Poštnina plačana v gotovini.
62.	V Ljubljani, dne 2. julija 1925.	Letnik VII.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti.
Vsebin a:
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
205. Naredba o dolžnosti kolonistov, naseljenih v severnih krajinah.
206. Naredba o določanju objektov in subjektov agrarne reforme.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 140 z dne 25. junija 1925.:
objava generalnega inspektorata pri ministrstvu za finance z dne 17. junija 1925.: Z valutami sme poslovati Marko Tvrdenić - Spuga v Korčuli.
Številka 141 z dne 26. junija 1925.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 21ega maja 1925.: Na univerzi v Ljubljani je postavljen za izrednega profesorja s pravicami uradnika 4. skupino I. kategorije ing. Ciril Žnidarčič, šef oblastnega hidrotehničnega oddelka v Splitu, uradnik v isti skupini iste kategorije.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 15ega maja 1925.: Postavljena sta: na realki v Ljubljani za profesorja s pravicami uradnika 6. skupine I. kategorije Ljudevit Mlakar, suplent iste šole, uradnik v 9. skupini I. kategorije; na realni gimnaziji v Ptuju za profesorja s pravicami uradnika 5. skupine I. kategorije dr. Fran Kotnik, profesor iste šole, uradnik v 6. skupini I. kategorije.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 16ega maja 1925.: Pomaknjen je iz 4. skupine I. kategorije v 3. skupino I. kategorije dr. Josip Ujčič, izredni profesor univerze v Ljubljani.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 8. maja 1925.: Pomaknjeni so: iz 2. skupine II. kategorije v L skupino II. kategorije: Ivan Erbežnik, strokovni učitelj na državni šoli za gluhoneme v Ljubljani; Anton Vode, šolski upravitelj v Rudniku pri Ljubljani; Angela Petrič, učiteljica na Barju; iz
3.	skupine E. kategorije v 2. skupino E. kategorije: Josip N a p o k o j, učitelj na Jesenicah; Franja Kump-Labernik, učiteljica v Vodicah; Marija Pegan-Šušteršič, učiteljica pri |Sv. Katarini; iz 2. skupine IE. kategorije v I. skupino IE. kategorijo: Albina Toman, otroška vrtnarica v Ljubljani.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 8. maja 1925.: Pomaknjeni so: iz 2. skupine E. kategorije v
1.	skupino E. kategorijo: Gizcla Ruža, učiteljica v Murski Soboti; iz 3. skupine E. kategorije v 2. skupino II. kategorije: Maks W u d 1 o r, učitelj v Celju; Matko Janžekovič, učitelj v Slovenski Bistrici; Martina Rakuš-Kovačič, učiteljica pri Sv. Barbari v Ealozah; Anka Čepin-Wutt, učiteljica v Št. Janžu pri Dravogradu.
Objava ministrstva za narodno zdravje z dne 12. junija 1925.: Lekarnar Koščec v Našicah smo izdelovati in prodajati lekarniško specialiteto «Dr. mod. Havlička Antimalarin» (cena v prodaji na debelo za steklenico 10 Din).
Številka 142 z dne 27. junija 1925.:
Objava generalnega inspektorata pri ministrstvu za finance z dne 17. junija 1925.: Z valutami sme poslovati Teodor Kaufmann v Zagrebu.
Uredbe osrednje vlade.
205.
Naredba ministra za agrarno reformo z dne 29. aprila 1925., št. 16.564,
o dolžnosti kolonistov, naseljenih v severnih krajinah.*
1.	) Po veljavnih zakonih in v interesu državne agrarne politike je dolžnost vsakega naseljenika, da se naseli v kraju, kjer mu je zemlja dodeljena, in da prevzame svojo zemljo sam v posest in obdelovanje.
Naseljenik mora na dodeljenem hišnem placu postaviti stanovansko hišo v dveh letih od dne, ko ga je prejel, če se ni naselil na drug način.
Oni kolonisti in dobrovoljci, ki so dobili zemljo v posest pred začetkom ekonomskega leta 1923./ /1924. in ki so se jim dodelili hišni placi do konca leta 1924., morajo zgraditi hišo do dne 30. septembra 1925.; če pa prejmejo hišne place v tem letu, morajo zgraditi hiše do dne 30. septembra 1926. Kdor ne zadosti gorenjim dolžnostim, izgubi zemljišče, ki se mu je dodelilo.
2.	) Analogno členu 22. zakona o naseljevanju novih južnih krajin so naseljenci zavezani, biti člani agrarne zajednice; drugače ne morejo dobiti državne podpore v brezobrestnem posojilu, gradivu, gospodarskih pripravah itd.
3.	) Naseljeniki morajo redno plačevati zakupnino, državni davek in občinsko doklado, vodni prispevek in ostale davščine, združene s posestjo tega zemljišča. Ce ne plačujejo teh obveznosti, je to po točki 12.) § 14. zakona, kako je dajati zemljišča veleposestev v štiriletni zakup, razlog, da se jim zemlja odvzame.
4.	) Prejeto zemljo smejo ukoriščati naseljeniki samo v poljedelske namene ter jo morajo umno obdelovati. Njive morajo vsaj vsako četrto leto pognojiti ter na njih vzdrževati gospodarsko kolobarjenje, običajno v tom kraju. Travnike morajo čistiti in jih imeti v redu. Naseljeniki morajo vzdrževati jarke, kanale in podobne naprave v redu, kolikor ne spada to v dolžnost vodnih zadrug.
Uredba z dno 13. januarja 1925., št. 1195/25, so s tem razveljavlja.
Minister za agrarno reformo:
dr. H. Križman s. r.
206.
Naredba ministra za agrarno reformo
o določanju objektov in subjektov agrarne
reforme.**
I. Določitev objektov agrarne reforme.
Člen 1.
Za objekt agrarne reforme se smatra vsako posestvo, ki se smatra po zakonu z dne 20. maja 1922.
* «Službene Novine kraljevine iSrba, Hrvata i Slovenaca» z dne 14. maja 1925., št. 105. (XX. — 1925.)
** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 13. junija 1925., št. 130. (XXVI. -1925 )
o prepovedi odtujevanja in obremenjanja zemljišč veleposestev za veleposestvo glede na izvedbo agrarne reforme.
Zemljišča, ki so na podstavi uzakonjene naredbe št. 15.119/20 razdeljena, morajo tudi kot taka ostati, dokler se ne sklene definitivni zakon. Uporabljati se smejo odslej samo za krajevne siromake.
člen 2.
Na vsakem veleposestvu se mora po parcelah s katastralnimi označbami, površinami in kulturo določiti doslej puščeni maksimum za obdelovanje sposobnega in nesposobnega zemljišča tega veleposestva (tako zvani ožji in širši maksimum) po odredbah člena 4. zakona z dne 20. maja 1922., kako je dajati zemljišča v štiriletni zakup, odnosno uzakonjene naredbe št. 15.119.
Odtujitve površin veleposestva, izvršene z odobritvijo ministrstva za agrarno reformo na račun maksimuma, se morajo vzeti v račun z navedbo odločbe in parcel po katastrski številki, površini in kulturi ter odbiti od maksimuma.
Prav tako se mora na vsakem veleposestvu po parcelah s katastralnimi označbami, površinanji in kulturo določiti supermaksimum, doslej puščen po pravnomočnih odločbah.
Za določitev maksimuma in supermaksimuma izvede županijski agrarni urad razpravo za vsako veleposestvo. Pri tej razpravi se mora ob sodelovanju tehničnega in ekonomskega izvedenca uradno ugotoviti, ali se uporablja ta supermaksimum za vzdrževanje agrarne in mlekarske industrije, za vzdrževanje pepinierskih vzrejevališč živine in za vzdrževanje kobilarn, za gojišče semenja, za pridelovanje konoplje, riža, sladkorne pese in drugega industrijskega rastlinja, t. j. ali se uporablja supermaksimum za one svrhe, za katere je po členu 4. prej omenjenega zakona puščen veleposestniku. Prav tako se mora ugotoviti, ali je treba ta supermaksimum še nadalje pustiti veleposestniku zaradi izpolnjevanja navedenih svrh.
Če ni izbral lastnik v prvo polovico maksimuma vrtov, sadovnjakov, vinogradov, oljčnih nasadov in hmeljnikov, se mu dado prvenstveno v drugo polovico maksimuma.
Prav tako se vračuni enklave v manjših in razkosanih gozdnih kompleksih prvenstveno v drugo polovico maksimuma, če niso bile izbrane v prvi polovici maksimuma.
Odločbo o določitvi maksimuma kakor tudi o določitvi in odvzemu supermaksimuma, že danega na podstavi pravnomočne odločbe, izda županijski agrarni urad. Zoper to odločbo je dopustna pritožba na agrarno direkcijo v osmih dneh po vročitvi odločbe, in sicer po istem uradu.
Četudi se ne vloži pritožba, se morajo vendarle vsi spisi v osmih dneh od dne, ko je potekel pritožbeni rok, predložiti ministrstvu za agrarno reformo, ki določi po eventualno izvršenih potrebnih poizvedbah končno maksimum in supermaksimum pri vsakem veleposestvu ali pa odredi odvzem supermaksimuma.
Člen 3.
Preostali del veleposestva, sposoben za obdelovanje, in sicer njive, travniki in pašniki, ki je oddeljen za svrhe agrarne reforme, potem gozdi in druge površine veleposestva se morajo prav tako
določiti v skupni površini po kulturah in po parcelah s katastralno označbo in površino tako, kakor je predpisano v členu 2.
Posebe se določijo površine, ki bi se morale smatrati za javno imovino.
. Zoper to odločbo je dopustna pritožba na agrarno direkcijo v osmih dneh; zoper odločbo agrarne direkcije pa je prav tako dopustna pritožba na ministrstvo za agrarno reformo v osmih dneh.
Člen 4.
Ta uradna opravila se morajo vršiti po odrejenem načrtu v poedinem srezu, in sicer najprej za privatna veleposestva, potem pa za cerkvena in državna veleposestva. Kolikor so ta opravila pri poedinih veleposestvih že izvršena, se morajo po potrebi samo dopolniti.
Uradna oprgvila, odrejena v členu 2., se morajo izvršiti obenem in o njih se izda ona odločba.
Na ta uradna opravila se pozovejo z odločbo lastnik in predstavniki agrarnih interesentov po odločbi ministra za agrarno reformo z dne 20. decembra 1924., št. 54.650.
Co je- mogoče, naj se obenem izvrši tudi uradno opravilo po členu 3. in reši z uradnimi opravili po členu 2. z eno odločbo.
Za interesente agrarne reforme se mora dotična odločba o določitvi maksimuma in supermaksimuma kakor tudi o oddelitvi zemljišča za svrhe agrarne reforme vročiti pristojnemu občinskemu poglavarstvu (uradu) z zaprosilom, naj to odločbo takoj trikrat v enem tednu javno razglasi na običajni način z dostavkom, da je ta odločba vsakemu agrarnemu interesentu na vpogled pri občinskem poglavarstvu (uradu) med uradnimi urami, in s pozivom, da smejo interesenti svoje pismeno obrazložene pritožbe vložiti v osmih dneh pri županijskom agrarnem uradu. Dan tretjega razglasa te odločbe velja glede interesentov agrarne reforme za dan, ko se je odločba vročila.
Pritožbo sme vložiti veleposestnik, vsak agrarni interesent in vsaka pravna ali fizična oseba, ki se čuti z odločbo oškodovano v svojih pravicah.
Pritožbe, najsi vložene tudi po roku, ki je odrejen v členu 2., se morajo z vsemi spisi vred predložiti ministrstvu za agrarno reformo.
Pritožbe, vložene po roku, ki je odrejen v členu 3., mora agrarna direkcija zavrniti.
Dan, ko se odda pritožba na pošto s povratnim recepisom, velja za dan, ko se je vročila pritožba nasjovljenemu uradu.
Ko sta maksimum in supermaksimum določena, se ne smeta več izpreminjati in tudi so ne sme zanju izvajati kakršnokoli uradno opravilo brez izrečne privolitve ministrstva za agrarno reformo.
Člen 5.
Za tehnično stran izvajanja te naredbe se izda posebna tehnična instrukcija.
II. Določitev subjektov agrarne reforme.
Člen 6.
Po definitivni določitvi objektov agrarne reforme se definitivno določijo subjekti agrarne reformo.
Člen 7.
Za subjekte agrarne reforme se smatrajo:
1.	) Siromašni poljedelci v svojem stalnem stano-vališču, če se bavijo s svojo rodbino izključno s poljedelstvom. Za tako se morajo smatrati oni: a) ki nimajo svoje zemlje ter delajo kot poljski delavci na tujem posestvu; b) ki imajo svoje zemlje manj nego osem oralov in katerih rodbina šteje do pet članov; c) ki imajo svoje zemlje manj nego deset oralov in katerih rodbina šteje šest do deset Članov; č) katerih rodbina šteje več nogo deset članov in ki imajo zemlje manj nego en oral za osebo.
2.	) Selški obrtniki po členu 7. zakona z dne 10. maja 1922., kako se dajo zemljišča veleposestev v štiriletni zakup, torej ko se je zadostilo krajevnim poljedelcem.
Vendar pa je površina, ki jo je moči dati interesentom v okviru točke 1.), zavisna od ključa (merila), ki se določi za poedine krajine posebe; glede obrtnikov pa velja polovica ključa, določenega za poljedelce.
3.	) Krajevni dobrovoljci in dobrovoljci kolonisti po zakonu o dobrovoljcih.
4.	) Četniki po odločbi ministrskega sveta št. 23.470 z dne 13. septembra 1921.
5.	) Kolonisti.
6.	) Siromašni optanti in begunci.
Člen 8.
O dodelitvi zemlje navedenim subjektom agrarne reforme se mora izvršiti revizija po teh načelih in po tem postopku:
Revizija in določitev krajevnih agrarnih interesentov.
Člen 9.
Prvenstveno se mora dodeliti zemlja krajevnim (domačim) agrarnim interesentom, navedenim v členu 7., točkah 1.), 2.) in 3.), okolnih sel, ki gravitirajo na dotično veleposestvo.
Za domače (krajevne) agrarne interesente se smatrajo po § 9. predhodnih odredb invalidi, vdove in sirote bojnikov, vojaki in dobrovoljci, ki so se borili za osvoboditev in ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev, in ostali poljedelci, ki vobče nimajo zemlje ali pa je nimajo zadosti, toda vsi samo, če jim je bil in jim je ostal glavni poklic poljedelstvo. Semkaj spadajo tudi tako zvani avtokolonisti, ki so se naselili do dne 1. januarja 1924._
Kar je zemljišča veleposestev, ki se je odvzelo za svrhe agrarne reforme, preostalo po dodelitvi tem agrarnim interesentom, se mora uporabiti za kolonizacijo dobrovoljcev in ostalih kolonistov.
Člen 10.
Županijski agrarni urad mora izvesti najprej revizijo dosedanje dodelitve agrarnim interesentom. Pri tej priliki se mora tudi preiskati, ali je popis interesentov agrarne reforme po členu 7. te naredbe pravilen, ter obenem ta popis po novih podatkih popraviti, zlasti pa ugotoviti za vsakega poedinega interesenta število rodbinskih članov, lastno in dodeljeno agrarno zemljišče.
Pri tej reviziji je treba ugotoviti, ali so tisti, ki so se jim doslej dodelila agrarna zemljišča, res pravi interesenti po tej naredbi.
Prav tako je treba ugotoviti, ali so dosedanji agrarni zakupniki izpolnili vse predpise agrarne reforme, ali pa so jih prekršili, in potemtakem, ali se jim more še nadalje pustiti agrarno zemljišče ali pa naj se jim odvzame.
Zlasti je treba ugotoviti, ali je zakupnik redno in pravočasno plačeval dosedanjo zakupnino, eventualno odškodnino za oranje in semenje, državni davek, občinsko doklado, redne prispevke za vodne zadruge in javne davščine vobče, ali je dodeljeno zemljišče sam umno obdeloval in okoriščal v poljedelske namene, ali je njive v zadnjih štirih letih vsaj enkrat pognojil, ali je travnike čistil in vzdrževal v redu, ali je odvodne jarke, kanale in podobne naprave na posestvu vzdrževal v redu.
Zlasti je treba ugotoviti, ali zakupniki sami obdelujejo agrarno zemljišče ali pa ga dajo v zakup za gotovino ali na polovico pridelka. Ce dajo agrarno zemljišče v zakup za gotovino, jim je treba to zem»-Ijišče brezpogojno odvzeti in drugo agrarno zemljišče se jim ne sme več dodeliti. Prav tako je treba odvzeti agrarno zemljišče onemu agrarnemu zakupniku, ki ga je oddajal zadnji dve leti v zakup na polovico pridelka, ker se mora o njem domnevati, da se ne bavi in se neče baviti s poljedelstvom.
Pri obrtnikih je treba 'posebe ugotoviti, ali so selski obrtniki, ki so v selu potrebni, a ne morejo živeti samo ob svojem obrtu, pa so se prej postranski bavili s poljedelstvom. V tem primeru in če žive v dotični občini ter sami obdelujejo dodeljeno zemljišče, se jim smo dati od agrarnega zemljišča najpotrebnejša površina, mereča za osebo samo polovico onega zemljišča, ki se sme dati agrarnemu interesentu onega kraja, in sicer šele, ko se je zadostilo v tej krajini agrarnim interesentom.
Državnim, občinskim in privatnim uradnikom, duhovnikom, trgovcem, gostilničarjem, stalnim tvor-niškim in obrtniškim delavcem in vobče osebam, katerih glavni poklic ni bilo in tudi ni sedaj poljedelstvo, se ne sme dodeljevati agrarno zemljišče; takšno zemljišče se jim mora odvzeti, če jim je bilo dodeljeno.
Ko se opravlja revizija dosedanjih dodelitev, smejo domači agrarni interesenti, ki jim zemlja nikakor ni dodeljena ali ki mislijo, da se jim je dodelilo zemlje premalo, zahtevati, da se jim dodeli stanovito agrarno zemljišče, kolikor bi bilo zemlje raz-položne.
Zemljišče veleposestva se daje v zakup poljedelcem, in sicer prvenstveno iz najbližjih sel tako, da se doseže arondacija poedinih selskih okolišev; od drugih sel pa se smejo jemati v poštev samo ona, ki no leže od veleposestva tako daleč, da bi bilo zaradi oddaljenosti nemogoče, umno obdelovati zemljo, toda to šele, ko je bilo zadoščeno potrebi najbližjih
sel po členu 5. zakona z dne 20. maja 1922., kako se dajo zemljišča veleposestev v štiriletni zakup. Izjema od tega načela je dopustna samo, če nimajo agrarni interesenti v okolišu svoje občine nikakršnih veleposestev ter so tudi pred izvedbo agrarne reforme jemali v zakup njive in travnike oddaljenih veleposestev. Tu so odločilne krajevne razmere okolice v poedinih primerih.
Zemljo smejo dobiti samo one rodbine, katerih glavarji so naši državljani.
Vobče veljajo načela člena 5. zakona z dne 20. maja 1922., kako se dajo zemljišča veleposestev v štiriletni zakup.
Člen 11.
Županijski agrarni urad mora, ko se izvede revizija in ko eventualno zasliši interesente, po pridobljeni izkušnji, uvaževaje po možnosti že ustvarjeno faktično stanje in vpoštevaje arondacijo poedinih selskih okolišev, izdelati temeljni načrt za novo razmejitev poedinih upravnih občin, v obsegu pristojnosti teh občin za razmejitev poedinih davčnih občin in v obsegu pristojnosti teh občin za razmejitev poedinih sel kakor tudi določiti ključ za individualno delitev (način, po katerem se vpošteva boniteta zemljišč) in predlog za dodelitev vsakemu poedinemu interesentu.
Ta načrt za novo razmejitev poedinih okolišev kakor tudi ključ za individualno delitev in predlog za dodelitev vsakemu poedinemu interesentu (sezna-mek interesentov) se mora vročiti prizadetim občinskim poglavarstvom (uradom) z zaprosilom, naj ga v enem tednu trikrat javno razglase na običajni način z dostavkom, da je ta načrt z vsemi prilogami vred vsakemu interesentu na vpogled v občinskem uradu med uradnimi urami, in s pozivom, da smejo podati agrarni interesenti svoje ugovore in predloge za županijski agrarni urad ustno za zapisnik ali pa pismeno pri občinskem uradu v 15 dneh od tretjega razglasa.
Občinsko poglavarstvo mora takoj predložiti vse ugovore in predloge županijskomu agrarnemu uradu, ki preišče vse to na posebni za to odrejeni razpravi, izvede eventualne potrebno poizvedbe ter izda potem prvostopno odločbo o definitivni razmejitvi okolišev in o definitivni določitvi poedinih interesentov agrarne reforme na poedinih parcelah z označbo kata-stralne številke, davčne občine, površine in kulture.
Ta odločba se vroči interesentom agrarne reforme po občinskem poglavarstvu (uradu) tako, kakor jo odrejeno v tem členu.
Zoper to odločbo je dovoljena pritožba veleposestniku in vsakemu agrarnemu interesentu v osmih dneh od dne vročitve ali od dne tretjega javnega razglasa. Pritožba so mora vložiti pri županijskom agrarnem uradu na agrarno direkcijo, ki končno reši ta predmet.
Zoper odločbo agrarne direkcije ni nadaljnje pritožbe.
V	posebnih vpoštevnih primerih sme odrediti ministrstvo za agrarno reformo na obrazloženo vlogo obnovo razmejitve poedinih okolišev ali obnovo določitve poedinih agrarnih interesentov ter izdati po končanem postopanju končno odločbo.
Ta določitev agrarnih interesentov na dodeljenem zemljišču se sme izpremeniti samo, če nastopijo naknadno nove činjenice, ki so odločilne za dodeljevanje zemljišč.
Člen 12.
V	novih seznamkih, v katere je vpisati zaradi revizije iz starih seznamkov agrarne interesente, ki se jim jo zemlja že dodelila, morajo biti ti-le podatki:
1.	) ime in priimek rodbinskega glavarja;
2.	) ime njegove žene in imena rodbinskih članov;
3.	) leta starosti;
4.	) srez, občinski kraj, hišna številka;
5.	) koliko ima svoje zemlje, sposobne za obdelovanje;
6.	) koliko ima od agrarja, številka parcele in površina;
7.	) ali ima svoj inventar;
8.	) ali je svojo zemljo in zemljo, prejeto od agrarja, sam obdelal;
9.	) ali in koliko je dal a) v zakup za denar, ali b) na polovico pridelka;
10.	) ali uživa po krajevnem ključu (merilu) preveč zemlje in koliko;
11.	) ali bi mogel po tem ključu še dobiti zemlje;
12.	) ali je poklic rodbinskega glavarja poljedelstvo;
13.	) ali opravlja še drug poklic ali obrt in katerega;
14.	) ali stanuje v isti občini, kjer mu leži zemlja;
15.	) ali je plačal zakupnino, davek in vodni prispevek.
Revizija in določitev dobrovoljcev in kolonistov.
Člen 13.
Določitev lokalnih dobrovoljcev.
Županijski agrarni urad mora najprej sestaviti seznamek lokalnih dobrovoljcev, ki jim je zemlja dodeljena, in sicer po veleposestvih in za vsako upravno občino (v njenem obsegu za vsako davčno občino) posebe.
V ta seznamek se vpišejo ti-le podatki:
1.	) ime in priimek;
2.	) rojstni kraj, domovinska občina, srez, oblast;
3.	) število rodbinskih članov;
4.	) lastna zemlja po kulturi in površini;
5.	) glavni poklic;
6.	) datum in številka dobroveljskega potrdila in overovitev po ministrstvu za vojsko in mornarnico;
7.	) datum in številka odločbe o dodelitvi zemljišča;
8.	) označba dodeljenega zemljišča po parceli, katastralni občini, kulturi in površini;
9.	) prav taka označba dodeljenega hišnega placa;*
10.	) ali je zgradil hišo;
11.	) na kakšen način obdeluje zemljo (ali dela sam ali plačuje obdelovanje ali jo daje v zakup na polovico pridelka ali v zakup za denar);
12.	) ali redno plačuje državne davščine, občinske doklade in redne prispevke za vodne zadruge.
Dobrovoljska potrdila je treba pregledati s formalne strani, ali so pravilna in overovljena po ministrstvu za vojsko in mornarnico.
Ce je kaj prijav ali drugih razlogov, da nastane vkljub formalni pravilnosti dvom, ali je potrdilo pravilno, se mora poslati z overovljenim prepisom potrdila o tem poročilo ministrstvu za agrarno reformo, ki kontrolira pri ministrstvu za vojsko in mornarnico, ali je dobroveljsko svojstvo dotične osebe pravilno.
Po končani reviziji, pri kateri se smejo vzeti v poštev tudi novoprijavljeni lokalni dobrovoljci, se razgrne sestavljeni seznamek lokalnih dobrovoljcev s predlogom za njih definitivno določitev pri občinskem poglavarstvu (uradu) na način in ob rokih, odrejenih v členu 11. te naredbe. Po poteku odrejenega roka preišče županijski agrarni urad na posebni razpravi vse podane ugovore in predloge ter izda prvostopno odločbo o določitvi poedinega lokalnega dobrovoljca z označbo parcele, kulture, katastralne občine in površine, ki jo dobi. Odločba se vroči tako, kakor je odrejeno v členu 11. te naredbe.
Pritožba zoper to odločbo je dovoljena vsakemu lokalnemu dobrovoljcu v osmih dneh od dne, ki se mu vroči odločba. Pritožba se mora vložiti pri župa-nijskem agrarnem uradu na agrarno direkcijo. Županijski agrarni urad jo pošlje z vsemi spisi vred agrarni direkciji, ki jo reši v drugi stopnji. Direkcija priobči svojo odločbo pritožitelju in agrarnemu uradu.
Ko se seznamek lokalnih dobrovoljcev potrdi, mora županijski agrarni urad overovljeni prepis tega seznamka predložiti agrarni direkciji, istočasno pa tudi neposredno ministrstvu za agrarno reformo zaradi evidence in kontrole.
Potem mora postaviti županijski agrarni urad na vsako originalno dobroveljsko potrdilo uradno zaznambo s podpisom uradnega šefa, uradnim pečatom in datumom, da je n^ podstavi tega potrdila dotični lokalni dobrovoljec prejel zemljo, z označbo veleposestva, številke parcele, katastralne občine, kulture in površine.
Člen 14.
Določitev dobrovoljcov-kolonistov in kolonistov z občimi pogoji.
Županijski agrarni urad mora najprej sestaviti: 1.) seznamek dobrovoljcev z dodeljeno zemljo; 2.) seznamek kolonistov z dodeljeno zemljo; 3.) seznamek srbskih četnikov z dodeljeno zemljo, ki imajo po odločbi ministrskega sveta z dne 13. septembra 1921., št. 23.470/21., pravico do zemljo, 4.) seznamek optantov, 5.) seznamek beguncev, in sicer posebe po veleposestvih za vsako davčno občino ali kolonijo. V ta seznamek se morajo vpisati ti-le podatki:
1.	) ime in priimek;
2.	) rojstni kraj, domovinska občina, srez, oblast, za optante in begunce država, iz katere so se doselili;
3.	) zadnje stalno bivališče, občina, srez, oblast;
4.	) število rodbinskih članov;
5.	) lastna zemlja po kulturi in površini;
6.	) glavni poklic;
* «Plač» = prostor, kjer stoje zgradbe, z dvoriščem in vrtom.
7.	) pri dobrovoljcih datum in številka dobroveljskega potrdila kakor tudi datum in številka overovitve po ministrstvu za vojsko in mornarnico;
8.	) datum in številka načelne odobritve ministrstva za naselitev;
9.	) datum in številka odločbe o dodelitvi zemljišča;
10.	) označba dodeljenega zemljišča po parceli, katastralni občini, kulturi in površini;
11.	) prav taka označba dodeljenega hišnega placa;
12.	) ali je dejanski naseljen;
13.	) ali je zgradil hišo;
14.	) način, kako obdeluje zemljo (ali dela sam ali plačuje obdelovanje ali jo daje v zakup na polovico pridelka ali v zakup za denar);
15.	) ali redno plačuje državne davščine, občinske doklado in redne prispevke za vodne zadruge;
16.	) za optante originalno potrdilo o opciji, za begunce pa potrdilo o državljanstvu;
17.	) za one, ki so iz mesta, obremenitev s celokupnim davkom.
Ko se tako ugotovi sedanje stanje dobrovoljcev, kolonistov, optantov in beguncev, ki jim je zemlja dodeljena, je treba izvesti njih revizijo ter ugotoviti, ali imajo zakonske pogoje, da se jim doefeli agrarno zemljšče.
Dobrovoljska potrdila se morajo pregledati s formalne strani, ali so pravilno izdana in overovljena po ministrstvu za vojsko in mornarnico. Ce je kaj prijav ali drugih razlogov, da nastane vkljub formalni pravilnosti dvom, ali je potrdilo pravilno, se mora poslati overovljeni prepis potrdila s poročilom ministrstvu za agrarno reformo, ki kontrolira pri ministrstvu za vojsko in mornarnico pravilnost dobroveljskega svojstva dotične osebe.
Podatki pod točkama 4.) in 5.) seznamka morajo biti dokumentiraid s potrdili domovinske občine po predpisih člena 13. zakona o naseljevanju novih južnih krajin.
Odsotne (nenaseljene) dobrovoljce - koloniste je treba pozvati po njih domovinski občini ali po občini navedenega bivališča, naj predlože v 30 dneh od dne po vročitvi poziva županijskemu agrarnemu uradu potrebna potrdila in potrebne podatke. Cc domovinska občina ni znana ali če takih dobrovoljcev v domovinski obini ni, a je njih sedanje bivališče neznano, se mora pozvati dotični dobrovoljec-kolonist z razglasom, ki se priobči samo enkrat v uradnem listu njegove domovinske oblasti, če je ta znana, če pa ni znana, v uradnem listu oblasti, kjer je zemlja razdeljena, naj predloži v 39 dneh od dne razglasa svojo dokumente, kor se mu sicer dodeljena zemlja odvzame.
Glede dobrovoljcev in kolonistov, ki nimajo zakonskih pogojev, da bi se jim dodelilo agrarno zemljišče, izda županijski agrarni urad odločbo, da se jim zemlja odvzemi, s pravico pritožbe.
Ko se ugotove formalna pravilnost dobroveljskih potrdil in občih pogojih za koloniste, je treba ugotoviti, ali so tisti, ki se jim je zemlja dodelila, poljedelci in ali sami obdelujejo zemljšče. Razen tega je lahko razlog, da se komu odvzame zemlja: 1.) če ne plačuje zakupnine in državnih davkov in drugih javnih davščin; 2.) če ne zgradi hiše v roku, ki mu je predpisan; 3.) če se ne naseli v odrejenem roku; 4J če ne izpolnjuje pogojev, ki so predpisani in ki se še posebe predpišejo za koloniste vobče.
Po izvršeni reviziji se opravljajo: razgrnitev se-znamkov pri občinskih poglavarstvih (uradih), vložitev in rešitev ugovorov in predlogov kakor tudi izdaja prvostopne odločbe, pritožbe zoper njo, kakor je predpisano v členu 13. za lokalno dobrovoljce.
Sestava seznamka dobrovoljcev in kolonistov in uradna zaznamba na poedina dobrovoljska potrdila o dodelitvi zemlje se opravlja po členu 13. te naredbe.
Člen 15.
Zemljišče, razlaščeno za hišne place za krajevne agrarne interesente, dobrovoljce, koloniste, optante in begunce, se mora tem všteti v njih kompetenco, odrejeno z zakonom,
Člen 16.
Ministrstvo za agrarno reformo vodi tudi nadalje kot prva in edina instanca po svojem kolonizacijskem oddelku vse posle kolonizacije po izdelanem načrtu na podstavi zbranih podatkov.
Zato razpolaga z vsem zemljiščem, ki je bilo doslej uporabljeno za dodeljevanje dobrovoljcem-kolo-nistom in kolonistom, optantom in beguncem, edino ministrstvo za agrarno reformo.
Površine, ki postanejo z revizijo dobrovoljcev-kolonistov, optantov in beguncev proste, se morajo prvenstveno uporabiti za isto svrho po odredbi tega ministrstva.
Premestitev krajevnih agrarnih interesentov in lokalnih dobrovoljcev na zemljišče, ki je bilo doslej pod kolonizacijo, in obratno, in sicer zaradi arondacije okolišev poedinih sel ali kolonij, se sme izvršiti šele po odločbi tega ministrstva in na predlog dotičnoga županijskoga agrarnega urada.
Nikoli ne sme županijski agrarni urad, pa tudi ne agrarna direkcija ali glavno poverjeništvo samostalno disponirati z zemljiščem, ki je bilo doslej dodeljeno dobrovoljcem in kolonistom, ampak če je treba take izpremembe, mora oblastvo prve stopnje predložiti neposredno svoje poročilo s predlogom ministrstvu za agrarno reformo — oddelku za kolonizacijo.
:S površinami, ki postanejo razpoložne z revizijo krajevnih agrarnih interesentov, a so potrebne za dodelitev krajevnim agrarnim interesentom, ki doslej niso dobili zemlje, sme disponirati minister za agrarno reformo. Prav tako izdaja dispozicije s površinami, ki ostanejo razpoložne, ko se je zadostilo krajevnim agrarnim interesentom, ter se smejo uporabiti za svrhe kolonizacije, minister za agrarno reformo na neposrednje poročilo županijskoga agrarnega urada.
Člen 17.
Ta naredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca»; istega dne se razveljavijo naredba ministra za agrarno reformo z dne 2. marca 1925., št. 8160/25, o definitivni določitvi objektov in subjektov agrarne reforme* in vsa prejšnja navodila, kolikor nasprotujejo predpisom te naredbe.
V Beogradu, dne 30. maja 1925.; št. 21.725.
Minister za agrarno reformo:
Mil. Simonovič s. r.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
S.	br. 2429.	3—3
Razpis.
Na podstavi odloka ministrstva za poljedelstvo in vode z dne 30. maja 1925., br. 15.634, razpisujem mesto državnega ekonoma za brežiški srez s sedežem v Brežicah.
Za to službo je potrebna kvalifikacija za II. uradniško kategorijo, t. j. najmanj z dobrim uspehom dovršena srednja kmetijska šola in najmanj dve leti strokovne prakse. Prosilci, ki imajo usposobljenostni izpit za pouk na nižjih, odnosno srednjih kmetijskih šolah, imajo prednost.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene po določilih člena 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, naj se vlože do dne 2 0. julija 1925.
pri podpisanem velikem županu, kjer se lahko dobe tudi podrobnejše informacije.
V	Ljubljani, dne 22. junija 1925.
Veliki župan ljubljanske oblasti:
dr. Baltič s..r.
O. br. 499/1.
Razglas o podaljšbi roka za vlaganje prijav zaradi sestave volilnih imenikov za izvedbo volitev v obrtno sodišče v Ljubljani.
Rok za vlaganje prijav zaradi sestave volilnih imenikov za izvedbo volitev v obrtno sodišče t Ljubljani, določen v razglasu z dne 13. junija 1925., O. br. 499 (Uradni list 58 z dne 22. junija 1925.), se podaljšuje do dne 15. julija 192 5.
V	Ljubljani, dne 30. junija 1925.
Veliki župan ljubljanske oblasti: dr. Baltič s. r.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
Preds. 664/4/25—1.	3—2
Razpis.
Odda se mesto višjega pisarniškega o f i c i a 1 a pri okrajnem sodišču v Murski Soboti
* Uradni list z dne 7. aprila 1925., št. 114/34.
in vsako drugo mesto pisarniškega uradnika, ki bi se izpraznilo tekom razpisa ali zaradi razpisa.
Prošnje je vložiti do dne
7. avgusta 192 5. pri podpisanem predsedništvu.
Obširni razpis glej v Uradnem listu 61.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru,
dne 26. junija 1925.
Sa 21/24—75.	1210
Potrditev poravnave.
V poravnalni zadevi zapuščine po pokojnem Vinku Majdiču, veleindustrijcu v Kranju, registriranem pod firmo: Vinko Majdič v Kranju, je poravnava, sklenjena pri naroku dne 15. maja 1925., sodno potrjena.
Rekurzni rok 14 dni začne teči v treh dneh od dne, ko izide ta objava v Uradnem listu.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 16. junija 1925.	•
S 22/25—2.	1212
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Josipa Plankarja, trgovca z lesom in drvmi v Ljubljani, Dolenjska cesta št. 5, registriranega pod firmo: Josip Plankar, trgovec z lesom in drvmi v Ljubljani.
Konkurzni komisar: Anton Lajovic, svetnik deželnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: dr. Alojzij Kobal, odvetnik v Ljubljani.
Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču v sobi št. 112 dne 10. julija 1925. ob enajstih. Ogla-sitveni narok do dne 10. a v g u s ta 19 2 5. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču v sobi št. 112 dne 2 8. avgusta 1 925. ob enajstih.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 26. junija 1925.
K 242/25—10.	1156
Dražbeni oklic.
Dne 2 8. julija 1925. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Žepovci, vi. št. 52.
Cenilna vrednost: 87.261 Din 25 p; vrednost pri-tekline: 570 Din; najmanjši ponudek: 58.554 Din 20 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, oddelek II.,
dne 28. maja 1925.
Cg la 120/25—1.	1216
Oklic.
Ivan Bukovec, posestnik in gostilničar v Semiču št. 9, je vložil po drju. Vasiču zoper Janeza B u -k o v c a, posestnika na Trati št. 1 pri Semiču, sedaj nekje v Ameriki, tožbo zaradi 13.500 Din s pripadki.
Prvi narok za ustno razpravo se je določil na dan
8. julija 1925.
ob pol devetih pri tem sodišču v sobi št. 58.
Ker je bivališče Janeza Bukovca neznano, se mu postavlja za skrbnika dr. Fran Ivanetič, odvetnik v Novem mestu.
Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek I. a,
dne 26. junija 1925.
1163 A. Vpisi v trgovinski register.
I Vpisale so se nastopne firme:
408.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Leo Benčina.
Obratni predmet: trgovina z lesom.
Imetnik: Leopold Benčina, lesni trgovec v Mariboru, Mlinska ulica št. 30.
Maribor, dne 28. maja 1925.
409.	Sedež: Podcerkev.
Besedilo firme: Ivan Paternost.
Obratni predmet: trgovina z živino.
Imetnik: Ivan Paternost v Podcerkvi št. 25. Ljubljana, dne 19. maja 1925.
410.	Sedež: Rakek.
Besedilo firme: Josip Velikonja.
Obratni predmet: carinsko posredništvo in špedicija.
Imetnik: Josip Velikonja, carinski posrednik na Rakeku št. 66.
Ljubljana, dne 2. maja 1925.
411.	Sedež: Toplice.
Besedilo firme: J. Donadini.
Obratni predmet: trgovina z lesom.
Imetnik: Ivo Donadini, trgovec z lesom v Toplicah pri Straži št. 67.
Novo mesto, dne 13. maja 1925.
11. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
412.	Sedež: Jesenice.
Besedilo firme: Roko Lasan:
Vstopil je kot javni družbenik Ivan Lasan, trgovec v Ljubljani VIL, Vodnikova ulica št. 17.
Zaradi tega javna trgovska družba izza dne 22. maja 1925.
Besedilo firme odslej: Brača Lasan.
Firmo zastopa in podpisuje vsak družbenik samostojno.
Firma se podpisuje tako, da napisuje eden izmed družbenikov svojeročno njeno besedilo. Ljubljana, dne 26. maja 1925.
413.	Sedež: Medvode.
Besedilo firme: Ivan Bohinc.
Obratni predmet: lesna trgovina:
Obratni predmet odslej: trgovina z lesom in vinom.
Ljubljana, dne 25. aprila 1925.
414.	Sedež: Windischgraz.
Besedilo firme: Franz X. Pototschnig.
Obratni predmet: Lederfabrik:
Sedež odslej: Slovenjgradec.
Besedilo firme odslej: Franc X. Pototschnig. Obratni predmet odslej: tvornica usnja.
Celje, dne 10.junija 1925.
Ul. Izbrisali stase nastopni firmi:
415.	Sedež: Hrib pri Kranju.
Besedilo firme: Dr. Gilbert Fuchs:
Ker se je trgovina opustila.
Ljubljana, dne 2. maja 1925.
416.	Sedež: Ribno pri Radovljici.
Besedilo firme: Ivan Justin.
Obratni predmet: trgovina z lesom:
Ker se je trgovina opustila.
Ljubljana, dne 19. maja 1925.
Št. 1256/m. š. sv.	1213
Razpis službe za šolskega slugo.
Na I. mestni dekliški meščanski in osnovni šoli pri Sv. Jakobu v Ljubljani se odda z dnem 1. no-
vembra 1925. služba šolskega sluge, hišnika in kurjača.
Prošnje s prilogami naj se vlože pri vložnem zapisniku mestnega šolskega sveta do vštetega dne 15. julija 192 5.
S službo so zvezani določeni prejemki šolskih slug, stanovanje, kurjava in razsvetljava.
Prosilci morajo biti oženjeni, Jugoslovani, ne-omadeževanega življenja, popolnoma zdravi, stari nad 18 in pod 40 let in strokovno usposobljeni za strojne ključaničarje in kurjače centralne peči.
Mestni šolski svet v Ljubljani,
dne 25. junija 1925.
Razne objave.
Opr. št. 1963—H.	1193 3—2
Natečaj.
Pri podpisani bratovski skladnici se odda mesto pogodbenega administrativnega uslužbenca z mesečno plačo po dogovoru.
Prosilci naj vlože svojeročno spisane prošnje v osmih dneh po objavi tega natečaja pri podpisani bratovski skladnici.
Zakesnele prošnje se ne bodo vpoštevale.
Prošnji je priložiti rojstni in domovinski list, izpričevalo o dovršenem IV. razredu srednje šole, izpričevalo o dovršeni dvorazredni državni trgovski šoli, o dosedanjem službovanju, nravstveno izpričevalo, izpričevalo uradnega zdravnika, da je prosilec zdrav in sposoben za javno službo, in dokaz, da je uredil vojaško obveznost.
V prošnji je navesti plačilne zahtevke.
Zaradi krajevnih stanovanskih razmer se morejo vpoštevati le samci.
Prošnje, ki jim niso priložena vsa zgoraj zahtevane izpričevala, se ne vpoštevajo. Službo je treba nastopiti takoj.
Združena spodnještajerska bratovska skladnica v Velenju,
dne 22. junija 1925.
1215	Obvestilo.
Po iniciativi Narodne banke so odločilni ljubljanski, beograjski in zagrebški denarni zavodi ponovno dogovorili in uredili obrestno mero z veljavnostjo izza dne 1. julija 1925. do preklica.
Ker je tudi podpisani zavod obvezan, izvrševati določila sindikata denarnih zavodov, obvešča s tem namesto z drugimi obvestili svojo klientolo, da je uredil obrestovanjo izza dne 1. julija 1925. v zmislu sindikalnega sklepa.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani,
dne 30. junija 1925.
*2ii	Izjava.
Izgubil sem maturitetno izpričevalo, izdano na I. državni gimnaziji v Ljubljani dne 6. julija 1921. Proglašam ga za neveljavno.
Lojze Merčun s. r., cand. phil.
Iktiva.
«Arbor», lesna trgovska in industrijska d. d. v Ljubljani.
Bilanca z dne 31. decembra 1924.
Pasiva.
Blagajna..................
Menice.....................
Blagovne zaloge...........
Inventar..................
Nepremičnine..............
Dolžniki..................
Izguba.....................
manj prenos dobička iz leta 1923...............
Din 151.066-94 .	27.429-25
Din	Pl
31.450 17.0201	95
ß,095.156	93
6.048	—
24.240	—
|2,090.545	84
1 123.637	69
Delniška glavnica Ažijska rezerva .
Upniki...........
Tranzltorni račun
3,000.000 108.207 55i
Din ijt]
4,255.377 24.524
86
Izguba.
H7,388.109|4l|	|7,388.109|41
Račun izgube in dobička z dne 31. decembra 1924. Dobiček.
Upravni stroški Obresti . . . Davki .... Odpisi ....
Din
1,442.271 86 301.815 90 10.121 672
1,754.881 71
Din
Dobiček na blagu .	....................
Izguba v tekočem poslovnem
leta..................Din 151.066-94
manj prenos dobička iz leta
1923..................... 27.429-25
11
0
1,631.244 02,
123.637 69
l,754.88l|71!
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.