — Pameče. Trinkaus Ant., žpk. (P. Slovenjgradec.) 36 (27). — Sv. Peter. Vrhnjak AL, župnik. (P. Meža.) 25 (23). — Podgorje. Pečnik Franc, žpk. (P. Slovenjgradec.) 35 (23). — Razbor. Kodrič Jožef, žpk. (P. Slovenjgradec.) 42 (39). — Sele. Meško Ks., žpk. (P. Slovenjgradec.) 25 (25). — Slovenjgradec. Čižek Al., župnik. 75 (71). — Št. Vid nad Valdekom. Repolusk Frid., župnik. (P. Mislinje.) 43 (48).
23.	Dekanija Šaleška dolina. Škale. Msgr. Rotner Ivan, dekan. (P. Velenje.) 128 (142). — Belevode. Essenko Ant., žpk. (P. Šoštanj.) 16 (33). — Št. Ilj pri Velenju. Schreiner Fr., žpk. (P. Velenje.) 65 (55). — Št. Janž pri Velenju. Weifi Matej, žpk. (P.Velenje) 24 (37). — Sv. Mihael pri Šoštanju. Gril Pavel, žpk. (P.Šoštanj.) 307 (211). — Šmartno pri Šaleku. Potokar Gregorij, župnik. (P. Velenje.) 111 (105). — Zavodnje. Rožman J., žpk. (P.Šoštanj.) 16 (18). — Gornja Ponikva. Gorišek Janez, župnik. (P.Žalec.) 91 (61). — Velenje. Udr. rud. nam. 1 (1).
24.	Dekanija Šmarje p,r i Jelšah. Šmarje pri Jelšah. Lom Frančišek, župnik. 151 (131). — Dramlje. Sigi Jožef, župnik. 47 (49). — Sv. Jurij ob Juž. žel. Mikuš Val., župnik. 207 (183). — Kalobje. Svegelj P., žpk. (P. Sv. Jurij ob juž. žel.) 31 (21). — Ponikva. Kociper Anton, župnik, 116 (90). — Sladka gora. Ivane Ivan, župnik. (P. Šmarje pri Jelšah.) 35 (22). — Slivnica. Rabuza Jakob, žpk. 18 (28). — Sv. Štefan. Močnik Franc, župnik. (P. Šmarje pri Jelšah.) 13 (9). — Sv. Vid pri Grobelnem. Župni urad. (P. Grobelno.) 23 (24). — Zibika. Jelšnik Ivan, župnik. (P. Pristava.) 46 (23). — Žusem. Palir J., župnik. (P. Loka pri Žusmu.) 10 (12).
25.	Dekanija Velika Nedelja. Velika Nedelja. Horvat Frid., dekan. 135 (112). — Ormož. Lekšan o. Ciril, župnik. 102 (89). — Sv. Bolfenk. Poverjenik. (P. Sv. Bolfenk pri Središču.) 62 (20). — Sv, Lenart. Zadravec Peter, žpk. (P. Velika Nedelja.) ■M (46). — Sv. Miklavž pri Ormožu, Polak P. A„ župnik. 100 (82). — Središče. Cajnkar Jak., župnik. 120 (115). — Svetinje, Bratušek Fr., žpk, (P.Ivanjkovci.) 83 (81). — Sv. Tomaž. Zemljič Matija, žpk. 184 (135).
26.	Dekanija Videm. Brežice. Jurhar Martin, župnik, 200 (234). — Artiče. Šribar Jos., župnik. 28 (32). — Bizeljsko. Krušič Janko, kapi. 96 (91). —
Dobova. Pernat Anton, župnik. 63 (76). — Kapela. Kolenc Leopold, župnik. (P. Dobova.) 28 (43). — Koprivnica. Doberšek Fr., župnik, 43 (—). — Pišece. Toplak Franc, župnik. 109 (112). — Rajhenburg. 195 (212). — Sevnica. Kuk Josip, kapi. 99 (100). — Sromlje. Pečnak Jože, župnik. 48 (52). — Videm. Medvešek Jan., dekan. (P. Videm pri Krškem.) 108 (90). — Zabukovje. Stoklas Matija, župnik. (P. Sevnica ob Savi.) 8 (14). — Zdole. Šoba Alojzij, župnik. (P.Videm pri Krškem.) 46 (70).
27.	Dekanija V u z e n i c a. Vuzenica. Pivec Štefan, dekan. 81 (75). — Sv. Anton na Pohorju. Šeško K., žpk. (P, Vuhred.) 47 (36). — Sv. Primož na Pohorju. Dolinar Ivan, župnik, (P. Vuzenica.) 21 (21). — Ribnica na Pohorju. Fišer Andrej, žpk. 116 (110). — Trbonje. Pohrašky Ferdo, župnik. (P. Vuzenica.) 29 (34). — Vuhred. Hrašovec Henrik, župnik. 30 (25).
28.	Dekanija Z a v r č e. Zavrče. Podvinski A., dekan, 127 (112). — Sv. Andraž v Halozah. Škamlec Ognjesl., župnik. 72 (81). — Sv. Barbara v Halozah. Vogrin Janez, župnik. 57 (169). — Sv. Trojica v Halozah. Jazbinšek Franc, žpk. (P. Podlehnik.) 25 (28). — Sv. Vid pri Ptuju. Horvat Št., kapi. 74 (61).
Skupno število udov: 21.531 (20.474).
Ljubljanska škofija.
1.	Dekanija Cerknica. Cerknica. Juvanec Jožef, župnik, dekan. 196 (152). — Babno polje. Kanduč Franc, župnik. (P. Stari trg pri Rakeku.) 31 (30). — Begunje pri Cerknici. Ježek Matej, žpk., 110 (109). — Bloke. Švigelj Viktor, župnik. (P. Nova vas pri Rakeku.) 79 (75). — Grahovo pri Cerknici. Wester Alojzij, žpk. 71 (69). — Planina pri Rakeku. Lovšin Ivan, župnik. 95 (94). — Stari trg pri Ložu. Hafner Jernej, župnik. 200 (206). — Unec. Martinčič Andrej, župnik. (P. Rakek.) 41 (40). — Sv. Vid nad Cerknico. Pucelj Janez, župnik. (P. Begunje pri Cerknici.) 30 (39). — Sv. Trojica. Žužek K., župnik, (P. Nova vas pri Rakeku.) 29 (27).
2.	Dekanija Kamnik. Kamnik. Frančič Jan., kaplan. 142 (127). — Dob pri Domžalah. Ambrožič Fr., kaplan. 107 (104). — Domžale. Bernik Franc, župnik. 118 (112). — Gozd. Selan Matija, žup. upr. (P. Kamnik.) 30 (26). — Groblje. Misijonišče. (P. Domžale.) 34 (40). — Homec. Mrkun Ant., župnik. (P.Radomlje.) 78 (77). — Komenda. Platiša Ivan, kaplan. 121 (110). — Mekinje. Čadež Viktor, žpk. (P. Kamnik.) 87 (83). — Mengeš. Kušar Franc, žpk. 149 (139). — Motnik, Majdič Fr. Ks., žpk. 78 (74). — Nevlje, Rihar Leopold, žpk, (P. Kamnik.) 43 (41). — Radomlje. Primar Ivan, ekspozit. 28 (26). — Rova. Golmajer Franc, župnik. (P. Radomlje.) 29 (29). — Sela. Tomažič Ivan, župnik. (P. Kamnik.) 17 (23). — Sp. Tuhinj. Opeka Ivan, žpk. (P. Šmartin v Tuhinju.) 48 (52). — Stranje. Langerholz Janez, župnik. (P. Kamnik.) 40 (38). — Špitalič. Mezeg Ant., župnik. (P. Motnik.) 30 (30). — Tunice. Razboršek Jakob, župnik. (P. Kamnik.) 39 (33). — Vodice. Jane Pet,, župnik. 127 (141). — Skaručina. Dežman Jan., kur. (P. Št. Vid nad Ljubljano.) 20 (15). — Vranja peč. Filipič J., žpk. (P.Kamnik.) 53 (55). — Zg. Tuhinj. Štrukelj Ivan, župnik. (P. Šmartin v Tuh.) 48 (48).
3.	Dekanija Kočevje. Kočevje. Fister Fr., kaplan 34 (24). — Kočevje. Čitalnica 35 (47). — Banja Loka. Medved Anton, župnik (P. Novo selo pri Kočevju) 53 (50). — Fara pri Kostelu. Dimnik Martin, žup. upr., 90 (75). — Osilnica. Omahna Jak.,
župnik, 42 (24). — Nemška Loka. Rogelj Jožef, župnik (P. Nemška Loka) 4 (3). — Spodnji Log. Župni urad (P. Nemška Loka) 6 (6). — Stara cerkev. Župni urad 5 (2). — Stari Log. Znidaršič Ant., kapi. 1 (_). _ Zdihovo. — (8).
4.	Dekanija Kranj. Kranj. Koblar Ant., žup. 280 (274). — Besnica. Pokom Fr., župnik (P. Kranj) 48 (45). — Cerklje. Dolinar Franc, dekan 160 (136).
—	Duplje. Žvan Franc, župnik, 44 (40). — Gorice. Železny AL, župnik (P. Kranj) 60 (60). — Jezersko. Drunecky AL, župnik, 61 (60). — Št. Jošt. Kokel Fran, ekspozit (P. Kranj) 22 (22). — Kokra. Nemec Ant., župnik (P. Kokra) 20 (18). — Kovor. Rozman Jurij, župnik (P. Tržič) 32 (28). — Križe, Zabukovec Janez, župnik, 164 (162). — Lom. Govekar Franc, župnik (P. Tržič) 48 (47). — Mavčiče. Marčič Val., župnik (P. Smlednik) 101 (87). — Naklo. Župni urad 72 (72). — Olševek. Ažman Šimen, župnik v pok. (P. Preddvor) 22 (21). — Podbrezje. Vondrašek V„ župnik, 74 (76). — Preddvor. Lakmayer Fr., župnik, 117 (130). — Predoslje: Zupane Ign., župn. (P. Kranj) 83 (80). — Smlednik. Cegnar Jos., župnik, 139 (131).
—	Šenčur. Piber Iv„ župnik, 84 (101). — Hrastje. Zbašnik Fr,, župnik v pok. (P. Kranj) 26 (24). — Šenturška gora. Ogrizek Jakob, župnik (P. Cerklje pri Kranju) 35 (27). — Šmartin pri Kranju. Šareč AL, župnik (P. Stražišče pri Kranju) 105 (103). — Trboje. Cuderman Ivan, župnik (P. Smlednik) 33 (30). — Trstenik. Mikš Janez, župnik (P. Kranj) 45 (44). — Tržič. Škerbec Matija, župnik, 231 (217). — Velesovo. Brešar Jož., župnik (P. Cerklje pri Kranju) 72 (64). — Voglje. Rajčevič Fr., benef, (P. Šenčur pri Kranju) 27 (—). — Zapoge. Koželj Fr., župnik (P.Smlednik) 19 (20),
5.	Dekanija Leskove c. Leskovec. Štrukelj AL, kaplan, 220 (130). — Boštanj. Rakovec Engelb., župnik, 45 (41). — Bučka. Kopitar Andrej, župnik, 55 (66). — Cerklje ob Krki. Žust Jak., žpk„ 74 (78).
—	Čatež ob Savi. Župni urad (P. Brežice ob Savi) 46 (49). — Sv. Duh. Župni urad (P. Krško) 53 (56). — Št. Jernej. Lesjak Ant., župnik, 93 (86). — Kostanjevica. Podbevšek Jernej, župnik, 93 (84). — Kv. Križ pri Kostanjevici. Zupane Andr., župnik, 80 (74). — Krško. Turšič Leopold, župnik, 89 (83). — Raka. Župni urad (P. Raka) 100 (100). — Studenec. Štrukelj Ivan, župnik (P. Sevnica) 43 (33). — Škocijan. Anžič Jožef, župnik 48 (54). — Velika Dolina. Gnjezda Janez, župnik (P. Jesenice ob Savi) 53 (69).
6.	Dekanija Litija. Šmartno. Rihar Matej, dekan (P. Šmartno pri Litiji) 162 (140). — Dobovec. Pogačar Janko, župnik (P. Trbovlje) 21 (18). — Dole pri Litiji. Filler Vacl., župnik, 43 (32). — Hotič. Hromeč Ivan, župnik (P. Litija) 13 (15). — Janče. Dobnikar J., župnik (P. Litija) 15 (19). — Javorje. Javornik Tom., župnik (P. Šmartno pri Litiji) 45 (50). — Št. Jurij pod Kumom. Vodopivec Iv., župn. (P. Rateče pri Zidanem mostu) 29 (34). — Kresnice. Dolinar Janez, župnik, 38 (38). — St. Lambert. Cuderman Jožef, župnik (P. Sava) 27 (27). — Litija. Kralj Franč., župnik, 158 (155). — Polšnik. Kosič Jernej, župn. upr. (P. Sava) 35 (23). — Prežganje. Jarc Martin, župnik (P. Litija) 27 (27). — Primskovo. Plešic Anton, župnik (P. Šmartno pri Litiji) 27 (34).
—	Radeče pri Zidanem mostu. Lovšin Ant., župn., 1J2 (121). — Sava. Širaj Andrej, župnik, 28 (28). — Svibno. Selan Ant., župnik (P. Radeče pri Zidanem mostu) 39 (36). — Štanga pri Litiji. Žnidaršič Ant., župnik (P. Litija) 40 (40). — Zagorje. Sitar Valent., župnik 139 (142).
7.	Dekanija Ljubljana mesto. Stolna župnija. Vindišar Ivan, stolni vikar, 263 (235). — Mestna župnija sv. Jakoba. Barle Janez, mestni žpk., 305 (280). — Frančiškanska župnija. Dr. Rant o. Gvidon, župnik, 530 (546). — Trnooo. Hostnik Ant., kaplan, 513 (426). — Sv. Peter. Petrič Janez, mestni župnik, 595 (586). — Sv, Krištof. Laznik J., žpk. v p., 75 (18). — Uršulinski samostan. Cegnar Janko, spiritual, 12 (12). — Duhovnija splošne bolnice. Slana Ign., kurat, 67 (56). — Državni zavod za oskrbo umobolnih. 18 (16). — Šmartin. Šiška Janko, žpk. v p. (P. Moste pri Ljubljani) 42 (—). — Sp. Šiška. Tavčar o.Feliks (P.Ljubljana) 218 (208). — Posamezni 2.
8.	Dekanija Ljubljana okolica. Brezovica. Lavrič Andrej, župnik, 127 (124), — Črnuče. Tomelj Ant., župnik (P. Ježica pri Ljubljani) 114 (116). — Dev. Mar. v Polju. Muller Iv., župnik, 240 (230). — Dobrova, Hauptman Peter, župnik, 97 (93). —- Golo. Kunauer Jan., župnik (P. Ig) 7 (12), — Ig, Klemenčič Janez, župnik (P. Studenec-Ig) 104 (111). — Št. Jakob ob Savi. Koller Gustav, župnik (P. Dol pri Ljubljani) 77 (71). — Ježica. Košir Fr„ župnik, 172 (168). — Sv. Katarina. Pavlin Andrej, župnik (P. Medvode) 24 (23). — Preska. Oblak V., župnik (P.Medvode) 57 (57). — Rudnik. Pfajfer Iv., župnik (P. Ljubljana) 48 (46). — Sora. Kajdiž Valentin, župnik (P.Medvode) 111 (107). — Sostro. Poljak Martin, župnik (P. Sp. Hrušica pri Ljubljani) 135 (117). — Šmartin pod Šmarno goro. Lesar Jan., župn. (P. Št. Vid pri Ljubljani) 106 (103). — Tomišelj. Zaje Franc, župnik (P. Studenec-Ig) 52 (40). — Vič. P.Tavčar Teodor, žup. upr., 316 (303). — Št. Vid nad Ljubljano. Zabret Val., dekan, 453 (430). — Zavod sv. Stanislava v Št. Vidu. Kržišnik Jož., prof. 80 (76). — Želimlje. Erjavec Ivan, župnik (P. Studenec pri Ljubljani) 29 (30).
9.	Dekanija Loka. Stara Loka. Mrak Matija, dekan. (P. Škofja Loka.) 121 (120). — Bukovšica. Benedičič Jakob, žpk. (P. Selca nad Škofjo Loko.) 42 (44). — Davča. Potočnik Rudolf, eks. (P. Sorica,) 40 (38). — Dražgoše. Pfajfer A., žpk. (P. Železniki.) 35 (33). — Javorje. Klopčič Josip, žpk. (P. Poljane) nad Škofjo Loko.) 44 (46). — Sv. Lenart. Mevželj Janko, župni uprav. (P. Selca nad Škofjo Loko.) 42 (43). — Leskovica. Kos Matej, žpk. (P. Gorenja vas.) 37 (34). — Lučine. Poljanec Iv., župni uprav. (P. Gorenja vas.) 31 (32). — Nova Oselica. Breceljnik Alojzij, župni uprav. (P. Gorenja vas.) 40 (50). — Poljane. Tavčar Matej, žpk. (P. Poljane nad Škofjo Loko.) 154 (158). — Reteče. Meršolj Janez, župnik. (P. Škofja Loka.) 82 (78). — Selca, Šušteršič Franc, župnik. 160 (151). — Sorica. Mikuž Jan., župnik. 33 (25). — Stara Oselica. Gogala Ivan, župnik. (P. Gorenja vas.) 80 (80). — Škofia Loka. Dr. Arnejc Janko, župnik. 250 (232). — Trata. Brajec Josip, župnik. (P. Gorenja vas.) 62 (57). — Zali log. Hribar Anton, župnik/ (P.Železniki.) 50 (40).^^ Žabnica. Verce Josip, župnik. (P. Škofja Loka.) 65 (66). — Železniki. Noč Ivan, župnik. 76 (77). — Žiri, Logar Jos., župnik. 109 (128),
10.	Dekanija Moravče. Moravče, Jerman Ant., kaplan, 153 (125). — Blagovica. Hartman Jos., župnik (P. Lukovica) 38 (59). — Brdo. Slak Matija, župnik (P. Lukovica) 63 (59). — Čemšenik. Župni urad (P. Medija-Izlake) 60 (71). — Češnjice. Perko Pavel, župnik (P.Šmartno v Tuhinju) 10 (14). — Dol. Kastelec M., župnik 82 (75). — Sv. Gora. Zganjar Ig., župnik (P. Vače) 30 (31). — Št. Gotard.
Pfajfer Franc, župnik (P. Trojane) 46 (47). — Sv. Helena. Rihteršič Jan., župnik (P. Dol pri Ljubljani) 100 (101). — Ihan. Kepec Janez, župnik (P. Domžale) 61 (57). — Izlake. Osolnik Fr., ekspozit (P. Medija-Izlake) 63 (68). — Kolovrat. Sušnik Jan., župnik (P. Medija) 33 (—). — Krašnja. Knol Adolf, župnik (P. Lukovica) 36 (43). — Št. Užbalt. Vadnjal Ant., župnik (P. Trojane) 30 (30). — Sv. Križ pri Domžalah. Komlanec Anton, duh. (P. Moravče) 34 (5). — Peče. Borštnar Janko, župnik, 28 (24). — Sv. Planina. Župni urad (P.Trbovlje) 6 (11). — Sv. Trojica pri Moravčah. Markič Jos., duh. (P. Dob pri Domžalah) 25 (25). — Vače. Rihar Ivan, župnik (P. Vače) 50 (40). — Vrhpolje. Jerše Val., ekspozit (P. Moravče) 20 (19). — Št. Vid pri Brdu. Marješič Filip, ekspozit (P. Lukovica) 28 (20). — Zlato polje. Kranjc Jožef, župnik (P. Lukovica) 17 (12).
11.	Dekanija Novo mesto. Novo mesto. Blažič Franc, vikar, 170 (170). — Bela cerkev. Omahen Ign., župnik, 45 (54). — Brusnice. Šesek Iv., župnik, 46 (55). — Mirna peč. Pop Jož., kaplan, 90 (90). — Podgrad. Češenj And., župnik (P. Novo mesto) 21 (19). — Poljane. Lobe Janko, župnik (P. Toplice, Dol.) 5 (4). — Prečna. Šmidovnik Ant., župnik (P. Novo mesto) 85 (76). — Soteska. Vole Al., župnik (P. Straža) 22 (25). — Stopiče. Žitnik Fran, župnik (P. Novo mesto) 50 (48). — Št. Peter pri Novem mestu. Vovko Franc, župnik, 102 (95). — Šmarjeta. Perko Ivan, župnik, 60 (57). — Šmihel. Pečnik Ivan, kaplan (P. Novo mesto) 155 (145). — Toplice. Erzar Franc, župnik, 154 (56). — Gor. Šice. Zoreč Franc, župn. v p. (P. Toplice, Dol.) 5 (5). — Vavtavas. Bertold Bartl, župnik (Straža) 51 (56). — Kandija. Berlec Fr. (P. Novo mesto) 1 (—).
12.	Dekanija Radovljica. Radovljica. Fatur Jak., dekan, 118 (115). — Breznica. Koprivec Peter, župnik (P.Žirovnica) 90 (92). — Begunje. Zevnik Miha, župnik (P. Begunje pri Lescah) 68 (70). Bled. Oblak Janez, župnik (P. Bled) 130 (124). — Bohinjska Bela. Drolc Martin, župnik, 100 (88). — Bohinjska Bistrica. Krajec And,, župnik, 118 (84).— Brezje. Resman P. Bonaventura, 104 (93), — Dobrava pri Kropi. Klavžar Janez, župnik (P. Podnart) 58 (53). — Dovje. Aljaž Jakob, župnik (P. Mojstrana) 97 (102). — Gorje. Knific Jožef, župnik (P. Zg. Gorje) 165 (158). — Jesenice. Kastelic Ant., žpk. (P. Jesenice, Gor.) 306 (249). — Kamna gorica. Zorko Fr., župnik (P. Kamna gorica) 80 (72). — Koprivnik. Kres Jos., župni uprav. 67 (68). — Koroška Bela. Žbontar M„ župnik (P. Javornik na Gor.) 147 (127).
—	Kranjska gora. Čuk Karel, župnik, 121 (107), — Sv. Križ. Kastelic Jos., župni upr, (P. Jesenice na Gor.) 35 (32). — Kropa. Oblak Val., župnik 51 (54).
—	Lesce. Župni urad 80 (61). — Leše. Ahačič Mat., župnik (P. Brezje) 42 (34). — Ljubno. Juvan Franc, župnik (P. Podnart) 36 (44). — Mošnje, Župni urad (P.Radovljica) 51 (45). — Ovsiše, Ocepek Jožef, župnik (P. Podnart) 17 (17). — Rateče. Lavtižar J., župnik (P. Kranjska gora) 81 (76). — Ribno. Kramar Jan., župnik (P. Bled) 81 (81). — Srednja vas v Boh, Golf Anton, župnik, 155 (140), — Zasip-Dobrava. Dertišar Anton, župnik (P. Bled) 41 (40).
13.	Dekanija Ribnica. Ribnica. Skubic A„ dekan 244 (244). — Dobrepolje. Ramo veš Andrej, duh. sv.; Prelesnik Fr„ kaplan, 115 (119). — Dolenja vas. Knafelj Ivan, kaplan (P. Ribnica) 65 (62). — Draga. Lončar Fr., župnik 18 (27). — Gora. Peček France (P. Sodražica) 25 (21), — Sv. Gregor. Krum-pestar Fr,, župnik (P. Ortnek) 81 (93). — Loški
potok. Pravhar Jos., župnik (P. Loški potok) 195 (196). — Rob, Zabukovec Tomaž, župnik (P. Velike Lašče) 55 (50), — Sodražica. Traven Fr., župnik, 141 (159). — Struge. Orehek Andrej, župnik, 57 (52). — Škocijan. Jereb Janez, župn. v p., 32 (28). — Turjak. Hiti Fr., župnik, 29 (29). — Velike Lašče. Ramovš Jakob, župnik (P. Vel. Laše) 127 (117). — Velike Poljane. Kmet Mihael, župnik, 19 (24).
14.	Dekanija Semič. Metlika. Cerar Gregor, prošt, 133 (136). — Adlešiči. Peček Al., župnik, 33 (27). — Črnomelj. Bitnar Pavlin, župnik, 200 (222).
—	Dragatuš. Novak Josip, župnik, 21 (66). — Podzemelj. Jereb p. Remigij, župnik, 40 (36). — Planina. Župni urad 2 (—). — Radovica, Novak Matija, župn. (P.Metlika) 29 (21). — Semič. Erklavec Rajner, kaplan (P. Semič) 103 (69). — Sinji vrh. Župni urad (P. Vinica pri Črnomlju) 10 (14). — Stari trg pri Črnomlju. Zupančič Fr., župnik, 20 (31). — Suhor. Pavlovčič Jakob, dekan (P, Suhor) 35 (34). — Vinica. Kos Lovro, župnik, 48 (34).
15.	Dekanija Š m a r i j e. Šmarije. Pešec Fran, dekan, 81 (90), — Javor. Klinec Jernej, župnik (P. Hrušica pod Ljublj.) 24 (15). —• Št. Jurij pri Šmariji. Debelak Janez, župnik (P. Grosuplje) 56 (50). — Kopanj. Kogovšek Ivan, župnik (P. Grosuplje) 39 (38). — Lipoglav, Pečarič Martin, župnik (P. Šmarje-Sap) 22 (15). — Polica. Bambič Još., župn. (P. Višnja gora) 40 (37)., — Stična. Bolcar p. Benedikt, ž. upr,, 107 (105). — Št. Vid pri Stični. Hladhik J„ župn,, 208 (214). — Višnja gora. Texter K., župnik, 140 (132), — Žalina. Šolar Josip, župnik (P. Grosuplje) 62 (58).
16.	Dekanija Trebnje. Trebnje. Plantarič Jos., dekan, 147 (172). — Čatež. Pavše Henr., župn. (P. Velika Loka) 41 (40). — Št. Janž na Dol. Črnilec Janez, župnik, 105 (75). — Št. Lovrenc. Oblak Ant,, župnik (P. Velika Loka) 68 (103). — Mirna. Vrankar Jos., župnik, 82 (61). — Mokronog. Bukowitz H., župnik, 79 (58). — Sv. Križ pri Litiji. Erzin Leop., župnik, 66 (55). — Št. Rupert. Natlačen Pet., župnik, 114 (133), — Trebelno. Štritof Ant., župnik, 67 (73).
—	Sv. Trojica v Tržišču. Vidmar Franc, župnik (P. Tržišče) 37 (42).
16. Dekanija Vrhnika. Vrhnika. Kete Jan., župnik-dekan, 360 (348). — Bevke, Poljšak Anton, župnik. (P.Vrhnika.) 58 (45). — Borovnica. Župni urad, 91 (94). — Črni vrh. Dovč Janez, župni uprav. (P. Polhov gradeč.) 34 (40). — Horljulj. Nastran Fr„ župnik. 94 (84). — Hotedršica. Jarec Alojzij, župnik. 25 (31). — Št. Jošt. Nagode Jos,, žpk. (P, Vrhnika.) 45 (50). — Dol. Logatec. Remškar Val., župnik. 112 (96). — Gor. Logatec. Supin Karel, župni uprav. 71 (69). — Podlipa. Gnidovec Josip, žpk. (P, Vrhnika.) 28 (26). — Polhov gradeč. Vilfan Janez, kaplan, 77 (111). — Preserje. Peršič Mih., župnik. 67 (53). — Rakitna. Zaje Karel, župni uprav. (P. Borovnica.) 19 (13). — Rovte. Sušnik M., župnik. 74 (77). —• Vrh (Sv. Trije Kralji). Ramšak Franc, župni uprav, (P. Rovte n. Logatcem.) 40 (9). — Zaplana. Mihelčič Iv., župnik. (P.Vrhnika.) 36 (31).
18. Dek. Žužemberk. Žužemberk. Križman Andrej, kaplan, 74 (88). — Ajdovec. Žust Ig,, žpk. (P. Žužemberk.) 19 (16). — Ambrus. Žavbi Ivan, žpk. (P. Zagradec.) 60 (25). — Dobrnič. Rebol Blaž, žpk. 107 (102). — Hinje. Porenta Anton, žpk. (P. Struge.) 11 (13), — Krka. — (65). — Sela. Podlipnik Jos., (P. Zagradec.) 16 (20). — Šmihel. Župnijski urad. (P.Žužemberk.) 11 (11).— Zagradec. Petrič Gabr., župnik, 43 (43).
Skupno število udov; 23.011 (21.914).
Ostale jugoslovanske škofije.
1. Belgrajska nadškofija in druge. Beograd. Dr. Korošec Ant., minister; Smodej Fr., nar. posl.; Vodopivec Hil., čl. gl. kontr.; Jugoslovanski klub; Škobrne Jož., nar. posl.; msgr. dr. Madjerec Juraj, prof.; msgr. dr. Wagner Vjekosl., župnik; msgr. Crnek Milan, Jugoslov. akad. društvo sv. Cirila in Metoda, Akademija sv. Cirila in Metoda; Jug And., inšp.; Ogilvie Forbes George, prvi sekr. brit. posl.; dr. Rapotec Fr., Franjevački samostan u Zemunu, Župni urad Krista Kralja u Beogradu, dr.Pavletič Avg., Golia Drag., Radanovič Jos., Skubic Josip, inž.; Klemenjak Petar, Likovič Berta, Lunder Fr.; Oblak Janez, inž.; Lavrič Ant., Oblak Josip, Furlan Nežika, Vujnovič Slavica, Oblak Franc, Rakušček Pavlina, Ekonomides Lali, Selan Ivan, Podlesnik Anica, Mešiček Josip, Bardon Edvard, Kunčič Julka, Sever Minka, Medvešček Vekoslav, Ambrožič Ivanka, Horvat Lojzka, Mastnjak Eliz., Klepec Ter., Pazhar Ana, Erjav: M., Žen Julka, Monjec Mar., Simonič Mar., Serjanc Julka, Kapus Francka, Ratajs Mar., Kunstl Neža, Kotnik Ana, Svetel Ivan, Bekič Franč., Roth Joško; Flere Pav., ref. v min. prosv.; Bukovič Ivo, Lenarčič Lojze, Mihel Jos., dr. Svetek Fr., nač. v min. notr. zadev; dr. Jež Franjo, Medved Da v., Lasnik Ana, Šimenc Vend., Janežič Marj. — Repič Fran, ravnat.; Repič Srčan, Repič Borut. (P.Beograd.) 67 Bačka Palanka. Sever Ant. (P.B.Palanka.) 1 Bitolj. Tumpej Andr., župnik; Bezjak Iv., Demanjko Alojz, Rakuša Martin. (P. Bitolj.) 4 Cetinje. Nartnik And., voj. žpk,; Alekšič Fr„ Bezjak Fr., Domiter Roza, dr. Janžekovič Fr., Kobentar Ivan, Kovač Pavle, Marinčič Jos., Oman Ivanka, Petek Matija, Pintar Franc, Prelc Jožef, Premzl Ivan, Prohart Marica, Puncer Jos., Salaba Rud., Vrtovec Fr., Zemljak Marica, Žabkar Hinko, Žogan Josip.	(P. petinje.) 20
Kula. Beg Fran.	(P. Kula.) 1
Kumanovo. Vahtar Mihael. (P. Kumanovo.) 1 Kragujevac. Kolman Franc. (P. Kragujevac.) 1 Niš, Msgr. H r d y Ferdinand, Križnik Albin, Fister Mar., Bočko Ana, Tončič Terezija, Pristošek Marija, Pretnar Ida, Sprajc Mar., Anžel Marija. — Pretnar Ida.	(P. Niš.) 10
Novi Sad. Dr. Hočevar Janko; Kepic Ant,, Hrovat 'Hinko, Pivk Leop., Sigi Rud., Jeras Bazilij, Kunstek Štef., Dimnik Ivan, Tavčar Franc, Pirnat Franja, Banovšek Silvija, Nardin J. Ludovik, Staric M. Jakob, Vindiš Štefan. fP. Novi Sad.) 14 Požarevac. Pivk Steva. (P. Požarevac.j 1 Priština. Pavline Josip. (P. Požarevac.j 1 Prizren. Prevzv. dr. Gnidovec Fr., biskup; dr, Knavs Franjo, kane.; Plantarič Al., kons.; Sestre milosrdnice, Marijine sestre, Klančar Al., Sever Božidar, upr. bolnice; Močilnik Silvo, lekar-ničar; Oberstar Anton, vrtnar; Farkaš Slavko, kapetan.	(P. Prizren.) 10
Skoplje. Bukovič Anton, duhovn.; Milka dr. Meršol.	(P. Skoplje.) 2
Subotica. Fabčič Josip. (P. Subotica.) 1 Vel, Bečkerek. Klenovšek K. (V. Bečkerek.) 1 Število družnikov; 1 dosmrtni, 134 letnih.
2. Bosenske škofije. Sarajevo. Slovenski klub, Murko Mih,, Urlep Janko. Jenko Ivan, Robek Fr,, Pust Peter, Perhaj Jos., Železnik Ivan, Kos Fr„ dr. Prenj Ferdo,
Šubic Jos,, Rakar Ant., Pfeifer Val., Eljon Rok, Sušnik Stanko, dr, Čremošnik Gregor, dr. Fludernik Ignacij, Dernič Fran, Mohor Metod, Hude Vekosl., Mušič France.	(P. Sarajevo.) 21
Alipašinmost. Paravan Fr., Pahor Ig., Turel Jos., Vajdner Julka.	(P. Alipašinmost.) 4
Banja Luka. Samostan trapistov, Baumkircher Franjo, Kocman Stanko, Sirotišče sv, Bernard a u Mar. Zvijezdi (6 izt.). (P, Banja Luka.) 9 Bileča. Cukale Stanko, geom.; Kranjc Janko, podporočnik; Golob Leop., Pozderec Vilim, Ferezin Feliks, Zajko Janko.	(P. Bileča.) 6
Bosn. Gradiška. Dular Tereza, Hitrec Marija.	(P. Bosn. Gradiška.) 2
Doboj. Mauhar Anton, Korže Rezi (3 izv.).
(P.Doboj.) 4
Drvar. Krašovec Ivan.	(P. Drvar.) 1
Hankumpanija-Vitez. Cezner Duro, duhovnik. Atschko Johan.	(P. Hankumpanija-Vitez.) 2
Modrica. Kotnik Ivo.	(P. Modriča.) 1
Mostar. Marinčič Ignac, kat. vojni žpk.; Verhunc Fr., Grajžar M.', Arnšek Andr., Mikuš I., Ferjančič Kornelij, Jere Fr., Zupančič Jos., Škerlj Josip, Grebner Alb., Lupinec Ant,, Zbor »Bakula«, Sirotišče šolskih sester, Golob, Vester A., Abram L., Blažek M., Šunta J., Pučko.	(P. Mostar.) 19
Odžak. Mohorič Anto, župnik, Jurič Franjo, dekan, župnik,	(P. Odžak.) 2
Podlugovo, Globankar Lambert. (P. Visoko.) 1 Tuzla. Jemc A., Mervar I„ Degan J., Tratnik L., Hartman Jos., Pangeršič Ivan. (P. Tuzla.) 6 Usora. Maljavac Josip,	(P. Usora.) 1
Vareš, Černe Frančiška.	(P. Vareš.) 1
Visoko. Starman Jos., Starman M., Kert M., Gruškovnjak A., Domicelj I., Pungert I., dr. Mikolji V., Sajovič Ivan.	(P. Visoko.) 8
Žabljak. Dr. Oberman Niko. (P. Tešanj.) 1 Število družnikov: 1 dosmrtni, 88 letnih.
3. Dalmatinske škofije.
Dubrovnik. Jamnik Franc. (P. Dubrovnik.)	1
Koma. P. Knafelj Ignacij (3 izv.). (P. Kuma.)	3
Pučisče. Don Krstinič Fr, [P, Pučisče.)	1
Prijedor. Kuk Marija.	(P. Prijedor.j	1
Starigrad. Karnar Edme, Raukar Ivan,
don Makjanič Ivo, Rutar Josip. (P. Starigrad,)	4 Število družnikov: — dosmrtnih, 10 letnih.
4. Djakovska škofija. Djakovo. Pavlič Jože, dr. Spiletak Andr., Sokol Josip, dr. Markovič Zvonimir, dr. Belič Mat., dr. Petlič Matija, dr. Wuscht Martin, dr. Horvat Mato, Bohm Dragoš, Bohm Franjo, Homotar Vatr., Jamnik Oskar, Jug Anton, Kavčič Milutin, Martič Franjo, Milkovič Fran, Ocvirk Leop., Poznič Janko, Puhl Fabijan, Stare Franjo, Strmecki Ferdinand, Vodopija Josip.	(P. Djakovo.) 22
Brod na Savi. Božeglav Frančiška, Beguš Olga, Mokorel Iv., Novak J., Delež A., Erat Apol., Rehar I,, Bat Raf., Pogačnik Ljudm,, Durad-begovič Mar., Skrabut Ines.	(P. Brod.) 11
Osijek. Živko Mihajlo, župnik, Šuštar Franjo, svečenik, Putrih o. Hinko, gvardijan, Ferk o. Ivakim, vikarij, Lorenčič o. Damascen, kaplan, Merše o. Evgen, kaplan, Goričan o. Ciril, kaplan, dr. Pelz Stjepan, prof., Horvat Franjo, Ogrizek I., Ogrizek II., Ogrizek III., Benčina Marija, Luzner Ivan, Rutar Ana. Sladic Franjo; Sokičič Josip, ka-teheta; Kasper Franjo, župnik; Horvat Iv., župnik;
Vražič Josip, poč. kanonik; Franjevci, Osijek II.; Besetzky Roberto, dekan; Kravos Anton; Mikulič Andrija, vp. kap.; Medved Anton, prof.; Rogar Fr.; Usmiljenke v sirotišču; Kamnikar Josip, učit. glasbe; Majer Jos., Bončina Fr., Pivec P., Golob br. Rogerij, Sipoš br. Toma, Kapucinski samostan (3 izt.); Mah-neka Mil., ravn.	(P. Osijek.) 37
Ruma, Kristl Ferdinand.	(P. Ruma.) 1
Vinkovci. Sever Franjo, Resinovič Josip, Kokošar Franjo, Smuk Anton, Margon Josip, Vrh Ivan, Kovačič Franjo, Trošt Alojzij, Malgaj Andrej, Vrabec Josip, Suša Ida.	(P. Vinkovci.) 11
Vrdnik. Rudolf Babnik, Alojzij Dolinar, Frančiška Krajnc, Martin Kovač, Jakob Ivan, Antonija Godler, Adolf Babnik, Janez Boh, Martin Prislan, Jakob Oset, Čitaonica rud. radnika. (P. Vrdnik.) 11 Zemun, Božiča Kovač, Mazi Fran, Vrečko Jakob.	(P. Zemun.) 3
Število družnikov: 2 dosmrtna, 94 letnih.
5. Škofija K r k. Krk. Dr. Josip Srebrnič, biskup, Dminič Jakob, stolni dekan, Zahija Peter, kanonik, Mrakovčič Ivan, kancelar, Zadrešič Josip, kaplan, Lapanja Vekoslav, uprav. car. v p., Rajčič Olga, Dobršek Andrej, trgovec, Srebernič K., Brusič Josipina, Demšar Lucija, Zore Tereza, Školaris Franjo, redar, Žič Jakob, trgovec.	(P. Krk.) 14
Število družnikov: — dosmrtnih, 14 letnih.
6. S e n j s k a škofija. Aleksinica. Mandic Marija. (P. Lika.) 1 Gračac. Sever Franjo, Zdovc Avgust, Kosovel Franjo, Štopar Alojz, Rigler Alojz, Ferlež Josip, Pregelj Alojz, Robič Ivan.	(P. Gračac.) 8
Kastav. Julije Lazič, katehet; Mate Brnčič, Josipa Turk, Ivana Ivančič, Marija Osvalt, Anton Rihar, Bruno Jurinčič, Milka Sinčič; Anton Košir, župnik; Metod Sironič; Šime Sironič, prof.; Adolf Hvala, župnik.	(P. Kastav.) 12
Otočac. Planina Franjo. ' (P. Otočac.) 1 Pribudič. Maks Kosovel. (Zrmanja vrelo.) 1 Trsat. Grgič Vjekoslav, Ljubic Anton, Novak Josip, Može Ivan; Notar Ljudevit, sveč.; Župan Mirko, sveč.; Smokvina Nadala, Žagar Anka, Pun-kart Marija, Nemec Ivana, Slak Alojzij, Treči red sv. Franje, Franjevački samostan. (P. Trsat.) 13 Število družnikov: 1 dosmrtni, 35 letnih.
7. Zagrebška nadškofija. Zagreb. Fras Rado, orož.; Štefan Maurer, orož.; Kikl Ludovik, Šverljuga Eleonora, Baš Jož., Gašperlin Ivana, dr. Šaberne, Vidrajs Anica, Jug. kat. akad. društvo »Danica«.	(P. Zagreb.) 9
Čakovec. Tišler o. Timotej, Magdalenič Ivan, Šoltič Ana, Gjumbir Tomaž, Šimon Jeronim, Hari Josip, Posavec Andrija, Jug Marija, Špiranec Mijo, Špiranec Franjo, Sopčič Karlo, (P. Čakovec.) 11 Dugaresa. Rovšnik Matija, Rovšnik Jurij, Rovšnik Jožef, Čunko Marko, Videtič Jožef, Trošt Anton, Šmid Ivan, Vošnak Mihael, Petelinšek Matevž, Grebenšek Luka, Osebik Maks, Lukančič Jožef, Jagodič Ivan, Zavrl Alojz, Lampreht Lovrenc, Šarlak Anton, Novak Jožef, Mernik Franc, Kovač AL, Rež Mar., Menih Ter. (P. Dugaresa.) 21 Goričan. Kristovič Josip, kapi.; Pav-ličič Julka, trg.; Šercer Anton, trg. (P. Goričan.) 3 Grabrovnik. Tomaž Novak, Kristofič V., Trstenjak Anton, Tkalec Margeta, Živkovič Jakob,
Golenko Juraj, Jambrovič Juraj, Johan Bogdan, Novak Josip, Bogdan Franjo. (P. Štrigova.) 10 Grahovljani. Kokot Adam, krojač. (P. Sirač.) 1 Ivanec. Kropeč Štefan, Vilčnik Marija.
(P. Ivanec.) 2
Karlovac. Habjan o. Benvenut, Franjevački samostan.	(P. Karlovac.) 2 Koprivnica. Sestra M. Veneranda Vertin, prednica. (P. Koprivnica.) 1 Križovljam. Mirth Ferd., učitelj. (P. Vinica.) j 1 Lasinja. Klasim Zvonimir Engo, Župnijska knjižnica, Klasinc Marija, Kukovica Francka, Belca Ivan. (P. Lasinja.) 5 Ljubeščica. Majsec Josip, župnik; Pučka škola. (P. Ljubeščica.) 2 Gor. Mihaljevec. Franjo Tkalec, župnik; Čulek Anton, Horvat Stjepan, Horvat Julijana, Jambrovič Josip, Jambrovič Anton, Kolman Julijana, Ladič Matija, Lovrec Josip, Lovrec Karlo, Lovrec Stjepan, Novak Anton, Pintarič Frančiška, Serša Marija, Zdaček Marija. (P. Macinec.) 15 Maja. Žužek Fran, župnik. (P. Maja.) 1 Molve. Žnidaršič Terezija. (P. Molve.) 1 Mučile. Nemec Martin, Repec Pavel, Vezjak Marija, Ivanuš Alojz. (P. Koprivnica.) 4 Mursko Središče. Levačič Ivan, Ravnikar Ivan, Špolarič M., Novak J., Muhvič J., Muhvič J., Palnec A., Novak Kat., Levačič A., Horvath M., Šalari Martin. (P. M. Središče.) 11 Našice. Petrovič Josip A. (P. Našice.) 1 Petrinja. Filipič Ernest. (P. Petrinja.) 1 Podbrežje. Vizjak Josip. (P. Podbrežje.) 5 Štrigova. Zadravec Franjo, Ambruš Štefan, Belovič Martin, Golenko Avgust, Kerman Franjo, Kovačič Julij, Kutnjak Pavel, Kutnjak Martin, Lovrenčič Franjo, Lopuh Imbro, Nemec Anton, Pergar Jurij, Podgorelec Anton, Podgorelec Ivan, Puklavec Ivan, Šranc Tomaž, Terčič Ludovik, Trstenjak Jožef, Valentič Matjaž, Valpatič Mihael, Zanjkovič Karel, Belovič Franjo, Horvat Ivan, Krauthaker Jožef, Lisjak Ivan, Rojko Štefan, Trstenjak Martin. (P. Štrigova.) 27 Varaždin, Canjuga o. Anselm, kapucin; Makuc Josip, priv. vet. (P. Varaždin.) 2 Varaždinske Toplice. Zadravec Al., zač. konz. župnik; Kukovič Gabr., ravnatelj; Hajdukovič Jos., župnik. (P. Varaždinske Toplice.) 3 Zlatar. Mlinar Anton, kaplan; Albreht Anton, kaplan; dr. Sladovič, sodni pristav; Šoprek Antonija, Cimerman Katarina, Neimenovana.
(P. Zlatar.) 6 Število družnikov: 5 dosmrtnih, 148 letnih.
Italija.
Število družnikov: 41 dosmrtnih, 39 letnih.
Razne države,
Avstrija. Brixlegg. Šinkovec Ivan.	1
Donawitz. Glastovec Ivan, Marenk Adalbert, Rozman Anton, Košir Anton, Simič Janez, Waid-hofer Katarina.	6
Kainbach. Šmavc Franc.	1
Knittelfeld. Kuttin Karoline, Schneider Al. 2 Wien, Bernard Pirnat, dr. Picigas Leop., Riz-zoli Emil.	3
Število družnikov: 4 dosmrtni, 9 letnih,
Nemčija. Alsdorf. Svetlin Franc.	1
Bottrop - Boy. Zveza slov. kat. društev, Kalan Janez Ev., duh. svet.; Koncilja Ant., Kotar Jan. 4 Boy. Kot Franc, Cerar Mihael, Vodlan Jakob, Zupan Neža.	4
Buer, Jurečič Fr., Pečnik Ang., Podpečan Fr. 3 Brasard. Možgon Janez.	1
Eving. Fischer Wilhelm, kapi.; Šteiner Ernst, Mtedved Anton, Britovšek Franc, Zupan Franc, Ple-skovar Anton, Štrikar Franc, Stermčnik Jožef, Tauš Anton, Mramor Jožef, Regul Tomaž, Grabnar Fr. 12 Hamborn. Društvo sv. Barbare, Burnik Jakob, Oražen Peter, Vidovšek Fortunat, Dremota Jakob, Šuštar Franc.	6
Hamborn-Marxloh. Malis Ant., Zapušek Julka, Kočar Janez, Višnar Jakob, Jereb Franc.	5
Holthausen. Pisanec Karol, Boštjančič Jan. 2 Hordel. Simončič Julijana.	1
Lunen. Zornik Alojzij, Koren Janez.	2
Marten. Gornik,.- Simon, Šantaj Alojzij. 2 Scharnhorst. Perdavek Ant., Vasle Franč. 2 Herten. Kovač Alojzija.	1
Recklinghausen. Fidej Jožef, Kek Fr.	2
Radbod. Golob Andrej.	1
Zeli im Wiesenthal. Poglajen Kat. (2 izt.). 2 Hamborn-Marxloch. Pavkovič Antonija, Golar Terezija.	2
Sterkrade. Rak Luka, Rešnik Štefan.	2
Gladbeck. Tensundern, vikar; Društvo sv. Barbare, Urh Jernej, Jurič Ant., Hervol A, 5 Habinghorst. Borišek -Franc.	1
Hochheide. Breznikar Andrej, Mohar Antonija, Praznik Johan, Urbič Jožef, Majdič Fr., Malovrh Ignac.	6
Število družnikov: — dosmrtnih, 65 letnih.
Ra z n i kraji.
Sofija. Žabkar Anton, Semerdžuff.	2
Lievin. Zupančič Val. (10 izt.).	10
Troarn. Poje Ivan.	1
Praha. Šedivy Jan, J. k. a. d. »Krek«,	Murko
Matija, Koudelka Al.	4 Število družnikov: 3 dosmrtni, 14 letnih.
Amerika.
Združene države (U. S. A.). New York (N. Y.). S v. C i r i I in Metod. Rev. Begelj Kerubin, Tretji red sv. Franč., Društvo Imena Jezusovega, Društvo kršč. mater, Marijina družba, Abe Ivana, Capuder Fr., Cuznar Jakob, Čagram Matej, Češko Katy, Dečman Fanny, Birk Anton, Danič Mary, Glatz Antonija, Holešek John, Hude Ignac, Hribar Mirni, Jakopič Avgust, Jazbec Mary, Keršmanc Fr. R., Kerč Ana, Kralj A., Kočar Mary, Krkovič Joža, Kobilca Mary, Mahkota Mary, Ogrinec Pavel, Pavlič Katinka, Pavlic Val., Petek Peter, Pauli Fanny, Lustik Ang., Pavlin Jos., Ovca Vinko, Rožič Alojzija, Remec Cecilija, Šme Fanny, Swenshek Elsi, Šuštar Lojze, Tomec Marica, Ulčar Ivanka, Vojska Fr., Vilar Mary, Weith Pepca, Zaletel Fanny, Zobec Mat., Zabret Minka, Zorman John, Zakrajšek Ivana, Jeglič John, Končan Metod, — Bridgeport, Rev. Golob M. J. (4 izt.) — B r o o k 1 y n. Anžlovar Anton, Beljan Ant., Burgar Frances, Cik Mary, Cvetkovič Ivan, Češarek Alojz, Felicijan Jožef, Fugina Mary, Hodnik Jož., Krkovič Jožef, Lustik Karel, Grum Jernej, Miklič Kristina,
Muhič Mary, Murn Martin, Nakrst Ignac, Rum Kat., Nakrst Pavel, Slabič Jakob, Starin Anton, Škrabe Jožef, Zupančič Marko, Žagar Frank.	78
Colorado. D e n v e r (Colo.). Rev. Judnič John, Ambrožič Mar., Baudek Luisa, Blatnik J., Roje And. in Kat. — L e a d v i 11 e (Colo.). Rev. T run k J. M. (10 izt.), Jamnik John, Rus Neža, Rus Martin, Ponikvar Anton, Ponikvar John, Bost Anton. — P u e b 1 o (Colo.). Rev. ZupanCiril, O. S. B. (10 izt.), Spiler Joe, Grm John, Anžič L., Jerman Kat., Novak Mat., Roje John H., Princ Ana, Jerman M. (2 izt.).	40
Indiana. Indianapolis (Ind.). K o m 1 a n c L u i s, Mavser M., Stanič Luis, Gnadar Frank, Može Ana, Koren Ana, Brišnik Anton, Turk Ig., Metkovič Jos., Gorjanc John, Urana Luis, Gerbek Joe, Flajs Mar., Gabrijelčič Terez., Gerbek Frank, Mrvar Joe, Cimerman John, Vrtačnik Frances, Cernik Martin.	19
Illinois. Morris (111.). Rev. Plaznik John.
—	C h i c a g o (111.). Knjigarna Amerik. Slovenca (5 izt.). — L e m o n t (111.). Franciscan Fathers, P. O.
—	Springfield (111.). Rev. Mazir Francis. — Peru (111.). Rev. Šolar Vene., O, S. B. — J o 1 i e t (111.). Butala Katarina, Russ Jos., Judnič John, Gregorič Mat.	13
Kansas. Cherrivale (Kans.). Stefančič Agn. F r e d o n i a (Kans.). Bambich Jenny.	2
Michigan. Hougthon (Mich.). Rev. Rezek A. J. — W a k e f i e 1 d (Mich.). Pogorele M. 2 Minnesota. F e r i b a u 11 (Minn.). Rev. Vilman Anton. — S t. Paul (Mipn.). Rev. dr. Seliškar J., Rev. Msgr. Anthony Ogulin. — E 1 k R i v e r (Minn.). Rev. Jos. Trobec. — S t. Joseph (Minn.), Frank Oman. — R i c e (Minn,). Rev. John Trobec (3 izt.), Seliškar Frank, Hudovernik Mat., Žumer Jak. — SaintMichael (Minn.). Rev. Miks A. 12 Montana. Klein (Mont.J. Zobec Gr., Krivec Mih. — B u 11 e (Mont.). Koren Rosie.	3
New York. Lit le F ali s (N. Y.) Petkovsek Jennie.	1
Ohio. Bridgeport (O.) Hočevar Mih. z dr., Hočevar Anton z dr., Hoge Peter z dr., Avsec Fr. z dr., Gregorčič Fr, z dr., Mirtch Frank, Markus Fr. z dr., Logar John z dr., Legan Martin z dr,, Ocvirk Anton z dr,, Puharič Al. z dr., Fabian Jos z dr. 12 Oregon. P o r 11 a n d. (Ore.) Subic Geo. 1 Pennsylvania. Pittsburgh (Pa.). Rev. Skur Jos., Golobič John, Mravinec Math, Veselič George. Stegne Frank, Fabec Ant., Lokar Jos., Vidina Jos., Dekleva Ant., Jakše Ant., Godec John, Valenčič Jos, Jordan Anton, Slovenska čitalnica, Zbašnik Ant,, Snelar Ant., Bohor Miha, Persetič Fr., Kunič Math, Pavlakovič Math, Šepec Mih., Žugelj Mihael, Flajnik Ana, Berkopec Frank, Fortun Josephine, Golobič Fr., Kroteč Jos., Golobič Jos., Bašelj Jos., Pikelj Math, Habian Ant., Starešinič G., Veselič J., Tomec Vilj., Šute Math, Flajnik Frank, Bukovinski John, Vidina Mihael, Stempohar George, Hainrihar Al. — Forest City (Pa.). Sivic John, Blodnikar Frank, Zidar Frank, Dečman John, Petrič Fany. Kovačič Karol, Molek John, Grum Matija, Švigelf Mary, Osolin John. -— Steelton (Pa.). Rev. Gladek Luka (5 izt.), Rev. Petričak J., Slov. šola, Bratina Ant,, Hren Ant., Petrašič John ml., Žlogar Ant., Papič Ant. — Allison Park (Pa.). Levar Joseph. — Johnstown (Pa.). Tomec Andrevv, Pečjak Berta, Rovan Mary, Klučar Rosie, Mikuš Frank, Pešič Mary.	69
Washington. P u y a 1 u p p (Wash.). Malnarič Math. — Enumclav (Wash.). Vrhovnik Neža. — Cle Elura (Wash.). Moskon Frank.	3
Wisconsin. W i 11 a r d (Wisc.). Koščak Luis. 1 Canada, W a t s o n (Can.). Knafelc Leop. 1 Buifalo. (N. Y.) Sraka Stjepan.	1
Chicago. (111.) Rev. Zakrajšek Kazimir O.F.M., župnik; Rev.Urankar Aleksander, O.F.M., kaplan; br. Serafin Vene, Zakrajšek Neža, Zakrajšek Albin, Turšič Jožefina.	6
Lemont (111.), Rev. Snoj Benigen (2 izt.). 2 Chicago (111.). Davoric Alois.	1
Ellinwood (Cans.). Rev. Podgoršek A. P., župnik v p.	1
Greaney (Minn.), Babič Ignac, Škraba P., Kasun Jože, Žgajnar Jože, Flak Ignacij, Novak Martin.	6
Hopper (Minn.). Preschern Mary.	1
Sudan (Minn.). Nemanich Geo.	1
Cleveland (O.). Rev. Oman J. J., Rev. Albin Gnidovec, Jerič Jož., Peskar Anton, Gliha Anton, Mauer Mary, Štepic Jozefina, Vencelj Fr., Hočevar Jožef, Mirtel Mart., Urbančič Jera, Planinšek Fr., Škufca Jožef, Perko Frank, Glavič Terez., Kužnik Frank, Fortuna Ana, Erjavec Mary, Šuštaršič John, Vrček Jožef, Winter John, Petrič John, Tomazin Ant., Zrimšek Jos., Janežič Mary, Kristančič Avg., Globokar Anton, Perko Dominik, Strekal John, Ovnik Math, Misserko Avg., Lindič Fr., Valenčič Anton, Kastelic Frank, Glivar Jožef, Habjan Frank, Gnidovec Mih., Kordan Ant. — Grdina Josip, Slovenska knjigarna, Jager Matija, Grdina Anton, Strniša A., Gorše Frane., Kuhar George, Gogala Jos., Cook Mar., Fidel Anton., Pelan Fr., Ogrin Jos., Grdina Mar., Erjavec Jož., Pire Franč,, Gornik Marija, Juhtez Mar., Krajnc Jožefa, Slokar Jožefa, Flajnik Matija. — Karlinger Josip, — Karlinger Karel.	60
Collinwood (O.). Rev. S 1 a j e Milan, Anzlin Mar., Berlan Mih., Drassler Frank, Ivančič Fr., Jerkič Louis, Kogovšek Pavel, Kovačič Frank, Mesec John, Mivšek Frank, Pernuš Mart., Prostor Ma'„ Rakar Mart., Sker) Ma<-y. Sm'«lca- Mary, Terček M., Zaman Jožefa, Zupančič M., Kukman Mary,	19
Barberton (O.). Rev. Bombach Anton, Beg Frank, Arko Alojz, Brunski Ana, Dormiš Urš., Kaserman Jak., Kranc Ant., Lekšan Jož., Podpečnik Jož., Rataj John, Ujčič John, Pristo Katarina. 12 Warren fO.). Rachar Rosie, Petrič John, Lunder Joe, Mikuš Evgen.	4
Wilkes Barre (Pa.). Moser Anton.	1
Bridgewille (Pa.). Moder Albin T. (4 izt.), Dernovšek Luka, Čadež Jak., Krek John, Ščurich Fr„ Rainer Mart., Kos Marijana, Kopač Flor. 11 Pittsburg (Pa.). Skoff John, Skoff Anton, Kireta Ana.	3
Ročk Springs. Kržišnik Angela.	1
Sheboygan (Wisc.). Karnik Marii.	1
Calio (N. Dakota). Rev. Smoley John C. 1 Število družnikov: 3 dosmrtni, 389 letnih.
Južna Amerika.
Buenos Aires, Naglich Miguel.	1
Rio de Janeiro. Turk Fr.	1 E. Sao Paolo (Brazilija). Dernovšek Anton,
Ambrož Janez, Železnikar Margareta.	3
Lima. Onout Jakob.	1
Število družnikov; — dosmrtnih,	6 letnih.
306— 300— 300— 300— 300— 300— 300— 300,—
Afrika.
Aleksandrija. P. Adolf Čadež, Šolske sestre, Gleščič Franč., Cijan Hortenzija, Kavčič Ana, Zaje Franjo, Kranjc Ema, Stegenšek Nežika, Škrabe Terezija, Besednjak Justina, Novak Marija, Podberšič Marija, Laurin Anton., Pestel Rozalija, Kat. izobr. društvo Slovenk (6 izt.), Sulič Pepina. 21 Kairo. Stanet p. Evgen, Koban Lovro, Kanonik F., Densa M., Ravnikar P., Susič P., Valenčak Mar., Zwolf T., Slov. društvo (2 izt.).	10
Barbeton (Transvaal). Musar Fr. J.	1
Število družnikov: 4 dosmrtni, 28 letnih.
Imenik novih dosmrtnih udov.
Do konca junija 1927 so vstopili kot dosmrtni čiaai tile udje in pristopnino vplačali v Matico:
3359.	Hafner s. Erzilija, Begunje pri Lescah .... .... Din
3360.	Nardin F. Ludovik, Novi Sad . »
3361.	Kovačič Štefan, Sv. Trojica . . »
3362.	Jerebic Franc, Maribor ... »
3363.	Veligošek Jože, Griže pri Celju »
3364.	Nadrah Alojzij, Stična .... »
3365.	Galob Marija, Mežica .... »
3366.	Nanut Jožef, Št. Andrež pri Gorici »
Skupaj . . Din 2400— Imenik umrlih dosmrtnih udov.
Naznanili so se nam tile dosmrtni člani, ki so zaspali v Gospodu, ter se priporočajo v molitev in blag spomin:
886.	Bizjak Janez (1047), Sv. Trojica v Slov. gor.
887.	Bašča Stanko (3291). Preddvor.
888.	Dobaj Ivana (1134^, Jarenina.
889.	Egartner Janez (1545), Rožek.
890.	Gajeta Ivanka (2208), Trst.
891.	Hochkofler Janez Simon (1557), Rožek.
892.	Dr. Jurteia Franc (889), Sv. Andraž v Slov. g»r.
893.	Kovač Martin (810), Sv. Pavel pri Preboldu.
894.	Lenček Niko (907), notar v Škofji Loki.
895.	S. Stanislava Rasteiger (2579), Ljubljana.
896.	Stoklinger Friderik (1921), Rožek.
897.	Šinkovec Avguštin (932), m. žpk. v p., Kamnik.
898.	Tiringer Franc (894), Šmartin pri Kranju.
899.	Zupan Katarina (500), Breznica.
900.	Gerbec Franc (2603), Srednje (dek. Kanal).
901.	Dular Franjo, višji okr. živinozdravnik (1198), Bosn. Gradiška.
Pregled udov Družbe sv. Mohorja.
Škofije in dežele
Krška škofija . . Lavantinska škofija Ljubljanska škofija Ostale jugosl. škof.
Italija.....
Razne države . . Amerika s . . . Afrika.....
Skupaj .
Šteje udov
do-
smrt.
98 557 751 10 31 6
3
4
letnih
2 561 20.974 22.260 524 49 89 392 28
1460 46.877
vkup
2 659 21 531 23.011 534 80 95 395 32
48.337
od 1. 1926
več manj
1057 1U97 153
76
10 7 65 1
2307| 159 več 2148
Y«ljnvno od 1. sept. 1927.
Poštne pristojbine.
Pisma
do
tuz.
Din p
Din) p
Tiskovine
do
tu«.
g I Din p
inoz.'
Din p
Vzorci
tnz.
Din
moz.
Din
Poslovni papirji
tnz.
Dinj p
moz.
Din p
Navadne in po-vzetne nakaznice
do
Din
franko Dinj p
dost.f
Dinj p
Vrednostna pisma
do
Din
tuz.
Din
moz.
Din p
ao
40
60 80 100 190 140 160 180 200 do 2 kg
50
3
4
6 7 9 10 12 50 13 — I 15 50 j 16
50 151
50 100 150 200 250 300 350 400 450 500 do 2 kg
io! —
50
25 50 100 300 500 1000
50
50 5o
za paketne po-vzetne nakaznice
2(X 0 3000 4000 5t 00
12
—	I 2
—	2
100 500 1000 3(100 5000 6000 7000 itd. SilOOO
Prip. obvest.
ali dost.f
50
Dopisnice .
Priporoka
Povratnica
Ekspresniua
Reklamacije
Pokaznina
50
50
50
Paketna tarifa
obvestnino 50 p)
do		do	do	do	do	do		do	do	do	do
teže		100	500	1000	5000	teže		100	500	1000	5000
kg	Din		vrednosti			kg	Din vrednosti				
1	6-50	7 50	8-50	11-50	1H-50	1	11-—	12'-	13 —	16-	21 —
5	10-50 11-50		12-50	15-50	20-50	5	15-	16-—	17 —	20-—	25 —
10	2050	21-50	22 50	25-50	3050	10	25--	26--	27 —	30-	35-—
15	3050	31-50	32-50	35 50	40 50	15	35 —	36 —	37'—	40"-	45-—
20	40-50	41-50	42-50	45-50	50-50	20	45"-	46 —	47"—	50-	55- —
z dostavnino (= 5 Din)f
* Za Češkoslovaško veljajo tuzemske pristojbine.
Z» ločenke se računa dvojna težna pristojbina. — Za ekspresne pakete je pristojbina z dostavnino za 1 Din višja. — Pri povzetnih paketih se še prištejejo nakaznigke pristojbine. — Ležarina stane 1 Din na dan.
f Vsakršne paketne in denarne pošiljke dostavljajo na dom tele pošte: V Sloveniji in Dalmaciji: Celje, Ljubljana Maribor, Dubrovnik, Knin. Kotor, Makarska, Metkovid, Sinj, Split; vse druge pošte dostavljajo pakete samo do 3 kg teže in 250 Din vrednosti, denarna pisma in nakaznice do 1000 Din. Na Hrvaškem in prejšnjem madžarskem ozemlju dostavljajo vse paketne in denarne pošiljke: Erod n. S . Novi Sad, Novi Vrbas, Osijek, Pančevo. Burna, Senta, Sisak. Sombor, Subotica, Sušak, Vaiaždin, Velika Kikinda Veliki Bečkerek, Vinkovci, VrSac, Zagreb, Zemun; vse druge pošte dostavljajo samo vrečnike v obsegu 1 dm3 in denar do 1000 Din. V Bosni in Hercegovini dostavljajo pošte v večjih mestih vse pošiljke, drugod pa samo manjše pakete v obsegu 1 dma in vse denarne pošiljke. V Srbiji dostavljajo pošte Belgrad, Leskovac in Niš vse poš ljke, drugod se obveščajo.
Navadno se plačajo poštne pristojbine vnaprej ob predaji na pošti, in sicer za pisemske pošiljke z navadnimi poštnimi znamkami (frankovnimi znamkami), za pakete, nakaznice itd. pa v gotovini.
Za nefrankiraue ali nezadostno frankirane pisemske pošiljke se naslovljencu (prejemniku) zaračuna kot porto dvakratni manjkajoči del pristojbine, pri inozemskih pošiljkah najmanj 10 zlatih cent., t. j. tačas 1 Din.
Ako pa pošilja nefrankirano pošiljko kaka oblast, ustanova itd., tedaj plača prejemnik za pošiljko samo navadni franko.
Ekspresne pošiljke (do 100 Din vrednosti ali 10 kg teže) se dostavljajo le tedaj po posebnem slu, če stanuje prejemnik v kraju samem, kjer je pošta.
Poštni nalogi (samo za tuzemstvo) do 1000 Din b pisemsko pošto. Pristojbina znaša kakor za priporočeno pismo iste teže in 50 par pokaznine. Izdajna pošta odbije od zneska pristojbino za nakaznico in 25 par za golico (nakaznico).
Položnice. Za pisemska sporočila na položnici je treba plačati 50 par. Za prejemna potrdila pri davčnih položnicah se plača 50 par ali 1 Din, kakršno potrdilo pač zahteva vplačnik, ali z dopisnico ali s pismom.
Za nakaznice, denarna pisma in pakete od državnih oblasti in ustanov, naslovljene na urade in oblasti, ki so poštnine prosti, se ne plača niti dostavnina niti obvestnina. Za denarna pisma in pakete, naslovljene na vojake, gojence vojaške akademije, orožnike ali pa poštnoležeče, se plača samo obvestnina.
Sprejemni list (potrdilo) se dobi za vsakršno priporočeno, denarno in paketno pošiljko. Pošiljatelj naj gleda na to. če so na listu vsi podatki prav, da ima list poštni pečat in uradnikov podpis, ter ga mora dobro shraniti za morebitno reklamacijo itd.
Poštnine prosto.
Občinski uradi so za važne spise na vojaške oblasti in referente oproščeni razen navadne poštnine tudi priporočnine; pravtako so župnijski uradi oproščeni poštnine in priporočnine na vojaške in druge oblasti.
Delodajavci so oproščeni poštnine za navadna pisma na Okrožne urade za zavarovanje delavcev ter njih poslovalnice in sodišča.
Obrtne zadruge so poštnine proste za dopise, ki se tičejo javne službe ali se pošiljajo na uradni poziv državnim otlastvom, uradom in ustanovam.
Povzetne pošiljke.
Za pisemske pošiljke (brez vzorcev; in vrednostna pisma s povzetjem do 1000 Din (samo za tu-zemstvo) se plača poleg drugih pristojbin še 50 par pokaznine. Od izterjanega zneska se odbije pristojbina za nakaznico in 25 par za golico (nakaznico).
Za pakete s povzetjem (do 5000 Din) se plača poleg pristojbin za težo, vrednost (ločenko, ekspres), tudi še pristojbina za nakaznico, vštevši morebitno dostavnino ali obvestnino. Vse pristojnine se plačajo pri sprejemni pošti; izdajna pošta nakaže ves povzetni znesek.
Raznovrstne drage pristojbine.
Za odjavo (obvestilo o nevročljivosti) paketa 50 par.
Za izplačilno potrdilo 3 Din
Za ležnmo za vsak zavoj na dan 1 Din.
Za izplačilno pooblastilo (dvojnik nakaznice), izdano po krivdi naslovnika. 5 Din kolkovine za prošnjo in št- 4 Din v znamkah. Te pristojbine je plačati tudi za podaljšanje izplačilnega roka nakaznic, ki po krivdi stranke niso bile izplačane meseca vplačitve ali naslednji mesec
/.a vrnitev ali preklic pošiljke, premembo naslova, znižanje ali črtanje povzetja se plača 3 Din; pri pošiljkah v inozemstvo ti Din
Za zaposlane ali vrnjene pošiljke se plača pri paketih pristojbina za težo in vrednost kakor tudi dostavnina ozir. obvestnina; pri denarnih pismih samo dostavnina oziroma obvestnina; pri vseh drugih pošiljkah nič.
Izkaznica o istovetnosti (identiteti) 10 Din.
Brzojavne pristojbine.
Brzojavna golica stane 50 par.
V notranjem prometu kraljevine SHS se plača za vsako besedo privatne brzojavke 50 par, najmanj pa za vsako brzojavko 5 Din. Za hitno brzojavko se plača za vsako besedo Din 1'50, za vsako hitno brzojavko pa najmanj 15 Din. Pristojbina za potrdilo brzojavke (priznanico) znaša 1 Din.
Brzojavke za evropsko inozemstvo. Vsaka beseda stane: na Madžarsko Din l l 6, v Avstrijo in Rumunijo Din l"t»8, v Itaiijo Din 2 31, na Češkoslovaško in v Švico Din 2'75, v Francijo Din 2 97, v Nemčijo Din 3-08, v Rusijo Din 5'83. Pri vsaki brzojavki se računa ena beseda več, pri hitnih se računa ta beseda trikratno' Za brzojaven odgovor se lahko plačajo pristojbine primerno prometu vnaprej.
Splošne poštne določbe.
Naslov vsake pošiljke mora biti čisto in razločno (s črnilom) napisan, tiskan itd. z latinico ali cirilico in mora imeti vse potrebne podatke (polna imena, kraj, ulico, vas, hišno številko, zadnjo pošto, državo, pokrajino), da se more pošiljka hitro in zanesljivo odpraviti ter dostaviti pravemu prejemniku. Na pisemskih pošiljkah naj bodo znamke čiste (še ne rabljene ali izrezane) in nalepljene vedno na zgornjem desnem kotu naslovne strani. Priporočljivo pa je tudi, da napiše pošiljatelj na zadnjo stran svoj natančni naslov, da se mu pošiljka lahko vrne.
Pismo ne sme na nobeno stran presegati 45 cm in mora biti zaprto tako. da je vsebina dobro zavarovana in da se brez vidne poškodbe ovitka ne more vzeti ven. Če priloži pošiljatelj tiskovini, vzorcu itd. pismo ali drugo sporočilo, mora te pošil ke zalepiti in frankirati kot pismo, da ga pošta ne kaznuje.
Dopisnice (razglednice), kijih izdelujejo privatniki, se morajo po obliki, velikosti in kakovosti papirja ujemati z državnimi dopisnicami.
Slike, dobrodelne znamke in drugi okraski iz tankega papirja se smejo nalepljati le na zadnji strani in na levem delu naslovne strani.
Kdor hoče tiskovine, poslovne papirje, blagovne vzorce in mešane pošiljke poslati po navedenih znižanih pristojbinah, mora p >?iljke pošti predati odprte, to je spravljene v pasico, povezani ovitek, škatlo itd., da uradnik lahko pregleda vsebino in se prepriča, če ni priloženo pismo ali drago nedovoljeno pismeno sporočilo.
Za tiskovine se smatrajo knjige, brošure, muzi-kalije, fotografije in drugi razmnožki, ki so napravljeni na papirju s tiskom ali na katerikoli drug mehaničen način, samo ne spreliskom alispisainim strojem. Zavoj ne sme na nobeno stran presegati 45 cm ali zvit meriti čez 75 in 10 cm. Tiskovine se ne smejo izpremeniti ali izpopolniti s takimi podatki, ki delajo vtisk osebnega dopisovanja. — Dovoljeno pa je: v časnikih itd. članke označiti s črtami, na izrezkih iz časopisov napisati naslov in številko časopisa in kdaj in kje je bilizdan; na posetnice napisati voščilo, zahvalo ali drug izraz vljudnosti z največ petimi besedami ali pa z običajnimi kraticami: p. f., p. c. itd.; na vabilih omeniti namen, kraj in čas sestanka; na cenikih, reklamnih oglasih spremeniti številke ; na knjige, brošure, muzikalije. slike itd. napisati posvetila (dedikacije) in priložiti pošiljki tozadevni račun; na položnicah nad napisom ,,Položnica" zapisati kratke beležke vknjiženja. ki se nanašajo na vplačitev.
Za poslovne papirje se smatrajo vsi spisi in vse listine, ki nimajo značaja osebnega in stvarnega dopisovanja, kakor stara pisma, prevodni spisi, tovorni listi, rokopisi za knjige, časopise ali muzikalije. še ne-ocenjene najoge učencev in poselske (delavske) knjižice itd. Glede izmer itd. glej pri tiskovinah.
Kot blagovne vzorce odpravlja pošta majhne količine raznega blaga in druge majhne predmete, ki nimajo nobene prodajne vrednosti, ne merijo v svojih smereh več ko 30, 20 in 10 cm in če je vsebina tako zavarovana, da ne more poškodovati drugih poštnih pošiljk ali poštnih uslužbencev.
Mešane pošiljke imennie pošta tiskovine, blagovne vzorce in poslovne papirje, če jih isti pošiljatelj na istega naslovnika pošilja pod skupnim ovitkom. V takih primerih mora vsak predmet zase odgovarjati predpisom o teži, razsežnosti itd.
Pri nakaznicah mora pošiljatelj vse dele razločno izpolniti s črnilom po predtisku; izbrisati ali popraviti ne sme nič. To velja tudi za denarna ali vrednostna pisma. Taka pisma v uradnih ovitkih je treba zapečatiti najmanj z dvema pečatoma, v privatnih ovitkih pa najmanj s petimi pečati in napraviti tudi na naslovni strani čitljiv barvni odtisk pečatnika.
Paketi. Natančno vsebino, morebitno vrednost, povzetek in druge pripombe (ekspres, pazi! itd.) je treba zapisati na spremnico in na paket. Oprema pošiljk mora biti glede na njihovo vsebino, težo, vrednost in daljavo pota primerno trpežna. Zavite oziroma zaprte morajo biti tako, da se ne pride do vsebine brez vidne poškodbe zavoja ali pečatov.
Paketi, katerih vrednost je označena s 600 Din in več, morajo biti tim, kjer se konci zavojne tvarine stikajo, zadostno zapečateni, Razločen barvni odtisk pečatnika se mora napraviti tudi na odrezku poštne sprem-nice. Morebitna vrve a mora biti primerno močna, ne sme imeti vozlov in oba konca vrvce je treba zapečatiti.
Za ločenke se smatrajo paketi, s katerimi mora pošta zaradi vsebine (razlomljivo blago, žive živali itd.) posebno previdno ravnati ter bolj paziti; pošiljke v neprimerni obliki (košare, opletene steklenice itd.) in paketi, ki so daljši od 110 cm ali katerih obseg presega 180cm; vendar pa ne smejo biti daljši ko 2m, oziroma njih obseg ne sme presegati 240 cm.
Sejmi.
V Sloveniji,
Dnevi pomenijo vobče letne in živinske sejme. — Pri srezih in krajih, ki so zaznamovani z zvezdico je opomniti tole: Ako pade sejm na nedeljo ali zapovedan praznik, se vrši sledeči delavnik; dnevi v oklepajih ( ) pomenijo sejme samo za blago.
Ljubljanska oblast.
Mesto in srez Ljubljana. Ljubljana (mesto). Vsako prvo in tretjo sredo vsakega meseca sejm za živino; če je v sredo praznik, se vrši sejm dan poprej; vsako sredo in soboto tržni dan. — Dolsko. Ponedeljek po tihi nedelji, 21. okt, (sv. Uršula). — Grosuplje. 25. apr., 29. septembra. — Horjul, 26. marca, 12. jul., torek po roženv. ned. — Ig, 27. febr., 20. marca, poned. po beli ned., četrtek po bink., 10. avgusta, 11. nov, — Šmarje. Torek po sv. Florijanu, 16. avgusta. — Vrhnika. Prvi poned. v postu, torek po veliki noči, poned. pred vneboh., poned. pred Telovim, 25. jul., 6. nov., 27. dec.
Srez Brežice.* Brežice. 14. febr., ponedeljek po sv. Florijanu,
13.	junija, 10. avg,, 6. nov., soboto pred božičem; vsako soboto prašičji sejm, — Dobova. 31, januarja, 26. marca, 25. apr., 10. jul., 13. sept., 9. decembra. — Golobinjek. 14. sept, — Kapela. 17. jan., 10. marca, 17. aprila, 7. junija, 17. avgusta, 17. sept. — Pišece. 19. febr., 2. marca, 28. aprila, 8. julija, 1. avg., 6. okt., 3. novembra. — Planina. 11. jan., 1. marca, 12. maja,
15.	jun., 12. jul., soboto pred ang. ned,, 15. oktobra, 3. dec. — Rajhenburg. 29. januarja, veliki četrtek, ponedeljek pred bink., dan po sv. Petru in Pavlu, 26. avgusta, 10. oktobra. — Sevnica. 14. februarja, poned. po tihi nedelji, tretjo sredo po veliki noči, 22. junija, 16. avg., 21. okt., 6. decembra. — Videm. 21. jan., 20. febr., 1. aprila, 21. maja, 3. avg., 26. okt,,
16.	dec. — Zabukovje. 3. aprila, 18. julija, 20. sept., 6. nov. (vsi za živino). — Zdole. 15. marca, 24. apr., 15. jul., 15. sept. — Žigarski vrh. 21. jun., 1. sept.
Srez Črnomelj. Črnomelj. Prvi četrtek v mesecih jan., febr., maj, avgust in september veliki sejmi za blago in živino; ako je ta dan praznik, se vrši sejm na drugi četrtek. Torek po 1., 2,, 3, in 4. kvat. nedelji, torek po cvetni nedelji, torek po veliki noči, torek po sv. Petru in Pavlu, torek po sv. Simonu in Judi. Vsak četrtek sejm za prašičke. — Gradac. 21. jan., 11. marca, 13. maja, 8. jul., 9. sept., 25. novembra. — Metlika. Torek po sv. Treh kraljih, torek po sveč-nici, torek po sv. Jožefu, torek po beli ned., torek po bink., torek po sv. Marjeti, torek po vel. Gosp., torek po sv. Mihaelu, torek po sv. Martinu, torek po sv, Miklavžu. Vsak ponedeljek za prašičke. — Planina. 1. maja, poned. po ang. nedelji. — Semič.
14.	febr., 26. apr., 15. jun., 24. julija, 12. oktobra. — Stari trg pri Poljanah. 18. marca, 13. jun. — Vinica. Poned. po Izpreobr. Pavla, poned. po tihi nedelji, poned. pred bink., poned. po sv. Marjeti, poned. po Mar. Imenu, poned. po 4. oktobru.
Srez Kamnik. Kamnik. 20. jan., 12. marca, 9. jun., 24. avgusta,
15.	okt., 4. dec. — Dob. 14. febr., 15. jun., 10. avg,, 28. dec — Domžale. 4. jan., 4. maja, 26. jul., 25. nov.
— Gor. Tuhinj. 20. febr., 3. marca, 3. aprila, 12. jul.,
21,	sept, — Krašnja. 5. avg., 21. dec. — Lukovica. 3. febr., 26. marca, 27. aprila, 9. sept., 18. oktobra. — Mengeš. 9. febr., 6. marca, 25. maja, 5. jul., 29. sept.,
6.	nov., 13. dec. — Moravče. Dan sv. Matija, velikonočni poned., 16. maja, 21. jun., torek po sv. Jerneju, 11. nov. — Motnik. 12. febr., tretji poned. v postu,
22,	apr., 2. jun , sredo po roženv. ned, — Skaručina. 15. apr., 1. sept., 28. okt. — Št. Gotard pri Trojani. Petek pred cvetno nedeljo, 5. maja, 25. maja, 2. jul.,
11.	novembra.
Srez K a s t a v. Predgradje. 20. jan., 22. maja, prvo nedeljo v okt., 13. dec. — Sv. Matej (Saršoni).* 24, februarja,
30.	junija.	_
brez Kočevje. Kočevje. 20. jan., 20. marca, 4. maja, 15. junija, 25. jul., 24. avg., 16. okt., 30. nov., 31. decembra. — Dolenja vas. 14. febr., 30. maja, 5. julija, 4. sept. — Kočevska Reka. 16. maja, 2. julija. — Koprivnik.
12.	maja, 20. julija. — Loški potok. 3. febr., 4. apr.,
7.	junija, poned. po mali Gosp. — Mala gora. 5. apr,, 25. maja, 1. jun,, 30, jun. — Mozelj. 25. apr., 20. maja, 28. jun. — Ribnica. 2. jan., velik, poned., 24. junija, poned. po 2. avg., 21. sept. — Sodražica.* 22. jan., četrtek pred sv. Gregorjem, četrtek pred sv. Janezom Nep., 22. jul., 2. sept., četrtek pred sv. Terezijo.
—	Stari log. 13. julija. — Trava. 1. maja, poned. po 4. jul., 10. avg. — Turjak. 12. marca, 30, novembra.
—	Vel. Slevica pri Vel. Laščah.* 27, apr., 28. sept.
—	Velike Lašče. Poned. pred sv. Matijem, četrtek pred bink., 21. jun,, 9. sept., 6. nov. — Vel. Poljane/ 10. aprila, 10, okt. — Videm (Dobrepolje). 17. jan., 1. maja, 31. avg., 5. dec. — Vrhovec. Četrti poned. po veliki noči, 5. avg. — Zdenska vas. Poned. po tihi nedelji, 13. jun., 17. jul., sredo po roženv. ned.
Srez Kranj. Kranj. Prvi ponedeljek v mesecih maj, sept., okt., nov., dec. letni sejmi za živino in blago in vsak ponedeljek tedenski sejmi za živino in blago.
—	Cerklje. 17. jan. (sv. Anton), petek pred cvetno nedeljo, 16. avg., 21. okt. letni sejmi za živino in blago. — Jezero. Prvi ponedeljek po mali Gosp. — Hotemaže. Petek pred cvetno nedeljo, 13. junija. — Hotavlje. 25. aprila, 16. avgusta. — Poljane. 5. maja, 18. okt. — Škofja Loka. 3. febr., 17. marca, 24. apr.,
24.	jun., 16. avg., 29. sept., 25. nov.; ako je ta dan nedelja ali preddan praznik, se vrši sejm poprej v soboto ozir. v petek. — Tržič. 18. febr., 16. maja, poned. pred vneboh.; (pri Sv. Trojici) poned. pred Telovim, 23. junija, 26. julija, 30. sept. — Železniki. 17. jan., torek po veliki noči, 10. avg., 30. novembra,
—	Jezero, Hotemaže, Hotovlje, Poljane, Škofja Loka, •Tržič in Železniki nimajo živinskih sejmov, oziroma se ne vrše.
Srez Krško. Krško. 3. februarja, 18. marca, 4. maja, 4. jul.,
25.	novembra, soboto pred ang. nedeljo, ponedeljek po sv. Lukežu. — Boštanj. Prvo soboto v postu,
31.	maja, soboto po sv. Urhu, torek pred povišanjem sv. križa. — Brunik. Petek pred cvetno nedeljo,
13.	junija. — Bučka. 24. febr., 25. apr., poned. pred 24. jun., poned. pred 24. sept,, 11. nov. — Bušeča vas. Torek po beli nedelji, torek po bink., 9. sept., 12. nov. — Drnovo. 12. marca, 24. jun., 29. sept. —
Kostanjevica. 17. jan., 31. maja, poned. po tihi ned., ponedeljek po sv. Jakobu, poned. po sv. Mihaelu, kvat. poned. v dec. — Leskovec. Ponedeljek pred sv. Jurijem, 26. jul., 14. avg. — Mokronog. 28. okt., 9. dec., soboto pred tiho nedeljo, soboto po Srcu Jezusovem, soboto pred sv. Jernejem, tretjo soboto v sept. — Radeče. 25. jan., 19. apr., 28. jun., 9. avg., 1. sept,, 11. okt., 27. dec., prvi ponedeljek v postu, ponedeljek po sv. Martinu (11. nov,). — Slanč vrh. Ponedeljek po sv. Urhu. — Studenec. 31. marca,
16.	maja, 8. avg. — Škocijan. Vsak kvat. četrtek,
15.	aprila, 15. julija. — Št. Jernej. 12. apr., 24. avg., četrtek po svečnici, poned. po sv. Trojici, poned. po vernih dušah. — Št. Janž. Prvi kvat. torek, poned. po 24. jun., tretji kvat. torek. — Topolovec. Bin-koštni torek, 7. septembra. — Trebelno. Soboto po vel. noči. — Vel. Cirnik. Prvi petek v postu, sredo pred binkoštmi. — Vesela gora. 12. marca, 27. apr., 27. okt., četrtek pred bink., soboto pred 8. sept.
Srez Laško.* Laško. 24. febr., vel. četrtek, binkoštni torek, 24. jun., 24. avg., 21. sept* 11. nov., 21. decembra.
—	Dol. 10. marca, 25. aprila, 31. jul., 3. oktobra. — Jurklošter. 1. febr., 1. jul., 4. okt., 13. dec. — Loka pri Zid, mostu. 3. maja, 22. maja, četrtek po Telo-vem, 5. avg., poned. po ned. Im. Mar. — Šmarjeta. 21. marca, 15. julija, 7. sept., 9. okt. — Trbovlje. 3. febr., 17. marca, 18. oktobra, 5. decembra.
Srez Litija. Litija. Poned. po sredp. ned., 4. maja, poned. po Telovem, poned. po sv. Mihaelu, ponedeljek po sv. Miklavžu. — Brezovo. Četrtek po veliki noči, soboto po sv. Urhu, četrtek po mali Gosp. — Ko-tredež. 17. jan., 12. marca, dan sv. Jošta. ■— Krka. Ponedeljek po sv. Treh kraljih, 1. marca, 16. maja, 5. avg. — Mišji dol. 13. dec. — Podbukovje. Poned. po beli nedelji, 27. sept. — Polšnik. Ponedeljek po sv. Urhu. — Radohova vas. 2. jan., pustni poned., torek po bink., 18. okt. — Stična. Veliki četrtek, ponedeljek po vnebohodu, 20. avgusta, 25. nov. — Šmartno pri Litiji. Torek po 14. febr., ponedeljek po 25. jul., torek po 8. sept., ponedeljek po 11. nov.
—	Št. Lambert. 14. febr., 22. maja, 17. septembra, — Št. Vid pri Stični. Sredo po veliki noči, 15. junija, poned. po mali Gosp., drugi poned. po sv. Mihaelu.
—	Tirna, 1. maja, 9. jun., 9. jul. — Vače. Poned. po beli ned., torek po sv. Trojici, 16. avg., 30. nov. — Veliki Gaber. 4. julija, 26. avg., 30. okt. — Višnja gora. 21. jan., poned. pred pustno nedeljo, poned, po prvi, drugi in tretji kvatrni nedelji, ponedeljek po cvetni nedelji, 24, jun., 26. jul., 1. sept., poned. po vseh svetih, poned. pred četrto kvat. nedeljo. — Zagorje. 9. februarja, četrtek pred cvetno nedeljo, 12, maja, 30. junija, 29. avg., 3. nov,, 31. decembra.
—	Žubina. Dan sv. Matija in 21. oktobra.
Srez Logatec. Cerknica. Dan sv. Matija, poned. po sredp. nedelji, 26. julija, 2. nov. — Dol. Logatec. 3. jan., 12. marca, 24. okt. — Gor. Logatec. 7. februarja za živino in blago, dan po vnebohodu, ponedeljek po roženv. ned., 13. dec. — Grahovo. 9. febr., 22. marca,
17.	aprila, 15. nov. — Hotedršica. 5. aprila, 21. nov.
—	Lož/ 19. februarja, 15. marca, 4. maja, 10. jun.,
16.	avg. (sv. Rok), 28. okt., 5. dec. — Nadlesk pri Ložu. 28. marca, 20. sept., 15. okt. — Nova vas na Blokah. 1. marca, 24. maja, 22. avgusta, 29. sept. —
Planina. Dan sv. Jurija, 13. julija, 16. avg., 30. nov.
—	Rakek. 30. jan., 2, aprila, 30. junija, 16. sept. — Rovte. 14, marca, 24. junija, 10. avgusta, 29. sept. — Sv. Helena v Rovtah. Ponedeljek po tihi nedelji, torek po roženv. nedelji. — Št. Vid na Blokah. Ponedeljek po sv. Gregorju, ponedeljek po sv. Vid«, poned. po sv. Jerneju. — Unec. Dan sv. Antona, prvi ponedeljek marca. — Vrh. Poned. po tretji nedelji po vel. noči, 27. julija, 9. sept. — Žerovnica. Ponedeljek po sv. Treh kraljih, 14. febr., sredo pred bink., 15. dec. (vsi za živino). — Žiri. Sredp. srede, sredo po vel, noči, 13. jun., 4. jul., 21. oktobra.
Srez Novo mesto. Novo mesto. Prvi ponedeljek vsakega meseca sejm za živino; vsak poned. (ako praznik, sledeči delavnik) sejm za prašiče; torek po sv. Antonu, torek pred sv, Jurijem, torek po sv. Jerneju, torek po sv. Lukežu, prvi torek v adv. — Kandija. Četrtek po 15. vsakega meseca, oziroma 15., ako četrtek in delavnik. — Črmošnjice. 12. marca, 24. jun., 9. sept.,
—	Lukovk. 16. maja, ponedeljek po sv. Jakobu. — Mirna. 24. junija, 2. nov. — Mirna peč. Ponedeljek po sv. Jožefu, 31. maja, 30. junija, 29. sept., 29. dec.
—	Smuk. 10. marca. — Sv. Lovrenc, 10. avgusta,
23.	nov. — Toplice. Četrtek po sv. Matiju, četrtek po sv. Florijanu, 27. julija, 14, avgusta, četrtek po roženv. nedelji, — Trebnje. 13. jun., 13. jul., 16. arg.
—	Vel. Brusnice. Delavnik pred sv. Jožefom, sobota pred kvat. nedeljo v sept. (za živino). — Velika Loka. 12. maja, 25. julija. — Zagradec. Soboto po vel. noči, 7. sept. — Žužemberk. 3. febr., 17. marca, dan sv. Jurija, dan po vnebohodu, 9. jun., 14. |vi-,
9.	avgusta, 14. sept., 28. oktobra, 6. decembra,
Srez Radovljica. Radovljica. 12. marca, dan sv. Jurija, torek po bink., (26. jul.), 28. okt., 13. dec, — Bitnje. 26. julija,
—	Bohinjska Bistrica. 1. maja, (24. junija), 18. okt., (6. dec.). — Jesenice. 4. maja, 22. julija, prvi ponedeljek oktobra, 2. nov. — Kamna gorica. 10. avg., 4. dec. — Kranjska gora. Prvi torek po veliki noči, drugo ned. okt. — Kropa. 19. julija, 6. nov. — Lesce. Dan sv. Matija, torek po vel. noči, 29. sept., 21. okt.
—	Mojstrana. 23. novembra. — Podkoren. Drugo nedeljo oktobra. — Rateče. Četrto nedeljo oktobra.
—	Sp. Gorje. Petek pred cvetno ned., ll.novemb. (sv. Martina dan). — Žirovnica. Poned. po sv. Treh kraljih, 14. februarja, sredo pred bink.
Mariborska oblast.
Mesto in srez Celje." Celje (mesto). Vsako sredo in soboto svinjski sejm; letna sejma: 21. okt., 30. nov. — Dobrna. Poned, po svečnici, kvat. četrtek v sept., 6. dec. — Dramlje. 2. apr., 22. okt. — Frankolovo. 17. marca,
24.	sept. — Sv. Jurij ob Južni žel. 2. jan,, 10, febr,, 12, marca, 23. aprila, 4. maja, poned. po letnih in jes. kvatrah, 22. junija, 12. avg., 28. oktobra, 19. nov,,
10.	dec. — Sv. Lovrenc pri Prožinu. Poned. po ang. ned., soboto po brezm. spoč. Dev. Mar. — Nova cerkev. Poned. po sv. Treh kraljih, četrtek po vel. noči, poned. po Telovem, 6. nov. — Sv. Ožbolt. 21. marca, — Petrovče. 17. jan., 4. marca, 2. julija, 14. septembra. — Svetina. Poned. po Mar. Snežni,
25.	maja. — Teharje. 21. jan., 22. febr., dan po ozn. Marijinem, 26. jul., 12. okt., 19. decembra. — Velika Pirešica (Pernov). 21. marca. — Vojnik. Poned.
pred sveč., poned. po beli ned,, 16. maja, 4. julija, /. sept., 18. oktobra. — Žalec. 14. febr., 13. junija, 25. julija, 29. avgusta, 4. okt., 13. dec. — Zibika. 20. marca, poned. po ang. ned. — Vransko. 3. marca, drugo sredo po vel. noči, 29. sept., 15. novembra. — Braslovče. Poned. pred sv, Matijem, cvetni petek, poned. pred sv, Matevžem, poned. pred sv. Martinom. — Sv. Jurij pod Taborom. 29. jan., 10. marca, 25. apr., 21. nov, — Sv. Pavel pri Preboldu. Živinski sejmi: 3. apr., 6. sept., 4. nov.
Srez Dolnja Lendava. Dolnja Lendava. 25. januarja, četrtek po tretji postni ned., veliki četrtek, poned. po binkoštih, tH. jut., 28, avg., 28. okt., četrtek pred božičem; vsak torek svinjski sejm in za drobnico. Ako pade veliki sejm na torek, tedaj se vrši svinjski sejm nasl. dan. — Beltinci. 20. jan., 24. (prest. L 25,) febr,, 25. apr., 27. jun., 15. jul., 5. nov, — Bogojina. 15. febr.,
20.	marca, 19. maja, 4. sept., 16. nov. — Črensovci. Poned. po 3. maju, poned. po 14. sept. — Dobrovnik. Poned. po Telovem, 25. julija. -— Dokležovje. 18. jun.,
21.	avg. — Turniiče. Četrtek pred cvetno nedeljo, drugi ponedeljek po vel. noči, četrtek pred bink.,
12.	jun., četrtek pred vel. Gosp., drugi dan po mali Gosp., 4. okt.; vsak četrtek svinjski sejm in za drobnico, Ako pade veliki sejm na četrtek, tedaj se vrši svinjski sejm naslednji dan.
Srez Gornji grad.* Gornji grad. (6. febr.), 4. maja, 28. oktobra. — Ljubno. (19. marca), (1. maja), (24. jun.), (26. avg.), (19, nov.) — Luče. (25. maja). — Mozirje. 22. jan.,
24.	apr., bink. torek, 15. jun., 16. avg., poned. pred malo Gosp., 18. okt. — Rečica ob Savinji. 17. marca, 4, julija, 21. sept., 6, nov,
Srez Konjice.* Konjice. 5. jan., 9. febr., 1. marca, vel. četrtek, križ. sredo, 24. jun,, 31. jul., 31. avg. poned. po Mih., 4, novembra, 3. dec. — Vitanje. Sredpostno sredo,
25.	maja, 20. julija, 14, sept., 2. nov., 27. dec . — Oplotnica. 3. marca (sv. Kunigunda), 25. aprila (sv. Marka), 15. junija (sv. Vid), 16. julija, 16. avg. (sv. Rok), 16. oktobra, 11. nov. (sv. Martin). —Loče. 23. febr., poned. po tihi ned., bink. torek, 13. jun.,
13.	jul., 15. oktob., 24. nov. — Zreče. 30. jun, poned. po prvi nedelji v septembru,
Srez Ljutomer, Ljutomer. Vsak kvatrni torek in torek cvetnega tedna kramarski in živinski sejm; v mesecih, kadar se ne vrši kramarski sejm, drugi torek živinski sejm; razen tega drugi torek v maju in oktobru še konjski sejm. — Cven. 7. sept, — Gornja Radgona. 3. febr., 25. maja, 10. avg., 15. nov. — Sv. Križ. Poned. po tihi nedelji, 3. maja, 26. julija, 6. nov. — Mala Nedelja, Četrtek pred ned. presv. Trojice, 21. okt. — Veržej. 6. maja, 29. septembra, 30. nov. — Sv, Jurij ob Ščavnici. 3. febr,, 25. apr., 21. nov. — Sv. Duh. 24. avgusta, 13. decembra. — Negova. (8, septembra), — Sv, Peter. 17. januarja, (29. junija), 30. jun., 21. sept.
Mesto in srez Maribor levi dravski breg.* Maribor (mesto). Vsak drugi in četrti torek v mesecu sejm za živino; če je v torek praznik, se vrši živinski tejm dan poprej. Vsak petek sejm za prašiče; če je v petek praznik, se vrši svinjski sejm dan poprej. Vsako sredo 1q soboto je tržni
Koledar 1928.
dan. — Sv. Lenart v Slov. goricah. 20. jan., poned. po beli ned., 19. maja, 24. jun,, 2. avg., 4. oktobra, 6. nov. — Marija Snežna na Velki. (20. maja), 6. avg,
Srez Maribor desni dravski breg. Fram. 26. jul., 21. sept. — Poljčane. Poned. po kvat. nedelji v postu, poned. po vnebohodu, 2-J, avg., 15. nov. — Slov. Bistrica. 24. febr., veliki petek, 4. maja, 4. jun., 25. julija, 24, avg., 14. sept., /8. okt., 21. nov. — Spodnja Polskava. Z. februarja, 10. marca, 30. jun., poned. po 3. avg., 9. sept. — Studenice pri Poljčanah. 25. jan., četrti poned. po veliki noči, 13, decembra.
Srez Murska Sobota. Murska Sobota, Poned, pred pustno nedeljo, drugi poned. pred vel. nočjo, četrti poned. po vel. noči, 24. jun., 24. avg., 15. okt., 6. dec. — Cankova. 19. marca, poned. po ■ cv. nedelji, na Rupertovo, (11. nov.). — Gornja Lendava. 28. marca, 21. jun., 16. avg., 29. sept., (30. nov.). — Gornji Petrovci. Ned. po sv. Trojici, 4. jun., 8. sept., (28. oktobra). — Hodoš. 10. marca, 5. julija, 19. avgusta, 5. oktobra.
—	Križevci. 16. aprila, 4. junija. — Prosenjakovci.
15.	marca, 16. jun., 2. sept., 28. novemb. — Puconci.
28.	maja, 10. julija, 10. sept., 10. nov. — Rakičan. 26, marca, torek pred bink., 2. julija, 16. avgusta, 8. oktobra. Srez P r e v a 1 j e.
Prevalje. Četrtek pred sv. Urbanom (25. maja), četrtek po sv. Jeronimu (30. sept.); letna in živinska sejma. — Guštanj. 17. jan. (sv. Anton) in na tiho ned. sejma lokalnega pomena ob priliki cerkvenega opravila; 24. aprila (sv. Jurij) živinski sejm;
24.	junija, 1. sept., 18. oktobra in 25. nov. (sv. Katarina) letni sejmi. — Črna. Poned. po sv. Florijanu, god sv. Ožbalta (5. avgusta), god sv. Uršule: letni in živinski sejmi; če je kateri teh dni nedelja ali praznik, se vrši sejm sledeči delavnik. — Dravograd. 20. marca, 9. maja, 15. jun., 2. avg., 21. sept., 3. novemb.: vsi živinski sejmi. — Kotlje. 25. maja (sv. Urban) in 13, julija živinska sejma. — Maren-berg. Četrti poned. po božiču, 1. marca, ponedeljek pred cv. nedeljo, bink. torek, 21. junija, 31. julija,
29.	sept., 11. nov. — Muta. 1. maja, 17. jul., 29. avg., 28. okt, — Remšnik. 2. julija, 24. sept. — Ribnica. 10. aprila, poned. po 24. jun., ponedeljek po 21. okt.
—	Vuzenica. Prvo soboto v postu, 24. aprila, 4. jul.,
16.	avgusta, 6. dec. — Vuhred, 10. marca, 4? sept.
Mesto in srez Ptuj.* Ptuj (mesto). Živinski sejmi: za konje in ro-gato živino vsak prvi in tretji torek v mesecu, za parkljarje vsako sredo; tržni dan je vsak petek; letni kramarski sejmi se vrše: 23. aprila, 5. avg.,
25.	novembra. — Sv, Andraž v Slov. gor, 13, junija, nov. — Ptujska gora. 18. marca, veliki torek,
soboto pred križ. nedeljo ali pa soboto po veliki noči, 2. julija, 14. avgusta, — Sv. Lovrenc na Dr. polju. 12. marca, 27. jun., 10. avgusta, 29. sept. — Sv. Lovrenc v Slov. gor. Sredo pred vnebohodoin, 31. julija, soboto pred roženv. ned. — Sv. Bolienk, obč. Trnovska vas. 30. junija, 2. sept, — Sv. Urban. 25. maja, 25. julija. — Breg pri Ptuju. Drugi poned. v maju, 6. junija, drugi poned. v juliju, 26. avgusta, drugi ponedeljek v septembru. — Ormož, Cvetni petek, poned. po Jakobovem (25. jul.), na Martinovo (11. novembra), vsak prvi poned. v mesecih jan., febr., marec, maj, junij, julij, september, okt,, december (ako pade na enega teh poned. praznik,
7
se"vrši sejm na drugi poned.), svinjski sejmi vsak" tcirek v tednu. — Sv. Tomai. 21. junija, 29. avgusta, 28. oktobra, 3. decembra.
Srez Slovenjgradec.* Slovenjgradec. Živinski in kramarski sejmi: 25. jan. (spreobr. sv. Pavla), 12. maja (sv. Pankracij), 10. avg. (sv. Lovrenc), 19. nov. (sv. Elizabeta); samo živinski sejmi so: vsako drugo soboto v postu ter vsak prvi ponedeljek v sept. in okt. — Št. Ilj pod Turjakom. 20. apr., 2. jul., soboto pred ang. nedeljo.
—	Sv. Lenart pri Št. Ilju pod Turj. Pustni poned, 1. jun., 13, okt. — Št. Ilj pri Velenju, Poned. po tihi ned., 4. avgusta, 1. sept. — Št. Janž pri Dravogradu.
15.	apr., 13. junija, poned. po Im. Marije. — Šoštanj. Četrtek pred pustom, velikon. torek, 22. jun., 12. jul., 22. septemb., poned. pred sv. Katarino. — Velenje. Četrtek po pepelnici, 1. maja, poned. pred bink., 1,8. julija, 24. avg., 24. okt.
Srez Šmarje pri Jelšah. Šmarje pri Jelšah. Poned. po sv. Treh kralj.,
20.	marca, 3. poned. po vel. noči, 21. jun., 17. avg., poned. po Im. Mar., 4. dec. — Dobje. Soboto pred belo ned., 16. julija, sredo pred prazn. Im. Mar., 25. nov. — Sv. Filip v Veračah. 14. jan,, 22. febr.,
I.	maja, 25. maja, 17. jul., 29. avg., 16. oktobra. — Sv. Gora pri Sv. Petru. 4. avg., 7. sept. — Koprivnica. 25. jan., 3. marca, 13. julija. — Kostrivnica. 10. marca, 25. aprila, 15. junija, poned. po sv Jak., soboto pred roženv. nedeljo. — Kozje. 24, februarja, 2i6. apr., 13. jun., 25. julija. — Lemberg. Poned. po sredpostni sredi, cvetni petek, 12. maja, sredo pred Telovim, ponedeljek po sv. Ulrihu, 5. avgusta,
25.	okt., 25. nov. — Lesično. Poned. po vseh svetih.
—	Loka pri Žusmu. 13. apr., 20. jul., 25. avgusta, 12. sept. — Sv, Miklavž v Polju. 8. maja, 6. dec. — Sv. Peter pod Sv. Gorami. 5. februarja, 6. marca,
21.	okt., 13. dec. — Pilštanj. 9. februarja, 8. marca,
16.	maja, 9, jun,, ponedeljek po Rokovem, 29. sept.,
—	Podčetrtek. 17, marca, veliki torek, 1. julija, 10. avgusta, 1. oktobra, 21. novembra. — Podsreda. 24. junija, 21. sept., 18. okt., 19. nov. — Ponikva. J4. febr., četrti ponedeljek po veliki noči, soboto £red sv. Martinom; živinski sejmi: 27. junija, 1. avg,, sredo po roženv. nedelji. — Pristava (Sv. Ema). Torek po binkoštih, 17. okt. — Rogatec, 24. febr.,
21.	msfrca, ponedeljek po beli nedelji, ponedeljek pred vnebohodom, 25. maja, 12. julija, 24. avgusta, 14. sept., 30. nov. — Slivnica (Sv. Urban). Prvi četrtek po binkoštih, 22. julija, ponedeljek po rožen-venski nedelji. — Stara Sv. Gora. Soboto pred tiho iiedeljo, bink. soboto. — Tinsko. Tretji ponedeljek po binkoštih, 2. julija, ponedeljek po angelski nedelji. — Zagorje. 31. julija.	«
* * *
Medjimurje (kotarska oblast Čakovec). Čakovec. Cvet. poned,, 29. jun., 3, avg,, 25. nov.
—	Draškovec. Sreda po Jurjevem, 7. in 16. avgusta,
II.	nov. — Kotoriba. 9. marca, 27. jun., 30. sept., 30. nov. — Nedeljišče. 15. jun., poned. po ang. ned. 1— Prelog. Bink. torek, poned. po Jakobovem/ — Rac-Kaniža. 16. maja, 24. jun., 10. avg., sredo po beli ned. — Mursko Središče. 1. maja, 20. avgusta,
26.	oktobra. — Štrigova. 19. marca (sv. Jožefa dan),
22.	jul., 30. septembra, 4. decembra. — Sv. Helena pri Čakovcu. 18. avg., 22. septembra. — Sv, Rok pri Čakovcu; Na Rokovo in Mihaljevo.	>
Na Koroškem.
Št. Andraž. Cvetni petek, 3. maja, 28. avgusta, 30. nov. — Beljak. Ponedeljek po sv. Treh kraljih, poned. po sv. Lovrencu. — Borovlje. Poned. pred sv. Jožefom, sv. Martina dan (11. nov.). — Celovec. Prvi poned. v aprilu (če je ta dan praznik, se vrši prejšnji poned.), poned. po sv. Uršuli (za živino); vsak četrtek tržni dan. — Dobrla ves. Ponedeljek pred sv. Lukom (ako sv. Luka ni na poned.), poned. pred sv. Janezom Nep. — Grebinj. Poned. po tihi nedrji, poned. pred bink., poned. pred sv. Terezijo (15. okt.). — Sv. Jakob v Rožu. Poned. po mali Gosp.
—	Labod. 12. marca, 4. maja, 24. avg., 27. dec. — Sv, Lenart. Velikon. torek, bink. torek, 10. avgusta, 28. okt. — Št. Mohor. Cvetni poned,, torek po bink., 28. okt. — Nemški Bleiberg. 21. avg. — Št. Pavel. 25. jan., velikon. torek, bink. torek, 29. sept. — Pliberk. Poned. po sv. Treh kraljih, poned. po sred-postu, poned. po sv. Medardu, poned. po sv. Egidiju, poned. po sv. Lenartu, — Podgorje. Binkoštni torek.
—	Podklošter. 4. maja, ponedeljek po vseh svetih.
—	Rožek. 29. septembra. — Svinec. Torek pred cvet. ned., torek pred bink,, 29. sept., 27. decembra.
—	Trg (Feldkirchen). Poned. po najdbi sv. križa, 24. apr. — Velikovec. Sredo po jes. kvat., nedeljo in poned. pred sv. Miki. — Št. Vid n. Gl. Ponedelj. po Im. Jezus,, ponedeljek po sv. Mihaelu (29. sept.); vsak sejm traja štiri tedne. — Železna Kapla.
I.maja,	2. julija, 16. avgusta, 28. oktobra.
V Julijski krajini.
Koroško. Naborjet. Ponedeljek pred vsemi svetimi. — Pontabelj. 30. jun., 16. okt, — Trbiž. Prvo soboto v aprilu, 30. jun., 16. okt., prvo soboto v oktobru.
—	Ukve. Zadnji poned, v marcu in septembru.
Kranjsko. Črni vrh. Sv. Jurija dan, poned. po mali Gosp.
—	Ilir. Bistrica. Prvi poned, v juniju, ponedeljek po sv. Juriju, prvi poned. po mali Gospojnici in poned. po sv. Martinu. — Idrija. Kramarski sejmi na velik, sredo in dne 5. in 15. dec., živinski in kramarski sejm 16. maja, 15. okt. — Spodnja Idrija. Sv. Roka dan. — Prem. Ponedeljek po sv. Gregorju, poned. pred malo Gospojnico, ponedeljek po sv. Uršuli. — Postojna. Poned. po vneboh., sv. Luka dan, 24. avg., 3. dec. in prvi dan vsakega meseca. — Senožeče,
II.	marca, 11. aprila, 11. maja, četrtek po binkoštih, 11. junija, 12. julija, 11. avg., poned. po kvat, nedelji v sept., 11, sept., 11, okt. — Sorica. Sv. Luka dan (za živino). — Slap pri Vipavi. Poned. vel. tedna, 22. novembra, sv. Lucije dan. — Šturije. 1. febr. — Št. Peter na Notranjskem. 15. februarja za živino in blago, 17. marca, 18. aprila (kramarski, za govedo in konje), ponedeljek po sv. Rešnjem Telesu, 9. avg. in četrtek po nedelji rožnega venca. — Št. Vid pri Vipavi. 14. marca, sv. Vida dan, 20. novembra. — Trnovo. Ponedeljek, po sv. Treh kraljih, 24. junija, ponedeljek po sv. Petru in Pavlu, 19. oktobra, — Vrhpolje pri Vipavi. 22. januarja, sv. Primoža dan.
—	Vipava. Pustni ponedeljek, prvi poned. v sept., dan sv. Simona in Juda. — Zagorje. 10. marca, torek po binkoštih, 17. septembra, kvatrni ponedeljek v decembru.
Opomba. Čitatelje prosimo, naj nam nazna-fijije netočnosti glfcde sejmov.
ki pozna zdrava načela štedenja 3 časom, denarjem in perilom, rabi za pranje samo pristno
terpentinovo milo Zlatorog!
Ako imate bolečine
kupite v lekarni ali kaki odgovarjajoči prodajalni Fellerjev pravi blago dišeči „Elza-fluid". Nadrgnite vsako jutro in večer bolna mesta, pa se boste čudili in veselili, kako hitro in dobro Vam Elza-fluid olajšuje bolečine. Če ste zdravi, vzemite Elza-fluid za grgljanje in izpiranje, in ostali boste hvaležni in zvesti Elza-fluidu.
Vsakodnevna nega z Elza-fluidom Vas nagradi z bistro glavo, močnimi živci in zdravim spanjem. Varuje Vaše zdravje in vzbuja s tem samozavednost in veselje do življenja. Pri notranji uporabi par kapljic na sladkorju ali v mleku Vas čuva neje-voljnosti, krča itd. Že naši roditelji in dedi so ga rabili za zunanje in notranje potrebe kot uspešno domače sredstvo in kosme-tikum za glavo, za vse telo kakor tudi za uspešno nego vse kože.
Zahtevajte za poskus v lekarnah in odgovarjajočih trgovinah „Fellerjev" pravi Elza-fluid v poskusnih steklenicah po 6 Din, v dvojnih steklenicah po 9 Din ali v specialnih steklenicah po 26 Din. Poštnina pride cenejša, čim več se naenkrat naroči.
Z zavojnino in poštnino stane: 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 spec. stekl. 62 Din
18 „ „ 12 „ „ 4 „ „ 102 „ 27 „ ,18 „ „ 6 „ „ 139 „ 54 „ „ 36 „ „ 12 „ „ 250 „
boste tudi Vi postali vneti pristaši priljubljenih Elza-preparatov.
Fellerjei/a Elza obrazna pnmada ^^
neugodno na lepoto obraza. Lonček Din 11'—.
Fellerjeva tanohinešha pomada za rast las,
za uspešno nego las. Lonček 11 Din.
Zoper kurja očesa ^
Vam pomaga brez bolečin in brez noža, brez nevarnosti zastrupljenja
FellcrjEPa Elza tu-ristovsha tinktura
ki zanesljivo in brez bolečin odstranjuje kurja""ožesa in žulje. Steklenica 8 čopičem Din ll'—.
Fellerjev Elza tiiristoBshi obliž. Mala skatHca
velika Škatlica Din 6'60.
Din 4-40,
Elza posipalni prašeh
zoper potenje nog in telesa. Škatla z rešetko
Din 7 70.
Elza uoda za usta SS^AK-SA
ustom slab duh. Utrjuje zobno meso in tolaži zobobol. Steklenica Din 16-50.
Dr. Heiderjev zobni prašek Din 6-60, zobna krema tuba Din 8'80, Hega zobni prašek g kisikom Din 20 —, krtačica za zobe Din 11'— in Din 20'—.
SDbe napolnjuje vsako sta-a novanje z blagodej-
nim vonjem, razkužuje posebno bolniške sobe. Steklenica Din 1650. (Lysol Din 24'—, Lyso-form Din 27'50.)
Fini parfemi različnih rožnih vonjev v originalnih steklenicah za Din 27-50.
Elza mrcesniprašeh
gotovo in hitro deluje zoper
__muhe, bolhe, ščurke, miši,
inse, uši, stenice itd. Velika Škatla Din 17-60.
Brizgalnioe za mrčesni prašek Din 25'—, mast zoper uši, mast zoper srbečico od Din 6'— dalje, naftalin zoper molje od Din 2'— dalje.
#ma so tu navedene one, ki so bile veljavne, I Na nnnilgs|njn sledi takojSen pismen odgovor, če m ifine k0 se je koledar tiskal.	[ »" »F'Bfltl"]M p„loži za poStnino 1 ali 2 dinarja.
7anninina in nnttnina se računa posebej, vendar pa po možnosti nizko. Da se ti stroški zmanjšajo, flflVUjllllia III pUBIMlim se priporoča naročiti čim več ali za več sosedov skupaj.
Naslov za napotila: ElIGEN V. FELLER, lekarnar, v STUB1CI D0N3I štey. S89 (Hrvatiha).
Pravi „Franck-ov"
Kavin pridatek.
#
Zakaj Ugaja tako ime- Ker se uPotrebljavajo za izdelovanje nltno? i8te?a po d°Ig°letnem preizkušenem načinu le najpripravnejše sirovine najboljše kakovosti.
Zakai je tako po ceni? Ker" kakor vsaka 'dušena kuharica ve, že neznaten pridevek zadošča, da kavin okus ravno tako dopada kakor njen slasten vonj in njena polna, zla-torumena barva.
Kaj je dokaz temu? Da,e Pravi »Pranck-ov-kavin pridatek skoro po vsem svetu znan in ga upo-trebljava nešteto ljudi, revnih in bogatih, že več desetletij.
Paziti pa morate pri nakupu na kavin mlinček kot varstveno znamko in na ime »FRANCK", ako hočete dobiti vedno le zaželjeno blago.
Vaši vdani
Henrik Francka Sinovi
Zagreb.
hripavosti, katarju
pomagajo gotovo
Kaiser1™ karamele
v 35 letih milijonkrat preizkušene, učinkujejo hitro pri vseh prehladih.
Zavoj Din 5 — Doza Din 12 —
Dobijo se v lekarnah in drogerijah in kjer so vidni plakati.
MOHORJEVA TISKARNA V CELJO
PREŠERNOVA ULICA 17
izvršuje vsa tiskarska dela: knjige, časopise, uradne, trgovske, industrijske, društvene in zasebne tiskovine lično, točno in po nizkih cenah.
Knjigoveznica
se priporoča za vsa knjigoveška dela, kot vezanje vsakovrstnih knjig, revij, brošur, blokov itd.
Knjigarna in trgovina s papirjem ter
.pisarniškimi potrebščinami
nudi veliko izbiro molitvenih, šolskih, leposlovnih, znanstvenih, poslovnih knjig, papirja, zvezkov itd. Zaloga tiskovin za župnijske in občinske urade.
r. i. z o. z.
Dol obvezo
jin spreglejte vendar enkrat, da imate ogromno Škodo, ako kupujete v trgovinah, jkjer Vam7nudijo; slabo blsgo za drag denar; knpite torej dopisnico za 50 par jin piSite še" danes po'cenik in vzorce jod sukna in kamgarna za moške obleke, jfine in moderne volne za ženske obleke!in plašče, parhenta, cefiija, belega, pisanega in rjavega* platna in sploh vse manufaktnrne robe, katero prodaja"najceneje v Jngoslaviji edino veletrgovina R. STERMECKI, CEIJE št. 219. Naročila čez 500 Din poStnine prosto. Kar ne ugaja in ni odrezano, se zamenja ali vrne denar. Zaradi točne izvršitve naročil in razpošiljanja samo solidne in dobre robe sem prejel že več tisoč zahvalnih pisem iz cele Jugoslavije.
ff
S LAVI i A
44
jugoslovanska zavarovalna banka
centrala v Ljubljani
zavaruje proti škodam zaradi požara, tatvine, telesnih nezgod itd. pod ugodnimi pogoji in izplačuje odškodnine točno. Podružnice po vsej kraljevini SHS.
Hranilnica kmečkih občin
■	hiša Zadružne zveze V Ljubljani Dunajski cesta 82
■	Edini pupllarao varen zavod kmečkih občin, kjer nalagaja tudi sedi-iča in obSIne denar nodoletnlh, skrbljencev, prekiieancev, ustanov,
ubožtalh in drugih Javnih zakladov, varščin, zapničin Itd. Hranilne vlage se obrestujejo najugodneje, vozaae vlogo pa
■	dogovoru. — Za varnost vlog Jamči 21 večjih kmečkih občia-
■	ustanoviteljic z vsem premoženjem In vso davčna mačjo.
■	Violine knjižice vseh drugih denarnih zavodov sprejema hraallalaa •m	kot gotov denar la se obrestavanje ne prekine. — Vso davke vlog 5	plača zavod sam. — Špekulacija z vlogami Izključena, kar Je hranlf-
■	nično poslovanje v smislu pravil pod nadzorstvom vladnoga komisarja,
Chsporf
________na hiša NINH" Maribor, illehsandrova cesta Ht. 10
|J.................................. ||lJUllffl e i ■ 1111......1111111......m.....i........................iiiiiii............. 1*1
Najcenejši nakup galanterije, pletenine, drobnarije in igrač
Otroške nogavice par od Din S'— naprej, moške nogavice par od Din 6 — naprej, ženske nogavice par od Din p-— naprej, ovijalke komad Din 7V—, telovniki s rokavi komad Din 95'—, jopice komad Din 180 —, puloverji komad Din ijo —, lasostrišniki komad Din 35—> stroj za brijenje komad Din 25'—, britve komad Din 12 — in 18 —, ustne harmonike komad Din iS'—, iste na dve strani komad Din 25-—, harmonike na meh komad Din 250
350 — in 4JO -.
flsaho blago, katero ne ugaja, se lahho zamenja ali pa se da denar nazaj.
Pismena naročila se isvrše točno, še na dan prihoda.
0153480001010148484853480100010002020101010200000101000201010102005348534848535348485353484853912323234848534853238902482348
0100000053532353485391480223484802000002020002530202000102024848485302000200020202020248000202000201025389480102020001022348
8948535353485348484853535323534853485348230053535396232323005302485323
PAVEL HERIČKO
LONČAR
IN PEČAR
♦♦♦
MARIBOR
-s—t—c—
tattenbachova' ulica
dežnikov
in sprehajalnih pnllc.
Popravila točno In solidno!
Ustanovljeno 1. 1839.
L. MIKUŠ, Ljubljana
.. Mestni trg štev. 15 =
priporoča »vojo zalogo
1 Halo!
Halo! 1
Ako pridet« v Ljubljano, ne zamudite prilike, da si kupite
I obuvalo
v trgovini s čevlji
| ,Pri sv. Florijanu4
| Nežka Perko
Lj u b 1 j an a
| Florijanska ulica štev. 11.
Postregla bom prav tako kakor dosedaj na sejmu.
m
»Ljubljanski napeto", Celje, Kralja Petra cesta 13
Manufaktura, tovarniška Izdelava oblek In perila
prihrani svojim kupcem do 25 odstotkov njihovega denarja. Računajte sami:-Kdo plača drag in luksuzno opremljen lokal? Kupec! — Kdo plača nešteto osebje? Kupec! — Kdo plača sploh ves luksus v trgovini? Kupec! in vedno Kupec! — Naš princip pa je: Nobenih nepotrebnih režijskih izdatkov. Za oni denar, kar bi nas stala draga izložba in neprimerno drag lokal, rajši popustimo našim odjemalcem pri cenah. Ne verujte nam ničesar, dokler se sami ne prepričate, da ni cenejše
trgovine od
tf
Ljubljanskega magacfna"
m
01532353020202020000000202010101020201020202020200000002534848484848534848484823235353535353484848484823232353234848482323534848484848484823232323232323239123534848
022353535353230223234848535353532300480153530223484853485302022348535353538948
Težakovo hranilno in zdravilno olje za živino"
1.	Kaj je „Težakovo hranilno in zdravilno olje za živino"?
To olje je poseben preparat, ki vsebuje zdravilne snovi: jod in brom, ter zdravilne in obenem zelo hranilne, za organizem neobhodno potrebne snovi: vitamine.
2.	Za kaj se rabi „Težakovo hranilno in zdravilno olje za živino"?
To olje se rabi:
a)	Za ozdravljenje zahiranih mladih prašičkov, odraslih prašičev, telet, goved, žrebet in konj.
b)	Za pospeševanje pitanja prašičkov in prašičev ter za pospeševanje njihovega razplojevanja.
3.	Kako se mora dajati „Težakovo hranilno in zdravilno olje za živino" zahirani živini?
To olje se mora dajati zahirani živini na tale način:
a)	Prašičkom se daje pri vsakem obrokn v hrano po eno kavno žličko za vsakega, in sicer trikrat na dan.
b)	Prašičem po eno navadno žlico, sicer pa kakor pod točko a.
c)	Teletom in žrebetom po eno kavno žlico zjutraj in zvečer, to je samo dvakrat na dan. Olje se primeša otrobom ali ovsu ali pa se vlije v grlo.
d)	Zahirani govedi in konjem se daje to olje kakor pod točko c, samo s to razliko, da se daje po eno navadno žlico.
4.	Kako se mora dajati „T*žakovo hranilno in zdravilno olje za živino" za pospeševanje pitanja?
V te namene se daje olje prvih 14 dni pri vsakem obroku po eno navadno žlico v hrano, in sicer trikrat dnevno, po preteku 14 dni pa se daje po dve navadni žlici zjutraj in zvečer in po eno žlico opoldne. V vsakem primeru mora biti olje dobro pomešano s hrano. Pri tem se posebno poudarja, da se pitanje lahko vrši brez močnih krmil, kakor so koruza, otrobi itd., in se rabi za pitanje z oljem samo krompir, repa, korenje in pesa ter se močna krmila s tem prihranijo. Htanje na ta način traja približno dva meseca in pol in se rabi za enega prašiča približno dva in pol kilograma olja. 14 dni pred klanjem se olje več ne daje živini.
5.	Kje in kako dobim „Težakovo hranilno in zdravilno olje za živino"?
To olje dobim izključno samo pri tvrdki:
M. TEŽAK, ZAGREB, GUNDULIČEVA UL. 13.
V ročkah (kantah) po 5 kg po ceni 125 Din za eno ročko in se pošilja s poštnim povzetjem.
Zavod za živinogojstvo in Bujiatrička klinika na veterinarski fakulteti zagrebške univerze sta „Težakovo hranilno in zdravilno olje za živino" preizkusila in izdala o tem olju poročilo s protokolom št. 75 od dne 14. junija 1927 in se glaBi zaključek tega protokola takole:
„Kakor se vidi iz prvega in drugega poizkusa, so prašiči z oljem bolj napredovali kakor brez olja in so pridobili teže pri isti hrani v enem mesecu pri prvem poizkusu skupaj 13-80 kg, a v drugem poizkusu v 42 dneh 11 kg več kakor oni brez olja. Skupna potrošnja olja pri prvem poizkusa je znašala 1.100 gramov, pri drugem poizkusu 3.600 gramov.
Tretji poizkus je pokazal, da so dobile svinje z oljem 8 50 kg več pri isti hrani v šestih tednih kakor one brez olja. Skupna potrošnja olja je znašala 5'3 kg. Slabše napredovanje pri tem poizkusu se je pokazalo radi tega, ker so bile svinje bolne za glistami (Ascariasis), in sicer v precej veliki meri. Razlika pa se je vendar pokazala, in sicer pri teži kakor tudi pri splošnem videzu, in medtem ko so bile one brez olja krastave, ena je celo zaradi Kacheksije, posledice obolelosti za ascaridami (glistami) poginila, so bili ostali sveži in so imeli normalno barvo, svetlo in gladko kožo.
Večji prilastek teže se pokaže pri prašičih od 15 do 50 kg, to je ob času, ko se prašiči odstavljajo od ziska in ko potrebujejo za razvoj intenzivnejšo hrano.
Pri rahitičnih in od rahitisa zaostalih svinjah se je pokazalo ozdravljenje in popravilo.
Temperament in kondicija se je pri svinjah, ki so dobivale olje, popravila očividno. Pozitivno delovanje olja sloni na vitaminu A, ki se v njem nahaja.
V Zagrebu, dne 14. junija 1927.
Predstojnik Bujiatričke klinike Prof. Rajčevi<5 v. r.
Zavod za živinogojstvo na Kr. sveučilištu SHS u Zagrebu Predstojiik: Dr. S. Ulmanskj v. r.
Svolo knjigarno in založništvo
in trgovino s pisarniškimi potrebščinami
priporoča zadružno podjetje
Nova založba
r. z. z o. z.
v Ljubljani
Kongresni trg št. 19, pri Zvezdi poleg nunske cerkve:
Ima v zalogi vse knjige: šolske, znanstvene, leposlovne; tudi molitvenike.
Prodaja vsake vrste šolske in pisarniške potrebščine: peresa, svinčnike, risalno orodje, papir za risanje, zvezke, ameriške žurnale, blagajniške knjige, glavne knjige, kopirne knjige.
Ima vedno v zalogi — za darila otrokom in odraslim primerno — nalivna peresa, tintnike, pisalne garniture, preproste in dragocene.
Prodajavcem po deželi daje primerne
popuste.
Na drobno in na debelo
Prvi in edini slovenski zavarovalni zavod
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
— Dunajska cesta štev. 17	=
sprejema v požarnem oddelku: zavarovanja vseh poslopij (tudi tistih, ki se še grade) in premakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli ali eksploziji svetilnega plina, zvonove proti razpoki ter steklo in zrcala proti ubitju po znano nizkih cenah; v življenjskem oddelku: zavarovanja na doživetje in smrt v vseh sestavah, na otroško doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji.
Podružnice: Sarajevo, Koroščeva 15; Zagreb, Hatzova 12; Celje, Cankarjeva 4; Split, XI. puk; Belgrad, Mihajlova.
Ceniki In pojasnila z obratno pošto brezplačno. — Zanesljivi posredovavci se vedno sprejemajo.
ffimzmzmzmzmzmmmzmzmzmzmzmz®
Za polovično ceno
prodaja vsako -sredo in soboto
ostanke blaga za obleke in perilo
TEKSTILBAZAR
f 1111111111111 iti i "V Ljubljani Ml.....lil mimu
na Krekovem trgru št. lO.
Kdor hoče, da se mu pot izplača, naj uredi svoje potovanje tako, da pride v sredo ali v soboto v Ljubljano, ker kupi takrat ostanke skoro polovico ceneje. Kdor pa ne more priti v Ljubljano, naj piše po cenik. Po pošti razpošiljamo poleg ostankov tudi drugovrstno blago, ki je v ceniku natančno naslikano in opisano. — V zalogi v pritličju hiše pa prodajamo blago od kosov in vsakovrstno drugo blago vsak dan tudi ceneje kakor povsod, ker imamo izdelke i? lastne tovarne. Torej pišite takoj po cenik na:
TEKSTILBAZAR, Ljubljana, Krekov trg lO.

BLUZ UR v Ljubljani, Breg št. 6
stavbna in pohištvena pleskarska in lakirarska obrt
Prevzema vsakovrstna pleskarska dela v mestu in na deželi, delo solidno, jamči za dobro izvršitev ter se priporoča cenjenemu občinstvu za naročila.
Kmetijska družba za Slovenijo
ie najstarejša (že iz leta 1767), največja in najbolj razširjena kmetijska
korporacija v Sloveniji.
Kmetijska družba za Slovenijo ima namen, pospeševati vse panoge kmetijstva z zgledi, podporami, poukom in preskrbovanjem gospodarskih potrebščin. Njeno glasilo je ilustrovan gospodarski list
»Kmetovalec"
ki izhaja že 44 let in prinaša poučne kmetijske spise, kmetijske novice, družbene vesti in poročila ter odgovore na razna gospodarska vprašanja. Ta list se pošilja vsakemu udu brezplačno. —Ud Kmetijske družbe za Slovenijo
plača letno samo	_____ ,	.
20 dinarjev udnine.
Za pismene pošiljatve je naslov:
Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg 3.
|lllllllllllllllllllllllllllllllllllll
i Franc Strupi v Celju |
Vam priporoča svojo
HI NajsolidnejSe cene M in toina postrežba.
zelo bogato zalogo steklene ter porcelanaste posode, svetiljk, ogledal, raznovrstnih Sip, lepih okvirov itd. itd.
= Prevzema vsakrSna
I steklarska dela.
0053485348534848534801020023235348535353235348235323235323532353485323484853235300025348534848482348534853482391232348488948
^■•■■■■■■•■■■fl*caa*i«««tiiaia*iBasaiiaaaa>**ii>aiaaii«i*t*ta(«aia>i»iita*i(asiaaiaaa(*a*iaaa*iataaaaiiifaaBaiiafaaaaaiiii*iiiitif**aa •■■■•■■■■• ■•■•■■••■■■■■■■■■(■■aaiiiaittiittaciaaaaaaaaiafli^
I Tu najde vsakdo nekaj!
I Na sto in sto različnih = predmetov, za vse mo-| goče namene, dobite v [ velikem Suttnerjevem katalogu.
iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii
Koliko truda, koliko časa in nejevolje bi si prihranili, ako bi vedeli, za kako malo denarja si morete mnogo preskrbeti, kar Vam vsak dan neštetokrat donese koristi in Veselja! Morate enkrat prelistati veliki ilustrirani sijajni katalog^svetovne po-šiljalne tvrdke H. Suttner, Ljubljana štev. 201. Čudili se boste, koliko važnih stvari je tu, katere potrebujete in še ne poznate!
Vsak dan prinese
nove čudežne izume
kateri imajo namen, da olajšajo tudi Vam delo in Vam polepšajo življenje. Dovoljno je, da pošljete svoj točni naslov svetovni pošiljalni tvrdki H. Suttner. Dobili boste takoj brezplačno ta veliki praktični katalog. Tu samo majhen izvleček iz njega:
Kaj potrebujejo gospodje?
Čudežni žepni nož, iz Ia
jekla, s sedmimi rezili, izredno fini švicarski izdelek.
Vsestransko orodje, svetovno znane klešče s kladivom, združene iz le enega kosa, velika množina različnega orodja.
Pripravama majhno žagico z vsem potrebnim orodjem za izdelavo najlepših predmetov iz lesa.
Kompletna garnitura za britje z varnostnim aparatom za britje in škatlico za nože prve kvalitete v elegantni škatlici.
Lasni stroji in stroji za striženje, britve, ščetke za glavo in brke, glavniki in sto reči, katere mož dnevno potrebuje.
Moške obleke in suknje v najmodernejšem kroju iz najboljšega blaga.
Moške srajce, spodnje hlače in drugo perilo, nogavice, gamaše, naramnice, pasovi, rokavice itd.
Čevlji iz najholjšega usnja v veliki izbiri za gospode, dame in otroke.
Kaj veseli žene 7
Kuhinjska posoda, najnovejši praktični izumi, kuhinjski noži, železa za likanje, čajniki, trajna posoda itd.
Posoda za kuhanje iz jekla ,,Silit", novost, posoda v kateri se more vse kuhati, ker Vam ne morejo škodovati niti najnevarnejše kisline, ter se nikdar ne razbije.
Jedilno orodje, prekrasne garniture v finih škatlicah, izredno poceni.
Univerzalno orodje za domačo rabo, iz enega kosa, za brušenje nožev, škarij itd., za odpiranje konzerv, za vlečenje maškov, za rezanje stekla, žice itd.
Moderne fine škarje za onduliranje las, glavniki, toaletni predmeti, ogledala, kasete itd.
Damski dežni plašči, volneni žemperji, v različnih barvah, moderno izdelani, nogavice, robci, preproge, garniture za mize in postelje, odeje, zidne tapete itd.
Za otroke volnene obleke, igračke v veliki izbiri.
Muzikalni instrumenti v ogromni izbiri po najnižjih cenah, najboljše ustne harmonike in krasne harmonike na meh, izbornc gosli s škatlo, citre, mandoline, okarine itd.
NOVOST!
Gramofoni in plošče po brezkonkurenčnih cenah
BREZ RIZIKU!
Kar ne odgovarja, se zamenja ali se denar povrne. Zahtevajte takoj katalog od svetovnoznane tvrdke
H. SUTTNER, Ljubljana štev. 201.
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
iiiiiiiiiiiiiii
Zadružna gospodarska banka
OOOOOOOOOOOOOO IIIIIIIIHIIIII d. d. minimum OOOOOOOOOOOOOOO
Telefon	j- • ■ 11 0	Brzojavke:
štev. 2057, 2470, 2979 11 I |||||||"l||| Gospobanka Ljubljana
OOOOOOOOOOOOOO V lil U Ulj Ulll OOOOOOOOOOOOOOO Poštnohranilnični čekovni račun Ljubljana štev. 11.945.
Miklošičeva cesta 10, v lastni palači nasproti hotela Uniona.
Podružnice: Bled, Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sarajevo, Sombor, Split in Šibenik.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, oddaja v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge na tekoči račun kakor tudi na vložne knjižice ter preskrbuje točno vse bančne transakcije
pod najugodnejšimi pogoji. Ameriški oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankami. Glavni korespondenti: American Express Company 65, Broadway, New York, ter njene podružnice in agencije po vseh večjih mestih Zedinjenih držav; Anglo South American Bank Ltd., London, ter po važnejših mestih južne Amerike. Commercial Bank of Australia Ltd., London, ter po vseh važnejših mestih Avstralije in Nove Zelandije; National Bank of South Africa, London, Pretoria. Urejevanje ameriških zapuščin.
Prodaja srečke Državne razredne loterije.
Vlog nad Din 250,000.000 — (ena milijarda kron). Kapitala in rezerv skupaj je nad Din 16,000.000-—.
Manufakturna in konfekcijska trgovina
Ivan Mastnaki
Celje Cesta Kralja Petra 15
Mnogo denarja si lahko prihranite,
če kupujete blago za moške in ženske obleke, perilo, posteljno opremo i. t. d. v velikem skladišču blaga
A. & E. SKABERNE
LJUBLJANA, Mestni trg št. 10.
Prospekti brezplačno.
Razni plugi, brane, sejalni]stroji, kosilni stroji, obračevavci za seno, vltlji, ročne in viteljne mlatilnlce kakor tudi najmodernejše čistilne mlatilnicelokomobile na[bencin, reporeznice, slamoreznioe, grozdni
in sadni mlini, preše itd. itd.
Centrala Blansko (ČSR) - Melje 103, Telefon 177
K. & R. Ježek
Maribor
Poljedelski stroji vseh vrst
Priporočam svoje prvovrstne izdelke
trgovskih knjig in šolskih zvezkov.
Vedno v zalogi: amerikanski žurnali, blagajniške knjige, glavne knjige, itrace, bloki, odjemalne knjižice, spomin* ske knjige, kopirne in komi« sijske knjige ter raznovrstni ===== Šolski zvezki. =
A. Janežic v Ljubljani
Florijanska ulica 5t.14.
L.
Industrija trgovskih knjig in Šolskih zvezkov.

g
£ ffi S S S S
£
ffi S
s tfi s s s £
80 U OZDRAVLJIVE PLJUČNE BOLEZNI?
S tefn izredno važnim vprašanjem se bavijo pač vsi oni, ki jih muči ASTMA, TUBERKULOZA na pljučih in v grlu, OMOTICA, KATAR na pljučih, zastareli K AŠF.I J, ZASLF.ZENJE, dolgotrajna HRIPAVOST in se doslej niso mogli ozdraviti. Vsem takim bolnikom dopo-šljemo popolnoma zastonj KNJIGO S SLIKAMI iz peresa gospoda dr. med. Guttmanna, bivšega šefzdravnika zdravilišča Finsen o predmetu: „SO LI OZDRAVLJIVE PLJUČNE BOLEZNI?" Da nudimo možnost vsakemu bolniku, da si preskrbi pojasnilo o stanju svoje bolezni, smo se odločili poslati vsakemu^ to knjigo zastonj in poštnine prosto v korist splošnosti.
Pišite dopisnico z natančnim naslovom na PUHLMANN & CO., BERLIN Nr. 417 Mtiggelstrasse 25—25 a.
tfi S bfi tfi K tfi
£
bFi
K
bfi tfi

Telefon interurban 2142 in 2660.	Brzojavke: STROJ.
ZVONOVI
Strojne tovarne in livarne d. d
ielezolivarna
kovinolivarna
Ljubljana
Dunajska cesta štev. 35.
Vsi stroji za obdelovanje lesa, turbine, transmisije in železne konstrukcije kakršnihkoli vrst, sesaljke ter armature itd. itd.
■
Koledar 1928.
8
IREVMATI2EM!!
Kaj Je „ALGAW?
mfm®-
-z. 4+	i■;<?{.
„AL6A" zdravilo proti rev-matizmu je nagrajeno na zdravstvenih izložbah v Parizu, Londonu, Petrogradu in Genovi 8 4 zlatimi kolajnami in čatniml diplomami.
„ALGA« je najbolj znano, najstarejše in najzanesljivejše zdravilo proti revmatizmu, zbadanju, boleznim kosti, zobobolu, trganju v glavi in zobeh zaradi prehlajenja; proti prehlajenju v nosu, grlu, prsih in proti omedlevici.
Imejte vedno kako steklenico „ALGE" v hiši, ker je „ALGA" zdravilo, ki Vam lahko vsak čas koristi in ublaži mnoge bolečine.
Kdor je dosedaj zdravilo „ALGA" preizkusil, je vsak zadovoljen.
Poizkusite — in tudi Vi boste zadovoljni!
Na tisoče in tisoče zahval in priznanic jamči, da je
•t
ALGA dobro zdravilo!
P. n. laboratorij Alga, Sušak.
Pošljite mi še 25 „Alga", ker smo se mnogi prepričali, da je ,,Alga" zelo uspešno zdravilo proti revmatizmu, trganju, glavobolu in zobobolu. Zahvaljujem se Vam v ime. u vseh.
Ljubno pri Celju, 25. X. 1927.
S spoštovanjem Urša Kladnik.
P. n. laboratorij Alga, Sušak.
Prejela sem Vaš paket ,,Alga", ki mi je bil potreben za bolno hčerko na revmatizmu in trganju, pa Vam sporočam, da smo ga uporabljali točno po navodilu, ki je bilo zraven. Opažam na mojo veliki) srečo, da je moji hčerki mnogo bolje, da je revmatizem in trganje prestalo in sem Vam hvaležna. Vprašujejo me za naslov, pa bodo naročili pri Vas.
D. N. Mesto, 14. 1.1927.
3 spoštovanjem hvaležna Marica Može.
P. n. laboratorij Alga, Sušak.
Javljam Vam, da sem prejela od Vas dosedaj 2 paketa „A1 /a", katera sem upo abljala proti revmatizmu, tudi sns dom sem dala nekaj steklenic proti glavobolu zobobolu i. t. d. ter Vam sporočam, da so vsi zadovoljni.
Kiritna, 28. X. 1926. S spoštovanjem
Štefa Lipuš.
P. n. laboratorij Alga, Sušak.
Najlepša Vam hvala za Vaše izvrstno zdravilo ,.Alga", ki me je v kratkem času rešilo velikih bolečin v sklepih. Pošljite mi ša 8 steklenic , Alga ' za mojo sorodnico, ki ima trganje v križu. Prepričana sem, da bo tudi njej koristilo.
Sv. Ilj v Slov. Goricah, 14. X. 1926.
S spoštovanjem Anica VVeingeri.
P. n. laboratorij Alga, Sušak.
Gotovo se spominjate mojih naročil še pred vojno za Vaše zdravilo „Alga" proti revmatizmu, ki so me popolnoma ozdravila. Vaš naslov sem izgubila, sedaj sem pa zvedela, da ste laboratorij preselili na Sušak, in Vas prosim, ker spet čutim bolečine, da mi takoj pošljete 8 stekleničic „Alge" v upanju, da mi samo „Alga'' more pomagati.
Šibenik, Mandalina, 12. VII. 1926.
S spoštovanjem Marica Vukšič Nikolina.
P. n. laboratorij Alga, Sušak.
Z uspehom, ki sem ga dosegla z Vašim dobrim zdravilom , Alga1' proti revmatizmu, trganju v glavi in zobeh, sem zelo zadovoljna Priporočam t'i zdravilo povsod in sem posodila nekaj steklenic mojim znancem, in jim je tudi pomagalo, mnogi zahtevajo Vaš naslov pa grem vsem rada na roko. Pošl ite mi še 25 stekleničic.
Teslič, 2. V. 1926. S spoštovanjem
Ant. Kruljao.
I„ALGA" se dobi v vseh lekarnah in drogerijah; steklenica (z navodilom)	■
16 Din. — Kjer ne dobite, naročite po dopisnici na naslov: Laboratorij	■
ALGA, Sušak 50. — Po poštnem povzetju 4 steklenice 77 Din, 8 steklenic	I 131 Din, 14 steklenic 205 Din, 25 steklenic 320 Din. — V tej ceni je
0 vračunana poštnina, zaboj in paket. — Vsa navodila dajemo brezplačno.	0
„ENERGIN" železnato kina-vino
daje moč, čisti in osvežuje kri, daje izvrsten fehterjrepi živce in celo teio.
„ENERGIN" železnato kina vino naj pije vsakdo, kdor je slabokrven — bled — kdor ima slabe živce — kdor nima apetita — sploh kdor je slab. Zlasti slabi in nerazviti otroci, nervozni, brez apetita bodo z uporabo „ENERGINA" železnatega kina vina dobili močno in zdravo kri ter bodo dobro izgledali. Izvrsten tek pripomore k večji telesni teži.
Za okrepitev zadostujejo 3 velike steklenice. Odrasli 3 velike žlice, a otroci 3 male žlice na dan pred jedjo.
„ENERGIN" železnato kina-vino je preizkušeno v na tisoče sluraiih slabokrvnosti za okrepitev krvi.	Uspehi so bili gotovi!
Spoštovani gospod!
Vaš preparat „Energin" železnato kina-vino sem preizkusil z najboljšim uspehom, kar Vam rad potrjujem. Pri slabih pacijentih se teža telesa veča, v kratkem časa se pomnoži število krvnih telesc in količina haemoglobina in to najbolj pri slabokrvnosti in bledosti. „Energin" deluje jako zadovoljivo na apetit, krepi ves organizem in pacijenti ga radi jemljejo radi njegovega dobrega okusa. Preizkusil sem ga tudi pri šolskih otrocih z jako dobrim uspehom ter morem Vaš „Energin" nejtopleje priporočati. Po svojem učinkovanju je enak, lahko rečem boljši, od vseh drugih preparatov inozemskega porekla.
Dr. Jindrich Oihak zdravnik Okr. urada za zav. del.
Velecenjeni gospod!
Kakih devet mesecev na veliko uporabljam Vaše železnato kina-vino „Energin" pri vseh pojavih slabokrvnosti z odličnimi uspehi.
Dognal sem hitre rezultate v popravljanju apetita in istočasno povratku teže telesa. Izredno deluje ta priparat pri slabokrvnosti radi malarije in po nalezljivih boleznih.
Vsakemu morem priporočati uporabljanje tega izrednega preparata.
S spoštovanjem
Dr. Mihajlo Stajs, zdravnik.
P. n. laboratorij Alga, Sušak!
Prosim Vas, da mi pošljete še tri steklenice „Energin" železnatega kina-vina, ker je to zdravilo, ki pokaže vidne uspehe za jačanje in osve-ženje krvi ter deluje za doler apetit. Z uspehom sem zelo zadovoljen.
Prevalje — Koroško, 19. VI. 1926.
S spoštovanjem	Rochus Sternad.
P. n. laboratorij Alga, Snšak!
S tem Vam javljam, da sem z uspehom zadovoljna, ker sem v tem kratk m času opazila poboljšanje na mojem telesu in to z ,,Energin" žel- znatim kina-virom. Dobila sem izvrsten apetit, počutim se prav dobro. Pošljite mi še 6 steklenic za moje prijateljice.
Gruda, 14. IX 1926.
S spoštovanjem Mara šmišljan.
P. n. laboratorij Alga, Sušak!
Javljam Vam, da je moja soproga pila Vaš preparat „Energin ' žel znato kina-vino proti malokrvnosti z jako dob im uspehom in ima dai es dober apetit. Dol er glas Vašega „Energina ' gre po naši okolici, vsi me vpiašu ejo za nasl v, katerega jim dajem rad in Vas prosim, da tudi meni pošljete 6 steklenic.
V Garevcu, 13. VI 1926.
S spoštovanjem	Pero Balič.
I
„ENERGIN" železnato kina-vino se dobi v vseh lekarnah in drogerijah; velika steklenica stane 40 Din. — Kjer ne dobite, naročite po pošti na naslov: Laboratorij ALGA, Sušak 50. — Po poštnem povzetju 3 velike steklenice Din 128 — 6 velikih steklenic Din 248"—, 1 mala zastonj. — V ceni je vračunana poštnina, zaboj in paket. — Vsa pojasnila dajemo bre plačno.
I
r
Slabo prebavo želodca
MR.feAHOVEC

PLAHIKKA
riHAViktii
c-A 7.
zaprtje telesa, napihovanje čreves, hemeroide, arteriosklerozo, izpuščaje, obolenja za mokračno kislino ter obolenja jeter, žolča in žolčnega kamna ozdravi zdravilni čaj „Planinka".
Pristen samo v plombiranih zavojčkih po 20 Din.
Slabokrvnost
bledico, anemijo itd. ozdravi „Kolaferin"
(sestavljena železnata aromatična tinktura s kolo), ki prenavlja in redi kri. jači živce in vzbuja tek; stekl. 25 Din.
Pljučne bolezni
kašelj, bronhitis, naduho, influenco, oslovski kašelj, jetiko ozdravi po zdravnikih priznana zdravilna sestavina
sirup „Fagisan"
steklenica stane Din 30"
Dalje priporoča svoja izborna
zdravila za živino.
Metljavost ozdravlja „Fužeržinju" (pri naročila je navesti živo težo živine). Svečke proti vnetju sramnice, lo komadov 30 Din. Živinski redilni in prebavni prašek, 8 Din, kakor tudi vsakršna druga zdravila za živino.
Vsa navedena zdravila izdeluje in razpošilja po povzetju edino
Laboratorij lekarne
Mr. Bahovec
Ljubljana,
Klobuke, dešne plašče,
-perilo, kravate, dežnike, čevlje, dokolenice itd. kupite najceneje le pri tvrdki
Jakob Lah, Maribor
samo: Glavni trg 2
Kongresni trg 1.
5tanko Florjančič
trgouina z železnino Ljubljana, 5u. Petra cesta 35
Podružnica: Šiška, Celouška cesta št. 6Z
Ima uedno najlepšo in najbogatejšo zalogo razne kuhinjske posode u useh kualitetah in baruah kakor tudi še usakourstne druge predmete, ki spadajo u to stroko, use najboljšega izdelka ter po najnižjih cenah!
Postrežba točna in solidna!
Cerkvene in pohištvene oprave ter spomeniki iz marmora, gra-^ nita in sijenita, mlinski kamni.
Živo apno iz svojih kamnolomov.

Zajamčeno naravna vi n a
domača, dalmatinska, hrvatska in banaška od lastne preše ali naravnost od producenta
nudi
Centralna vinarna d. d.
Ljubljana VII.
Telefon interurban št. 2573 Poštne hran. rač. št. 14.063
Cene zmerne! — Postrežba solidna!
Popolnoma varno naložite denar v
VZAJEMNI POSOJILNICI
r. z. z o. z.
V LJUBLJANI
na Miklošičevi cesti poleg hotela Uniona.
Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje.
Varnost nudijo lastna palača, večina delnic hotela Uniona, hiše in zemljišča.
Krediti v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se nalaga lahko tudi po poštnih položnicah.
Če želite biti lepi
če se nočete veseliti svojega lepega, negovanega obraza, slojih rok in svojih la«, opazujoči, kako postajajo vedno lepši, uporabljajte kakor tudi mi
Fellerjevo havhašho pomado za obraz in za zaščito hože „Elza" fj™
se odstranijo po koži in obrazu, blagodejno vpliva na polt katera postane elastična in žametasta. Čudili se boste, kako t itro se odstranjujejo pege, mozol ci, rdeča in razpokana mesta.
Fe!lerjeva močna „Elza" pomado za rast las
(Tanokineška pomada) zabranjuje izpadanje las, prerano osivelost, krhke iase dela mehke, zadržuje tvorenje prhaja in pospešuje rast las.
7. nncblic 2 lončka od ene ali 1 lonček od Cltl pUunllj vsake Elza-pomade vred z zavojnino in poštnino 38 Din, če se denar pošlje naprej.
FELLEH3EV0 zdravstveno in lepotno milo z znamko „Elza" S5?&5S
medicinsko preizkušene sestavine, ki se vpijajo v kožo ter jo poplemenitajejo. Poskusite enkrat
Elza litijnomlečno milo.......Din 8 —
Elza rumenjakovo milo ......Din 7*50
Elza glicerinovo milo........Din 7 60
Elza boraksovo milo........Din 7-25
Elza katranovo milo.........Din 6 —
Elza milo za britje .......... Din 7 25
pa ne bos;e nikdar več vzeli drugega mila. Za poskus 5 kosov Elza-mila z zavojnino in puštnino Din 52.
Najmočnejše francosho žganje, Sl0^:
vojna kakovost. 1 velika steklenica Din 19-80. — (Mazilo zoper ozebline, Din 11/—. Mazilo za rane, Din 11'—. Cvet zoper golšo, Din 11"—.)
Elza zobne hapljice,
Kako ostanemo sveži in zdravil
Mi delamo isto, kar so delali z usp 'hom že naši dedi in roditelji, up irabljamo namreč skozi 30 let preizkušeni in priljubljeni
.FELLEB3EV Elza-M'
kateri zanesljivo utolaži bolečine, jači in krepi telo. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din, spec. steklenica 26 Din v lekarni in sličnih trgovinah.
FELLEMEVEElza-hroglice ^
sredstvo z zanesljivim delovanjem, krepi želodec in ne draži črevesa ter pospešuje počasno čiščenje. 1 zavoj,' vsebujoč 6 škatlic, Din 10 —_
Odpirajoča želodčna sol Din 5 50, čaj za čiščenje krvi Din 6*60, ricinovo olje Din &— ali Din 17'60, prašek za prebavo Din 8 80.
FI73 ribic nlie Pravo> dobrega okusa! Krepi vsa-blta l IUJb i * kogar, posebno slabotne žene in
otroke. To olje pospešuje zvišanje teže in daje
licu zdravo barvo. Velika steklenica Din 221—.
za slabokrvne in bledo-lične. 1 s teki. Din 16-50. Železni liker (Hegaferin), železni albuminat Din 19 80, rumova esenca za Din 5'30 ali 19 80.
Elza mentolni črtnih. J^SK^
glavobol, migreno, tudi zoper vbodljaje žuželk. Kos Din 10-—.
Elza švedske hapljice
tek. 1 steklenica Din 13 20.
Elza hina-železno vino
Balzam (življenjska esenca), Din 5. Seehoferjev balzam, Din 8'80. Kapljice za krč, kolera kapljice, Din 11. Kazlične kapljice, kot Hoffmannove, me-Ijsove, cimetove kapljice a Din 5-30 in Din 19 80.
Elza zagorshi soh
Apneno železni sirup, Din 13'20. Čaj za prsi in za kašelj, Din 6-60. Prašek za kašelj (fijakarski prah), Din 6 60. Hega sladkor za kašelj, Din 8 80.
Na vprašanja
sledi takojšen pismen odgovor, če se priloži za poštnino 1 ali 2 Din.
ZaVOjnina in poštnina 86 ra®una posebej, vendar pa po možnosti nizko. Da se ti stroški zmanjšajo,
fgHg so tu navedene one, ki so bile v veljavi, ko se je ta koledar tiskal.
se priporoča naročiti čim več ali za več sosedov skupaj.
Naslov za napočila: E1IBEN V. FELLEH, leharnar, v STUBICI DONU štev. S89 (Hrvatska).
Nad lOO.OOO glasbil
je odšlo preteklo leto iz naše tovarne v vse dele sveta ter je doslej dospelo nad 14.000 zahval (uradno potrjeno!), kar najbolje dokazuje sposobnost in priljubljenost naše tvrdke
Ročne harmonike, dunajski model, od Din 1701— dalje
dalje - dalje
Jamčimo
za brezhibno izdelavo, čist glas in izvrsten odzvuk
Gritarske citre odJDin 19i'— dalje
Gitare od Din 207--Tamburice od Din 98-
Razpošiljamo neposredno kupcem I
Mandoline od 136 Din dalje Tamburice od 98 Din dalje
Zamenjava dovoljena, če poslano glasbilo ne ugaja, torej ničesar ne riskirate pri naročilu
Violine od Din 95'— dalje do najboljših umetniških violin
Po najnižjih tovarniških cenah kupujete
brez vsakega nadaljnjega posredovanja, ki bi blago podražilo
Trobente od Din 505 — dalje
M
vseh vrst, kakor
godala, pihala, tamburice, gramofone, jazz, harmonike i. t. d.
pri tovarniškem skladišču za Jugoslavijo
tvrdke
S Si"
ca
o
e-
g
5'
Meinel In Herold
tovarna glasbil, gramofonov in harmonik
(imet. Rudolf Lorger)
v Mariboru 53
Zahtevajte naš veliki, glavni cenik, ki ga dostavimo vsakemu brezplačno
IGramoloni odjDin 345-— dalje
Primerjajte naše cene In kakovost naših izdelkov s konkurenčnimi ponudbami in čudili se boste!
Rožne harmonike, nemški model, od Din 85 — dalje
Trgovski dom v Mariboru
je najkrasnejša in največja modna trgovina v Sloveniji.
Grand magazin Konfektion, največja dvorana izgotovljenih modernih oblek in velikanska izbira volnenega blaga, svile, platna itd. v krasnih
modnih barvati.
Oglejte »i veliko razstavo novosti!!
se priporoča j Pregrad.
Zopetna otvoritev
staroznane tvrdke iz predvojnega {asa
I Zahtevajte
■ cenik J
14 dni na potkušnio
triletno jamstvo
Za neugaiaiofie se denar vrne.
srebrne od Din 220 — naprej niklj ste „ „ 80'— „ 14 kar. zlate,, 400-— „
prejmete ga zastonj in poitnine prosto.
Budilke.......od Din 65'— naprej
Srebrne verižice . „ „ 14 kar. zlati prstani „ „
45-120-
URE
Tovarniška zaloga ur, specialist boljših ur ^^
A. Kiffmann, Maribor 4-a.
št. 150. Ura »bu- št. 151. Ura s ku- št. 152. Bijoča št. 153. Budilka št. 154. Budilka št. 155. Elegantna dilnikom, bije kavičjimliklicem yra Din 16Q--=- Din 80'— * Din 75—	budilka
ure, Din 260- Din 370—	Ja.kvš»t.Din95- la.kval.pin9Q-< Din 150-
. L3UD5KR POSOJILNICO
r. z. z n. z.
Cankarjeua ul. 4 u Celju poleg daufcarije
.je najuečji kmečki zadružni denarni zauod na Štajerskem
Pri njej je denar najuarneje naložen in se ugodno obrestuje
Rentni in invalidski dauek plačuje posojilnica iz suojega i_____
Primešaj krmi „Mastin"!
Skoro petdeset let se že uporablja to sredstvo za krmljenje živine in se odlikuje v tem, da ne vpliva samo po svoji edino pravi sestavi na odebelitev in omastitev, ampak deluje tudi jako ugodno na prebavne organe tistih živali, ki si po vprav prestalih boleznih ne morejo opomoči in bi sicer zapadle propasti in poginu. Poleg tega je Mastin edino varnostno sredstvo zoper vse bolezni, ki tako pogosto uničujejo živali in na ta način onesrečujejo in pogubljajo kmetovavce. Uporablja pa se tudi ob pomanjkanju krme, kjer se nadomestnim krmilnim sredstvom primeša dvojna množina Mastina med tednom. Zaradi teh odličnih lastnosti je Mastin odlikovan na vseh velikih mednarodnih razstavah z odlikovanji, diplomami in kolajnami, kakor v Rimu, Parizu, Wienu in Londonu. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti in zanesljivega uspeha Mastina pa so tudi brezštevilna zahvalna pisma, ki prihajajo vsa leta obstoja Mastina dan za dnem. — Cena 5 škatel 46 Din poštnine prosto.
je po okusn in redilnosti najboljša, zdrava hrana za dojenčke, rekonvalescente in odrasle, ki pri vsakdanji uporabi ne pripomore samo do zadobitve in ohranitve zdravja, ampak prihrani pri gospodinjstvu mnogo denarja pri izdai kih za kavo, čaj, sladkor in mleko, katere popolnoma nadomestuje. Sladin vsebuje vse vrste redilnih snovi, kakor sladkor, beljakovine, proteine itd., združene, ker se pripravlja iz sladu, ki je brez dvoma ena najvažnejših redilnih snovi. Sladin je ladi tega preizkušen in ocenjen na podlagi zdravniških izjav in cele vrste pismenih zahval zdravih in bolnih odjemavcev kot okrep-čujoče hranilno sredstvo, radi česar se sam najbolje priporoča. — Cena 5 škatel 80 Din poštnine prosto.
Sladin
Pomnoženi restitucijski fiuid, umivalna voda za konjske ude ...	1	steklenica 20 Din
Železnato vino s kino, daje moč in kri slabotnim in šibkim ...	1	steklenica 25 Din
Turistin ali protinski cvet zoper trganje v vseh delih telesa ....	1	steklenica 20 Din
Krč ne kapljice zoper krč v želodcu in orevih.........1	steklenica 5 Din
Senna Sarsaparilia čaj, vsestransko priznani čistilni odvajalni čaj . .	1	škatlica 7 Din
Marij aceljske kapljice, želodčne, krepe želodec ........1	steklenica 6 Din
Ribje olje, pravo norveško ...............I	steklenica 10 Din
Puder Ol^mpia, puder izredne mehkobe, daje lepo polt......1	škatlica 15 Din
Vsa nadaljnja navodila in pojasnila Vam daje brezplačno:
Lekarna Tmkoczy, Ljubljana št. 3169, zraven rotovza.
lllfllllllMIHIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlirilMIllllllllMIIIIIIIIIIIIIIMinilllllMIiiiniiiiillllllllilMtiiiiliiiiiMiluiiiiiiiiIll
ii mi i in 11 iiiiiiii ii mi in m um i iiiiiiiini
Brezplačna darila dobi
lahko vsak
čitatelj
llllllllllllllllllllllllllllllllItlUttlltlMlUUtl
11 M 11111111111111111111111111111111111111C I
Prave Švicarske žepne ure
samo Din 69*20
Anker-Remontoir Roskopf (brez kazala za sekunde) s
3 letnim jamstvom!
,IKO' ure v zlatu, srebru in niklju po vseh cenah, izredno tanke, gravirane ali gladke
,OMIKO' in ,AXO'
ure zelo zanimivih oblik, moderne, z dobrim strojem.
ANKER -Remont -Roskopf ure v raznih izvedbah.
Ure za na roko in
ure za dame ter verižice za gospode in gospe v zlatu, srebru ter drugih dragocenih kovinah
Vse
zajamčeno pravo!
ii umi n tu 111111111111111111111111111111
tega koledarja
z malo truda. Ta darila so točno opisana v velikem ilustriranem sijajnem katalogu svetovne tvrdke za ure in dragulje H. Suttner, Ljubljana št. 201. Pošljite le svoj točni naslov in dobili boste brezplačno ta dragoceni katalog, kateri Vam bo napravil mnogo veselja z ogromno množino interesantnih slik in različnih novosti.
Že trideset let
uživa svetovna tvrdka H. Suttner najboljši glas radi svojega solidnega delovanja in zanesljivo dobre kakovosti svojega blaga, kar potrjuje na tisoče vnetih priznalnih pisem. Pri tvrdki Suttner se kupi takorekoč
vse po originalnih tovarniških cenah.
V lastni protokolirani tovarni Švicarskih ur
po najboljših strokovnjakih zelo vestno in lepo izdelane
,IK0* URE
so svetovno poznane, ker gredo točno na sekundo.
-IIIIIIIIIMIIIMIIHHIIIIIIIIUIIIIHIMIIIIIIIiMI
llllllllllllll,111,III,II,IMIH,,1,111,11
Te ure so zelo vestno preizkušene in izredno trajne.
Nikake nevarnosti!
Kar ne odgovarja, se zamenja ali se denar povrne. Nikaka nevredna roba! Svetovna tvrdka Suttner vodi samo najboljše kakovosti, kar boste priznali Vi sami, ko si ogledate njen katalog.
Zahtevajte ga takoj
in dobite ga brezplačno, samo pošljite svoj točni naslov tvrdki
H. SUTTNER
Ljubljana štev. 201.
iiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiimiiiiiii mmmiiMiiiMim"
Prava , ANKER' budilka
samo Din 64*20
s pravim ,ANKER' strojem, znamenita kakovost s
3 letnim jamstvom!
Budilke v raznih izvedbah.
Ure z nihalom
izvrstne kakovosti v raznih velikostih.
Stenske, kuhinjske in vsakovrstne druge ure, nadalje vratne verižice, prstane, uhane, brože, zapestnice in vso zlato in srebrno robo v ogromni izbiri in še stotine drugih krasnih predmetov v najcenejših cenah dobite v velikem katalogu.
Vse
zajamčeno pravo!
I TllllllllllllllllllllllllllllllllllllHllllll

URE
samo prvovrstne, precizne izdelave, iz slovitih švicarskih tovarn, regulirane in točno idoče. Nikeljnaste anker-remontoir ure, zanesljivo dober stroj, po Din 95'—, močne nikeljnaste ..Roskopf" ure po Din 140-—, nikeljnaste zaprte cilinder ure po Din 200'—, srebrne cilinder ure, bogato gravirane, po Din 310-—, iste zaprte po Din 350'—, zapestne'ure po Din 135'—, budilke po Din 70'—, Ia nikeljnaste verižice, trajno bele, po Din 14-—. Ia amerikanske double-zlate verižice po Din 22'—, srebrne verižice po Din 50'—, prstane iz novega zlata od Din 75-— do Din 130--, 14 karatne zlate od Din 120'— do Din 230-— razpošilja veletrgovina B. STERMECKI, CELJE, Štev. 219, in še tisoč raznih koristnih in potrebnih predmetov, katere pa najdete v glavnem ilustriranem ceniku, ki Vam ga na zahtevo pošljem popolnoma zastonj. Naročila čez Din 500'— poštnine prosto. Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar. Zaradi točne izvršitve naročil in razpošiljanja samo solidne in dobre robe sem prejel že več tisoč zahvalnih pisem iz vse Jugoslavije.
Zahtevajte
i° povsod!
Prava naša domača.
Eotinska cikonja
Vam jamči pristnost in jakost /
Zahtevajte
io
ponsodl
Blago za obleke in perilo
kakor stikno, hlatevino, plavino, parhet, platno, cefir ter gradi, izgotov-Ijene obleke, kravate, nogavice za ženske in moške, preproge, odeje, perje itd. kupite najbolje v trgovini
I. N.
Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Vzorci in ceniki brezplačno na razpolago!
Ne iščite!
Boliše in cenejSe
opeke
vendar ne dobite nikjer drugod ko
pri opekarni v Račiu pri Mariboru.
se!
I LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA J p Delniška glavnica ♦ ♦ Ustanovljena 1900 » + Brzojavni naslov: I ^ Din 30,000.000 - Centrala BANKA LJUBLJANA . L Skupne rezerve ca. LJUBLJANA, Dunajska cesta Številke telefona-l »«"10,000.000- Podružnice: 2S61, 2413. 2502, 2S03 j i BREŽICE MARIBOR PTUJ SARAJEVO L CELJE METKOVIČ RAKEK SPLIT S ČRNOMELJ NOVI SAD SLOVENJ- GORICA L KRANJ NOVO MESTO GRADEC TRST Agenciji: LOGATEC. PREVALJE P SE PRIPOROČA ZA VSAKRŠNE BANČNE POSLE. ' = i r ? niiiaimiiiiiiHiiiiitoiii^^.....mi,.,		
LEKARNA „PM ZLATEM JELENU" Mr. Ph. R, Sušnik Ljubljana, na Marijinem trgu. Telefon štev. 115. Dobro, moderno urejena lekarna. Zaloga vseh domačih in tujih zdravilnih sredstev, mineralnih voda, obvezil, kirurgičnih in mineralnih predmetov. — Zdravniške ordinacije se izvršujejo točno in natančno po predpisih. Poštne pošiljatve vedno obratno. Oblastveno koncesionirana oddaja strupa.		r--*-=f Pisalni stroj CONTINENTAL JffggP je najboljši! ^prisi Samoprodaja IVAN LEGAT, mehanik/Maribor Vetrinjska ulica štev. 30. Telefon interurban štev. 434. k-------
		<- - -------—y
Južnostajerska hranilnica
— Celje —
v svoji hiši: Cankarjeva ulica štev. 11, nasproti pošti.
Ustanovljena leta 1889.
Sprejemat hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po kolikor mogoče najvišji obrestni meri. Rentni davek plačuje hranilnica sama. Za varnost vlog jamčijo okraji: Gornji grad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj, Vransko in rezervni zaklad. Hipotekama posojila in vsakovrstni drugi
krediti pod ugodnimi pogoji. Poštne položnice na razpolago. \ j
Naši roditelji in dedi
so vedno v hiši imeli in z dobrim uspehom uporabljevali že 80 let i preizkušeni in priljubljeni
.FELLEH3EV Elza-fluid' hot hosmetihum fsa
Knt mazilo
cirkulacijo krvi potrebno, da se telo ohrani odporno in sposobno za delo, ker hitro deluje.
Za ude, mišice in hiteposebno
-.—:_ _po naporih, utrujenosti, opešanju,^krepi in oživlja.
Vsakodnevna nega telesa
; močne živce in sladko spanje.
Kot sredstvo za negovanje ust SS^fin
; prijetnega učinka na zobno meso in na zobe.
Za Vrat in urlo Posebno ob mrzlih, mokrih dneh,
-2_! za grgljanje.
• zoper nečistosti kože itd.; zelo sveži ' in okrepčuje polt.
Za neoo oiave ^repi in 6isti kožo na slavi>za"
- a a"*»w» branjnje tvorjenje prhaja.
FOZimi ?nva Pred slabimi posledicami mraza, vetra _ in mokrote.
Poleti ie 0Svežaj°s dodatek k umivalni vodi in _ kopeli, razkužnje in zatira potenje.
Za notranjo uporabo ^S^SS
|f jevoljnosti, utolaži bolečine in zadržuje krče.
Pri 1DDD priložnostih SKffiSS
j stvo ter delnje mnogo bolje in močneje kot francosko žganje.
Mnogovrstna uporabnost ^Sff^ffi?;
dovolj znana in
Bar psi hualijo, mora biti dobro!
Dobi se v vseh lekarnah in sličnih trgovinah v poskusnih steklenicah po 6 Din, v dvojnih steklenicah po 9 Din ali spec. stekl. po 26 Djn.
POŠtnina	cenejšai čim več se naenkrat na-
roči. — Skupaj z zavojnino in poštnino
stane:
9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 spec. stekl. 62 Din 18 „ »12 , „ 4 „ „ 102 „ 27 n „ 18 „ „ 6 „ „ 139 , 54 „ n 36 n „13 „ , 250 ,
Moja žena in jaz
sva istega mnenja in tndi Vi se boste čudili, ko boste opazili, kako Vam dobiva obraz mladostno svežost, polt postaja žametasto mehka in gibčna veselili boste svojih lepih las. če boste — kakor midva — dan za dnem uporabljali
FELLEMElfO zdravstveno in lepotno milo z znamko „Elza"
baje medicinsko preizkušene sestavine, katere se vpijajo v kožo ter jo poplemenitujejo. Prepričajte se in poskusite:
Elza lilijnomlečno milo, ^f
mehko in nežno. Kos Din 8'—.
Elza rumenjakovo milo,
Elza glicerinovo milo, ^S&S^ll
gube in razpokano kožo. Kos Din 7-50.
Elza borahsovo milo izvrstno za odpravo raznih
__' nelepih peg, mozoljcev in
lišajev. Kos Din 7-25.
Elza katranovo milo, C^StL"
raz-zlasti
za otroke. Kos Din 6'
Elza milo za britie. n®navadno štedljjvo v
____11J M,	gg .pray moj5no pgjjj m
omehča brado tako popolnoma, da ne povzroča britje nikakega truda. Kos Din 7-25.
Za poskus 5 kosov Elza mila s poštnino in zavojnino 52 Din, če se pošlje denar naprej.
FELLERJEffllJavliašha^pomada za obraz in zaščito kože .Elza* 7a® m-lad<f in
nHuuiiH nun« ,miiih jep0t0) odstrani gube na obrazu, dela polt elastično in žametasto. Čudili se boste, kako hitro izginejo pege, mozoljci, rdeča in razpokana mesta.
FELLEK3EHA močna ,Elza' pomada za lase
zabranjuje izpadanje las, prepreči tvorenje prhaja, krhke lase dela mehke in gibke, zadrži prerano osivelost in pospešuje rast las.
Za poskus 2 lončka od ene ali 1 lonček od vsake pomade z zavojnino in poštnino vred 38 Din.
Cene £| »a vprašanja
sledi takejšen pismen odgovor, če se priloži za poštnino 1 ali 2 Din.
naslov za napočila: EUGEN V. FELLER, lekarnar, v 5TUBIGID0N3I štev. S89 (Hrvatska).
m
v 'v
ENRILO
dovršen nadomestek zrnate kave
se priporoča najtopleje vsakemu gospodinjstvu.
ENRILO * mlekom
daje izvrstno belo kavo zelo prijetnega okusa
in teka.
Poraba ENRILA je zaradi njegove izdatnosti zelo poceni.
ENRILO omogoča uživanje kave tudi vsem onim, katerim je zrnata kava prepovedana ali jim pa ne ugaja.
Izdeluje tovarna
Henrik Francka sinovi
Zagreb.
Zaloga Družbe sv. Mohorja na Prevaljah.
Cene so v dinarjih: nižje za ude, v oklepajih za neude in po knjigarnah. Vse knjige se dobijo tudi vezane.
Knjige nabožne vsebine.
Ehrlich dr. L.: Katoliška Cerkev, kraljestvo božje na zemlji. 1. zvezek .... 5"90 (7'90)
—	—	2. in 3. zvezek, po 7-20 (960) Jeglič dr.A.B.: Mesija. S slik., broš. 19 50 (28-—)
vez. 45-50 (60-60)
—	V boj za temelje kršč. vere! 650 (870)
—	V boj za kršč. resn. in čedn.! 6 50 (8 70)
—	V boj za kršč. življenje! . 6 50 (8 70) Kocijančič št.: Kristusovo življenje in smrt. Dva
dela, 2. izdaja, broš. . . . 26-— (3470)
—	— v dva dela trdo vez. . 78"— (104-—) Kosec J.: Kršč.-katol. nravoslovje 910 (1210) Lampe dr. Fr.: Jeruzalemski romar. S podob.
Dva snopiča vkup.....6'50 (8'70)
Lampe-Krek: Zgodbe sv. pisma. S podob. 1. del: Stari zakon (1,—9. zvez.); II. del: Novi i ako u (10.—18. zvezek); vez. v polusnje z rdečo obrezo, vsak del po . 198-90 (258 60
—	— vez. v celo usnje z rd.obr. 231-90 (309-20'
—	— vseh 18 zv., broš., vkup 152" 10 (202*50'
—	— Vsak posamezni zvezek se tudi še dobi:
1.	zvezek, broš. . . . 19-50 (26-—)
2.—18.	zv., broš..vsak po 7"80 (10-40) Lesar Ant.: Prilike p. Bona ven t ure 6-50 (8-70) Lesar dr. .los.: Apostoli Gospodovi. I. in II. del,
vsak po........ 5-70 (7-60)
Podgorc V.: Razlaganje cerkv. leta ali Slovenski
Gofflne........9-10 (12-10)
Rogač-Torkar: Življenje svetnikov in svetnic. Stara, popravljena, druga izdaja, I. in II. del, broš., vsak del po . . . . 16 50 (22-—) vez., „ „„..».. 48-50 (64-50) Seigerschmied J. M.: Pamet in vera. I., II. in
III. del , vsak po.....9*10 (12" 10)
Skuhala J.: Življenje našega Gospoda Jezusa Kristusa. S podobami . . 6-50 (8'70) Slomšek A. M.: Pastirski listi . . 6-50 (8-70) Stolz-Majar: Križana usmiljenost ali življenje sv. Elizabete. Tretja izdaja . 18-90 (25'20) Smuc.l.: Nebeška krona. Druga izd. 7*80 (10-40) Zord dr. Jan. Ev.: Vtem znamenju boš zmagal! S podobami......' . 6-50 (8 70)
—	Življenje svetnikov. Nova izdaja. S podob.
1.	zvezek....... 9 80 (13-10)
2.	„ . . ■..... 5-90 (7-90)
3.	.........6-10 (8-10)
4.......... 9-50 (12-60)
Naravoslovje. Kmetijstvo.
Brecelj dr. Ant.: Čuda in tajne življenja. S podobami ......broš. 12-— (16-—)
vez. 20'— (27-—) Dular Fr.: Domači živinozdravnik. S podobami.
Tretja, popravljena izdaja . . 26-— (34-70) Erjavec Fr : Naše škodljive živali. S podobami Drugi snopič......7-— (9M0)
—	Domače in tuje živali v podobah. II. zv.: Ptice (I. zvezek je pošeD . . 13-— (17-30)
Lakmayer Fr.: Umni čebelar. Drugi natisk. S podobami ........ 19-50 (26-—)
Povše Franc: Umni kmetovalec. 2. in H. snopič (1. snopič je pošel), vsak po . 9*10 (1210) Rohrman-Dular: Gospodarski nauki 11 70 (15-60) Turk J.-. Travništvo. S pod. 1. snop. 6-— (8-—)
—	— 2. snopič......10-— (13-40)
Vezani molitveniki.
FinžgarF.S.: Vere mi daj, Gospod! 20-— Baraga: Dušna paša za kristjane, ki Jelč v duhu in v resnici moliti Boga Nova izdaja Priredil Jožef Rozman Rozman: Slava,Gospodu! Z velikimi črkami
Godec: Lurška Mati božja.....
Karlin: Priprava na smrt.....
Košar: Nebeška hrana. I. del, 2. natisk - - 11. „ 1. „
Skupoli: Duhovni boj......
Skufca: Šmarnice (1886).....
Hockenmayer: Sveta spoved .... Kopatin: Pasijonski molitvenik . . Ligvori Alfonz M.: Resnice za večnost Mesohler: Trije temeljni nauki . . . Pagani: Presveto Rešnje Telo . . . Podgorc: Evangeljska zakladnica . . Seigerschmied: Krščanska mati . . .
— Sveta družina.... SlomšekA.M.: Krščansko devištvo. 2. izd
Volčič: Šmarnice (1892)......
Walter: Sveti rožni venec.....
Žgur: Marija Devica Majnikova kraljica
(27-—)
to cu o o
o o =r o-
g'
Mohorjeva knjižnica.
1.	Remec Alojzij: Užitkarji, broš. 3-90
vez. 9—
2.	Platon: Sokratov zagovor, broš. 14-20
vez. 21-50
3.	Kotnik dr. Fran: Storije, broš. 14-20
vez. 21-50
.4. Baar-HybaŠek: Križev pot, broš. 14-20
vez. 21-50
5.	Tolstoj: Knez Serebrjani, broš. 31 —
vez. 40'—
6.	Jaklič: Zadnja na grmadi, broš. 18 —
vez. 26" —
7.	Vadnjal: Otoški postržek, broš. 10 —
vez. 17-—
8.	Tominec: Sonce in senca, broš. 18 —
vez. 26'—
9.	Pengov-Ratajec: Kemija, broš. 13-50
vez. 20 50
10.	Pregelj Iv.: Božji mejniki, broš. 8 —
vez. 15-—
11.	Niccodemi D.: Učiteljica, broš. 6- —
vez. 13-—
12.	London J.: Krištof Dimač, broš. 26 40
vez. 34-80
13.	Kmetova:Sv.FrančišekAs.,broš. 31-—
vez. 40-—
14.	Dickens: Božična pesem, broš. 8'10
vez. 1310
15.	Malešič Matija: Kruh . broš. 21-—
vez. 30—
16.	Steska: Slov. umetnost I., broš 30—
vez. 39—
17.	Lagerliif: Krist. legende, broš. 21—
vez. 28—
18.	Bertelli: Jurček ■ Kozam., broš. 20—
vez 27—
19.	L.-O.-. Moj mali Hlaček, broš. 9 —
vez. 16-—
20.	Pirjevec: Slovenski možje, broš. 30—
vez. 39—
(5-30) (12—) (18-90) (28-70) (18-90) (28-70) (18-90) (28-70) (41-30) (53-40) (24--) (34-70) (13-40) (22-70) (24--) (34-70) (18—) (27-40) (10-70) (20—) (8--) (17-30) (35-20) (46-40) (41-30) (5340) (10-80) (17-50) (28--) (40--) (40--) •52-—) (28--) 1,37-50/ (27--) (36--) (12--) (21-50) (40--) (52--)
Zaloga Družbe sv. Mohorja na Prevaljah.
Cene so v dinaijih: nižje za ude, v oklepajih za neude in po knjigarnah. Vse knjige se dohijo tudi vezane.
Povesti (Slovenske Večernice).
Cankar Iv.: V samoti. (SI. Več.61. zv.) 6-50 (8-70) Cigler Jan.: Deteljica. 4. izdaja . . 6-50 (8-70)
—	Oglenica. 3. izdaja .... 4-90 (6-50) Detela dr. Fr.: Hudi časi. S slikami 13-— (17-30)
—	Svetloba in senca. Samo vez. 19-80 (23-10)
—	Takšni so! S slikami . . . 590 (7-90)
Finlga^S.-lSci'1}.....^0(13-60)
Jaklič Fr.: V graščinskem jarmu . 7-30 (9'80)
—	Peklena svoboda .... 10 20 (13-60) Kostanjevec J.: Življenja trnj. pot 5-90 (7 90) Krek dr. J.: Izbrani spisi. II. zv., br. 28 — (37-60)
vez. 34'— (45-50)
Lah Ivan: Uporniki . .......9-10 (12'10)
Lžsar A.: Perpetua. 3. izdaja . . . 6-50 (8'70) Milčinski: Ptički brez gnezda. Vez. 18 70 (22-60) Ozvald dr. K.: Za vsak dan. 1. zv. 6*30 (8"40) ParapatJ.: Robinzon starši. 4. izd. 9-10(12-10 Pregelj dr. Iv.: Peter Pavel Glavar Sket dr. J.: Miklova Zala. 5. izdaja Slemenik F. Val.: Izdajavec. 2. izd. Slemenik Val.: Križem sveta. 2. izd. Šorli dr. I.: Sorodstvo v I. členu . Verne Jules: Carski sel. Dva dela . Vošnjak dr. J.: Troje ang. češčenj Vuk Ivan (Starogorski): Zorislava . Wieseman-Zupančič: Fabijola. 3.izd. Zbašnik dr. FraDc: Boj za pravico
—	(Žaljski): Na krivih potih .
—	(Malograjski): Pisana mati .
—	— Za srečo . . Mati božja dobrega sveta. 2. izd. Razne povesti........
3-30 6-50 6-50
5-90
6-50
(4-40) (8-70) (8-70) (7-90) (8-70)
12-60 (16-80)
5-90	(7-90)
6-50	(8-70) 9-10 (12-10) 9-10 (12-10) 6-50 (8-70) 9-10 (12-10) 9-10 (12-10) 5-90 (7-90) 9-10 (12-10)
Slovenske Večernice 41., 42., 43., 44., 49., 51., 52., 53., 55., 57., 59., 61., 64., 68., 69. in 72. zvezek (vsi drugi so pošli), po 6'50 (8"70)
Zemljepis!. Potopisi.
Bezenšek Ant.: Bolgarija in Srbija. S podobami.
Samo vez........ 18-70 (22-60)
Karlin dr. A.: V Kelmorajn. S pod. 910 (12-10) Lavtižar J.: Pri severnih Slovanih 9-10 (1210) Starš .T.: Kitajci in Japonci. S pod. 6-50 (8-705 Trunk J. M.: Amerika in Amerikanci. Bogato ilustrirana knjiga. Samo vez. 97-40 (130-—) Vrhovec Iv.: Avstralija. S podob. 11-70 (15-60) Podobe iz misijonskih dežel. 1. zvezek. S podob. (2. zvezek je pošel).... 6-50 (8'70)
Pesmarice in pesmi.
Aljaž Jak.: Slovenska pesmarica. I. ali II. zvezek. Tretji natisk, broš. vsak po . 21-— (28-—) vez. vsak po . 28'40 (37-90)
—	— I. in II. del vkup vez. . 52-50 (70—) Gregorčič Simon: Poezije .... 11-10 (14-80) Lovrenčič dr. J.: Brstje..... 5-90 (7-90)
Dramatski spisi.
Detela Fr.: Begunka. Drama v 3 dej. 5 90 (7-90)
—	Blage duše. Veseloigra v 3 dej. 13-— (17-30) Vošnjak dr. Josip: Ne vdajmo se I Kratkočasnica
v enem dejanju. (SI. Več. 53. zv.) 6*50 (8-70) Medved A.: Krivica in dobrota. Igra v treh dej. (Slov. Večernic 52. zvez.) . . 6-50 (8*70)
Slovstvena knjižnica. '
žigon dr.A.: France Prešeren, 1. zv., Prešernova čitanka, 2. zvezek, broš. po 48-80 (65-—) vez., vsak zvezek po 55-70 (74-30) 1. in 2. zvezek skupaj broš. 90"— (120"—) vez. 100-- (133-30)
Zgodovina.
Andrejka: Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1.1876. S podobami, vez.. . 41-60 (55 40) Gruden dr. Jos.: Zgodovina slovenskega naroda.
S slik., 1. do 6. zvezek, vsak po 11-10 (14-80) Kranjec S.: Zgodovina Srbov, broš. 21-— (28-—)
vez. 28-- (37-50) Križaničdr. Iv.: Zgodovina sv. katoliške cerkve.
I.,	II. in III. del, vkup . . . 22*80 (30-40) Starš J.: Občna zgodovina. 1., 14. in 15. snopič,
vsi drugi so pošli, vsak po . 6'50 (8-70)
Poučne in zabavne knjige.
Pitamic dr. Leonid: Država, broš. 1001— (135-—) vez. napol v platno 108*— (144-—j vez. v platno 114-— (152-—) Kneipp-Podgorc: Domači zdravnik. S podobami. Šesti, popravlj. natisk, broš. 26"— <34-70) vez. 33-— (44-—) Vedenik dr. H.: Kako si ohranimo ljubo zdravje.
S podob. Trije zvezki, vsak po 5*90 (7*90) Tavčar dr. Iv.: Slovenski pravnik. 5. snopič, vsi
drugi so pošli..... 8 50 (11-30)
Pengov Fr.: Podobe Iz narave. Z izvirnimi slik.
H. zvezek (I. zvezek je pošel) 5'90 (7-90) Sket dr. J.: „Kres«, VI. letnik 1886 26"— (34-70) „Mladika«, 1.1924 do 1926, broš. po 112"- (112-—)
—	1.1924 do 1926, vez., vsak po 152 — (152-—)
Brinar Jos.: Lisica Zvitorepka. Živalske pravljice za mladino. Drugo izdanje . 14'70 (19'60) Meško Ks.: Mladim srcem. Z izvirnimi slikami.
II.	zvezek (I. zvezek je pošel) . 7'80 (10-40)
III. zvezek . 4-40 (5*80)
Življenjepisi. Koledarji i. dr.
Hrovat p. Fl.: Franc Pire .... 6-50 (8-70) Medved dr. A.: Ant. Martin Slomšek 11-10 (14 80) Pirnat M.: Juri baron Vega . . . 2-60 (3"50) Vonfina dr. L.: Friderik Baraga . 6-50 (8"70)
Koledar za leto 1002, 1903,1906,1907, 1911, 1915, vsak po........11-10 (14-80)
—	za leto 1918, 1919, 1920, 1921, 1923, 1924 in 1927, vsak po.....6"50 (8-70)
—	za leto 1925, samo vez. . . 13-50 (15 70)
—	za leto 1928 ....... 12-— (16-—)
Wiery Dr. Valentin: Ansprachen und Predigten. Trije zvezki, vkup .... 6-50 (8-70)
Šolske knjige. Slovarji.
Bartel-Janežič: Dentsch-sloven. Handworterbnch.
Fiinfte Aufl. Vez..... 138-60 (184-80)
Breznik dr. Anton: Slovenska slovnica za srednje šole. Tretja izdaja, vez. . . 34'— (34-—) Podkrajšek H.: Obrtni slovar, vez. . 45-— (60-—) Sket-Podboj: Slovenisches Spriach- und Ubungs-buch. 8. Auflage. Vez. . . 30 — (40—)
—	Slovarček (Taschenworterbuch). Druga izd., vez...............19-50 (26-—)