LJUD. POTOČNIK: Vprašanje prisilne upokojitve. »Učiteljski Tovariš« otvarja razpravo o tem že večkrat načetem vprašanju in resnično je notrebno. da se o njem javno pogovorimo. ker sega isto globoko v učiteljski stan in družabni položaj. Dati brezpogoj.no orav bodisi zagovornikom tega v.)rašanja bodisi njega orotivffikom. bi ne bilo korektno že radi tega ne, ker se mora vsako socijalno vprašanje ako ie hočemo rešiti obravnavati harmonično tako, da se z upoštevanjem interesov enih in drutdh skušazadevo spraviti v sklad. Tako oostopanie nas obvaruje oboiestranskih ekstremov in očitkov enostranosti. Mosroče je ravno neovaževanje oričujočega orincipa krivo, da se v te>m \v>rašan.iu še ni orišlo do pravičtiesra torej do zadovoljivega rezultata. Predvsem Dovdariamo in konstatiramo, da b'i to vorašanie soloh ne eksistiralo. ako bi bile naše gmotne in socijalne zadeve vsaj toliko urejene. kakor niso. zato moramo z močjo oolne pare stremiti in delati v dosesro cilja: Ureditev naših e.mo.nih in socijalnih zadev Razumljivo ie. da se z osrorčeniem branijo modre oole oni tovariši, koje bi uookojitev iz sedanje mizerije oahnila — n. pr. z izerubo stanovania — v še večjo bedo. povdarjajoč s oolno ODravičenostjo. da spričo svoiega vsestranskega in uspešnega mnogoletnega delovanja take krutosti niso za&lužili. Toda prav tako ooravičeni oa so tudi orotesti onih.mlajših, oa tudi vrlo zaslužnili in sposobnih tovarišev. ki imajk) otroke za srednje šole, Da jih s,oričo sedanjih razmer ne morejo solati in jim doma duševno umirajo katerim se — s oodaljšanjem službovania starejših tovarišev nad normalo — zapira oot na ona udobnejša mesta. odkoder bi iim bilo vendar le še omogočeno šolati otroke. To slednje ni samo zadeva posameznih oseb, ampak. ker se tiče mladine v veliki meri tudi zadeva bodočnosti naroda ter mora kot taka primerno stopiti v osoredje. Pravimo »(r>rimerno«. ker kakor bi bilo nad vse idealno da bi starost svoie interese žrtvovala blaerru mladine in s tem narodovi bodočnosti. tako vendar kaj takesra v našem slučaiii ne moremo pričakovati, ker bi se tedai vsi nni tovariši, ki bi z uookoiitvijo izgubili stanovanje, morali dobesedno odreči ekstetenci. kate- re žrtve se pa vendar ne more zalitevati. Zato naj bi se ta zadeva spravila v liarinonijo na ta način, da si naučna uprava nostavi za načelo. da se prisilno upokoii Ie vSe cne učne csebe našega stanu. ki službujejo že nad 35 let. oa imajo — Č3 tudi izven službenega kraja — lastna stanovania, in oa one. ki nimato uradnega s^anovanja in ne otrok za šolanje. oa zasedajo. mesta. ki bi drugim bila v vprašaniu šolanja njihovih otrok ugodna. V to svrho naj bi se s ooinočjo okrajnih šolskih svetov napravil tozadevni seznam. Marsikatero mesto v zgorenjem smislu bi se na ta način izpraznilo brez škode za šolo. ker bi se tozadevne vrzeli izooltiile z učiteljskim naraščanjem. pa tudi brez občutne sociialne škode za prizadete. a marsikateremu učitelju — očetu — obsoiencu bi v nogledu vzsjoje njegovih otrok vzišlo na obzorju solnce in marsikatero zlo in nrokletstvo bi bilo odvrnieno. Konečno nai še omenimo. da se natn ne zdi primerno. pri tem vprašanju poudariafi čildst in moč. ki jo še kak posamezni učitelj baje čuti v sebi kljub dosluženim 32. letom, ker to so vsekakor izjeme. in mlajša eeneraciia. ki mora v svoji boljši dobi živlienja okušati dobrine današnje mizerije in živeti čase. ki iih stareiši tovariši v svo.i ni.!adosti nikdar živeli n'iiso. ne bo zmogla takih izjem tako visoko gori in bo na vsak način reflektirala na oriznanie službene polnoletnosti z 32. leti službe ter se bo oostavi-la z vso odločnostio v bran. ako bi kak izvestni individij hotel kdaj to največ it>o silj razmer ustvarieno dobro voljo naših starejših tovarišev. služiti prostovoljno nad normalo zlorabiti na ta način. da bi se zdai normirano učiteljško službeno polnoletnost poitnaknilo navzgor. Kai takega bi sicer tovarišev oričuiočega vprašania najbrže ne tangiralo več. vsekakor oa bi bi!i orizadeti mlajši. Toliko v uvaževanje!