5/2020 letnik CXXII 135 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE kratno uporabo za zaščito zaposlenih. Prav tako bo za preostanek sredstev za stanovalce nabavljena multienergetska prehrana, ker se srečujemo z zmanjšanim apetitom pri obolelih in bomo z na- domestki poskušali nadomestiti manko kalorij. Hvala lepa za vaš prispevek in vse dobro vam želim.« 16. aprila 2020 je podpredsednik ČZS Janez Vencelj pred- sednici RKS OZ Ljutomer Silvi Duh v Ljutomeru pred Do- mom starejših občanov Ljutomer izročil bon v vrednosti 4000 EUR. Izjavo za javnost je ob tej priložnosti podala tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Aleksandra Pivec. Zahvalila se je slovenskim čebelarjem in ČZS za prijazno gesto, podelitev vrednostnih bonov domom za starejše občane. »Starejši prebivalci Slovenije so v času, ko je v Sloveniji zavladala epidemija covida-19 in so se uvedli različni varnostni ukrepi, ena najbolj ranljivih skupin. Zato starejši v teh časih še posebej potrebujejo našo posebno pozornost, naša prija- zna dejanja, tople besede, misli in različne geste, s katerimi jim lahko olepšamo njihove dneve. Zato se mi zdi dejanje ČZS izjemno prijazno, prijetno in pa toplo. Čebelarji so že mnogokrat v prete- klosti dokazali, da imajo izjemen posluh za svoje sodržavljane, za ranljive skupine in poseben posluh za to, da z različnimi gestami, projekti in dejanji lepšajo vsakdan mnogega od Slovencev. Tako so se tudi tokrat organizirali v posebno humanitarno akcijo in zbrali sredstva, s katerimi želijo različnim domov za upokojence širom po Sloveniji polepšati dneve. Še posebej tistim, ki v teh domovih bi- vajo in so zaradi varnostnih razlogov omejeni v druženju, v stikih s svojimi domačimi, z ožjo in širšo okolico. ČZS in njenemu vod- stvu se za to dejanje še enkrat iskreno zahvaljujem. Tako v svojem imenu kot v imenu MKGP-ja ter tudi vseh, ki so donacije prejeli. Izjemno smo ponosni na slovenske čebelarje in na ČZS.« Slovenski čebelarji smo še enkrat dokazali, da skupaj zmoremo več, in pomagali tistim, ki so pomoči najbolj potrebni. Čebelarska zveza Slovenije Janez Vencelj, podpredsednik ČZS, podarja bon ge. Silvi Duh. Foto: Janez Vencelj lovanju v Uradnem listu Evropske unije. Ukrep je odlična priložnost tudi za čebelarje za dobavo čebeljih pridelkov in izdelkov javnim zavodom (bolnišnicam, šolam, vrtcem …). Le tako bomo namreč lahko poskrbeli za naše gospodar- stvo, da si bo čim prej opomoglo. Čebele so pomembne opraševalke in bolj kot čebelji pridelki je pomembno to, da so ravno čebele tiste, ki skrbijo za pridelavo. Hrana lokalnega izvora ima zaradi primerne dozorelosti višjo biološko vrednost, zaradi krajše poti od pridelovalca do potrošnika pa imajo taka živila tudi višjo hranilno vrednost, so pridelana z več nadzora kakovosti in načeloma vsebujejo manj pesticidov. Slovenija se ponaša z bogatim rastlinstvom, živopisni travniki so prava paša za oči, in to bogastvo naše narave se odraža tudi v okusih slovenskih medov. Že naši predniki so se zavedali pomembnosti čebel, med je predstavljal tekoče zlato v marsikateri kulturi. Pestrost narave in čebelarska zgodba sta zapisana v vsakem kozarcu medu, v vsakem gra- mu čebeljega pridelka. Ob tem tudi ne smemo pozabiti, da so čebelji pridelki mnogo več kot samo živilo s številnimi pozitivnimi učinki na naše zdravje. Čebelarji se dobro zavedamo, koliko truda je potrebnega za vzdrževanje čebeljih družin in za pridelavo čebeljih pri- Vrednotenje čebeljih pridelkov in cena na trgu Tanja Magdič svetovalka JSSČ za ekonomiko tanja.magdic@czs.si V teh dneh, ko naša življenja in vsakdanjik večine od nas kroji novi koronavirus, se vsi še bolj zave- damo pomena lokalno pridelane hrane in samo- oskrbe. Pozivi države in številni oglasi spodbuja- jo kupce k nakupom pri slovenskih pridelovalcih. Predlog novega zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije covida-19 celo predvideva, da bodo javni zavodi dolžni nabaviti najmanj 50 % pridelanih ali predelanih kmetij- skih pridelkov oziroma živil z območja Slovenije glede na celotno nabavo pridelanih kmetijskih pridelkov in živil, pri čemer morajo biti vse faze pridelave in predelave opravljene v Sloveniji. Zahteva po nakupu 50 % v Sloveniji pridelanih živil velja za vrednosti javnega naročila, ki na letni ravni ne presegajo vrednosti, od katere dalje je treba objaviti povabilo k sode- 5/2020 letnik CXXII 136 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE delkov. Podnebne spremembe vsako leto povzročijo nemalo težav prav kmetijstvu. Pridelava medu pa je v primerjavi s preteklimi desetletji bistveno nižja, kar predstavlja višjo la- stno ceno čebeljih pridelkov. Zavedamo se, da je težko vrednotiti vse delo nas čebelar- jev, kaj šele delo naših pridnih čebel, ki se skriva v naših če- beljih pridelkih. Zato spoštujmo čebele in postavimo cene, ki nam bodo pomagale, da bomo lahko še dolgo uspešno če- belarili, naše čebele pa bodo še naprej skrbele za pridelavo lokalne hrane! V pomoč so nam lahko priporočene cene, ki jih vsako leto objavi Čebelarska zveza Slovenije na predlog komisije za ekonomike. V mislih pa imejmo tudi to, kakšne so cene medu na trgu. Na trgovskih policah še vedno težko najdemo med slovenskega porekla, če pa ga, ta dosega bi- stveno višjo ceno, kot je cena pri čebelarjih na domu. Pov- prečna cena medu slovenskega porekla v trgovskih centrih večjih trgovcev znaša 17,00 EUR/kg, kar je bistveno več, kot je povprečna cena pri čebelarjih na domu, kjer je povprečna cena 10,71 EUR/kg. Dokaj visoko ceno na trgu dosega tudi uvoženi med, saj povprečna maloprodajna cena uvožene- ga medu v letu 2019 znaša 12,71 EUR/kg. Le skupaj nam bo uspelo! Foto: arhiv ČZS Oddajte svojo ponudbo na spletni strani www.slovenskimed.si ČZS je s ciljem posredovanja informacij javnim zavodom in drugim zainteresiranim kupcem čebeljih pridelkov prenovila spletno stran www.slovenskimed.si v delu s ponudbo čebelarjev (t. i. borzo medu). Čebelarje, ki se želijo predstaviti s svojo ponudbo, vabimo k registraciji in vpisu svoje ponudbe (vse ponudbe čebelarjev, oddane pred 8. apri- lom 2020, so bile zaradi prenove izbrisane). Kupci bodo tako lahko na enem mestu pridobili informacije o priporočenih cenah čebeljih pridelkov in ponudbi čebelarjev s svojega območja. Rojenje je naraven pojav čebelje družine, seveda pa ne nastane kar naenkrat, ampak je logična posledica dalj časa trajajočega rojilnega razpoloženja. To nastane zaradi vzro- kov, kot so premalo izrazita paša, stara matica, nedejavne mlade čebele ter pomanjkanje prostora v panju. Slednje je eden izmed glavnih razlogov za rojenje, saj je povezano s pomanjkanjem prostora za zaleganje matice in za gradnjo satja ter preveliko gostoto čebel v panju. Običajno sklepa- mo, da je rojilno razpoloženje že razvito, ko je satov s pokri- to zalego več kot satov z nepokrito zalego. To je jasen znak, da prostora že primanjkuje in da je potrebno ukrepanje. Kaj torej storiti? Ker čebelam prostora primanjkuje, jim ga povečamo. Pri nakladnih panjih to ni problem, saj lahko dodamo nove naklade. Pri AŽ-panjih pa najprej iz plodišča odstranimo sate s hrano in jih bodisi shranimo v skladišču bodisi začasno postavimo v medišče. Tam jih označimo, da jih kasneje ne točimo, na njihovo mesto v plodišču pa dodamo v gradnjo satje. Kasneje iz plodišč odstranimo tudi sate s pokrito zalego. Te lahko prevesimo (ustrezno označimo in jih kasneje ne točimo) ali pa iz njih naredi- mo narejenec, torej novo čebeljo družino (v maju ga lahko Preprečevanje rojenja Simon Golob svetovalec JSSČ za tehnologijo simon.golob@czs.si Kljub temu da so bili v preteklosti, ko so naši predniki čebelarili še v kranjičih, roji zaželeni, pa dandanes ni več tako. Rojenje morda nasmešek na obraz nariše čebe- larju začetniku, ki je vesel nove družine, izkušen čebelar pa običajno stori vse, kar je v njegovi moči, da do rojenja ne pride. Da pa ga lahko uspešno preprečimo, mo- ramo začeti pri vzrokih za rojenje. Ko te poznamo, lahko rojenje uspešno prepre- čujemo in si s tem prihranimo kar nekaj dragocenega časa ter se morda celo izo - gnemo nastanku morebitne poškodbe pri ogrebanju rojev na nedostopnih mestih.