M. ILJIN
VINOGRADI  V   PUSTINJI
DRUGA
Obiščite železniško postajo Celikar v Aralski pustinji! Tam boete videli okoli hlšic žeJeznačarske naselbtne vinograde, grede z vrtnicami, astrarai, tulipand in gnne malln, ribezlja in kosniulj. Zelez-ničarji vas pogostijo s češnjami tn eli-vami, pokaiejo vam gTeddce s kumara-mi, zeljem, čebulo, korenjem tn jago-dami.
In vse to v pustiojli
Košček pustinje pri postaji Celkax so spremenšle človežke roke v pra-vi bota-ničaii wt
Kdo je to napra-vil? Kafc profesor? Bo-tanik? Agronom?
Ne, to eta napravfla žeiezničaTJa Dže-viasiki m Leroeasio.
POVEST.
Spočetfca j© bil njim rrt »aino lna-jljea otoielk sred4 neiimernega peščenega morja. Potem je prišla aa pomoi že-leznica. Tedaj «e je laiel vrt raxvl)«ti. Zgradila sta jes in napravila umetno jezero za naraakaaje. Z Telblodi sta preorala «to 1» petdeaet hektarjer. Po-stavila sta motorje ba ea/to m cmlri-fugalme črpaJke, ki eo drigale rodo. To vodo sta aapeljala po jarkfc in ilebia po voeaa obdelanera zemljiWmi.
In ko je priila j«eo, je bik> L«ftar-eko saeel}« prepohno peradiinikoT, ka-raar, čebnle, korenj«, redkric fen lnbeoic. Tedaj s« je deio prar resrathnilo.
To je »torlla ieleanica.
Ce pt 6e ne bd lotila del« eaa Kmi
želeratica, ampak bi se vsa deiela s svo-jimi želeanicami, z veeml svojimi tovar-naml in mesfti spravila na delo, da pre-ofcTaii pustinjo po enotnem načrt-u, te-daj ne bi octala od pustinje, od prejšnje pustinje niti »Jed. Če se ne bi lotila dela le Dževinski in Levfeaiko, ampak bd po-prijeli zenj milijoni Dievmskih in Lev-čemkoT, tedaj bi «e pustinja popoteoma 9premem]a.
Neareia too-«J ai t tem, da pus*inji »anjka vode, raanreč t tean, da jj ma«vj-ka — dela.
ReminK*o, skupno, na^črtno delo z n&treznan orodjera — to je, kar puetinji manjka. SHi ©lementor je treba po«a-TiK na«protl ailo dela, da ne bo več priroda akaioTal« člorek«, da ga to bo gontta naaaj jn naprej, katcw gocd no-mada.
In tako »o si rekli tjndje v Sovjetekl zrcii:
Lotimo %e torej dela i«. poskittiino, da bo kne »po&tinja« nekoč aploh izginilo z zemljeTida naže deželel Sedmlna naše dežele je pci«tinja ali polup-ustinja. Cele repufolike ležijo prl naa v pesku. AJi naj ostane še nadalje pusta cela sedmina naše dežele z vsecoj zaMadi, ki «o skriti
v  njenih nedrih,  fe\  %  veeml  narodi, H »o v njej naseljeni?
Preobrazimo postinjo, da ne bo mogel nihče več reči o njej: neplodna, brez-vodna, neobljudena, nevesela, brez-upna!