562
Pesmi o Titu
Marin Franičević
Tvorci življenja
V.     Osedlaj, sin, najiskrejšega konja, pohiti proti Papuku ob zori, prinesi mami vodo, ki poživlja, rosico s Papuka na brezji skorji.
Prinesi nekaj vej s Skresina, z Loma, prinesi cvetja, ki spod jelke bode, kjer so sledovi varuhov življenja, iz partizanskih virov sveže vode.
Osedlaj, sin, konjiča z belo liso, poleti še prej, ko bo zora vstala, napolni vrče si z Vočinko bistro, ki rane je junaku blago sprala,
nalij si vrča hladnega Ivovca, globoke reke, spenjene Brzaje, srebrne Iskre in Kneževe vode, ki kot srebro pod zvezdami lesk daje.
Umij obraz mi v tej nesmrtni vodi v poletnem jutru, ko zorijo žita in ko po kutinah diši ta soba, srce pa bije za naš dom in Tita.