BOŠTJAN KULTA PRISPEVEK K POZNAVANJU KAČJIH PASTIRJEV NA LOŠKEM OZEMLJU Kačji pastirji {Udonata Fbr.) so ena izmed številnih živalskih skiipiu. ki v Sloveniji še ni dovolj raziskaim. Njihovemu raziskovanju smo posvetili več pozornosti šele v zadnjem času. Prve podatke je objavil za 6 vrsl iz Slovenije že leta 1763 I. A. Scopoli v svojem znanem delu Entomologia carniolica, ki predstavlja prvo sistema tično obdelavo žuželk v Sloveniji sploh. Živali, ki jih tu opisuje, je zbral na ekskurzijah po Gorenjskem. Notranjskem in Primorskem. Pozneje se je s kač jimi pastirji priložnostno ukvarjal Ford. Sclimidt. ki se je na svojih naravo slovnih ekskurzijah tudi večkrat, kot je izpričano, mudil iia loškem ozemlju. Vendar o kačjih pastirjih ni ničesar objavil, s svojim petdesetletnim favni- stičnim raziskovalnim delom pa je ustvaril temelje za nadaljnje proučevanje domačega živalstva, zlasti pa je še pomemben kot začetnik vede o življenju v jamah — biospeleologije. Manjši prispevek k pozimvanju koroške favne kačjih pastirjev je objavil leta 1876 R. Latzel, dr. R. Puschnig pa dva pri spevka za isto področje v letih 1905 in 1906 ter enega za slovensko Štajersko leta 1908. Manjšo priložnostno zbirko domačih kačjih pastirjev je zbral dr. J. Staudacher. Njegova in Schmidtova zbirka se nahajata danes v Prirodo- slovnem muzeju v Ljubljani, nekaj primerkov iz etnografske Slovenije pa je shranjenih tudi v sistematski zbirki Department of Entomologv v Britanskem muzeju v Londonu. To je bilo domala vse. kar smo vedeli o domači favni kačjih pastirjev vse do zadnjega časa. V pričujočem prispevku podajam kratek pregled kačjih pastirjev, ki so bili ugotovljeni na loškem ozemlju v razdobju med leti 1934—1%0. Zbirka vsebuje okrog 350 primerkov in se nahaja deloma v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani, nekaj pa tudi v miizeju v Škof ji Loki. Živali so bile zbrane v oko lici Škofje Loke. v dolinah obeh Sor in v loških hribih. Favnistični pregled s splošnimi biološkimi in ekološkimi opombami Od približno 3000 doslej opisanih vrst kačjih pastirjev, jih živi v srednji Evropi 81. LTvrščamo jih v 7 družin, ki pripadajo dvema podrodovoma. V Slo veniji je bilo ugotovljenih 58 vrst, na loškem ozemlju pa doslej 33 in pripa dajo vsem sedmim srednjeevropskim družinam. L p o d r e d : Zygoptera Selys Od drugih kačjih pastirjev to skupino najlaže razlikujemo po obliki kril in glave. Oba para kril sta vedno po obliki in velikosti enaka, glava pa je 174 močno razširjena z daleč narazen stoječimi očmi. i elo je vitko. So slabi letalci in pri mirovanju krila navadno zlagajo nad seboj, podobno kot dnevni me tulji. Samice odlagajo jajca s pomočjo posebnih organov v tkivo vodnih rastlin. Ličinke imajo na zadku po tri škržne listične. Na loškem ozemlju je ugotovljenih iz te skupine 15 vrst. 1. družina: Calopierygidae Buchecker Ta družina obsega preko 120 vrst, v srednji Evropi pa sta zastopani le dve. ki živita obe tudi na loškem ozemlju, lo sta pisani kačji pastir ali Ca- lopterix oirfin 1.. in C. f^plendeiis Harr.. ki sta edina tudi po krilili živo pisana SI. 1. ('alopten/x virgo L. (levo) in C. aplcndens Harr. (dcsiin). obojo samca (družina Ciiloiifrif/r/klne) kačja pastirja v Sloveniji. Samci prve vrste so popolnoma kovinsko modri, druga vrsta pa ima tako obarvano le polovico kril. Samice prve vrste so rjavo- zelene, druge pa svetlozelene. Med ljudstvom so to najbolj poznani kačji pastirji. Letajo navadno v bližini počasi tekočih ali stoječih voda (n. pr. ob bre govih obeh Sor) in po sončnih, nižinskih jasah, ako niso preveč oddaljene od vode. Obe vrsti živita povsod v nižinah na loškem ozemlju, vendar lokalno in v določeni dobi cesto prevladuje ena vrsta nad drugo. Ob hitreje tekočih vodah je navadno pogostejši C. splendens, ob mirnih pa C. virgo. Zanimivo je njihovo odlaganje jajc. kot smo ga opazovali v raznih krajih Slovenije, pa tudi na loškem ozemlju. Pri prvi vrsti potaplja samica v vodo le zadek in zadnji del kril (cesto se dobe samice z blatnim zadnjim delom kril), nekaj pa smo jih opazovali, ko so se, v nasprotju z opazovanji Wesen- berg-Lunda. Schubertsa in Maya. popolnoma potopile. Jajca polaga v kore nine vrb (Salix sp.). v koščice {Shnn sp.) in ježke {Sparaginiim sp.). Druga vrsta začne polaganje jajc izven vode. nato leze ritensko po rastlinskem steblu navzdol, dokler ne potopi 0.5—1 cni zadnjega dela kril v vodo. potem se obrne in se z glavo naprej popolnoma potopi. Substratna flora (rastline, v katere !)olaga jajca) je približno ista kot pri prejšnji vrsti. 2. družina: Lestidae Leach. (Burni.) Od okrog 120 znanih vrst te družine jih živi v Sloveniji 6. od tega smo jih 5 našli tudi na loškem ozemlju: Si/mpecma fusca v. d. Lind.. I^stes bar- 175 barus Fbr., L. dryas Kirby, L. sponka Hauseni. in L.oiridis v. d. Lind. lo so majhne živali in imajo, z izjemo prve vrste, pretežno v raznih odtenkih zeleno obarvane trupe. Med domačimi zigoj)teri sj)adajo med najboljše letalce. Iz ekološkega stališča je zanimiva vrsta Sympecma fusca, edini evropski kačji pastir, ki prezimuje v odraslem stanju (sicer vedno prezimujejo le ličinke ali jajca). Mladi zarod se pojavi šele v juliju in leta do jeseni daleč od %oda. Ko jireziini. se pojavi spomladi že ob prvih toplih sončnih dnevih — včasih že v febnuirju — na prisojnih jasah in pobočjih nedaleč od voda, kamor odlaga jajca. Glede odlaganja jajc (pri čemer vedno samec spremlja samico) je zanimiv Lestes barbarus. Odlaga jih v rastlinske dele nad vodno gladino in šele iz- Sl. 2. Si/mpccma fusca v. d. Lind., samec (družina Lestiitac), levo in Eri/tlimmma najas Haiiscm,, samce (družina Ar/rionidae), desno. Odlaganje jajc se vrši pri tej vrsti ob spremstvu samca, pri čemer se potapljata oba partnerja do JO em pod vodo. Razvoj traja eno leto in prezimujejo ličinke odrasle legle ličinke padajo v vodo. Podobno izven vode jih odlaga L. dryas. Položi jih v ravni črti, ki vsebuje 41—54 v majhne poševne kanale položenih jajc. Do odmrtja rastline v jeseni se jajca naglo razvijajo, nato pa potonejo in prezimijo. Mlade ličinke se izležejo šele v marcu. 3. družiim: Agrionidae (Steph.) Tillyard Od blizu 800 znanih vrst jih živi v Sloveniji 18, in smo jih tudi na loškem ozemlju ugotovili doslej 8. Zastopniki te družine so na zunaj precej podobni lestidom, po velikosti pa spadajo v to skupino najmanjši domači kačji pastirji. Razen ob vodah jih najdemo tudi po vlažjiih travnikih in gozdnih parolikih. Med domačimi kačjimi pastirji so zastopniki te družine najslabši letalci. Posamezne vrste se po barvi med seboj znatno razlikujejo, pogost pa je tudi v barvi trtipov dokaj izrazit spolni dimorfizem (razlike med samcem in samico). Na loškem ozemlju žive: Platycneniis pennipe.s Pall., Pyrrhosoina nym- phiila Sulz., Ischnura elegans v. d. Lind., Enallagma cyathigerum Charp., Agrion puella L., A. mercuriale Charp., A. scitulum Ramb. in Erythromma najas Hansem. Jajca polagajo v spremstvu samca kot n. pr. Pyrrho.soma nymphiila. ne katere vrste pa tudi brez spremstva, pri nas n. pr. Ischnura elegans. (Za te vrste navaja enak način odlaganja jajc tudi Portmann, ki jo je opazoval v 176 okolici Basela. medtem ko so na Danskem opazovali tudi pri tej vrsti sam čevo spremstvo. Tako naša opazovanja potrjujejo Portmannovo domnevo, da gre pri tej vrsti za dve biološki rasi: eno, ki polaga jajca v spremstvu samca na severu in drugo brez spremstva na jugu). 5.družina: Aeschnidae Jac. & Bianchi Sem spada preko 200 ži večih vrst, v Sloveniji jih je bilo doslej ugotovljenih 9, in od tega na loškem ozemlju 4: Aeschna juncea L., veliki kačji pastir ali Aeschna grandis L., Aeschna cyanea Miill. in Anax imperator Leach. Predstavniki te družine so največji in naj močnejši domači kačji pastirji. Aeschna juncea živi v nižini kot tudi v gorskih predelih, njene ličinke pa cesto najdemo v mrzlih gorekih potokih. Nekateri jo imajo za relikt ledene dobe. Aeschna cyanea je najpogostnejši zastopnik te družine na loškem ozemlju in v Sloveniji sploh. Samci letajo ob vodah, samice pa se pretežno zadržujejo na gozdnih parobkih in sončnih jasah — na bregovih se pojavljajo le ob času polaganja jajc. Od vseh domačih kačjih pastirjev je ta vrsta na večer najdalj aktivna. Cesto smo jo mogli opazovati pri lovu še v poznem poletnem mraku. Razvoj ličink traja tri leta, kar jim omogoča, da žive tudi visoko v planinah in na visokem severu. Vrste z več let trajajočim razvojem so namreč spo sobnejše za premagovanje neugodnih življenjskih razmer v severnih in gorskih pokrajinah. Prav to je tudi vzrok, da se sicer kozmopolitska vrsta Anax im perator z le eno leto trajajočo preobrazbo ni mogla razširiti v arktičnih in visokogorskih predelih. SI. 5. Odrasel eshnid zapušča ovojnico ličinke 5. družina: Gomphidae Bks. Ta družina je zastopana z okrog 550 vrstami, ki so izredno enakomerno razporejene po vseh glavnih zemljepisnih živalskih regijah. V Sloveniji žive 12 Loški razgledi 177 II. p o d red: Anisoptera Selys Telo je večinoma bolj robustno zgrajeno, glava ima velike, polkrožne oči, ki se cesto med seboj stikajo na temenu. Prednji par kril je vedno ožji in daljši od zadnjih. Ob mirovanju so krila vedno vodoravno raztegnjena. So odlični letalci. Jajca polagajo v rastlinje, direktno na podlago ali prosto v vodo. Ličinke so vedno brez zuna njih .škrg. Za mnoge vrste tega pod- rodu je značilno, da se pri lovu zadržujejo dalj časa na istem prostoru in se vedno vračajo tja, če jih preplašimo. V Evropi žive štiri družine, ki so zastopane na loškem ozemlju z 18 vrstami. 4 vrste; obe najpogostnejši, Gomphus vulgatissimus L. in Onych.ogomphus forcipatus L., sta pogostni tudi na loškem ozemlju. Zanje je značilno, da letajo cesto zelo daleč od voda in se zadržujejo posebno radi na prisojnih peščenih stezah in sončnih gozdnih parobkih. Radi posedajo po razgretih golih tleh, suhih vejah in listju. Gomphus vulgatissimus odlaga jajca med letenjem direktno T večje sto ječe ali počasi tekoče vode. 6. družina: Cordulegasteridae Bks. To je najmanjša družina kačjih pastirjev v Evropi. Po vsem svetu so zastopani le z 21 vrsiami, od katerih živita v Sloveniji stalno le dve. Na lo si. 4 (levo). Aeschna juncea L., samec (družina Aeschnidae). V Sloveniji je opazovan ob stojefih vodah v Ljubljanski kotlini in v Julijskih Alpah do nadmorske višine UOO m (Pokljuka). — SI. 5 (desno). Cordv/egasier annulattis Latr., samica (družina Cordulegasteridae). Izrazito reofilna vrsta, katere ličinka je dokaj pogostna v gorskih potočkih loških in polhograjskih hribov škem ozemlju smo na.šli dcslej le vrste Cordulegaster annulatus L., ki je pogosten povsod v loških hribih ob mrzlih in hitro tekočih gorskih potokih. Jajca polaga v mulj ob bregu, njegove ličinke pa so vezane na mrzle, s ki sikom bogate vode, zaradi česar nekateri raziskovalci sklepajo na njegoT ledenodobni reliktni značaj, kar pa do danes še ni bilo mogoče z gotovostjo dokazati. Po svoji črno-rumcni barvi trupov spominjajo močno na Gomphidae, po velikosti pa se približujejo našim največjim vrstam iz družine Aeschnidae. 7. družina: Libellulidae (Steph.) Burm. Poleg agrionidov je to v svetovnem merilu najštevilnejša družina. Sem prištevamo okrog 750 danes živečih vrst. Od teh jih je T Sloveniji ugotovljenih 20. na loškem ozoiiiljii pa doslej 11: Cordulia aenea I,.. Somatochlera metallica v. d. Lind., S. flavom.aculata v. d. Lind., Libellula depressa L., L. quarimaculata L., Orthetrum. coemlescens Fbr., O. brunneiim Fonsc. Sympetrum flaveolum L., S. striolatum. Charp., S. vulgatum L. in S. sanguineum Milil. Nekatere od teh vrst se zlasti odlikujejo po izredni odpornosti proti ne ugodnim vremenskim razmeram. Tako žive n. pr. ličinke znane vrste Libellula 178 depressa tudi v najmanjših mlakicah, kjer zelo uspešno kljubujejo tudi dolgo trajnejšim zmrzalim. Po svojem obnašanju so pripadniki te družine dokaj podobni gomfi- dom: radi posedajo po suhih predmetih (z izjemo rodov Cordulia in Somato- chlora) ter se čisto precej oddaljijo od voda. Jajca polagajo prosto v vodo ali v mulj ob bregovih. Zoogeografska oznaka favne kačjih pastirjev Značilna zemljepisna lega Slovenije na prehodu različnih favnističnih področij ima za posledico pestro zoografsko sestavo naše favne. Tudi v domači favni kačjih pastirjev imamo zastopanih kar pet favnističnih komponent. SI. 6. LibelulUi depressa L., samec z odraslo ličinko (družina LibelulUdae) Loško ozemlje ima v favnističnem pogledu precej idealno lego, kar se dobro odraža v njegovi doslej ugotovljeni favni kačjih pastirjev. Tu so bili ugotov ljeni zastopniki štirih favnističnih področij. Manjkajo le pontsko-sarmatski favnistični elementi, ki smo jih našli pretežno v vzhodnih delih Slovenije, deloma pa tudi na Gorenjskem in je zato pričakovati zadevne najdbe tudi še na loškem ozemlju. Poučna je proučitev števila vrst, ki pripadajo posameznim favnističnim področjem. Od celotnega števila doslej na loškem ozemlju ugotovljenih vrst, t. j. 33, je 24 evrazijskega, 6 mediteranskega in 2 cirkiimborealnega značaja, 1 vrsta pa je boreoalpska (glej tabelo!). To razmerje se dokaj dobro ujema z ostalo Slovenijo, kjer so zastopani med 58 tu živečimi vrstami evrazijski elementi z 29, mediteranski z 18, boreoalpski s 5, pontsko-sarmatski s 4 in cirkumborealni elementi z 2 vrstama. Dokaj visok odstotek mediteranskih favniističnih elementov v slovenskem povprečju gre seveda pretežno na račun kraških in obmorskih predelov. Zanimiva je tudi primerjava zoogeografske pripadnosti loške favne z lo kalno favno kačjih pastirjev v projektiranem Triglavskem narodnem parku in v Bohinjski kotlini, kjer je bilo ugotovljenih med 32 vrstami 20 evrazijskih, po 5 mediteranskih in boreoalpskih ter po 1 pontsko-sarmatska in cirkum- borealna vrsta. Te primerjave kažejo, da na loškem ozemlju, kljub sistematičnemu zbi ranju podatkov, še vedno lahko pričakujemo nove najdbe, čeprav je bilo od 25 12* 179 v Sloveniji živečih rodov tu ugotovljenih doslej že 18, kar je za razmeroma majhno področje dokaj znatno število. Celotna srednjeevropska favna obsega po E. Schmidtu 28 rodov z 81 vrstami. Vsekakor pa tu ni pričakovati nadalj njih boreoalpskih vrst, ker se te smatrajo za ledenodobne relikte, in to do mnevo dokaj dobro potrjujejo tudi najdbe iz Slovenije, kjer žive le na območju visokih gorovij Gorenjske in Triglavskega narodnega parka. Tudi nekaterih mediteranskih vrst, znanih iz drugih predelov Slovenije, tu ne moremo pri čakovati; za marsikatero doslej tu še neznano vrsto, pa se bo pri ponovnem pregledovanju favne verjetno še ugotovilo, da živi tu dobidisi stalno ali pa vsaj kot slučajnostni pritepenec. Tako predstavlja pričujoči prispevek le uvod v poznavanje te skupine žuželk na loškem ozemlju. Tabela Zoogeografsko poreklo na loškem ozemlju ugotovljenih orst kačjih pastirjev St. 1. 2. 5. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. It. 12. Vr s t a Calopterijx virgo L. Calopteri/x splendens Ifarr. Sijmpecma fusca v. d. Lind. Lettes harbatuK Fbr. Leden dryas Kirbv Ledes sponsa Tlansem. Lestes oiriclis v. d. Lind. Platijcnemis nennipes Pall. PyTThosoma nijmhhula Sulz. Ischnura elegann v. d. Lind. Enallagma cijathigerum Cliarp. Agrion puella L. Zoogeografsko poreklo evrazijska + + -h + + + + + + mediteranska + -\- cirkum- borcalna + borcoalpska 180 St. 15. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 25. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 50. 51. 52. 55. Vrsta Agrion merciiriale Charp. Agrion scitulum Rumb. Eri/ihromma najas Hanseni. Aeschiia juncea L. Aeschria grnnclis L. Aescluia cyanea Miill. Anax imperator Leacli. Gomphua Dulga- tissimua L. Onychogomphus forcipatus L. Cordulegaster annulatus L. Cordulia aenea L. Somatochlora metaliica v. d. Lind. Somatochlora flavo- maculata v. d. Lind. Libellula depressa L. Libelhtla guadri- maciilata L. Orthetrum coerulescens Fbr. Orthetrum brunneum Foiisc. Sympptrum flaveo- lum L. Sympetrum atriolatum Champ. Sympetrum uulga- luni L. Sympetrum sangui- neum Miill. Zoogeogralsko poreklo IV razijska + + + + + , + + + + + + + -J. + + mediteranska + + + + cirkum- borealna + boreoali;ska + 181 Literatura Bertrand H., Les odonates. Les insectes aquatiques d'Europe I, Pariš 1954. — Kiauta B., Odonati v ljubljanski okolici, Proteus XVI, Ljubljana 1954; O pleistocen- skih reliktih kačjih pastirjev, 1. c, XXI, 1959; Odonatna favna Triglavskega narodnega parka. Varstvo spomenikov VII, Ljubljana 1960; Prispevek k poznavanju odonatne favne Slovenije, Biološki vestnik VIII, Ljubljana 1961. — Latzel R., Beitrage zur Fauna Karntens. Separatabdruck Nat.-hist. Landcsniuseums Karnten XII. 1876. — Mav E., Libellen oder Wasserjungfern (Odonaia). Die Tier\velt Deutschlands, Jena 1933. — Puschnig R., Karntuerische Libelleiistudien, Carinthia, Klagenfurt 1905; Weitere karntnerische Libellenstudien, 1. c, II, 1906; Einige Bcobachtungen an Odonaten und Orthopteren im steirisch-kroatischen Grenz-gebiete. Mitt. d. Natwiss. Verins f. Steier- mark XLIV, Graz 1908. — Portmann A., Odonaten der Umgebung von Basel. Lorrach 1921. — Rossler E.. Odonaia Fbr. sa osobitim obzirom na Hrvatsku, Slavoniju i Dal- inaciju, Hrvatsko naravoslovno društvo, Zagreb 1900. — Schmidt E., Libellen. Odonaia. Die Tier\velt Mitteleuropas IV, 1 b. Leipzig 1929. — Schwaighofer A., Die Mitteleuro paischen Libellen, O. G. Marburg 1895: Die Mitteleuropaischen Libellen, O. G.. Graz 1905—1906. — Scopoli I. A.. Entomologia carniolica, Vindobonae 1763. — St. Quen- tin D., Die Libellenfauna Dalmatiens, Verh. Zool. Bot. Ges. Wien LXXXX—LXXXXI, 1944. — Trpiš M., Predbežny prehlad važok (Odonaia) Zitnaho ostrova, Biologia XII, Bratislava 1957. — Tiipel R.. Die Geradfliigler MitteltMiropas. Gotha 1907. Zusammenfassung BEITRAGE ZUR KENNTN18 DER LIBELLEN-FAUNA (Odonaia Fbr.) IN DER UMGEBUNG VON ŠKOFJA LOKA Der Author analysiert die in den Jahren 1954—1960 in der vveiteren Umgebung von Skofja Loka (Slovvenien, Jugoslawien) aufgefundene Libellen vom okologischen und zoogeographischen Standpunkte. Die im Gebiete vorkommenden Arten sowie ihr zoogeograjphischer Urspriing sind aus der Tabclle ersichtlich. 182