teto VII., štev 59 Ljubljana, petek 12. marca 1926 Poštnina pavšallrana. Cena 2 D5lT = Ighaja ob 4. zjutraj, sa Stane mesečno Din 15 —; za inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo i Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/I. Telefon štev. 7», ponoči tud; štev. 34. шШ I . 'l'Y1 ' v Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlštves Ljubljana, Prešernova ulica St. s4* — Telefon 5t. 36. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica St. 4. — Telefon St. 49a Podružnici: Maribor, Barvarska ulica • St. t. — Celje, Aleksandrova cesta. Rafnn pri poštnem ček. zavodn 1 Ljub« lana St. 11.84a - Praha čislo 7&.1&0. Wicn, Nr. 105.14I. Ljubljana. 11. marca. Vsakodnevne brzojavke iz Beograda javljajo vedno nove podrobnosti in navidezne malenkosti, ki Da so karakteristične za ocenjenje političnega položaja. Večina vesti o načrtih vlade in njenih skupin spada seveda na polje manj ali več resnih kombinacij, a za vsemi se vendar skriva jedro našega celokupnega notranjepolitičnega problema, ki ga sporazum RR ni rešil, temveč le še bolj kompliciral. Predvsem ie tu na vseh straneh globoko razočaranje. Tudi nasprotniki režima RR so pričakovali, da bo radidev-sko-radikalska vlada, razpolagajoč z naravnost ogromno parlamentarno večino. vsaj na zakonodajnem poliu kaj koristnega storila Nada. da bo naša zakonodajna mašinerija. oproščena skrbi za glasove, pričela redno delati, se ni uresničila. Ta ogromna parlamentarna večine je povsem inertna, nesposobna in lena. iz njenih vrst ni prišla nobena ideja, noben predlog, nobena inicijativa. ona je celo kot mehanični glasovalni stroj najslabše kakovosti. Udeležba radi-čevcev na vladi se je mnogim zdela kot garancija, da bo vsled njihove številčne moči v državni upravi jačje se uveljavil interes takozvanih prečanskih krajev. Nič od tega vsega! Nasprotno. Nikdar se v državni upravi (in sedanji proračun to nadvse jasno dokazujel) ni tako brezobzirno zanemarjal princip enakopravnosti in splošnosti. kakor v eri g0D0da Radiča. Udeležba radičev-cev na vladi je ozkosrčnost in brezbrižnost radikalov za izvensrbske. od-nosno izvensrbijanske zadeve le povečala. Uaropastila pa je tudi ugled in veljavo hrvatskih politikov — ne le na škodo Hrvatom, temveč na škodo celokupnemu narodu. Razočaranje pa ni nič manjše v sami vladni večini, ki vedno jasnejše čuti. da s svojim režimom spodkopuje svoje lastne strankarske temelje v narodu. Upor radikalskega kluba proti novim amandmanom. ki naj z eno potezo izbrišejo «prištedene» milijone budžeta ter proračun napnejo do nebotičnih višin. stalni spori med posameznimi grupami in klikami v radikalni stranki, grdi incidenti z Radičem. ki se navidez poravnajo, a ostanejo dejansko otvorje-ne rane, očividna onemoglost starega Paš?ča. ki mu nikjer ni najti dovolj ja-kega in avtoritativnega naslednika, vse to vnaša v vladine vrste ono stalno nervoznost. ki je znak nevzdržnega stanja. Režim RR je bil od začetka le ko-los na glinastih nogah, ki se zdaj polagoma seseda in lomi. Nihče ne dvomi. da se bližamo njegovemu padcu. Vse akcije in intrige, o katerih čuie-tno. so le priprave za novo situ?~!'o. Vsakdo čuti. da bo s sprejetjem budžeta nastopil kritični trenutek. Kakor vse kaže. se bo kriza razvila na vprašanju samega Radiča. Njegovi neurejenosti in nelojalnosti pripisujejo glavno krivdo. Ž njim nihče več ne mara. Nekateri radikalski prvaki še vedno menijo, da izločitev Radiča še ne pomenja nujno tudi prekinjenia z radičevci. V tem se trotovo varajo. Drugi faktorji gledajo, kakor se zdi. na razvoj dogodkov bolj trezno in pripravljajo novo kombinacijo. A težave so ogromne, ker v opoziciji (razen morda klerikalcev, ki oa nikjer ne prihajajo v poštev) ni nikogar, ki bi hotel biti rezerva, da radikali na-daljujejo svojo dosedanjo politiko. Karakteristično pri tem je. da se nove kombinacije delajo z izločitvijo Pašiča. akor se na eni strani smatra nadalino sodelovanje g. Radiča za nemogoče, tako se na drugi strani izključuje g. Pašiča radi njegove starosti in še drugih. Klohokejših razlogov. Pašič zopet meni. da je sicer res. da radičevci brez Radiča ne gredo v vlado, a da ie tudi nie-?ova avtoriteta v radikalskem kluba še vedno tako močna, da brez njega, odnosno oroti njemu NRS ne gre nikamor. Zato ie uverien. da bo obveljala njegova. Mnogi pojavi pa kažejo, da se moti in da njegova solucija, razpust parlamenta in nove volitve pod njegovim vodstvom, ne bo zmagala. Ne da se reči, kaiko se bodo dogodki prihodnje tedne razvejali. Gobovo "e bo manjkalo poskusov, da se današnje stanje podaljša, zlasti dokler ni konkretnih izgledov za povoljno rešitev krize. Čim daljša odgoditev parlamenta se zdi mnogim prav umestno sredstvo za ublaženje položaja. Ti poetični Rsikulooi opazujejo simptome In študirajo, kako bi s palijativnmi sredstvi zadržali bolezen, ne vidijo pa. da kriza izvira Iz bistvene pogreške. ki se Dravi »sporazum RR« in da se da izločiti le z odstranitvijo bacila nesposobnosti. polit:čne nemorale, nedelav. nosti in breznačelnosti, ki se Je établirai v politiki naše države pod režimom RR. Požar v dunajskem hotela Dunaj. 11. marca. k. Ob 20. url Je izbruh» ;il v hotelu Apolo poleg gledališča Apolo °genj. Predstava v gledališču se je morala Prekiniti in so gledalci zapustili gledališče, ne da bi bilo prišlo do kake panike. Nervoznost v političnih krogih Stojadinovič zahteva zadoščenje od Radiča, — Opozicija proti novim amandmanom. — Kaj dela Ninčič? — Priprave na veliko zunanjepolitično debato. Imel seje in zato tudi ni mogel tega vprašanja vzeti v pretres. Za soboto popoldne je sklicana seja radikalskega kluba. Na dnev- Beograd, 11. marca p. Politično življenje postaja polagoma bolj zanimivo in živahno. Dr. Stojadinovič je dopoldne konferiral z ministrskim predsednikom Paš i čem in sta, kakor se čuje, govorila tudi o načinu, kako bi se dal poravnati konflikt z Radičem. Zdi se, da je dr. Stojadinovič postavil samo konkretne zahteve, ki bodo jutri izročene Radiča, ko se povrne v Beograd. Finančni minister ie bil proti večeru v avdîjenci pri kralju Bil je tudi v skupščini, nI se pa prikazal v dvorani. Politični krogi se zelo zanimajo za to, ka ko se bo rešilo vprašanje velikega števila naknadnih kreditov. Opozicija zahteva, naj se amandmani urede s posebnim zakonom ln naj se zanje najde posebno kritje. Odpor proti amandmanom je v radikalskem klubu še vedno iako oster. Radikali zahtevajo tudi naj obvesti dr. Stojadinovič njihov klub o uspehu svojega potovanja. Finančni minister je o tem doslej poročal le kroni in pred sednrku vlade Pašiču. Ministrski svet še nI nem redu bo poročilo finančnega ministra o ureditvi naših dolgov • inozemstvu. Vesti o odgodltvi Narodne skupščine se potrjujejo. Pašič hoče pridobiti na času ter se izogniti, da bi kriza izbruhnila v dobi parlamentarnega zasedanja. Govorice, da bi moglo priti do razpusta Narodne skupščine pa so očividno brez podlage. Kakor se za« trjuje, je bilo Pašiču rečeno, da naj parla« ment dela, če s to kombinacijo ne more, pa z drugo. Posebno nervoznost v vseh političnih krogih vzbujajo vesti o Ninčičevih pogaja« njih v inozemstvu. Nihče ne ve, zakaj prav» zaprav gre in kako daleč bo zunanji mini« ster obvezal našo državo. Tudi radikalski prvaki niso podučeni o situaciji. Opozicija pripravlja povodom razprave o proračunu zunanjega ministrstva veliko zunanjepolitič« do debato. Razprava o cestah in mostovih PosL Pivko o nevzdržnem stanju cest v Sloveniji. — Sveti Ilija kot rešilni patron. — Proračun ministrstva javnih del sprejet« Ilija-Velika. Ta sveti Ilija je pomagal šentllj- Beograd, 11. marca r. Na današnji skupščinski seji se je vršila razprava o proračunu ministrstva javnih del. Govorila sta najprej posl. Džafer Kulenovld (musl.) in Ser-nec (kier.) Nato je dobil besedo posl. dr. Pivko (SDS), ki ie v svojem govoru nagla-šal, da ie pač prva naloga ministrstva javni del, vzdrževati ceste in državne zgradbe sploh v dobrem stanju. Te svoje obveznosti pa ne vrši, ker je večina naših cest čim dalje bolj neporabna, večina drž. zsradb pa se nahaja v najmizernejšem stanju. Navedel je za svojo trditev več primerov ln izrazil svoje začudenje, kako ie to mogoče kljub temu. da smo v to svrho dobili velik del materi.iala na račun reparacij. Imamo po voj ni zgrajene ceste, ki se nahajajo že v najslabšem stanju. Ustanovile so se sicer posebne gradbene direkcije, a nikdo ne skrbi za zadostni inženjerski kader. V sistemu upravne organizacije so velike pogreške. Dr. Pivko je nato podrobno kritiziral slabe ceste v državi, zlasti v Sloveniji. Opozarjal ie m. dr. na državno cesto Dravograd-Me-žica, ki je iako važna, ker vodi proti koroški meji. Svojčas je bfla cesta izvrstna, danes pa je v strašnem stanju. Govornik opozarja vojnega ministra, da je cela vrsta cest v mariborski in ljubljanski oblasti veli kega strategičnega pomena In je zato še manj razumljivo, da se 'jih tako zanemarja. Z vso odločnostjo ie zahteval, da se ta cesta čimprej temeljito popravi. Podrobno se je bavil tudi s cesto, ki vodi s koroške meje do Maribora in se zavzemal za podržav-Ijenje ceste Iz Maribora preko Ptuja do Ca-kovca. Od Ormoža v Hrvatski in proti Mad žarskl je ta cesta državna, od Maribora pre ko Ptuja do Ormoža pa okrajna. Nujno je potrebno, je da se ta srednji del podržavi. Dr. Pivko ie potem razpravljal o silnih cestnih dokladah, ki jih morajo nositi davkoplačevalci In ki znašajo mnogokrat do 500% davka in tudi več. Takih bremen naši obrtni ki. Industrije! In kmetje ne zmorejo. Obširno se Je bavll s proračunsko partijo 1042, ki se nanaša na popravila potov, nove gradbe ln podpore za nedržavne ceste. Slovenija dobi le drobtinice iz tega naslova. Okrajni zasto pi ne dobijo niti tega, кат so okraji sami zbrali za svoja pota, ker oddajajo davčni uradi vse nabrane vsote državni blagajni. Mnogo smeha ie bilo v zbornici, ko je govornik omenjal postavko 1042e proračuna, ki določa 1,800.000 dinarjev za cesto Sv. skl cesti v mariborskem okraju. Slavna RR večina ie namreč mislila, da je ta cesta nekje v Srbiji in zato ni bila postavka črtana, kar bi se prav gotovo zgodilo, ko bi vedeli, da gre za naš ubogi St. III- Govornik ostro graja, da se mostovi zanemarjajo. Ponekod so v jako slabem stanju. Zahteva gradbo roo stu med Selnico na Dravi ln Sv. Martinom in za popravo mostu pri Radgoni Po pogod bi z Avstrijo nosi vsaka država polovico stroškov za vzdrževanje tega mostu. Ministrstvo gradjevin se nikakor ni oddolžilo državi tako, kakor bi se moralo, Vidi se, da zelo slabo razume svojo nalogo. Iz proračuna se vidi, da tudi v bodočem ne bo nič boi'je. Zato govorniJt nikakor ne more glasovati za proračun ministrstva gradjevin. Potem sta govorila ,.">slanca Urojlč. kl le radičevcem očital zopetno uvedbo kuluka, ln Jagatič, nakar je bila dopoldanska seja zaključena. Na popoldanski seji so govorili davidovl-čevec Dragutin Rankovič, črnogorski fede-ralist Sava Vuletlč, potem pa zopet dva da-vidovlčevca, Jojič ln Živkovič. S tem Je bila debata o proračunu tega resorta zaključena. MinisteT gradjevin Uzunovlč je potem od govarjal poslancem opozicije, češ da le njihova kritika strankarska in da bi Imele njihove zahteve pri vladi veliko več odziva, ako se ne bi posluževali demagogije. (Smeh v zbornici). Minister izjavlja, da mora tudi on predložiti naknadne kredite In prosi zbor nico naj jih sprejme. Vlada še nI razpravljala o amandimanih. bo pa to storila te dnL Trudila se bo, da bo vprašanje rešila tako, kakor to navbolje odgovarja interesom države. Govoril le še v osebni zadevi davldovl-čevec Jojič. nakar Je predsednik sporočil, da Je finančni odbor odklonil predloge samostojnih demokratov za prevedbo kronskih upokojence, na dinarske, ta uklnjenle gradbenih direkcij, državnih podtainikov |o prosvetnih Inšpektoratov ter za Izplačilo vojne škode obmeinemu prebivalstvu Izven Srbije in Črne gore. Potem je skupščina sprejela z večino glasov proračun mlnlstr. gradjevin v podrobnostih, nakar je bila seia zaključena. Prihodnja seja jutri dopoldne ob 9. Na dnevnem redu le razprava o proračunu prometnega ministrstva. Dvoreznost grške politike Grška vlada ne priznava jugoslovenske manjšine v Grčiji! — Nove vojaške dobave v Italiji. — Grčija se je odrekla svojim nekdanjim otokom? •PoJfti- Beograd, 11. marca. d. Dopisnik ke« v Zenevî Je imel raagovor z giršklm zainanjftm ministrom Rufosom, W ]e med drugim reikel, da so veljali njegovi razgovori z Musso-Hnijem zbo-Iišainju razmerja med Italijo in Grčifc, ki se je po'znan; krf-sfcl aferi preceij poslabšala Z Mussolin'-Jem sita ugotovila, da Je odvisen mir na BaHtanu od Jugoslavije im Grïje. Zato mora biti raomerje med teima dvema državama odkritosrčno. Kar se tiče narodnih manjšin. ]e rekel Rufos, da lih nI v Grčiji v onem smislu, ko< ca zastopa Jugoslavija. O te] stvari se ne sme govoriti pri pogajanjih za skl-з-nltenr balkanskega pakta. Atenska vitda ne more daijatl odgovora beograjski o po. lof s Ju manjšin v svoji državi. Za ta vprašanja le Zveza narodov tu, čje pristojnost ne sme nihče krait'tn. Ako želi Jugoslavija balkanski pakt. ne sme načeti vnr.-šrnja narodnih manjšin. Ako bi se to storilo, bi taki razgovori slej ali prej dovedli <0 n->. *e vojne. Sicer so pn odnošaji med Grčijo In Jugi_slavijo »ugodni«. Rim, II. marca. d. Kakor poroča »Po-pojo A Roma«, Je b:ia te dni sklenjena gr-Sko-StaJiJansfca trgovinska pogodba. Grčija Je naTOÔfla v Italiji precejšnjo nw~žino železniškega, ladijskega, zrakoplovn-ga ln precej drugega vojnega materijala. Italija mora dobaviti Grčiji v prihodnjih mesecih 100,000 pušk. Nadslie namerava naročiti Grčija za 12 milijonov navih letal. Celokupna grSka naročja bedo znaišala okoli 300 miJijonov lrr. Te dobave bo Izvršil poseben srrško-ital .jamski fin. s'ndikat. London, 11. marca. d. »Daily TelegTaph« piše o poslednjih konferencah med Rufo-socn ln MussoLoijem, da sta oba državnika razpravljala o raznih, obe državi tate-resiTajočih matoazšjsikh vprašanih. Pri tem sta priSla v izmenjavi misli tako daleč, da sta si v imenu svojih vlad drug drugemu zagotovila posest svojih pokrajin v Egejskem morju tn celo obUubla, da Jih bosrta medsebojno branila z orožjem. Tržaški župan v preiskavi radi Jadranske banke Rim, 11. marca. o. Pri višjem sodnem dvo ru rimskega senata je bila vložena ovadba proti tržaškemu župann. senatorju dr. Pi« taccu, ki je bil leta 1923. pred ednik pro« padle Jadranske banke v Trstu. Dr. Pitac» co je obtožen poneverbe. Ovadbo je vložil odvetnik Ferruccro Luigi na podlagi preiska. ve, ki jo je rdred 1 preiskovalni sodnik v Trstu v kazenskem postopanju proti uprav» nim svetnikom propadle Jadranske banke. Severna Jugoslavija kot zaledje Reke Ninčičeve koncesije za italijansko posredovanje glede Soluna« mercijalne aspiracije Jugoslovenov na Solun. »Times« pripominjajo, da je to važno dejstvo in da prevzema Mussolini direktivo za eventualno novo grupa-cjo v evropski politiki. O tem se nadaljujejo v Ženevi razgovori med in-teresiranimi ministri. Pariz, 11. marca. r. Agence Havas poroča: »Times« pišejo, da sta dr. Ninčič in Mussolini določila temelje italijansko - jugoslovenskega sporazuma, po katerih se varujejo jamstva neodvisnosti in se za aktivnost reškega pristanišča otvarja vse jugoslo-vensko zaledje. Italija bi se angažirala. da v gotovih mejah podpira ko- Pogajanja med Beogradom in Rimom še niso končana Do sklepa medsebojne vojaške pogodbe manjka še mnogo « «. Nova navodila za dr. Ninčiča. — Fašisti proti generalu Daska- loviču. Rim, 11. marca. o. «Corriece della Sera» piše, da je evropski tisk pokazal zanimanje za pogovore, ki jih je imel Ar. Ninčič z Muesolinijem. Dr. Ninčičevo delo v Parizu in razvoj sedanjih razprav v Ženevi pa sta dala italijansko»jugoelovenskim odnošajem še večjo važnost, ker je popolnoma jasno, da so ti odnošaji odločilnega pomena za po« litiko Srednje Evrope in Balkana. Činiteljl merodajne politike in atmosfera lojalne iskrenosti Italije in Jugoslavije so v resnici zelo pospešili razvoj dogodkov. Toda od tega stanja pa do novih pogodb med Ju> goslavijo in ItaTijo manjka še mnogo. Ne verujemo, pravi list, da bodo med obe ma državama sklenjeni novi dogovori, ozU roma vojaške pogodbe, kakor so pisali ne. kateri listi. Pač pa se bo spopotnila samo prijateljska pogodba, ki bo služila kot pod» laga za medsebojne od noša Je med Italijo tn Jugoslavijo. Naglažati moramo, da dosedaj ni bilo v tem oziru še ničesar storjenega, ker se še vedno izmenjavajo misli med Beo. gradom in Rimom. Tudi ni izključeno, da pride dr. Ninčič zopet v Rim, čeravno se dosedaj v tem oziru še ni ničesar sklenilo. Beograd, 11. marca. p. Včeraj popoldne je odpotoval v Ženevo posebni kurir min. pred sednika, poslaniški svetnik Milan Antič, ki bo izročil dr. Ninčiču vladna navodila v svrho zaldjučitve dopolnilne pogodbe z Ita» lijo. Trst, 11. marca. p. Fašistovski listi se vznemirjajo, ker je za komandanta mesta Splita imenovan general Daskalovič. Poscb» no ostri so napadi «Piceola» in «Mesaggera», ki omenjata, da je Daskalovič »pisal knjigo o bitki pri Kobaridu. Kriza v Ženevi radi nemške trdovratnosti Nemci odklanjajo še vedno Chambedainovo posredovanje. — Španija vztraja pri svoji zahtevi. — Poročilo o sprejemu Nem- ci Ženeva, 11. marca. s. Brazilijanski član Sveta Mello Franco je danes popoldne po» seti! nemškega državnega kancelarja dr. Luthra in zunanjega ministra dr. Streseman» na, 8 katerima je konferiral skoraj eno uro. Nemška delegata nista prikrivala, da ne bosta mogla dalje ostati v Ženevi, ako bi se rešitev vprašanja Sveta še zavlačevala. Na» to je Mello Franco cjposlal svoji vladi v •Rio de Janeiro daljši kablogram. Braziljan« ski vlada stoji odločno na stališču, da se mora tudi njej dati sedež v Svetu. Na današnji seji Sveta sta se dogodila dva zelo značilni dogodka. Pričetek seje je bil določen za tretjo uro. Kmalu po dolo« čeni uri so bili zbrani vsi člani izvzemši brat zilijanskega delegata Metla Franca. Zaman je generalni *ainik Sir Drummond skušal priti v stik s poslanikom, ki se ni hotel ude« ležiti seje. Končno je predsednik Išii otvo» ril sejo v odsotnosti brazilijanskega delega» ta. To se je dosedaj v Zvezi narodov do» godilo le enkrat Svet Zveze narodov je najprej razpravljal o vprašanju sanacije Madžarske, Id se je V pričakovanju Briandovega nastopa Svet Zveze narodov zboroval v odsotnosti brazilijanskega delegata, ki zahteva sprejem Brazilije. — OHcijelen bojkot EeiMe-na. — Prihodnja seja jutri. mu tajniku Zveze narodov, M ee glasi nastopno: Poslaništa konferenca ugotavlja, v kolikor se je tiče, da po njenem mišljenju Nemčija sedaj faktlčno daje jamstvo za svo Jo odkritosrčno патпсто lz;>o!nitl obveznosti, ki izvirajo Iz santgermainpke pogodbe in iz tej pogodbi priključenih aktov. Pariz, 11. marca. s. Za«topniik «Agence Havais» poroča o včerajšnjih ofieljoznlh pogajanjih glede razširjenja Sveta Zveze narodov, da je poiložaj po triinpolurni debati ostal nespremenjen Najbrže bo ostal ta položaj do onega trenutka, ko bo izbruh težke krize prisilil stranke, da bodo začele premišljevati o posledicah svoje trdovratnosti. Upajo, da b&fta ugled in spretnost Brianda omogočSa potrebno soglasje. e. po poročilu predsednika finančnega odbora Duboisa skoraj brez debate rešilo v zmislu predloga poročevalca Scialoje. Sredi razpra« ve o prihodnji točki, o sanaciji Avstrije, je vzbudil splošno pozornost prihod brazilijan» skega člana Mella Franca. Splošno se Je opazilo, da predsednik Išit pr! razpravi o Madžarski nI pozval madžar» skega zastopnika, naj sede k mizi članov. Tudi kasneje ga ni vprašal, ali ima kaj pri» pomniti, temveč je po kratkih besedah o tem vprašanju odredil glasovanje. V sluča« ju Avstrije pa se je predsednik ravnal po običajnem postopanju, da je povabil zastop nike Avstrije k mizi članov ter jih je ka» sneje tudi vprašal, ali imajo kaj pripomniti. Prihodnja seja Sveta Zveze narodov je določena za soboto ob litih dopoldne. Na dnevnem redu je vprašanje zgradbe palače Zveze narodov. Ministrskemu predsedniku Briandu bosta poročala Paul Boncour in Loueheur o stanju pogajanj. Nato je spre. jel Briand poljskega zunanjega ministra Skr» zvnskega, nakar je odšel k Chamberlainu, Ženeva, 11. marca. d. Višji nemSki držav-ndlk Je tejavtl, da eo Nemci na vse predloge angleškega zunanjega ministra odgovorili z odločnim ne , češ da niso mogli drugače, ker niso povzročili tega strašnega položaja . španski zunanji minister je izjavil, da se Španija ne čuti vezane z iocarnsko pogodbo, da glasuje za sprejem Nemčije v Zvezo narodov. Španska vlada bo sicer pozdravila vetop Nemčije, toda le pod pogojem oboje-«tranosti. VISJi funkeHenar Zveze narodov je dejal: «V Zvest Je «skoraj popolno soglasje, da ee Je treba držati dogovorov, sklenjenih z Nemci v Locarnu. Zato Je odvisno samo od Nemčije, aH se bodo izpolnile zahteve drugih držav. Ako ostane Nemčija na svojem odklonKnem stališču, bo treba pač razml-Sljaiti o posledicah. Te bi bile: izstop Španske iz Zveze narodov, politična kriza na Poljskem, oinajanje položaja angleškega zu nanjega ministra Chamberlain a in oiačenje opozicije proti locaraski politiki v Franciji. Čeprav predvidevajo vse te posledice, je gotovo, da bo Nemčija, tudi ako ne napravi koncesij, sprejeta v Zvezo narodov in da dobi etaJIen sedež v Svetu.» Komisija za sprejem Nemčije je danes na kratki sejii. ki je trajala samo 16 minut, brez diskusije soglasno odobrila od pododbora predloženo poročilo o sprejemu Nem. člje v Zvezo narodov. Za poročevalca pred zborovan 'ero Z vere narodov je bil določen predsednik te komisije Chamberlain. Paročllo. ki ga Je tedeilal pododbor komisije za sprejem Nemčije in k1 ee bo na podlagi današnjega eklepa komisije Izročil ple-numu Zveze narodov, vsebuje običajnih pet vpraSanj, ki Jih starvl pred sprejemom novih držav sprejemna komisija. S pritrditvijo prvega vpraSanja se pri. znava, da Je bil enrelenipl predlog Nemčije stavljen praviCno. Z«oz'T4»m na dve točki pe. teea vprnšanla se nasanja poročSIo na ob-vestilo stalnega voiaškega odbora Zveze narodov oi' 9 marca, v veli. da je vpraS.i. nje vojaške sile Netr're na kopnem, na morju in v zraku ure'eno v versajrkl mi. rovpi rogodbi in da га.*1 tega sta'nemu vojaši--€imu odboru ni potrebno proi?č!tl to vprafin.Tijp NadaHe se naslanja poročilo na obvestilo poslaniêke konference generalne. Bolgarska prosi za mednarodno posoji!o Naša vlada podpira prošnjo. Ženeva, 11. marca. p. Bolgarska delegacija je predložila Zvezi narodov prošnjo, naj se Bolgarski izposluje mednarodno posojilo za bcgL;nce. Z ozirom na to prošnjo so včeraj jugoslovenski delegati skušali ugotoviti šte» vilo emigrantov v Bolgarski z jugosloven« skega ozemlja. Po najnovejši bolgarski sta« tistiki iz 1. 1925. se je ob tej priliki mogla Zveza narodov prepričati, da je v Bolgarski samo 10.244 beguncev z jugoslovenskega ozemlja, medtem ko so na vseh dosedanjih mednarodnih konferencah Bolgari zatrjeva» li, da imajo nad 150.000 beguncev z jugo« slovenskega ozemlja. To netočno opisovanje dejstev in never» jetna razlika med sedanjo in prejšnjimi sta« tistikami sta napravila zelo mučen vtis na vse delegacije. Kljub vsej svoji rezervi z ozirom na pravo število emigrantov v Bol» garski pa »o jugoslovenski delegati izjavili, da nima beograjska vlada iz human'h raz. logov ničesar proti posoj'Iu. Zatem so sve« tovali, naj se v interesu Bolgarske same ne veže posojilo s političnimi vprašanji, tem« več naj se zahteva samo zaradi humanosti. „Cerkev je govorila" K «Donoljubovemn» članku škofa, gospoda dr. JegHča: «Ali Vam je list .Domovina' aevaren»? I. Ko sem v «Domoljubu» čitai skižbenl Članek e. Jegliča zoper «Domovino» in ko sem povrh še čitai uredniško pojasnilo, da je s tem uvodnikom «nadpastir-ja» «Cerkev» govorila, me je ves čas navdajalo pomilovanje nad starim gospodom, ki ga pravzaprav vsi radi imamo. Kako Je mož bolestno enostranski, kako krivično m prenagljeno sodi! Ali nima poitenih svetovalcev, ki bi ga obvarovali ponižanja, da cerkveni knez zamenjuje svoje visoke zvanje s strankarsko agenturo? Naie ljube «Domovine» se nekdo boji. Vrata sv. Petra se menda ne tresejo. A boji se SLS. In zato je morala zadnja baterija na plan: škof oficijelno s starim bojnim krikom, da je «vera v nevarnosti». Posel g. Jegliča je bil to pot težaven, kajti v svoji obtožnici sam priznava, da «Domovina» verskih resnic ne taji. Dokaz o njeni antikatoiiški opas-nosti se vodi torej le indirektno in to s pomočjo uprav inkvizitorske natezalnice. Q. Jeglič seveda obtožuje in razsoja kar v enem. Torej kaj je našel veri opasnega v «Domovini» naš spoštovani g. inkvi«-tor? Kar 8 točk. ne sicer brezverskih. pač pa «neresnic», hi to še zlobnih povrhu. Da vidimo teh 8 točk: 1.) V mojem članku je g. Jeglič našel trditev, «da se SLS ne drži načela poročati samo letino». To ni res, mi kliče naš vladlka, saj je «SLS povdarjala na katoliških shodih, da se mora poročati edino to, kar je res». Res je, na žalost, da SLS po svojih glasilih laže. kakor pes teče. Ista številka «Domoljuba» ima več člankov o «dr. Zeriavovem centralizmu», dasi celo škof dr. Jeglič ve. da so do ustave vsi zakoni in na-redbe, ki imajo kaj centralističnega na sebi, podpisani od g. dr. Korošca, odkar imamo ustavo pa je po našem prizadevanju izšel baš strogo decentralistični zakon o obči upravi. Celo škof ve. da smo zlasti slovenski demokrati prav odločni centraliste kar smo vedno v vladi in v opoziciji brez ovinkov poudarjali. In vendar SLS laže naprej o «dr. Zerja-vovem centralizmu». 2.) Draga točka obtožbe je trditev v mojem članku, da SLS proglaša za «brezverca» onega, ki ni njen pristaš, brezverca pa. če je pri SLS. politikujo-ča duhovščina priznava kot «dobrega katoličana». Q. Jeglič! Prečitajte, kar je Vaš referent na predlanskem katoliškem shodu govoril s verski vnemi klerikalne inteligence! Oglejte si jo od moža do moža) čitajte tudi tozadevno sodbo v «Križu na gori», št. 2.-23. Skoro je ni občine na deželi, kjer bi ne bilo primera, da duhovščina odbija vestne katolike, ker so pristaši drugih strank, dočim K je dobrodošel vsak pokvarje- in precej je «čist», samo da je pri 3. točka obtožnice je v tem. da sem glsal, da SLS pravi, da je čisto kato-№ka stranka. Skof ogorčeno trdi, da to nI res. amoak. da je SLS politična stranka s krščanskim programom. Strašno sem se pregrešil zoper vero, ko sem trdQ, da SLS pravi, da je katoliška stranka! Kar vdam se! Saj se je meni tudi zdelo, da ni in da je navadna politična stranka, ki katolicizem samo zlorablja. 4. točka je peč grozna. Pisal sera. da nam zategadelj pravijo liberalci, ker mislima da je vse eno «ako izvojuje cesto ali pri sodniil pravico prisodi mož katerekoli vere.» Škof Jeglič pa trdi. da nam pravijo liberalci, ker po «svojih načelih zametujemo razodeto vero in življenje po njej». Stojte, g. Jeglič, sedaj Vas moram žaliti Pozabili ste na obljubo SLS, da bo pisala samo istino. «Libcralei». posebno pa mi samostojni demokrati ne zametujemo nobene raz-odete vere, ne življenja po njej. Nasprotno: Kdor katerokoli vero zaničuje ali ovira, da narod po njej živi. ni svobodomiseln. Topot, g. Jeglič, ste napisali, recimo «zlobno neresnico». 5. točka je še hujša. Pisal sem. da vera nima s politiko posla. Ker g. škof misli, da ga Ima, je «Domovina» — veri opesna! Še tri strašne točke. 6., 7. ki 8. je našel škof. Pisal sem namreč, da je bil kot katoliški poslanec izvoljen protestant Šifter in da so morali katoliški duhovniki divjati гапј. O. Jeglič me popravlja. da Sifter ni katoliški, ampak protestantski poslanec in da so duhovni zanj samo agitirall ker je mož «edino resničnih načel». Se kar vdam. Si velja zapomniti. Torej teh oeem točk je našla inkvizicija! Zdi se mi, da sebe ponižujem, ko se bevim s tko neresnim napadom. A bavim se le. ker se je našel cerkveni knez. ki Je to (kako bi rekel, da ne žalim?) neurejenost podpisal kot «nadpa-stir». O. Jeglič Je menda sam čutil, da Je mojih osem grehov premalo za autodafé «Domovine». Zato je našel v njei pasus. «da se škof (kot veleposestnik) brani v škodo slovenskega kmeta agrarne reforme». Skof sicer priznava, da ta trditev ni brezverska. a dostavlja, da je lažniva. Dovolil si bom vsled tega na drugem mestu g. Jegliču posebej dokazati, da laž ni na moji strani . .. Končni materijal za obsodbo «Domovine» vidi g. Jeglič v njeni trditvi, da SLS od oavobojenja za Slovence ni ničesar doeegla. SLS je torei od cerkve imunizirana pred vsako politično kritiko? In škof misli, da se najdejo taki. ki v tej kritiki vidijo »prestopek zoper naravno ta cerkveno postavo?» AU nI ni- kogar v stolnem kapitlju, ki bi škofu povedal, naj se ne smeši? Še pet drugih dlak je povečevalno steklo in razgreta fantazija našla v «Domovini». Škofu ni prav, da klerikaltemu pravimo klerikalizem, drugi greh pa je, da se je «Domoljubu» reklo «škofov list». A baš škofov članek dokazuje, da je SLS najbolj klerikalna stranka na svetu, «Domoljub» je pa škofov pravi izraz in ne samo trošek škofove tiskarne. Par tednov je tega, kar je papež pokazal one, ki se sramujejo imena klerikalec. Nadaljni dokaz je, da je «Domovina» pisala o poslancih SLS, da «so sluge Vatikana». Ali jih je tega sram? Vatikan je ne samo verski, on je tudi političen centrum. Vatikan je hujskal Avstrijo na vojsko zoper Srbijo, med vojno je bil ob strani centralnih sil. njegova politika po vojni je pač prijazna Italijanstvu. ne pa Jugoslovenstvu. In ko se je radi zavoda sv. Jeronima spusti) v odprt boj z našo državo, ki tudi o konkordatnih pogajanjih ne stoje ob strani svoje države! Istine in zgodovine ne moremo zamolčati. Našli ste v «Domovini» še dva druga greha: neko staro avtentično podobo o kmetih, ki so lovili za gra-ščaka ln samostane sredi zime na Cerkniškim jezeru in dovtlp na seljaka. ki je siorabil spoved, daiajoč ji preveč «trgovskega duha». To Vam ni ugajalo. Ste lahko mirni Meni tudi ne. Naš narod pa ima o fajmoštrih. o kuharicah, božjepotnikih pa tudi o cerkvenih obredih nešteto dovtipov, dobrih in slabih, a treba je biti pravi Inkvizitor. da se v njih išče «zaničevanje» vere. Pohujšanje nastan^šele. če se potem oglasi kak farizej. S tem bi bil odpravil celo vsebino pastirskega članka aktivnega škofa. Uporabljam pa priliko, da dostavim na neresen npad resno besedo. PosL Gregor Žerjav. Kaj delajo radicevci v vladi? Senzacljonalne izjave Radlčevega delegata dr. Kežmana v Sev. Ameriki. V polemiki s »Kmetskim listom« smo že večkrat skušali dognati, kaj so radičevci po skoro enoletnem sporazumu z radikali dosegli s svojim sodelovanjem v vladi, a se nam to ni posrečilo. O uspehih radičevske politike smo zvedeli avtentične podrobnosti šele sedaj iz Amerike, od koder prinaša zadnji Radičev »Dom« poročilo o tozadevnih izjavah oficijelnega delegata HSS posl. dr. Kežmana, ki je potoval z našo finančno delegacijo, da obišče v Radičevem imenu jugoslo-venske kolonije ter obrazloži hrvatskim izseljencem, kako je došlo do preobrata v Radičev! stranki Kakor pravi poročilo v »Domu«, je dr. Kežrtran na shodu hrvatskih izseljencev v Youngstownu (Ohio) tolmačil. kaj so doslej storili narodni poslanci in ministri HSS v korist ljudstva. Prva in največja pomoč narodu je bila po dr. Kežmanovih izjavah, da je došlo do sporazuma med srbskim in hrvatskim narodom tako, da se vsi posli skupno rešujejo v korist Srbov, kakor tudi Hrvatov ln — naravno — tudi Slovencev ... (To sporazumno delo se najbolje zrcali v drž. proračunu.) »Z razumnim delom« ministra za agrarno reformo Pavla Radiča se izvaja agrarna reforma tako. da »dobivajo zemljo oni ki jo znajo in hočejo obdelovati.« (To se pravi, da se zemlja odvzema seljakom • dobrovolj-cem ter vrača Krofom - graščakom. Glej slučaj grofa Eltza in drugih!) Glavna naloga ministrstva za šume ln rudnike Je. da se gozdovi zavarujejo pred pustošenjem (preganjanje gozdnih tatov-kmetov) in da se vrši pogozdovanje na golih skalah. To ministrstvo skrbi da dobi selJak drva (!) in potreben gradbeni les (?). Se več pa dela ministrstvo za pošte ln brzojav. To ministrstvo dela mnogo za vzpostavitev telefonskih zvez med Zagrebom In Dalmacijo. Ministrstvo trgovine stre-md za tem, da se trgovina postavi na zdrave temelje, zakaj trgovina Je os, okoli katere se suče ves svet. Minister prosvete St. Radič trebi predvsem nepismenost In uvaja red v šole, v katerih Je vladalo strankantvo. (OJ, ti šolarji!) Minister prosvete pa tudi odstavila nesposobne bi pokvarjene strankarske u&telje ter postavlja na ta mesta one, ki so Jih imeK prej! Na predlog radičevskih mfethtrov pa ee je pričeio izvajati tudi ftedenje. OdUdaiuaso se vei neootrebni tedatki, ostali (torei tudi potrebnO pa se »mei-žujejo. Že sedaj je bilo odpuščenih nad 5000 nepotrebnih in ne«po*ob"ih državnih uradnScov. In po tej poti bodo šK radičevci še naprej. Sedaj torej vemo, kaj so radičevski poslanci ter mVristri naredili in kaj delajo. Priznati moramo, da Je vse to naravno* kolceakio. To pa še ni vse. Zborovaici so Kež-menova izvajanja o Kedeniu vzeli Drav praktično in so zahteva® pojasnila. znkaj imajo člani naie amerikan-ske delesraciie tako visoke dnevnice. Na te medkSce je dr, Keiman odgovori, da so Hrvati In Slovenci, ki se n shajaj o v delegaciji, sami protestira« proti tenu, a ni nič pomagalo... Visoke dnevnice so jim bile takore-koc vsiljene. Zato pa "bo no svojem povračil vsakdo izmed ni'h dal go*»vo vsoto za votlnl fond HSS. Ta origi-. nalna morala, ki ooravicuje raraioanle državnega novca s tem. da bo to v profit radičevski arHsciiski к»<Н bo res. na to bo treba še počakati m paziti!) je zborovalcom očividno sapo zaiprla. »Dom« vsaj ne poroča, da bi bil kdo ugovarjal morda z neresnim pomislekom, da bi bil Kežmanov protest mnogo učinkovitejši ako bi g. poslanec izjavil, da bo vrnil državni denar — državi . . . Priznati moramo, da le dr. Kežman hrvatskim izseljencem V Ameriki, pa tudi nam doma izborno pojasnil delo HSS! Klerikalci za podržavljenje občinske avtonomije Kako zunaj na deželi v praksi Izgledajo bojevniki za avtonomijo. Prejeli smo iz Koeja naslednje zanimivo spocodHo: »Ker vidimo, da Se ni prodrla v Javnost novica, s kakšnimi novimi resolucijami se po Stadenskem ukvarjajo klerikalni agitatorji pod vodstvom Štajerskega veletajni-ka SLS č. g. Marka JCrainca, Vam sporočamo, da smo se prelSnjo nedeljo udeleilM tukafinjega klerikalnega zborovanja ln Izvedeli zanimive stvari. Predvsem le C. r. Marko kot al avti i govornik raelagai visoko poHtiko in obravnaval državni proračun. G»!ovo je mMil, da Ima pred seboj »ше bebce, kakor kje drugje, zato je opletal s «vojimi modrostmi kakor zajec po bobnu. Ker nas Je bilo na shcdu precej, ki nismo prtelagj SLS, pač pa reaui Ia treaoi ljudje, «sme C. g. Marku ntti ugovarjali niti se posmehovati. S posebnim zan+menjem M smo nato poeluiali »govor« trojanskega lupana Iv. PodtonSka, ki se tri ogrevaj za prav nč drugega, kakor za to, da naj župane plačuje država. Glej ca no, nai iupan M torej naenkrait rad poetaJ državni doatojan. stvenft i lepo državno županeko plačlcol Toda nič ne bi rekli, če bi to bila samo njegova pobožno teraéem želja. Ampak v tem smislu Je bila od samega vcJetijn&s Murka Krajnca ndobten» in zborcvaicen» priporočena posebna resolucija, Id eahte-va, naj vse slovenske župan* plačuje država! Resolucija, objavljena v »Slovencu« SI 54, sicer omilleno povč, da naj *e »te-posinje županom Slovenije primerna odškodnina za njihovo delovanje pri občinah, ker ti delalo večinoma brezplačno«; — toda vel, ki smo zborovanju prisostvovali, smo priče, da |e M govor o tem, tfa naj slovenski žttpenl postanejo državni name. ičenclf Ko 'so bile resolucij» najeto prečl-tane, se le čulo eetro ugovarjanje In mr. пгалбе, pa le poeeetnik Ivan Cerno«a Iz Zdol prt Breftcah, o katerem pravijo, da le tiNM »eamoetolnef«. tako nsvduSeno govoril o Merikalnfli reeolueffïh, da so bile nw4če — sprejele ... A ker |e Mo ne. zadovoljstvo na>wfte temu očino, je tu-pan PodihiSek napovedal, da se v kratkem Skliče novo takSno »goepodarsko« zboro. vanje, nakar le nafto z?JdAučH shod, da nMe več iri prSei do besede. Zdaj pa vpradanfo vodstvo Sl-S: kako se strinja zabteva po državnih plačah županov z nlen'm programom? Kdo naj ie verjame kričanju o borbi za »vtonrmfio obSn In proti narneSčenjo državnih tajni, kov, ako itak^nl govornik I kakor iupan PodMniefc in posesrtnik Cerno«» pod zaščito samega vrbovnpza tajnica Marta Krajn-ca zahtevajo padrZavljenje samih županov? Kako naj krmčno verjamemo zaključni resoHtc^jj na kr«| »trškem shodu, s katere se «odločno zabteva. da se v* poslanci Stoveitfie rtrnejo v enoton sAovenrfco Iron. to sa obramb^ kulturnih In fospodrrsklh oravfc In potreb SlovtrtJe.« — ko pa so teti foooodje, И so te ree^tudie sestav-Ijatt, poprej v svojHi rnvorib navijali staro lajno o tvorit pofitHnlh nasprotnici!) in naprednffi porisfwàh? Tako wprajkrfemo, e odewwa nfti ne potrebujemo. Pač pa vodstvn SLS orioo-mčamo, naj tnkajftnjemn liudwvn v b *)o. če prizanese pred taktom političnimi veličinami, kakor smo № občudovali na zad. nJem shodu.e Deveti Briandov kabinet prevzel vladne posle Finančni minister Peret — bomo novos. — Dvom v življenjsko zmožnost aore vlad». ■ Parit. 10. marca. Pred rvojlm odhodom v Ženeve ob pol devetih zveéer Je Briand predsedoval prvi seji novega kabineta, na kateri so se konč-ao dototiii državni podtajnibi. Vlada le raz-pravliaia e splošnem političnem ln finančnem peleteia. Na prihoda« seji ministrskega sveta, ki se vrii brikone v poadsljek dopoldne po Erlandovem povratku Ie Ztneve s« bo redigirato besedilo vladne deklaracije. Briand le ministrsko krize reiii silno breo. Zadnje glasovanja zbornice proti vladi je te'imëfl kot neeau»nico finaaënemo ministra Doumerja, vsled èesar sa is Izkraal pri novi kombinaciji. Odvraei j« tudi najizrazli»«-§e prijatelje sveže s socialisti v blviem kabineta, preevetncga ministra Daladierja, notranjega ministra Renauita In podtair.Hca za osvobojene ктаје Chavlna. Radecali v novem kabinetu spadajo k zmernemu krilu. Novi finančni minister Raooi Peret, zbornični predsednik ta časa .nacijonalnega bloka« pripada desni sredini Da Je usposobljen za reževanje zapletenega francoskega finančne ga probleme, doslej le ni irwrf prilike poka zeti. Tudi podtnjnik v finanônem ministrstvu sin nekdanjega predsednika republike, falHères je nova oseba. Nekateri desni listi protestirajo proti Izberi Malvyja za notranjega ministra, aludi-rajo na njegovo afero med vofrto, radi katere ta je dal Ciémencean obsoditi zaradi zansmarftmja interesov domovine. Verjetno je, da bo parlament dovoî". novi viadl nekaj časa. da se iakaie z dejanji. Ministrska izjava prihodnji torek bo kratka In se bo dotaknila vladnega programa samo v glavnih črtah. Novi finančni minister Je doslej to-le Izdal e svojih načrtih; »Mislim, da bom mogel prediožttl vse finančne postavke, ki so bile sprejete v zbornici. Vendar potreben za to ie razmislek. Nameravam natančno proučiti položaj, ker se nočem lahkomiselno odločiti. Glede ureditve dolga v Angliji mislim voditi isto politiko kot mol prednik. G. Doumer mi je davi Izročit svoj resort. Pri tem ml Je pokazal pismo, v katerem ga vabi Churchill, nai pride v London na razgovor. Na to pismo bom od govoril čim preje. Kar se tiče AmerSce, imamo tam Jako primernega zastopnika. Mislim s tem g. Berançerja. V !-pk>i5nem vlada torei še popolna nejasnost o finančni politiki nove vlade. Zato mnogi listi dvomijo o življenjski sposobnosti te Briandove kombinacije. • Novi državni podtajniki so nastopni: za ministrsko predsedstvo Danleloux, za finan. ce Falllères, za mornarico Ronstan, za zra-koplovstvo Cynac, za vojsko Ossola, za osvobojeno ozemlje M orel, za prosveto Betia-zet tn za stanovanjska vprašanja Levaeseur Novi finančni minister Raoul Peret je rojen I. 1870. ter je član apelacijskega sodl-$ča. Svoječasno le bil pravosodni minister V zadnji zakonadajni dobi Je bil predsednik parlamenta. Novi prosvetni minister Lamon reux je rojen leta 18S8. ter le prvič član kabineta. Pariz, 11. marca. k. Republfkansko udruže nie le danes končalo svoj kongres ter sprejelo dnevni red, ki zavzema stališče proti novi Briandov! vladi. Zastoj v Ženevi Loucheur e položaju. — «Bethlenov kovčeg> d Ženeva, 10. marca. Bh-fil fraecoSkl mtnteter Loucheur je po. dal novinarjem to-le znaeflmo izjavo o sedanji ћт+г} t Zvezi narodov: «Sedrait! polo? n J Je rodilo nesporazumu* nje mM Francijo tn Nemčijo. NemWJa Je tc^TSs, da Jo bc«e Francija prevarati: Fran e*ia pa Je mteltla, da pripratrlja Nemčija nanjo nov napad. Zadnje dni ee je elniSa. ln na ofceh straneh z odetramttvik) tega ne-eporanmtljenje. Predreetn Je tirfoa pesitl, da nprej«n NentCije v Zveso narodov ne ho pomeni) ca nobeno državo kaiTcepa dtplo matifcesa poraza. Dan vstopa Nemčije v Zvezo narodov mora hStl neekaJJem dan ra-floEitd bfw veake grenite prtmeel. VpraSa-nJe, ali naj dobi ta ali ona drŽava »talen s »del v 8т*4п, ne eme poetati naCelno. V Zvezi nenrfov м sicer opaža gfbanje »oper pomnoMterv etalnih eedežev v 8v»tu. toda glavna etvar Je, da prrMe Zvez» v р«ЛЛаЈ. v katerem bo mogla tepoïnlevatl rroje vl-•Obe naloge v blagor ffloreStva.» Glede prfleJJuiitvenega vpraSirnJa Je W». vfl Тлоећепг: «Sem abeOtirten nMprntntk prfkljuettve AvrtrtJ» NemPW. Po mojem mnenju b! Arrtrtja zelo zasreSUa. rfto se «draži t Nemčijo. Ako pa ostane eaaiontoj-•a tn nertratea, tm» pred »eboj veJHto b prljaanoet do venkega. Toda martSan balkanskega polotoka, drugi, ki bi «reja! vzhodno - evropske odnošaje. seveda brez »ovjetake Rusije. Kako bi se uredilo razmerje v srednji Evropi, med ka-terinl državami bi se skleeil srednjeevropski pakt. o tem se ie razpravljalo razmeroma najmanj konkretno in meritorno. Sedaj se kažejo konkretnejše oblike, kako in med katerimi državami naj bi se sklenil srednje-evrppski varnostni in razsodiščnl pakt. Od srednje-evTopskih držav ter od onih, ki pravzaprav ne pripadajo več srednji Evropi sami, imajo to svoje mejaše v tem delu našega kontinenta, se sedaj samo Madžarska ne imenuje. S strani diplomatov Male antante se prav nič ne prikriva, da je Madžarska s vojo ponarejevalsko afero v prav veliki meri otežila Izboljšanje razmerja med to državo in njenimi sosedi Naši diplomatski predstavniki na-glašajo z vsem poudarkom, da ne zaupajo Madžarski in kot posledica tega se mora smatrati, da se Madžarska danes ne bi mogla vključiti v tak pakt Treba je tedaj pravilno in kritično razumeti nedavno češkoslovaško izjavo, da se vzdržuje ponudba za pakt z Madžarsko. Toda mislimo, da nismo pesimisti, ako Izrečemo naziranje. da vendarle še ne bo tako precej zrelo stanie za sklep srednje-evropskega garancijskega pakta. Odvisno je videti stvar v precejšnji meri od tega. kak načrt imajo Nemci glede prikliučitvenega gibanja, za katerega zadnji čas še vedno uprizarjajo prav krepke demonstracije. Kakor proti Locarnu, tako bodo proti srednje-evrots skemu garancijskemu paktu z ekstrem-ne socijalistične strani v Avstriji jn Nemčiji poskusili marsikaj, to tembolj, ker očividno računajo, da bi bile velesile eventualno v tem področju manj nepopustljive. Ali zadnje izjave avstrijskih sosedov o nujnosti da Avstrija obstoja dalje kot samostojna država, kažejo z vso zgovornostjo osnovo, na kateri se bodo morali kljub vsemu & bati načrti dunajskih državnikov. Glede balkanskega pakta se pravzaprav zadnji čas ni zgodilo nič novesa, kar bi opravičevalo domnevo, da so pogajanja v konkretnem napredovala. Z Grčijo faktično vendarle še nismo dogovorili sporazuma, dasi smo že tolikrat pričeli s pogajanji. Tudi glede Bolgarije se stvar še ni dovolj izboljšala, c'a bi mogli računati na zadostno in skorajšnje zbližanje. Gotovo ie utemeljeno upan e, da se to kmalu premakne v ugodnejši štaiii. toiu v preurnem temcu se st.a-ri pač vendarle ne bodo razvijale, ka-kor je razvidno sedaj. Najneugodnejša pa je stvar z vzhodnim paktom. Tu imamo še vedno neporavnano nasprotje med Poljsko in Litvo Tu pa se je tudi sovjetska Rusija postavila v zelo kritično stališče napram vsakršnemu efektivnemu zbližanjn med baltiškimi državami, ker smatra, da bi bila taka stvar naperjena proti njei. V Moskvi pa so tudi s povdarkom i7>a-žili svojo nejevoljo nad tem, da bi Poljska poskusila igrati kako inicijativno in vodilno vlogo med baltiškimi državami Po vsem tem je podoba, da ipak Se r» bodo tako kmalu realizirani načrti novih garancijskih paktov v srednji, južni in vzhodni Evrool Politične beležke + Tudi v znaku štedenja. Poslanski klub samostojnih demokratov je v finančnem odboru predložil nekoliko amandmajev k državnemu proračunu. V teh amandmajih se je zahtevalo, naj se s proračunom popolnoma odpra\ijo mesta državnih podtajnikov. ker so popolnoma nepotrebni, naj se ukinejo gradbene direkcije, katerih posli bi se morali v smislu principa decentralizacije združiti pri velikih županih, nai se kronski vpokojenci prevedejo v dinarske, in končno, da naj se izplača vojna odškodnina tudi prizadetim krajem izven Srbije in Črne gore. Vladna večina v finančnem odboru Je odklonila predloge samostojnih demokratov. Proti je glasoval tudi posl. Pucelj. Z ozirom na to nI čudno, da državni proračun neprestano narašča, ne da bi Imelo ljudstvo od njega kake koristi in da se po-spod Pucelj hvali, kpliko se pod RR-vlado stori za prečanske kraje . . . -f TercijalcL Slovensko Iiudstvo označuje z besedo tercijalci in terciialke ne samo člane tretjega reda sv. Frančiška, ampak tudi svetohlince. katerih pobožnost je samo zunanja in katerih dejanja so v očitnem nasprotstvu z vsem njihovim videzom. Taki tercija'ci so tudi tisti ljudje, ki v klerikalnih listih podtikujejo «Domovini» namen smešiti življenje sv. Frančiška Asiškega. četudi ga Je opisala na podlagi zgodovinskih virov. «Slovenec» hoče namreč na vsak način dokazati, da je imela «Domovina» zloben namen. Debata o tej stvari bi se seveda lahko vlekla v brezkončnost na podlagi tercijalske metode škofovega lista. Mi pa pravimo, da Je škoda časa In truda. Listi samostojno demokratke stranke bodo pisali še nadalje kakor doslej in ne bodo hodili do navodila k škofu, kakor morajo hoditi iz škofove tiskarne. Ljudje jih bodo brali še bolj kakor prej. zakaj čim bolj jih bo napadal škofov tisk. tem boli bodo ljudje segali po njih. ker hoče vsak pameten človek, ki ni duševno omeien in zato tudi pristaš klerikalne stranke, čuti oba zvona ter presoditi sam. kdo ima prav in kdo ne. Saj nismo več v časih srednjeveške inkvizicije, ko se je vsaka svobodna beseda kaznovala z ječo in cr-mado. Zato priporočamo vs.em terciial-cem v škofovi tiskarni, naj le krepko nadaljujejo svoje delo. Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. + Ali se Jhn svita? V »Slovencu piše neki župnik o gmotnih razmerah duhovščine ter pravi med drugim: »Treba je med nami najprej edinosti, pa ne samo edinosti med stotinami onih. ki tolčejo sok. ki hodijo v го^ svaljkanih in oguljenih suknjah, ki si ne morejo kupiti ne knjig ne naročati revij, ki mnogi kmetujejo in opravljajo druga težaSca dela — ne zaradi športa, marveč radi bednosti — tre-a ed ji osti od episkopata preko bogatih vojvodinskih prebendarjev di revnega gorskega župnika. Iz te edin sti пгј zraste vel-Jka, požrtvovalna ljubezen vseh onRi. ki Imajo kaj več dohodka Iz prebend In naj od tega darujejo bratom v revnih krajih v skupne škofijske fonde. Iz katerih naj bi se najrevnejši podpirali.« Isto smo mi že davno naglašaH v našem listu. Bogati župn&l ki »ve v Izobilju, posebno oa škof. ki je naivečji veleposestnik v Sloveniji, naj bi del svojih, v krščanski ljubezni do bližnjega odstopili siromašni duhovščini, da bi ii ne bilo treba apelirati na Javnost, ki je po voinl že itak preobremenjena z jav-nkni dajatvami. Naj bi se tu predvsem izvedla načela krSčarsikesra socijaliz-ma in prvotnega krščanskega komunizma, da bi se lahko pokazal lep zgled tudi ostali javnosti. Ko smo mi to predlagali nas je klerikalno časopisje naoadlo. da hočemo izvriiti cerkveni roo in ur>ronastiti vero. Ali sedaj žurmik v »Slovencu« tudi predlaga cerkveni rop in greši proti verskim resnicam? Miklošičev spomenik v Ljutomeru Eden največjih učenjakov, kar jih ie rodila slovenska mati. je nedvomno dr. Fran Miklošič. Razen nekaj ulic do na-;ih mestih, ki so do njem imenovane. da jima ta veliki duh še nobenega spornega. V Radomerščaku Dri Ljutomeru še stoji njegova rojstna hiša. a kmalu ne jo nihče vedel, komu je tekla zibel v tej hiši. V krogih ljubljanske univerze se je sprožila misel, da se vzida vsaj spo- linska nlošča v njegovo rojstno hišo. jutomerski rojaki so se pa odločili, da se mu obenem Dostavi vsaj skromen spomenik v Ljutomeru na Cerkvenem trzu. v bližini hiše. v kateri je preživljal otroška leta, ko so se njegovi starši tja preselili. Večji spomenik se prepušča beli Ljubljani. Da se to izvrši, se je sestavil pose-tien odbor, v katerem imajo svo.ie zastopnike: ljubljanska univerza. Zgodo- insko društvo v Mariboru, poglavarstvo ljutomerskega sreza in trška občila ljutomerska. Ta odbor se obrača s prošnjo na vse rojake, ki vedo. kaj po-menia ime Miklošič, da z radovoljnimi prispevki pomorejo postaviti Miklošiču jpominsko ploščo in spomenik v Ljutomeru Oboje bi se imelo odkriti še letošnje poletje. Stroški so proračunjeni približno 25.000 Din. katera vsota se bo nač dala zbrati brez posebnih težav. Prispevki se naj pošiljajo na županstvo v Ljutomeru ali na Zgodovinsko društvo v Mariboru, kakor ie komu boli orilično. Z zahvalo se sprejme tudi naimanjše darilo. Naša dolžnost je. častiti spomin nalili velikih kulturnih delavcev, ima pa to tudi pobudo za mladino, da posnema vzore naših velikih mož. Odbor za postavitev Miklošičevega spomenika v Ljutomeru. Kongres delegatov naših zdravniških zbornic v Beo- gradu Delegati vseh zdravniških zbornic v državi se snidejo 14. in 15. marca v Beogradu, da skupno intervenirajo pri ministrstvu za narodno zdravje zaradi omalovaževanja vseh zbornic od strani ministrstva. Kljub osebnim intervencijam pri ministrstvu, kljub opetovanim areencam ne reši ministrstvo za zdravniški stan razne važne, nujne zadeve, ako teče že tretje leto. da ni potrjen poslovnik za glavno skupščino, odbor in disciplinarno sodišče zbornice, da limamo še ooslovnika za disciplinarni senat zdravniških zbornic v Beogradu, da je vprašanje sramotnih sodno-zdrav-niških tarifov še vedno leta in leta na mrtvi točki, da se zdravniška mesta ne tasedejo in kompetenti leto dni čakajo na rešitev svojih prošenj, da se ne iz-premeni uredba o zdravniških zbornicah, ki si v nekaterih členih nasprotuje, kljub temu. da so bili dotični predlogi e pred leti predloženi ministrstvu. Zato pa ministrstvo samo krši uredbo » zdravniških zbornicah in je bilo potrebno Droti tej kršitvi vložiti od strani bornice tožbo na državno sodišče. Vprašanje inozemskih zdravnikov-dr-aviianov glede njih prakse v Jugoslaviji se istotako zavlačuje in je ministr-tvo izdalo v tem vprašanju eni in isti dan dva popolnoma si nasprotujoča od-loka. proti katerim je morala zbornica istotako vložiti tožbo na državni svet. Vsled takega nerazumljivega postopanja ministrstva za narodno zdravje Proti zdravniški zbornici, torej inštitu- № smrt - usmrčen no električnem stolu taiia dneva!!!!!!!!!! ciji, katero je ministrstvo samo ustvarilo in katero bi moralo ščititi in dvigniti njen ugled, je težko zahtevati, da bi zdravniki uvaževali pomen in uHed zbornice, če tega ministrstvo samo ne stori. Da se ta nevzdržljiva situacija razčisti, predno se podvzamejo drugi koraki, in izve. zakaj ministrstvo tako postopa, se bo sešla delegacija vseh zdravniških zbornic v Beogradu. Pri tej priliki bodo delegati izročili g. ministru skupno spomenico, ki bo pojasnila nevzdržljivo situacijo. Ako je ministrstvu ležeče na tem. da poslujejo zbornice v interesu države in v interesu zdravniškega stanu, mora pri svoji upravi, vsaj kolikor se tiče zdravniških zbornic, kreniti na popolnoma druga pota. Zdravniško zbornico za Slovenijo bo zastopal predsednik dr. V. Gregorič. V Trbovljah je vse v najlepšem redu! Ministrstvo za šume ln rudnike je Izdalo komunîké. ki na celi črti odobrava postopanje Trboveljske družbe. Radičevski minister g. N kič bo še v parlamentu govoril v smislu knmuniksja! Zakrj je bila ustanovljena družba za predajo trbove jskega premoga. p. Beograd, 11. marca. Danes se je povrnila v Beograd anketna komisija zastopnikov ministrstev za šume in rudnike, za trgovino in industrijo in za socijalno politiko, ki je odšla v Ljubljano in Trbovlje, kjer je preiskala razmere, ki so dove-dle do odpusta delavcev in redukcije mezd v rudnikih Trboveljske premo-gokopne družbe. Ministrstvo za šume tn rudnike je zvečer izdalo naslednjo izjavo: V področju Trboveljske premoeo-kopne družbe Je bilo odpuščenih 1800 delavcev skupaj z onimi, ki bodo odpuščeni do 15. aprila t. I. Brez odpovedi ni bil odpuščen nihče. Dne 1. m"r-ca je bilo na 14 dni odpovedana služba 485 delavcem in na šest tednov 57 poduradnikom. Delovni čas ostane i nadalje osem ur. Ker Je nameravala družba skrčiti število delavcev za približno 3000. se ie dosegel sporazum, da se to prepreči. Namesti treh ših-tov bosta odslej samo dva. Na ta na- čin bo vsak tretji teden en šiht brez dela. Kar se tiče osebnih in rodbinskih doklad. je res, da so bile ukinjene, kakor se je to zgodilo v Bosni, za-to pa so se povišale temeljne plače ln akordi. Po novi uredbi so se prejemki nameščencev Trboveljske znižali samo za 5 odstotkov. Vzrok za te korake Trboveljske pre-mogokopne družbe ie slaba konjunktura na tržišču premaga. N ti poviša-nje uvozne carine, niti znižanje pre-voznine ni moglo preprečiti, da ne bi madžarski premog konkuriral z našim. (?) Zato se je ustanovila posebna delniška dražba, ki bo skušala z znižanjem cen pobijati madžarsko konkurenco. Komis;ja ie ugotovila, da postopa Trboveliska popolnoma prav lno po zakonu in da ni mogla drugače postopati. O tej zadevi bo govoril tudi minister za šume in rudnike v Narodni skupščini. Ivan Karel San čin ravnatelj celjske Glasbene Matice in vi rtu» oz na violini, priredi s pianistom Hugo nom Krômerjem iz Gradca pod okriljem Glas» bene Matice v soboto 13. t m. koncert v Celju, v pondeljek dne 15. t. m. pa v Fil» harmonični dvorani v Ljubljani. bilo znano, da so bili bankovci potvorjenl. Zagovarjali so se, da so kupili bankovce v dobri veri po vsakokratnem dnevnem teča» Ju. Ker osumljencem ni bilo mogoče doka» zati krivde, je državno pravdništvo v Scge» dinu dne 13. novembra 1923. ustavilo pre» Lskavo. Med preiskavo, pri kateri so sodelo» val tudi jugoslovenski policijski uradniki, jt bilo ugotovljeno, da so prišli ponarejeni dinarski bankovci v Segedin iz Jugoslavije ali iz ozemelj, ki jih je zasedla Jugoslavija, vnovčili pa so jih večinoma jugoslovenski železničarji Ker so torej vodile niti na ju» goslovensko ozemlje, so se madžarske pre» iskovaine oblasti sporazumele z jugosioven« ekimi organi, da bo pri poizvedovanjih na jugoslovenskem ozemlju navzoč tudi ma» džarski detektivski nadzornik Karel Den» choe. Jugoslovenske oblasti so v to svrho sicer tudi že izpo^lovale dovoljenje, vendar pa so Denchoeju kasneje prestop jugoslo» venske meje kratkomalo prepovedale. Naši ponarejeni bankovci iz 1.1920. Odgovor madžarske vlade na naio rtofo. Naš poslanik v Budimpešti je izročil, ka» kor smo svoječasno že poročali, začetkom preteklega meseca madžarski vladi noto, v kateri je prosti za pojasnilo, kakšen je bil 1 1920. uspeh preiskave radi v prometu na» hajajočih se ponarejenih dinarskih bankov» cev. Madžarsko zunanje ministrstvo je odgo» voriio na korak našega poslaništva z daljšo noto, v kateri našteva najprej one osebe, ki so spravile pozneje zn falzifikate spozna» ne dinarske bankovce v promet. Proti vsem tem je bilo uvedeno kazensko postopanje in sta prišla med preiskavo Janos Zemko in Bela Barabas v reventivni zapor. Nato Je odredil segedinski preiskovalni sodnik proti vsem 15 osumljenim osebam, preiskavo, pro ti osmim od njih pa tudi preiskovalni za» por. Tekom preiskave se je posrečilo izslediti 27 komadov tisočdinarskih bankovcev. Vsi osumljenci pa eo odločno zanikali, da bi jim Jeke - napadalec na kočevski vlak? Ljubljana, U. marca. Prebivalstvo Krškega polja in vsega Posavja se je po aretaciji razbojnika Ivana Jeketa globoko oddahnilo. Bojazen pred njim se je sedaj prevrgla v strašno ogorčenje. Da niso orožniki roparja naglo odpeljali, bi se lahko zgodilo. da bi ga ljudstvo kar samo sodilo. Ljudski srd se je skoro v enaki meri obrnil tudi proti Jeketovi ljubici, Julki Vrabčevi. ki bo morala skupno ž njim deliti usodo v zaporu, čeravno jo čaka milejša kazen, kajti njen vitez ii gotovo ni zaupal vseh svojih skrivnosti in grozodejstev. Jeketa ln Vrabčevo so odpeljali v torek pod močno orožniško eskorto v Novo mesto. Krški zapori so se zdeli preslabi, posebno še. ker je Jeke tamkaj že enkrat izpodkopal zidovje in pobegnil. Odkar je bil Jeke na prostem, je postal še okrutnejši in napram svojim žrtvam še bolj brezobziren. Klatil se ie po vsej Dolenjski, najraje pa se je zadrževal v domači okolici in ogrožal ljudi podnevi in ponoči. Nakopal si je tako na svojo vest več strašnih grozodejstev, skritih na je ostalo še več drugih njegovih lopovščin. Krakovski gozd med Rako in Krškim je bil sploh njegovo kraljestvo. Zadrževal se je tamkaj Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Začetek ob 20. url. petek. 12.: Zaprto. Sobota, 13.: «Henrik IV., O. Ljubljanska opera Začetek ob pol 20 urt fetek. 12.: «Toeca». B. Gostovanje g. Roberta Primožiča iz Zagreba. Sobota, 13 : »Grofica Marica». Izven. Mariborsko gledališče f«ek, 12.: Zaprto. «Kota, 11: «Sluga dveh gospodov», D. (Ku» ..poni). Nedelja, 14.: «Grofica Marica». Celjsko mestno gledališče. Wk. 16.: «Eiga». Ob 20. Danee. v petek 12. marca, ee uprizori ca ehon«nr'e retla B veleprlljubljena Pucctai. opera «Toeca». Naslovno nlogo poj» Savaraii.estja poje prvič gosp Kntttl to >rvie v Ljubljani ga. Žaludova, ulogo Mario û'ogo barona Scarpia poje kot goet goep. Robert Prfcmožič. Ulogo cerkovnika poje îosp. Betetto. Angelotttja goep. SubelJ. Spo etta goep. Mohorič itd. Opero dirigira goep. »vnateij M, PoMč in režrira Jo eoep. Zden- ko Kntttl. — V soboto, 13. t. m. se Izvaja v drami «Henrfk IV.», za abonente reda C, v operi pa Kalmainova opereta «Grofica Marica» za izven. Violinski vlrtuoz gosp. Ivan Karel San-eln, ld priredi v pondeljek. dne 15. t m. vtoltneld koncert v Ljubljani, se bavt, od. kar Je zapustil Zikov kvartet s Študijem modernih koncertnih ekladb. Naštudlral Je celo vrsto novih sonat in drugih violinskih ekladb. Njegov repertoar Je tako obširen, da nliti prt dveh koncertih ne Igra letih ekladb. ker daje prednost vedno norem» programu. Spremlja ga na klavirju prof. Hugo Kroemer. vodtteij klavirske Sole na konaervatorlju v Gradcu Prof Kroemer se J« v zadnjem času mnogo udejstvoval na knncertnem odru ter Je spremljal tudi zna. nega violinista Saša Popova na turneji po AvBtrtJi. Vstopnice za S an činov koncert se dobe v Matični knigarnl. Beneiki trgovec na mariborskem odru. V najkrajšem čaeu uprizori marlbor. ska drama v režiji gosp. Valo Bratlna eno najpopularnejših SbakeepearJevih komedij «Beneški trgovec». O sfflnl priljubljenosti tega dela pričuje dejstvo, da dane« ni sko. ro odra, M ne b! poleg mnogoštevilnih 8hakeepearjevth del. т prvi vrsti uprizori, lo Imenovano komedijo, ki vsebuje na eni etreni očarliivo neenlške na drugI pa zdra- vo zabavne prizore. Mojstrski prevod je oskrbel gosp Oton Župančič. Priprave za sprejem ljubljanske opere v Sarajevu. V Sarajevu se snuje poseben odbor za sprejem ljubljanske opere v Sarajevu. Odbor bo nadstrankarskl in medver-ski. Program gostovanja je že določen. Izvajala se bodo dela: Boris Godunov, Aida. Večni mornar, Figarova svatba ln Carmen. Tako bodo sarajevski meščani deležni iz branega programa, na katerega bi bila po nosna vsaka opera Zanimiva literarna bilanca. Pieall smo že o književnem Jubileju «Srpskega Knji. ževnega Glasnika», ki Je slavil letoe 1. februarja 25 obletnico svojega obstoja. V tem času Je Izdala revija 455 zvezkov na 36.292 straneh. Na tem prostoru Je izšlo naslednje gradivo: 1304 pesmi, 502 povesti, romani in drame, 954 člankov, 161 večjih književnih referatov, 94 znanstvenih razprav. 336 pregledov o zunanji in 115 pre-gledov o notranji poSitfki, 35 člankov go. spodarskega značaja, 667 ocen In več tisoč beležk Prvo leto Je Imel S. K G. Jedva tisoč naročnikov, sedaj jih Ima nad 6000 Razstava francoske grafike 18 stoletja v Zagrebu. Francoski institut v Zagrebu prtre.ia v prostorih Umetniškega paviljona razstavo francoske grafike 18. stoletja. Na razstavi so zastopani znameniti francoski grafiki vseh stnij 17. in 18 veka. med osta-limi posebno naslednji umetniki- Ponssioi. Rigaud, Watt eau. Boucher, Chardin, La Tour, Lancret, Champaigne, Greuze Callot. VMai ta drugi- llUBIVÀMfKI DVOR Danes ob: a 4„ pol 6., pol 8. m 9. Težko pričakovani monumentalni franc, tilmski veleum tvor: veleumo- KLOlfH tsiepom frsv*j&e« Izven piogiama „Deulig Journal" Prednaznanil : LILI D A W I T Д. Ljubavni roman iz dvornih krogov v glavni vlogi lepa Huguette Ouflos in Charles de Rochefort» - Luksuzna režita najmodernejše toalete — Film srca, ljubavi in naravne lepote. — Ljubav princese in klovna Krasne slike iz Pariza. po cele tedne nemoteno, kajti varnostni organi so ga iskali drugje Tam ie tudi napadel več svojih žrtev in iim pobral ves denar. V ta gozd se nikdo ni upal. Celo lastniki gozdnih parcel se niso upali tja posekavati les. Zelo nevaren je bil Jeke tudi sejmarjem. ki so se vračali s sejmov domov skozi ta gozd. Jeke ie bil izredno predrzen in spreten lopov. Sicer pa je neizobražen in j nosijo zato tudi vsi njegovi čini pečat I surove brutalnosti. i Kakor rečeno, je Jeke osumljen, da ' ima na vesti še vrsto drugih zločinov, ki še niso razjasnjeni. Pojavlja se celo že verzija, da je izvršil Jeke tudi zagonetni roparski napad na kočevski vlak in ambulančnega poduradnika Ka-lana, ker se opis. kakor ga ie podal Ka-lan. precej strinja z vnanjostjo Jeketa. Bosanski prodajalci preprog ob frančiškanskem mostu v Ljubljani. Evino jabolko... Ljubljana, 11. marca. Ančika, samostojna hišna posestnica, do» ma od hrvatske meje. je imela naprodaj nekaj sto kilogramov lepih okroglih jabolk. Odpeljala se je v Ljubljano, da jih tu pro» da. Sprva ni znala, kam naj stopi, končno pa se je zglasila pri branjevkah na trgu in kmalu je bila kupčija urejena. Ančika, ki je prinesla s seboj vzorce, je dobila nekaj de» darja že na račun in šla si je ogledovat Ljubljano. V srcu ji je bilo toplo in veselo, ogledovala si je pisano robo v izložbah raz» nih trgovin, nasmihala se same sreče ljudem na ulici in mislila, kako bi bilo, če stopi na četrt vina. Ančika Je namreč od doma raz» vajena in vina ekoro ne more pogrešati. Sprehajala ae je tako sem in tja ter iska» la primerne gostilnice, kjer bi si lahko v prijetni domačnosti utoiažila svojo žejo. Na sprehodu je prišle počasi daleč na Dolenj» sko cesto se okrenila nazaj in občudovala mogočni ljubljanski grad. V gostilni se je nato vsedla tako, da je še vedno lahko zrla proti gradu in skoro se je je polotilo hre» penenje, da si ga ogleda pobližje. Nataka» rica, ki je opazila pred njo prazno četrtin» ko, ji je napolnila znova in Ančika ni ime» la nič proti temu. Ljubljano je zagrinjal že mrak, ko je An« čika stopila zopet na cesto in se poslovila od zgovorne natakarice. Kri ji je po žilah krožila živahneje, sama sebi se je zdela pro» sta kot ptička v gaju. Ljubljana ji je bila čimdalje bolj povšeči in vesela je krenila zopet po poti nazaj proti mestu, držeč v roki okroglo rdečkastormeno jabolko, na njeni desni so se risale v zrak črne konture gradu in Ančika se je zopet večkrat ozrla tja gori. Mikalo jo je še vedno, da si ga ogleda prav od blizu. Kraj dolenjskega mosta je nenadoma po» stala in zrla vea zamaknjena v višave. Hip nato je opazila poleg sebe postavnega voja» ka, ki ji je prišel kot nalašč. Ančika se je odločila кат hitro, ga nagovorila in mu po» nudila jabolko kakor Eva Adamu v raju. Ančiki je planila v glavo ščegetajoča misel in ker Adam tudi ni bil kaj stanoviten, sta bila kar hitro na pol pota do gradu v raj» ski blaženosti. Zamaknjena drug v drugega pa nesrečnika nista pomislila na različne ne» varnosti, ki so jih obdajale in nista čula piščalke nevoščljivega fauna v osebi stražnl» ka. Vračala sta se že zopet nazaj proti me» stu in Ančika je ravno vsa srečna obljubo» vala simpatičnemu slučajnemu prijatelju, da ga obišče zopet po par tednih, ko je sto» pil pred nju izza grma mož postave in iztr» gal nesrečnico iz oblakov ter jo nakrat po» stavil na pusta kamenita tla. Vojak je spr» va pomislil, kaj bi. nato pa se urno, kar je mogel, spustil v beg ne pomišljajoč na pre» je podane prisege Ančika je morala s straž» rikom seveda na stražnico, kjer je trpko razočarana, priznala svoj greh in se prito» zevala, da smo v Ljubljani ljudje brez sr» ca. Celo doma, je dejala, znajo ljudje za. mižati, kadar je treba... Dražestna, čez vse ljubka PARRY pride v najnovejšem fiimu „Nevesta na motorju * v kino „Ideal" Pred sodniki Danes prinašamo Vam najbolje 'zbran spored bri'jantno dvode'ansko komedijo ,Smola* z svetovnim nepozabnim komikom i: BUSTER KEATON in pa prekrasno zakonsko dramo Moška nezvestoba* i. priljublieniml zvezdniki : Konrad Nagel, Pauline Frederlcfcs kako- tudi 1496 John Gilbert, Aileen Pringle. Predstave popoldne ob 3, pol 5., 6, pol 8. In 9. uri. Kino Ideal «He, he, hel Pašičeva kola Je nazivala da» ma avtomobil, v katerem je ponosno sedela in ki je zadel v moj voz. Veste gospod sodnik, ko sem to začul, sem sc pošteno prestrašil in ne vem. ali me je vrgel pod voz avto, ki se je zaletel v konja ali tiste besede: «Pašičeva kola». Saj sem gorenjski kmet Janez in gospoda Pašiča ee naravnost bojim; zakaj, pa ne smem povedati. Kmet se namreč ne zna pravilno izčvekati in lah» ko mi obvisi na jeziku kljuka — paragraf. Oni dan sem vozil lepo in pravilno na levi strani, kot je bilo pred novim letom zapo» vedano. Moja sivka me je počasi vlekla mi» mo Št Vida proti Ljubljani. Se sam sem bral na bližnji tabli opomin: «Avto 15 km». Pa je pri bobnel avtomobil, seveda tako hi» tro, da voznik onega opomina niti prečitati ni mogel. Poleg tega je vozil še po sredi ce» ste in udaril v moj voz. Konju je izbil 3 zo» be. a jaz sem se predramil pobit pod svo» jim vozom, ko avtomobila že ni bilo nikjer. Tudi danes ni tega vražjega šoferja. No, 300 Din, ki jih ima plačati, bo že prinesel, če ne bo pa 6 dni presedel. Samo toliko se priporočim, da bi ga opozorili naj ne poza. bi na mojo odškodnino.» * «Seveda me sodniki že poznajo, a midva se še ne poznava gospod predsednik. Dovo« lite, jaz sem Anton S. delavec v Crmien» šku. Mislil sem si, lepa je zelena Štajerska in jaz bom lep fant, ko bom imel novo obleko in čevlje. Poslovil sem se torej po francosko, kar je pač najhitreje, ker ni tre. ba odgovarjati na nepotrebna vprašanja. Obenem sem pa vzel Rudolfu čevlje. Pav. lu površnik, a čevljar France je tako pre« brisan smolar, da mi ni hotel nasesti in mi verjeti, da me je poslal Miha po poprav» Ijcne čevlje. Moja pot še ni končana, saj še nisem strgal čevljev in ni prav, da ste mi prekinili potovanje kar za 2 mescca, ki jih moram prestati v težki ječi.» * «Moja mati je poeestnica v Ljubljani. Kličejo me za Franceljna in vsak Ljubljan» čan ve, da sem pošten rokodelec. Jezi me pa, da ne pridem do stanovanja v domači hiši. Svetoval sem gospej Nežki, naj gre vprašat za stanovanje, za katero sem zve« del. Pa so me babnioe jelc zbadati in po» grabil sem za lase njeni hčeri ter udaril lo« ncc ob lonec, da je malo zazvenelo. Ta» krat sem ga par kozarcev na jezo in raz» burjenost; 300 Din bom pa plačal, da bo mir.» • Lojze iz Jezerskega je kaj neotesan tesar. Zmerjal je orožniško patruljo, z žendarski» mi barabami, ki nimajo druzega dela kot vlačiti po cesti pijance in da samo skozi okno na pijance gledajo. Zažugal jim je, da jih bo naznanil na ministrstvo v Beo» grad. Ni mu namreč ugajalo, ko so peljali mimo pijančka Gregorja in zmerjal jih je kar čez okno. Orožniki so pa Lojzeta z ovadbo prehiteli, pa ne nà ministrstvo. Ker so bolj skromni, so se zadovoljli s sodi» ščem in Lojze bo odštel 250 Din, da bo dru» gič raje lepo molčal. • Katra iz Jame je občinska reva. S svojim poklicem je sicer zadovoljna, le prevelike zahteve ima. Od občine dobiva obleko in 25 Din mesečno, pa ji je mnogo premalo. Ko je prišla v občinsko pisarno po novo obleko in čevlje, ji obleka ni bila všeč in ozmerja« la je župana in odbornike. Radi podobne» ga slučaja so jo enkrat že zašili 3 dni. zdaj ji je pa deželno 4>dišče naprtilo kar 12 dni, da bo v arestantovski opravi pozabila na lišpavost in se privadila skromnemu obla» čilu. «JUTRO» It » Petek 12. IIL 1926 Domače vesti * Kraljica Marija n drote Kralfloa Marija Je naklonila Materinskem« udruženjo prispevek 8006 Din sa vxdrlevanje sirot lo zapuščenih otrok. * Češkoslovaška odlikovanja. Predsednik češkoslovaške republike Je odlikoval z redom Belega orla: z veUkitn krlicem pomočnika zunanjega ministra Jovana Markovlča, s komanderskim križcem državnega podtaj nika dr. Vlado Andriča in Ha na jugoslove«-ske delegacij« za »klenltev pravovarstvene pogodbe » Češkoslovaško dr. Dragofcuba Arangjeloviča ter dr. Janka Babnika. z redom Belega orla s palmami na stopnji ko-manderskega križca aačelnfca političnega od de&a zunanjega ministrstva Jevrema Tadi-čjl s častniškim križcem Milana Andriča. še (a kabineta dr. Vukčevlča. šefa protokola Ilijo Novakoviča. namestnika šefa tiskovnega oddelka zunanjega ministrstva dr. Erha-tiča In svetnika Vukašina Zlvotiča. * Novi olldrjl generalnega štaba. Kakor Javlja »Vojni Hst«, so v generalni štab sprejeti naslednji oficirji: artiljerliskl podpolkov nik Dragoslav Miloša vije v ič, Milan Damjanovi hi Dragotln Pavlovič; pehotna podpol kovnlka Radivoj Jankovič la Todor Millče-vtč; inženjerskl podpolkovnik Gjorgie Glišič, artHjerijskl major Petkovlč ter pehotni ma-jorji Vladimir Vavhnik. Miroslav Sevlč. Dra goljub Mihajlovič, 2arko Varetič ln Milan Jankovič. * Vodstvo Vodnikove družbe « Ljubljani sporoča, da je njena pisarna na Miklošičevi cesti 16* Delniška tiskarna, prvo nadstT. vhod skozi dvorišče. Za korespondenco zadostuje naslov: Vodnikova družba v Ljubljani. * Novi radarski taženjerjl ljubljanske mon tanlstlke. Na rudarskem oddelku tehniške fakultete ljubljanske univerze se vrM polaganje diplomskih Izpitov v letošnjem pomladanskem termine od 11. do 13. t. m. Vče raj so prestali diplomski izpit sledeči gospod ie: Koloman Berthalan. rodom Iz Zagreba, Franjo Brezaa Iz Litije ln Vlado Burnik i« Idrije. Iskreno čestitamo! * Prodaja taksnih vrodnotlc. Finančna de legacija objavlja v »Uradnem listu« številka 24 izkaz o uspehu prodaje taksnih vredno-tic v letih 1934 In 1928. * Koliko je prejela Jugoslavija na račun reparacij. Po Izjavi generalnega agenta za reparacije le Izplavala Nemčija meseca februarja 1926 na račun reparactj >7,872.660 zlatih mark Od M svote le prejela naša država 2.ar». 130 elatih mark. * Delo za Izenačenje zakonov. V ministrstvu pravde se je predvčerajšnjim zopet se stala komisija za Izdelavo novega načrta me ničnega ln čekovnega zakona. Člani komlsHe so: univerzitetni profesor dr. MIlan Škerlj, unlv. profesor dr. MHorad Straižnlcki in od-vetatk Qjoka Nestrovič. Komisija proučava Ia sistematizira zbrano gradiva * TebaUka srednja šola v Ljubljani Pod predsedstvom direktorja g. Jožefa Relsner-la se je vrilla dne 8„ 9. in 10. marca ust-mena matura za absolvente vl»;e stavbne šole. Od 21. rednih učencev je bilo prlpiršče-nik k maturi 30. učencev. Od teb je bil eden reproblran za pol leta; ostali so dobili izpričevalo zrelosti: Bezlaj Jakob (z odliko), Cenčur Ladislav, Cerne Anton. Gemissi Janez. Lah Zorko, MajnRc Bogoljub, Marinšek Vilko (s odliko), Mesar Jože (z odl&o), Mi-klavčič Stane, Mozetič Martin, Pavčlč Joža, Pertot Vera. Pirnat Karol (z odliko), Pisk Karel, Senlca Ljudevlt Senk Joža (z odliko) Vaienčič Stane, Vales Alfonz ln Vrhovec Venčeslav. * Gradnja vodovoda ln elektrarno v Metliki V Metliki si hočeo tamkajšnji meščani preskrbeti nujno potrebni vodovod. Pri neusahljivem studencu Obrh se bo zgradilo poslopje, v katerem bo Dieslov motor gnal vo do po železnih ceveh v nabiralnik, ki bo pri bližno 60 metrov nad mestom, tako da bodo vse hiše lahko dobivale vodo. Vsa voda, namenjena v nabiralnik, se bo filtrirala. Motor, ki bo po dnevi polnil rezervoar, bo ponoči preskrboval mesto z električno ra2svet ljavo. Metlika bo z nameravano napravo mnogo pridobHa in brezdvomno privabila v ta prijazni kraj lepo število letovličarjev. * Smrtna kosa. V Igavasi pri Rakeku je umrla & t. m. gospa Antonija Kes in, roj. Celesnik. Pokojnica je dosegla starost 75 let in ie bila mati nadučKelja. g. Miroslava Ko-sina. — V torek, dne 9. t m. je umrla v Celju ga. Ivaaa Petrovič, zasebnica v starosti 64 let. — Umrl je v sredo v ljubljanski bol-nid France Pušntk, trgovec v Celju, sin čislanega obrtnika Puénlka v Gaberju pri Celju- Bolehal je že daNe časa na neozdravljivi bolezni. Narodni rodbini Pušnikovl Izrekamo naše iskreno sožalje. * Gtavna skupščina JSS v Djakovu. Is D jako va nam poročajo: Tn se delajo velike priprave za glavne skupščino Jugoskrv. Sok Saveza, ki se bo vršila v nedeljo. Ob tej priliki pridejo v Djakovo tudi predstavniki češkoslovaškega, poljskega Ia ruskega Sokola in se bo razpravljalo slasti o vsesokol-skem zle tu v Pragi Sokolstvo bo tudi počastilo velikega Jugoslovena, vladiko Stross-mayerja, na čigar groba se bo poklonilo njegovim manom. * Reforme v pravoslavni cerkvi. Tekom letošnjega poletja M se Imel sklicati vesoljni pravoslavni cerkveni zbor, ki naj bi rešU razna cerkvena vprašanja, zlasti Izenačenje koledarja la vprašanje drugega sakona pravoslavne duhovščine. Kakor poročajo beograjski listi pa se med posameznimi pravoslavnimi eerkvam! doslej ni dosegel sporazum № bo vsled tega menda odložen todl nameravani eerkvenl sbor. * Razpis učnih mest oa srednjih šolah. Na državnih srednjih šolah In včiteljiščih mariborske oblasti je razpisano večje število stal nih učnih mest lo sicer: na državni realni gimnaziji v Celjo 4. na državni realki v Ma riboru 6, sa drfavnl gimnaziji v Maribor« 1, na državni realni gimnaziji v Morski So-boti 4, na drž. realni gimnaziji v Ptuju 4, «a moškem ečitetjfSCu v Mar {boru J ia oa ženskem učiteljišču v Mariboru 3 «esta. Proštiie je vložiti do 15. аргПа. hiter es este epoaariame na razpis v »Uradnem listu«. * Pri oddelku B stola sedmerice e Zave bu se odda mesto pisarniškega uradnika. Prosilci morajo dokazati, da so uspešno opra vili prvi pisarniški Izpit Prošnje je po službeni poti do 1. aprila vložiti pri preds edni-Stvu stola sedmorlce, oddelek B, v Zagrebu. * Vajno za reducirane invalide. Po skic. mi ministra za socljalno politiko imajo vsi reducirani invalidi, da bi mogli predložiti prošnje za ponoven pregled, počakati na pismeno obvestilo o sklepu, s katerim se Hm jemlje pravica do invalidnine, nakar morejo najkasneje v roku šestih mesecev precfiožltl prošnčo za nov pregled. * Zveza jadranskih mest. Župan mesta Sušaka te odpotoval v SpUt. da stopi v stik s tamkajšnjim županom ln drugimi uglednimi osebami zaradi ustanovitve zveje Jadranskih mest. Na svojem potovanju se sestane tudi z zastopniki Šibenlka ln Dubrovnika. Konferenca glede ustanovitve Zveze jadranskih mest se bo vršila poleti in sicer na Su-šaku. * Direkcija državnih želecnlc v Ljubljani razpisuje mesto železniškega zdravnika v Radovljici Podrobne informacije daje sanitetni šef direkdje dr. Tičar v Ljuoljaiu, Celovška cesta 4. * Brezglavoet zagrob&e žet direkcttc. Pišejo nam: Zagrebška žel. direkcija ie onemogočila obrežnim krajem DalmacHe Izvoz rib po drugih mestih Jugosiavlie s tem, da le zabratrfla prevzem zabojev rib, pekova nlmi v led, dočim vse druge dlrekclle to do voljujejo in po vsem svetu še nikomur ni prišlo na misel, da bi bil prepovedal brzo-vozni transport rib z ledom. Samo zagr. direkcija to zabranjtiie In napravila s tem dalmatinskim krajem velikansko škodo, ker je s tem onemogočena ribja trgovina z zaledjem in so Dslmatlnd prlmorani pošiljati ribe v Trst in Reko, Jugoslavija pa svoje ribe za drag denar dobivati Iz Trsta. Redno pošiljanje rib brez ledu je nemogoče. Iz Trsta greoo ribe brez vsakih ovir z brzovia-kom, pakovane v led, na vse kraje (Dunaj Budimpešto, Prago, Berlin, Mûnchen lo dru ge kraje) doma pa se delajo ovire. Mero-dajnl krogi naj vendar malo premislijo, ko se izdajajo naredbe. Jugoslavija že itak strašno trpi, ker ni za gospodarska prilike nikjer dovolj smisla in premisleka. * Pomožni zdravniki nimajo pravice do brezplačne hrane. NepriJIke pomožnih ïdrtv nikov so znane javnosti že od lanskega leta, ko Je minister za narodno zdravje razveljavil pravo na brezplačno hrano v bolnicah. Pomožni zdravniki so zagroziB, da zapuste službo, ako se omenjena naredba ne ukine. Naredba se ni ukinila, namreč le začasno slstirala. Te dni pa ie bil izdan odlok, da pomožni zdravniki nimajo pravice do brezplač se hrane, marveč morajo plačati režijsko od Skodnino v znesku 25 Din dnevno. Pomožni zdravniki, ki Imajo 1435 Din mesečne plače, so odposlali v Beograd deputacijo, ki naj lz-posiuie, da minister umakne svojo odredbo. * SeSdiova prodava. V intimno dolenjskem, a svečanem razpoloženju se je snoči «bral cvet naprednega Novega mesta, da proslavi sedmi križ mladostnega prof. Seidla A tudi Ljubljana je poslala častno deputacijo Univerzo ie zastopa! prof. Hinterlechner, ve llkega župana ln Matico Slovensko prosvetni šef dr. Lončar, Muzejsko društvo prof. Polec a Geografsko društvo dr. Bohince Ia prof. Melik. Pismeno ali brzojavno pa so poslali jubilantu čestitke znanstveni Beograd, Zagreb in celo Dunaj. Lepo vrsto deloma' globoko zamišljenih, deloma prisrčnih nagovorov sta otvorila gimn. direktor A. Skerlj m župaa jubilantovega Novega mesta dr. Režek. Iz vsek govorov pa ie Izzvenelo toplo priznanje neumornemu dolgoletnemu delu, ki ga je prof. Seidl vršil in ga ie vrši ne samo na nacijonalnem temveč tudi na manj znanem znanstvenem polju. Pri kraju večera se ie jubilant zahvalil za čestitke v govoru polnem dolenjske hudomušnosti. V spomin na lepo proslavo je prejel adreao, ki so jo podpisala vsa zastopana kulturna ia napredna društva, mlado »Geografsko društva. v Ljubljani pa ie »pionirju slov. naravoslovne znanosti« poklonile krasno vezan prvi letnik »Geografskega vestnlka«. * Spor v Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Beogradu. Zastopniki delodajalcev v beograjskem Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev že več mesecev odklanjajo vsako sodelovanje. Njihova abstinenca naj bi bila nekak protest proti dosdevnkn nepravilnostim pri vodstvu uradnik poslov. Da preišče stvar In poravna spor, je poslal Osrednji urad Iz Zagreba v Beograd posebno komisijo, ki je imela v nedeljo svojo sejo. Imenom delodajalcev je izjavil Vasa Jova-novič da vodijo obstrufccljo radi tega, ker se sklepi sploh ne izvršujejo, Izrablja dalje zavod za politične akcije, denar pa izkorišča za druge namene. Odgovarjal ma le zastop nik delavstva, Luka Pavičevič, M je odločno zavračal vse Jovanovičeve očitke. Med obema skupinama je prišlo ponovno do Jako ostrih nastopov Ii so zastopniki delavstva očitali komisiji, da ie pristranska. Komisija Je namreč v svojem poročilu ugotovi Pukovnik Gjoraie T. Golube-«14. komandant Zigrebičkog voj-nog okruga, štampao je UPUT ZA RKKBUTC VANJE ■ MLADIČA. —» Kn lga jekorisnaopčin>k;m gradsklm i. P°8',varstvima za njihovo ČInovniStvo, za djnke, sveštenike, anvokate i za sve keji heče. da si sami pomognu prllikom pednašania 1492-a molbi I žalbl. Knjiga se dobile u knjižarame I kod puk. CMuboviča, Zagreb, II ca 128. Knjiga Je Stanpeni latinicam, cena 20 Din. ta. da so se v resnici rriOe — posebno v ekspoziturah na deželi — ram nepravilno» stl in da so si a «kateri uradniki zaračunavali mastn« dijete. Pretakava bo nadaljeval še Osrednji «rad v Zagreba. Za enkrat je bil dosedanji opravrUk v Beogradu. Bračinac, odstavljen. * Smrtna nesreča. V Potekih pri Korofkl BeH je »rešlo sredo tevaralški delavec La-bernflc padel iez katneaito ograjo malega mostu tako nesrečno, da le «Metal na mestu mrtev. Kako se je nesreča pripetila ni znano. * Smrt škodljivcem sadnega drevja! Dro- gerija «Sanitas» v LjuManI, Prešernova uL 5 nudi najcenejše katranove preparate za uničevanje ličink, bub in gosenic. Prinesite posodo seboj. * Snežni zameti v SrblS. Po vesteh fct Srbije je zapadel snoči močan sneg, ki le v nekaterih kraJUi ustavil promet Tako je snežni metež ustavil promet ca železnici Para-čin-Zaječar. * Tretja obravnava proti Džani-begu. Pred sodiščem prve stopnje v Skoplju se prične dne 15. t m. tretja obravnava proti znanemu musiijianskemu bogatašu Džanl-begu, ki je bli svojedobno obsojen zaradi umora svoje žene. bivše učiteljice MUice Bo gatinčevlč na dvajset let teike ieče v okovih. Vsled pritožbe Džani-begovega zagovor nika je prišla stvar pred sanitetni svet. ki je podal Izjavo, da je Milica Izvršila samomor, nakar je apeladjsko sodišče odstopilo zadevo kasači,skenru sodišču, ki je odobrilo navedbe državnega pravdnlka, češ da svet ni imel zakonitega kvoruma ter vrnilo spise apeiacijakemu sodišču. Džanl-beg je bil ponovno aretiran. Svet le uporno vztrajal prt svojem prvotnem sklepu vkljub mnenju Dru štva zdravnikov v Skoplju, da gre v zadevi za umor Milice Džain-begove. Dne 15. t m. se bo proti Džanl-begu vršila zato tretje obravnava, za katero vteda povsod veliko zanimanje. * PonarejovaJd poštnih nakaznic. Beograj ska policija je že dalj časa zasledovala zločinsko družbo, k! je na rafiniran način ponarejala poštne nakaznic» ter odškodovala državo za približno 1,300.000 dinarjev. Te dni je polldja aretirala trgovskega pomočnika Borivoja Milutinovlča, ki Je postal sumljiv zaradi velike aapravlllvosti po razntti nočnih lokalih. Ugotovile se, da le osumljenec poslal svojo ljubico v Dubrovnik ter H poklonil 12.000 Din. Pollclla je dognala, de je Mllu-tinovič član ponarejevalske družbe In upa. da bo kmalu vsa zločinska drurJtoa pod kl.n-čerc. * Sedemnajst razbojnikov pred sodečem. V Boosradu s« je vrfila zadnje dni senzacl-jonalaa sedna obravnava proti t7 raabojni-kem iz Vrečarja. Vsi skupaj so obsojeni na 337 let ječ« In 54 let policijskega nadzorstva. Največ je dobil Borlvoj Palačič. ki le obsojen na 54 let, dočka znaša najnižja kazen 2 leti Ječe. Po srbskem zakonu se obsodi zločinca za vsak zločin posebel In se potem sešte «k> leta za posamezne obsodbe. . * Goljufije Frana Istentta. O goljufijah. Id Jih le v Zagrebu zagreill Fran Istenič, rodom iz Brezovice pri L'ubljanl, poročajo tamkajšnji listi naslednje podrobnosti: Leta 1924. je Istenič otYorM v Zagrebu trgovine s kurivom. Kot uradnika je vzel v službo ne kega DolSca, ki le moral poiožki kavdjo v zneafcu 1S.OOO Din; pozneje je namestil nekega Strige in Kamesa, ki sta mu tudi Izročila kavoîjo vsak po 10.000 Din, Aleksander Ar-drolič pa 40.90« Din. Že meseca toniia 1924 je Istenič tejavll svolm uslužbencem, da mora odpotovati v Italijo. V Zagreb pa se ni več vrnil. NameKend seveda nlse dobili plače, a Istenič le odnesel s seboj tudi njihove kavcije. Istenič je Ml, kakor smo fe po ročaJI na Reki aretiran hi bo v kratkem laro čen zagrebški polički sli Lažni §?a£ Ш&гдоесес v glavni vlogi In ostali dobro znani francoski Igrale. ki so vedro sodelovali prt naših Blscot lilmlh. «EHtsl Kino Matica» Iz Ljubljane u— Gretшj traovcev v Ljubljeni sooro-ča v pomirjanje členstva in boceianetitov, da se Je glede občumo pcuvfcaie iroš«r»ie m na nevo vpeljane uvoonlne sglasHa včeraj pri predsedniku gerentskega sveta dr. Dkiko Pucu doptttaeija, obstoječa la gg.: Ivana Gregor ca, Cmesta ttenea, Andreja Sarabona, Josipa Bakovca ter gremij»]. nega tajnika Smuča. Dcputacija Je Izročila utemeljeno vlogo, v k«erl zahteva taitclšnje zatiaerje troâsrme, kaitor tudi ukinitev tivoarane. V glavnem so aamop. nSd Grenvja zaktevaM popolno uktovjev uvonnkie za tovorne, kakor tucK za osebne *v*o»mb41e, ki že plačujejo mestno uvoeno takso. Dalje se je zahtevala oprostitev trvcenine vseh onih vo*S, ki vonljo Maeo iz Ijtbljanske carkiarnice, ker se plačuje že prt teti za uvsiene blago «kal-drmin»«, M se sfska v mestno blagajno. Glede trošarine je deputaeija zahtevala brenpogojno znižanje zvišane trošarine na moko, ravno tako sofemje tarikie postav, ke 17, 18 in 19 pravilnika za p bkanje trodariitsldh naklad Deputacfla je podrobno utemeljila dejamld položaj trgovsrva kakor fud bensumenta, ter ga oo»orI1s na nedccledne posledice povišane uvoz. nine in trošarine, letečaero se je deputa-c|a zavzela za upravičene zahteve »Dru. št\a selmarjev«. U prosijo gerent*} svet. da se Kb' od ovoaatae popolnoma «poeC Ooepod pfedsednik dr. Puc je paano sleda izvajanjem poeatneerfb zanio ozirom na težak gospodarski položaj, v katerem se nahaja, prisilijeno, povišanje uvoenine In trošarine vkaikullrati na blago, kar bo imelo za posledico zvišanje cen življenjskim potrebščinam. — Načelstvo. u— Tovariši JadranašlI D-mes v petek bo ob 30. url predaval v društveni Stal. tile! višji režiser g. prof. Os^j Sest o tem!: »Dramska umemost«. Vabimo tovariše In tovarliice, da se predavanja polnožtevlino udeleže. Odbor JNAD Jadran. u— Javno predavanje. V društvu »Soča« se vrši v soboto dne 13L t m. v salonu pri »Levn« zanimivo In vdeaktualno predavanje. Ta večer predava namreč naš dobro-snani in prvovrstni predavatelj g. dr. L Bfthm, ravnatelj akademije v Ljubljani, o temi: »Pomen lnduWrtie za trfarde države«. Prtčetek točno ob pol 9. zvečer. Vstop vsem prost n— Koncert v Sok. domu na Viču. ki ga priredi pevski г0>от »Narodnega žel. glasb, društva »Slora« Iz Ljubljane v nedeljo dne 14. t. m. ob 8. zvečer, vzbuja veliko zanimati«. PrijatePem petja priporočamo, da si vstopnice preskrbe pravočasno v predpro-da!i v Sok. domu aH pa v trgovini br. Jeloč nika v Rožni dolini 359 n— Gostilna pri »Majarončku araven Leonlšča toči novodošla fcborna Ijutomer-ska blzeîiska In dolenjska vina. 347 u— Ootpodersko napredno drcîtvc. ra Šišenski okraj priredi dne 18. t. m. pri g. Vali aveu »Družabni vnčer« na čast Jože. tam tn Jožicam. Sodeluje orkester dravske divisije, pevski oktet ZJŽ, g. Bojan Smer-boij In g. Pavel Kovič. Zač«ek ob & — Vstopnina 5 Dm. u— Tudi senzacUa. Mestna klavnica In meeareîd svet sta Imela v sredo svojo sen. zaoijo. Zaklan Je Ml namreč ta dan naj-debelejšj Io dajte«) prašič, kj je kdaj po. siednjSč zacvilil na klavnici Prafi ča, 19 mesecev starega, tehtajočega 386 kg, le zredil župan Ie D. M. v Polju g. Josip Gsrljaža iz Zad;*rove, kupM pa ga le cd njega načelnik mesarske zadruge v Ljubljani g. Franc LaveMar, in sicer za 6.650 Din. Cteromni debtiubar je šel seveda le nerad na klavni t*»1, kenčno pa ie je mo. rai združetrm močem cele čete mesarjev le ude;i In шогМ svojo d ižnoet ki ako-ravno kralj med pra&či, se bo tudi kmalu por izgubil po lačnih ljubljanskih žekdcih. u— PoUctska prijave. Od srede na če. trtek to bili prijavil eni policiji sledeči slučaji: 2 tatvine, 2 neagodï, 2 prestopka zgiaievalnHi predpieov, 1 prestopek raz. grajanja, I prest pek žaljenja straže, I presitcpek kaljenjs nočnega miru. 1 poškodba tuje laetnine bt 13 prestopkov ce. s«i»ga policijskega reda. Aretacije so bile tovTitoe 3, In sicer; 1 radi suma tatvine, l radi tdesne poškodbe m 1 radi tagreda na ulici. n— Nezgoda na Celovški cesti. Ko sta se pocestnica Marija Štularjeva bi tg«na prijaiteBica Marija Škerjančcva peljali v sredo dopoldne na enovprednem vosu po Celovški cesti proti Ljubljani, Jima je pr:-vc®a nasproti tovorni avtomobil, ki ga je Jofiral šofer France Zaje. Konj se je av. tomobiîa ustta&l in skodli nenadoma v obcestni jarek, potegnivši seveda vez za seboj. Voz se |e vsled t«ga prevrnil In pokopal Stularlevo ter Skerjančevo pod seboj. Obe ženski sta dobili pri padcu težke telesne pofleodbe ter sta morah Iskati zdranrai&e pomoči u— Ograj« so jim na poti V noči na 9. t m. so neznani zlikovd podrU ob Гг-žaSd cesti vrtno ograjo OMakrive gostilne. Nekaj dni preje so demoliraH poleg stoječ plo«t državne drevesnice. Oblakova ima okrog 150 Din ficode. u— Zaplenjeno vtihotapijono blago. — UhMj«naka policija je aretirala včeraj zjutraj nekega trgovskega portrrika, ki Je btl osumljen, da se le bavil s tihotapile, njem rasnega blaga iz Italije. Deektiv J. HsMiptman ga Je opazSl na kolodvoru, ko le kstopH Is tržaškega vlaka ln s kovče-kom v roki krenil proti hote'u Slon. Sle. da mu Je tja In ga pozval končno na policijo, kjer so kmček odprl! In našli v nJem množino finega italijanskega biaea. Pneebaa iitecilaUteta vinelk« kleti Ljulil aosbertn dvora» Od daoes nsprej vsak din od 5—8. zvečei npeHtni pre4«ečarnl znkunkl po zmern Ker aTfrtovanec ra mogd dokazati, da je bJo blago že ocarinjeno, so ga pridržali v zaporu, blago pa bo izročeno carinami, d in prodano po;em na javni dražbi. Pravico do tretjine Izkupička ima detektiv Haupcmati. Iz Maribora a— Borba v Edelwelssu. Prejdi smo sledi čl popravek: V Vašem cenj. listu št. 15. je bil prlobčen na strani 4. v 5 stolpcu članek pod napisom »Borba v »Edelweissu««. Besedilo tega članka, v kolikor se tiče podpisa nega društva »Edelweiss» ln njegovega delovanja ne odgovarja resnici Ni res, da bi se odpovedali društvu »Edelweiss. lokaii v restavraciji Halbwid! v zvezi z rabuko narodnjakov z nemškimi buršl, res pa je, di se je vršila odpoved Iz zsoli zasebnih r3zloso\ Dalje nI res, da bi razveselila resignactia g. Hafowldla zmerne kroge v društvu, ker tudi ni res, da bi Isti obsojal! že dolgo 1er težko prenašali cd g Haibwldla v društvo zanešeni nemški duh, res pa ie, da za take ugotovitve društvo sploh ni imelo povoda. Ni res. da bi se sprejelo med tem časom v društvo posamezne Slovence, res pa je. da so se nahajali ti Slovend že preje v društvu. Dalje tudi ni res, da je društvo le nekaj časa živelo športu in opustilo vsako narodno izzivanje, res pa je, da je društvo živelo le športu in opustilo vsako tako izzivanje. Ni res, da bi morali Slovenci iz društva in zmerni !n dolgoletni odborniki pa ii odbora ter tudi končno nI res. da naj bi po stalo društvo »Edelweiss« zopet eksponent Nemštva, nasprotno pa ie res. da so ostali Slovenci slej kot prej v društvu in da se društvo »Edelweiss« nikakor ne čuti kot eksponent Nemštva. — Športni klub »Edelweiss«. ir— Laskavo priznanje mariborski pa-družnid Jugoslovenske Matice. Te din se je vršilo v Spinu zborovanje Jugose-oveii. ske Matice za Dalmacijo. Zbora so se udeležili tudi delegati podružnic iz dTugih p >-krajin, med ostalimi tudi marib rske p<>-družnee, ki jo je zas.opal njen prid d-»!k ravnatelj Stanko Detela. Na tem zi» ru je bilo med drusrim ugotovljeno, dj je mariborska p-družnica ne le številčno n j-jaûja v državi, ampak tudi najagiinejša, kar se tiče denarnih pr.spevkcv. Naj ba ta, za Maribor vsekakor častna ugo oviiev v vzpodbudo k nadaljnjemu vztrajnemu dehti a— Inšpekcija državnih blagajn. Včeraj le dospd v Maribor komisar Giavne k n-troic g. Mloš Steič v svrho inšpekcije vseh tukajšnjih državn.h blagajn. Najprej Si jšh je ogledal pri duvčnem uradu in na glavni pošti, kjer je zapečatil glavno bû gaijno, nakar se je pnčda natančnejša rc-vizSja, ki je še v ttku. ar— Alera Izza občanskih vo'itcv v Ma. riboru. Zmaga Narodnega bloka pr. ZiJ-njih občinskih voAiivah je, kakor zn^n oarvdala vse narodne krc-ge v Mariboru i velikanskim navdušenjem. Nekateri nsUio-naJLisiti so hoteli dati splošnemu navdušenju vidnega izraza s tem, da so zahie\uli, naj se raz magistrat razobesi narodna zastava. Prt tem pa so prišli v k гЛЦк. s takratnim sooijalisfcičnim županom g. Qr-čarjem, ki Jih Je rad; tega tožil. Okrožno sodišče v Marboru je obtožene naci-j na-Uste svoječaisino obsodk) na denarno gio-bo. Na tozadevno pritožbo je Sol sedmerice obsodbo razveljav i ter odred i ? -nevno razpravo. Razprta se Je vršila včeraj pred tnkajšnjiim okrožnim sodiš:em in je končala z oprestitvijo vseh obtožencev. a— Peš okrog sveta. Včeraj sto dosoe-la na p;ih letih P?š priromala okrog sveta. Na kopnem nrr-ta prehoditi 32.000 km, d >3m Je preračti" na p:4 na vidi na 38.000 km. Dnevno preh di:a povprečno 30 do 40 km. Prež vijtia se i/k H učno s prodajo r ogledne. Pritoževala pa sta se, da ne smeta pri nas nositi orožja. a— Konkurz nad trgovino s prpirjem Marije Prietemik na Aleksandrovi cesti je okrožno sodîSce odpravilo, ker ni b:!o krijja za sjroške postopanja. a— Za ptspsšffvanje privatne grrdbjne podjetnosti mariborska cbi'na ne bo p1-blrala niti gmst?ščine. n ti vdarinc. niti kanalščine, ki bi || sicer prifikale od s:a-novanjsklh prostorov v takih htšah, ki «e bodo začele graditi v le:u T026 in kr b'-do kolavd'rane naika^nrie do I. jami ari» 1927. Tako oprowftev izreče mestni svet na proinjo lastnika zgradbe, ki m^ra bit' oredi.-Jcra najkasneje do 1. januerjs 1927-V^fe uporrba vode se mora pa plač' koncem II. trimesečja 227 dijakov in 35 dijakinj, skupaj 2û2 učencev. Pouk je zad« nja dva meseca precej trpel. Prof. Miroslav Gorše je sredi januarja odšel na študijski dopust v Pariz, profesorja Alič in Mlaker sta bila ves januar na orožnih vajah v Sa« rajevu, en profesor pa radi bolezni dalj ča» »a ni poučeval Tudi dijaki no precej bole« hali. Sfdaj se vrši pouk zopet redno. Velike vrednosti je Dijaški dom, v katerem je 73 dijakov, ker nudi gojenccm ne le dobro oskrbo in prehrano, nego skrbi tudi za nji« hovo vzgojo in učenje. j— Licencovanje in premovanje plemen» skih bikov v Ptuju. Dne 8. in 9. t m. se je vršilo v Ptuju na mestnem sejmišču liccn« covanje in premovanje plemenskih bikov z« ptujski okraj. Obenem so se priznale tudi prcm'je za bike najboljše kakovosti in pas» me. Ptujski okraj ima tri glavne pasme in sicer sivo pomursko, belo marijedvorsko in že več let upeljano pinegavsko. Bikov je bi« lo prignanih od levega brega Drave, to je iz Slovenskih goric tn Sp Dravskega opija 82. Licenc je bilo podeljenih 37, tako aa je bilo 45 bikov izvrženih. Prignana živina je bila zelo slabe reje, pinegavski Križanci ze« lo slabotni in niso zaslužili svolega imena. Biki pomurske in mari jed vorske pasme, ki so jih nakupili drugod in uvozil', -o bili le« po vzrejeni in krasne živali. 2a!ibog jih je bilo samo U. Nakupiti bode treba ie do« sti lep h bikov in najti dobre živinorejce, ako se hoče doneči uspeh izboljšanja živi« noreje za levi breg Drave. Mnogo škoduje« jo poplave Pesnice in drugih potokov, ртс« več se goji konjev, za govedo ps se prema« Io skrbi. Živina prignana od desnega I rc« ga Drave, 76 glav, je dokazala, da imajo kmetovalci na tej strsni veliko večje zani« manje za živinorejo. Od teh 76 bikov je prejelo 57 licenco, le malo število 19 bikov ni prejelo licence, ker so nekateri bili pre« mladi, nekateri pa. zlasti iz Sp. Haloz, pre« slabotni in to »pet križanci pincgavvke p?s» me. Splošni vtis je kar najugodnejši in de« la veselje vsem, ki so *e trudili, da ae je spet domača pasma pomurska ia marije« dvorska tako lepo razvila. Premij se je po« delilo 30 in sicer 10 državnih in 20 okrajnih v skupnem iznosu 9300 Din. Te premije se izplačajo še le ob prihodnjeletnem licenco» vanju, ako lastnik bika eno leto drži za pleme. Priznale so ee tudi državne diplo« me 11 bikorejcem in diplome velikega žu« pana trem bikorejcem, Shupaj torej 14 čast« nih diplom. Za prigon je plačal okrajni za« stop 2760 Din ter plačal stroške licencoval« ne kom:sije. Po licencovanju je bilo pouč» no predavanje živinorejske^ nadzornika g. Martina Zupanca, ki je obenem zastopal velikega župana. Pri premovanju so bili na» vzoči: srezki poglavar dr. Vončina, mestni župan dr. Matej Senčar in bivši načelnik okrajnega zastopa g. dr. Fran Jurtela. Vremensko poročilo Hetsoreloîlri land » Uubllanl, II marca 1926 Vl$;ni barometra 308 8 m Kraj Čas Sarom. Temptr. Kel.vls 93 »•/• Smer vetra in brzina v m Oblei- BOSt 0-10 Vrsta padavine o) оззгогмјп » mm do 7 ure opazovania / 7. 767-1 — 02 86 SW 0.5 6 dež, sneg UuMJana . .1 8. 764-2 -0-2 86 S 1.5 2 11.7 (dvorec) | 14. 768 6 74 29 N 7 3 21. 771 4 51 34 N 4 2 Zagreb . . . 8. 766 8 30 72 N 7 0 sneg 10 Beograd ... 8. 7624 1-0 et W 1.5 2 sneg 7.0 Sira evo ... 8. 764 5 - 20 92 mirno 10 sneg sneg 6.0 Skoplje . . . 8. 759 4 20 87 \V 3 10 sneg 9.0 Gruž-Dubrovnik 7. 75S 9 70 35 NW 7 0 dci 14.0 Praga .... 7. ,69-8 10 — NW 13 7 sneg 0.1 Solnce vzhaja ob 6-22, zah»ia ob 18—, luna vz ia'a ob 4 5 Dunajska vremenska napoved za petek: Večinoma jasno Lahki vetrovi Dra estna, čez vse ljubka LEE PARRY prid;? v najnovejiem filmu „Nevesta na motorju" v kino „Ideal" Sport zadaja ob 14 37 nekoliko topleje. Službene objave LN?» (Seja p o. z dne 10. III. 1926.) Verificirajo se igrači: Loborec Franc za SK. Slovan s pravom nastopa dne 18. HI. 1926.; Plevelj Franc za SK. Slavija s pravom nastopa dne 18 11 L. 1926: nadalje se veri» ficira Foršek Slavko z ozirom na podano izjavo za SK. Ptuj po § 10 spi. pr. JNS s pra vom takojšnjega nastopa pri prvenstvenih tekmah. Vzame se na znanje izjava igr. Vindiš Ru» dolfa, da bo nastopal za svoj matični klub ASK. Primorje pri prvenstvenih kakor tudi vseh ostalih tekmah. Verific'rajo se: prv. tekmi SK. Ilirija rez. : 2SK. Hermes rez. določena na 28. II. 1926, ! :r ni ZSK. Hermes nastopil 3 : 0 za SK. Ilirijo: ASK. Primorje rez. : SK. Slovan rez. 1 : I odigrana dne 28. II. 1926. v Ljubljani, nadalje se verificira pokalna tekma SK. Svo hoda Maribor : SD. Rapid 0 : 6 odigrana dne 28. II. v Mariboru. ŽSK. Hermes se obvešča, da se njegovi prošnji za odgoditev prv. tekme, določene na 7. III., z ozirom na § 13. prav. sav. prv. tekem ne more ugoditi ter se smatra tekma za izgubljeno s 3 : 0. Prošnji SK. Ilirije in ŽSK. Hermesa, naj se določajo rezervne prv. tekme po 10. uri ae bo po možnosti ugodilo. Ugodi se prošnji SK. Svoboda Ljubljana, naj se odgodi prv. nog. tekma SK. Svoboda : ASK. Primorie dne 14. lil. ker ji je SK. Ilirija njene edine drese zaplenil V nedeljo 14. III. se odigrajo prv. tekme na Igrišču SK. Ilirije po nastopnem redu: SK. Ilirija rez. : SK. Slovan rez. ob 10.30; ŽSK. Hermes : SK. Slavi ia ob 14. in SK. Ili» rija : SK. Slovan ob 15.45. Rediteljsko službo LNP. vršiio v nedeljo 14. ГИ.: dopoldne g. R -eik nadz. nad red. In blag. služba popoldne g. Gosar nadz. rad biag. in g. Kunaver nadzor, nad red. •lužbo. Klubi se pozivajo, da postavijo dobro re« diteljstvo in stranskega sodnika. V nedeljo 14. III. ob 14.30 se vrši na Igri. Sču ASK. Primorje preizkusna tekma SK. Krakovo s SK. Svobodo. Tajnik U. Službeno Iz LNP. Danes v petek se vr» SI seja kaz. odb. ob 8. v kavarni Evropa, stranska soba, na katero se pozivajo gg. ing. Struna. Vičič, Cimperman, Kos in Cer« ne nadalje igralci SK. Jadrana Jamnik, Zo« mer, Kern in Perko, ki so bili na seji p. o. dne 3. III. predani kaz. odboru. Tajnik II. LLAP. (Službene objave.) Redni občni zl>or LLAP., razpisan za 13. t m. ee radi raznih ovir odgodi ze par dni. Dnevni red, čas in lokal ostanejo isti. Seja upravnega odbora se vrši v soboto 20. t. m. ob 20.30 uri v kavami Emona. Radi velike važnosti je udeležba vseh odbornikov obvezna. Seja tehn. odbora se vrši v pondeIjek, 15. t m. ob 18.30 uri v zadnji sobi Narodne kavar« ne. Udeležba vseh odbornikov obvezna. — Podpredsednik. SK. Mura iz Murske Sobote je javile mar.borskemu pododboru LNP. da ne bo od.gral spomladanskih prvenstvenih tekem. Češkoslovaški nogometni savez je imel proSlo nedeljo svojo glavno skupščino, na kateri so strmoglavili dosedanji odbor in je bila izvoljena cela vrsta novih oseb. Za predsednika je bil izvoljen inž. Sediry (Olym pia VII, Praga), za njegovega namestnika pa Ružička (okrožje Slezija) in Roder (Sla« vija). Za delegate pa so bili izvoljeni zna« ni športniki prof. dr. Pelikan, dr. Katz, Ku« rei itd. Češkoslovaška : Avstrija. Prihodnjo nedeljo se vrši na Dunaju nogometna tek» ma med reprezentancama Češkoslovaške in Avstrije. Moštvi sta sestavljeni nastopno: Češkoslovaška: Hochmann«Hojer. Perner« Kolenaty, Kâda (vsi Sparta), Scifert (Slavi« ja). Sed!aček (Sparta). Soltys, Silny (oba Slavija), Dvofaček (Sperta), Jelinek (Vik. torija Žižkov). Avstrija: Jancsik (Rapid). Tandler (Amateure). Blum (Vienna)»Schnei. der (WAC). Rcsch (Wacker) Nictsch (Ra. pid)»Cutti (Amateure), GschweidI (Vien. na). Hierlandèr, Wieser (oba Amateure), Fischer (Vienna). Tekmo bo sodil madžar. ski sodnik Ivančič. Poleg tega se bosta v Pragi borili reprezentanci Prage in Dunaja, v Bratislavi pa reprezentanci Bratislave in Dunaja. Dunajska amaterska reprezentan» ca pa nastopi isti dan na Dunaju oroti ni. žjeavstrijski reprezentanci. Dunajslci nogo« metaši bodo torej prihodnjo nedeljo zelo zaposleni. Schaffer pre v Monakovo. «Kralj nogo« meta» Alfred Schaffer odide prihodnje dni v Monakovo, vendar pa ne bo postal tre. ner tamošnjega kluba Wacker. temveč si bo služil kruh. Prevzel bo vodilno meto v enem tamoèniih velikih hotelov. Vendar pa bo semintja nastopil za Wackra. Šestdnevna kolesarska dirka v Parizu. Za pariško šestdnevno dirko, ki se prične 5 apr'Ja se je prijavilo 15 parov, in sicer: Van K-mpensFaudet, Aerts»Cho4ry, G:rar» dengo»G;org'etti, Mac Namara.Horan, Reyl «Goo-,en^, Wambst*Lacquehav. Dcgacve« Thollemheck, DewoIf'Stockelyncks, Broder •Vand?rhove, Gliver točno h» podrobno na podlagi carinske tarife prekontrofliralo, da ugotovijo eventualne popreâke, računske hibe tn formalne nedostatke doknmemtov, ker mora'o v tem primeru hiti prlnravljene na naknadni predpis planila razlike, tako da Jih na. lmadno uterjavamje razlik, W nastajajo zavoljo teh hib. ne spravi v neprfllke. Obenem povdarja Zbornica, da naSe tr-govstvo Se vedno ne posveča dovolj pažnle strogim predpU'orn tn določham rarptaw 6t. 188. s dne 18. hi n tja 1932. ki se nanaSa na izvorna («pričevala. Iz raznih predloženih dokumentov Je Zbornica ugotovila n. pr.. da je morala neka tvrdka v LjnWiemi ne-davno plačati nad 9000 Din na račun dife. renče med msk«dmal.no tn minimalno carino. ker Je pri rartmjenju blaga predioifla irpričevalo o brvorn. ki ga Je Izdala ZTinr-niea za trgovino, obrt tn tadustrijo na Du. naju ln v katerem Je Mlo navedemo, da Je bla(!0 avetrllskega In danskega Izvora. Po TiaSih prednleth sme dunajska zbornica potrditi le tevor blage, ki se prodnetra, od. nočno ek« ped ira Iz njenega ekelUa, ne pa ebenem Izvor Inozemskega blaga. Nad aKte Je Zbornica ugotovila, da povzroča mnogo neprl.1l/k pri eeirlnlemjn blaga tudi dejstvo, da k novi tarifi Se n1 Izdan nov carinski komentar, dofctan se stvari pri mnogih postavkah, kjer se Je besedilo tarife porvolnoma IznremenlltJ. ne dâ več uporabi, ti. Nafti uveljaviJenJa nove carinske tarife, И Je stopila po 20 Jnn11u 1925 v vellavo, ne da bi bila vsa| par dni poprel dostav. IJena carinskim organom v ргоибепЈе. Je povzročit, da se Je v poletnih mesecih dogodilo pri carinierntu mnogo poçreék. radi katerih se sedaj titerjavajo raZWke na pristojbinah. V koltkor gre pri naknadnem vterjavanjn za netoftno Izpolnjene carinske dokumente zaradi prenaglega carinjenja na poStnorarlrsklh uradih. Je strankam 8e dana možnost, da s fakturo dokažejo, za katere vrate blaga Je Mo v epomlh primerih, nakar se ttrn lahko odplie zahtevana dife. renea. Tak primer Je. če Je n. pr v earln-ekeim beležniku vpisano samo «Hvano bla. go Iz volnenih pletenin», pa nieo dodane besede «spodnje perilo Itd.,, za katero ve. lja saimo 150odstotnl pribltek najneeto 200-odstotnega. V oetalem moramo ugotoviti, da Je po-greSkov. ki Jih Je povzroôlla nova carin-eka tarifa, od meseca do meseea manj. Ko bo izdana deHmitlvna redakcija tarife ln k temu potreben carinski komentar, bodo tudi sedanje neprtllke popolnoma prenehale. Tržna coročila Novosadska blagevna borza (11. t. m). PSenlea: baftka. 2 vagona, 270; baSka, 77 kg. 2%. 2 vagona. 270—275; baSka. 75 do 76 kg. 2%. S vagoni 272.50. JeCmen: sremskt. 63—fil kg. 1 vagon. 170. T u r S č I. ca: ba&ka. nova. 1 vasron. 103: baSka. nova, 10 vagonov. 107.50 : eremske, nova, 6 vagonov, 106—110; uremeka. suSena, 8 vagonov, 130—132; baniatska. nova, 5 vagonov, 105. Moka: «0»te», 1 vagon. 450; baSka, «5», 1 va-oo, 360. Fižol: baSkl, beli, 2 vagona, 160. Dunajska borza za kmetijske produkte (10. t. m.) РоЧоваЈ v Ameriki nespreme-nlen. Na dunajskem tržISču Je tendenca mlačna ta cene so dalje oslabele. Notlrajo vključno btagovnoprometml davek brez carine za 100 kg v ii№ng!h: pSenlca: do. mafa 40—40.50. madžarska potiska, 79 do 80 kg, 42.50—45.50: Ječmen: domači 31 do 35, slovenski 35—37: turfičlca: 20 do 21; oves: domači 27.50—28.50; moka: «0»: domača, 74—77, madžarska 73.50—77. = Obmejna veterinarska stanlca Bistrica - Bohinjsko Jezero. Zbornica za trgovi. no, obrt ta Industrijo v LJubljani obveSča vse Interesente, da Je mitaister za kmetij-stvo ta vode odredil, da se uetamovl v posta. j1 Ptetrica - Bohinjsko Jezero obmejna ve-terinan-fka stanlca. Na podlagi tega je dovolila tudi Generalna direkcija carin glav. nI carinarnici v Bohinjski Bietrlcl. da sme v bodoče vršti uvozne. Izvozne ta tranzitne ekepedic'je žlvire ta živalskih proizvo. dov, in sicer ho Izdajal odobrenja za te vr. ste eftspediclje obmejni veterinar na Jeee-nicah. = Redni občni zbor Ljubljanske borze za blago In vretfnote se bo vrSH 29 t. m. ob 16. v borznih prostorfh v LJubljani (Filharmonija), Kongresni trg 9. = Promet PoStns hranilnice v februarju Je KTtoSal 2854.12 milijona Dta: od tega 1268.12 milijona Din erar. gotovtae (44.43 odetotkov) Vplačil Je bilo 412.497, • Izplačil 156.232. Vloge so znaSaHe zadnjega februarja (v mflMonlh Dia): v Beogradu 50.76. v Sarajevu 68 98, v Ljubljani 68.32 ta v Zagrebu 86.87. skupno 274.93. = V trgovinski register eo se vpteale v Slovenl.il naetopne tvrdke: Htako Alaban. da, tehniško podjetje za Industrijske potrebe. družba z o. z v Ljubljeni; Javna skladišča. d. z o. z. v Ljubljani; Kemotehntčna tovarna «Dana», d. z o z. v Llubljanl; Fran Zorn, d. z o z. v LJubljani (Izdeluj« nshrbt Trike, snortne ter usnjate in druge 6edlar-eke potrebščine ter galamterf'eko blago ltd.1; Anton Ravnikar ft Co. v Mostah pri Uubllanl t družba nokomčule ftkodlUvl mr- čes, prodaa potrebščine za to svrho itd.). — Izbrisale so se naslednje tvrdke: V. & F. Hetarihar, lesna industrija v Kočevju (ker je likvidacija Izvržena); Frkovič 1 drug, podružnica v Ljubljani (podružnica so je opustila); Koroška gospodarska družba za nakup in prodajo, d. z o. z. v Ljubljani v likvidaciji (ker je likvidacija končaina). = V zadružni register sta se vpisali nastopni zadrugi: Agrarna za'ednica za Dolnjo Lendavo, Tri mlini in Dolnje Lendavske gorice, r. z. z n. z.; Zadružna elektrarna za Skofjo vas ta šmarjeto, r. z. z o. z. — Izbrisale so se naslednje zadruge: Kmetijska nabavna ta prodajna zadruga na Do-bovi pri Ljubljani v likvidaciji (ker je likvidacija končana). Prekmurska gospodarska zadruga v Dolnji Lendavi (ker je kon-kurz končan) ta Osrednla zadruga lesTih producentov ta lesnih trgovcev za Slovenijo v likvidaciji v Ljubljani (ker je likvidacija končana). = Občni zbori: SploSno kreditno društvo v Ljubljani, r. z. s o. z., dne 19. t. m. oh 11. v zadružnih prostorih; d. d. «S a 1 u s» v Ljubljani 28. t. m. ob 15. v družbeni p'sarai: Trgovska banka, d. d. v Ljubljani, dne 2(1. t. m. ob pol 15. v bančnih prostorih; Kreditno druStvo Mestne hranilnice v Ptuju 27. t. m. ob 18. v prostorih Imenovane hranilnice; Dolnjelendavska hranilni c a. d. d v Dolnji Lendavi, 27. t. m. ob 14. v svoji posvetovalni dvorani (na dnevnem reidu tudi sklepanje o povišku oenovne glavnice cd 2SO.OOO na 1 milijon dinarjev); Delniška stavbmska družba «Union» v Ljub ljani 29. t. m. ob 16. v Srebrni dvorani »Unkma». = Konkurzl 6o razglašeni o imovini Janka Modica, trgovca ta posestnika v Ljub-ljami (prv< zbor upnikov pri deželnem sodišču v Llubljanl 17 .t m. ob 10.). o Imovini Ivana Zakotnlka. trgovca Im posestnika v Starem dvoru pri Skofji Loki (prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Skofji Loki 20. t. m. ob 10.), o imovini Steva Oomboca, krojača v Ljubljani (prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču v Ljubljani 22. t. m. ob 10.). o Imovin! Antona Štora, trgovca na Trojamah (prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču na Brdu 22 t. m. ob 11.) ta o imovini tvrdke Frece ta Plahuta, trgov+ne v Celju (prvi zbor upnikov pri okrožnem so-dlSču v Celju 27. t. m. ob 10.). Od-pravlien Je konkurz, razglašen o hnoviml Josipa Bana, trgovca v St. Pavlu pri Prebold«, ker se je Oklenila prisilna poravnava. V Slo. venljl je začelo število konkurzov močno naraščati, kar Je znaik težke gospodarske tcrfre. k| jo v nemali meri zakr+vlja uničujoča davčna preobremenitev Slovenije. Borze 11. marea. LJUBLJANA. (Prve Številko povpraševanja, druge ponudbe tn v oklepajih kup-61jski zaključki): Vrednote: Investicijsko 76—78, Vojna Skoda 277—280, zastavni Kranjske 20—22, komunalne Kranjske 20 do 22, Celjska posojilnica 200—205, LJubljan. «ika 'rred itn a 200—220, MerkantUna 100 do 105. PraStediona 965—971, Sla venska 50—0, Kredittnl 175—185, Strojne 100—110, Trbovlje 354—362. Vevče 110—0. Stavbna 80—90, Seélr 115—120 (115—120). Izplačevanje kupoma Kreditnega zavoda 10 Dta od 15. t. m.; od tega dne se bodo trgovale delnice po 165—175. — Blago: les: hrastove podntce, 43 ta 50 mzn, 2. 60, 2.70, 2.80, 2.90, 8 m, od 18—30 cm, fco meda, 2 vag.. 1300 do 1300 (1300); hrastovi neobrobljenl plohi, 43 in 60 mm, 2.80 m, od 22 cm naprej, fco meja, 1 vag., 1100—1100 (1100); orehovi hlodi, od 30 cm prem. naprej, od 2 m dolž, naprej, fco nakl. postaja, 1 vag., 850—8Г.0 (850); hrastovi hlodi, zdravi, od 30 cm prem. naprej in 2.50 m dolžine naprej, fco nakladalna postaja, 5 vag., 440—440 (440); premog, same ponudbe; neepremenjeno; poljski pridelki: turščica, čaeu primerno suha, fco vagon dolenjska postaja, 1 vagon, 147—147 (147); drugače eaiao dve ponudbi v turSčici. ZAGREB. V bančnih papirjih večji promet, v Industrijskih slab. Vojna škoda je slabša. Promptna se je trgovala po 277.5 do 278. Končala je na 278 proti 279 včeraj. — D I n a r je bil dopoldne v Curlihu čvrstej Si. Mednarodno slab Si so Praga, New York, Pa,rtz ta London. V ZagTebu Je bil zabeležen majhen padec deviz na Italijo, London, New York in švloo, dočim Je Dunaj čvrstejši. Narodna banka Je intervenirala. Skupni promet v devizah 7.3 mFlilona Din. NotlTale so devize: Dunaj 800.3—804.3, Berlin 1352.5—1356.25, ček 0—1353.5, Budimpešta 0.07955—0.07995, Italija izplačilo 227 5 do 228.7, London izplačilo 275.99—277.19, ček 275.8—277, New Yortc ček 56 642—56.942, Pariz 207.5—209.5, Praga 168.07—169.07, ček 167.97—168.97, Švica 1093—1097; valute: dolar 56.15 - 56.45, lire 226 65 . 227.85; efek ti: bančni: Eskomptna 118.5—119, Poljo 17.—17.5, Hipo 66—66.5, Jugo 105—105.5, Ljubljanska kreditna 200—0. Obrtna 76.5 do 77, Praštedkma 967.5—970; Industrijski: Eksploatacija 24—26, Slaveks 43—44, Trbov lje 360—375, Ocean ia 240—0, Vevče 100—'). državni: investicijsko 77.25—78, agrarne 43.5—14, Vojna Skoda, promptna 277.5 do 278, marc 279—279.5, april 282—282.5. BEOGRAD. Devize: Atene 82—83. Dunaj 801—SOI.5. Berlin 1352—1354, Budimpešta 0.07965—0.0798, Bukarešta 23 5—24, Italija 228.15—228.25, London 276.3—276.4, New York 56.78—56.79, Pariz 207—208, Praga 168.5—168.55, Švica 1094—1094.75. CURIH. Beograd 9.14, Berlin 123.70, New York 519.375, London 25.25 tri oemlnke, Pariz 18 85, MIlan 20.8525, Praga 15.3S5, Budimpešta 0.007275, Bukarešta 2.20, Sofija 3.7375. Dunaj 73.20. TRST. Devise: Beograd 43.75—44. Dunaj 349—353, Praga 73.50—74 20, Pariz 90.20—91.25, London 121—121.15, New York 24.80—24.90, Curih 478—481. Valute: dinarji 43.50—44, doJarjl 24 70—24.85, 20 zlatih frankov 95-»98, zlata Mra 479.78. DUNAJ. Devize: Beograd 12.4675 do 12.5075. Berlin 168 63—169.13, Budimpešta 99 22—99.52, Bukarešta 2.97—2.99, London 34.43—34.53. Milan 28.43—28.53, New York 708.15—710.65, Pariz 25.74—25 84, Praga 20.9575-21.0375 Sofija 5.10—5.14, Varšava 91.85—92.35, Curih 136.36—136.86 Valute: d in ari 12.40—12.46, dolarji 707.40—12.48 dolarji 707.40—711,40. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.675, v Berlinu 7.38, v Londoau (opoldne) 276, v New Yorku (zaključno 10. t. m.) 1.76 ln četrt. Madžarska „viteška politika" Ponarejanje tujih valut Je Mlo sklenjeno že I. 1922! — Zasliševanje gostov na »falzifikatorski večerji« pri min. predsedniku Frledrichu. — Zaslišan bo tudi Em. Karolyl. d Budimpešta. 9. marca. Vsa madžarska javnost se bavi s potekom one večerje, o kateri je govoril m'nl. 6trskl predsednik grof Bethlen v zbornici. To večerjo je priredil spomladi leta 1922 poslanec in bivši ministrski predsednik šte. fan Friedrich svojim prijateljem princu Vindischgratzu, profesorju Meszarosu, mej nemu grofu Pallavlclnlju tn poslancem Lln-gauerju. Szllagyju hi Elemerju Huszarju. Pri tej prilik! se Je tudi govorilo o ponare-jevanju bankovcev. Vsled te opazke mini. strskega predsednika je odredilo državno pravdništvo, da se Imajo vsi oni. ki so »e udeležili omenjene večerje pred štirimi leti, zasllšatl. Najprej je bil zaslišan poslanec ЕЛетет Huszar, potem pa bivši ministrski predsednik Friedrich, ki je Izjavil prijateljem, da so ga zaslišali kot pričo. Rekel Je. da se je na oni večerji res govorilo o ponarejeva. nju bankovcev ln da je videl kasneje kllše. Je hi celo ponarejene franke. Zasliševanje Frledricha je trajalo dve uri ln pol. Novo v falzifikatorski zadevi je. da so bili, kakor Je poslanec Friedrich Izpovedal, že pred štirimi leti izdelani ponarejen! fran. oos'kl franki. Mejni grof Pallavlcini je izjavil po zaslišanju na državnem pravdnfštvu. da se le malo spominja na ono večerjo pred več leti. Posebno se zanima javnost za Izpovedi grofa Emertka Karolyja, kl Je pri prvem ln druge-m zaslišanju na kratko omenil, da ima princ Windischgrâtz nekak dnevnik o vsej zadevi, vendar pa n! notel podrobno o tem govoriti Poslancu Vaszonylju se dej. stvo, da Karolyl ni bil zaslišan, zdi sum. ljtvo' In pravi, da je opozicija zahtevala v evo jI Izjavi, na prisilijo tega gospoda k Izpovedi s sodnim sklepom. Pravosodni minister je takrat rekel, da je sodišče že dobi. lo zadeven nalog, vendar ga doslej še ni Iz-vršilo. Z druge strani se širijo vesti, da je zagovornik princa Windtschgrâtza dr. Cser nianszky izročil višjemu državnemu pravd, niku gotove beležke in da Je zato zaslišanje grofa Karolyija odveč Poslanec Va-szonyi je nadalje rekel, da Je baš sedaj postalo zaslišanje tega gospoda važno, ker ee pred vsem ne vé, aH e dr. Csernianezky res izročil višemu državnemu pravdnlku take beležke, oziroma ali so Istovetni s Ka. rolvljevimi dokumenti. Zato se ne sme še na dalje odlašati z aaslišanjem grofa Karolyija, ker je stvar Izredno važna. Odvetnik dr. Csernianszky Je dejal, da je višjemu državnemu pravdnliku Izjavil, da nima prinčevih beležk v obliki dnevnika. Windlischgrât.z je pač stavil na rok svoje obtožnice gotove opazke ln to se v resnici nahaja v njegovih rokah. Odvetnik je naglašal, da nikakor nI valjan Izročiti teh beležk preiskovalnemu oblastvu. Višji dr. iavni pravdnik dr. Strache je zaradi te Izjave uvedel preiskavo, kako Je Wlndlsch-grfttz mogel omenjene beležke spraviti iz zapora. Iz beležke princa Windlschgrâtza je razvidno, da je Imel grof Pavel Telekl važno ulogo pri ponarejevanju francoskih bankovcev Grof Telekl pa objavlja sedaj Izjavo, v kateri pravi, da nI pošiljal princu pisem lz Mosula al! odkod drugod in da tudi n! bil v njegovi hiši, odkar je izbruhnila vojna. Tudi se ni udeležil z njim nika. kih konferenc. Sicer opozarja grof Telekl na svojo pred tremi mesec! objavljeno Izjavo, po kateri s princem Windischgrâtzom gpîoh nI več govoril o ponarejevalskl aferi Aretirani voditelj madžarske socljalno-demokratske stranke Vaga Je bil s sedmi, mi tovariši zopet izpuščen lz zapora. 30 are tirancev je bilo Izgnanih iz države, 3 pa so ostali v zaporu. Proti njim se uvede sodno postopanje zarad! hujskanja. Danes sta bila zaslišana poslanca I.ln-gauer ln Szilagyi, kl sta s svojim! izpo. vedbami precej obremenila Windischgrâtza, kl je po večerji poklical v stransko sobo «izvoljence», katere je nagovarjal k ponarejanju. Llngauer je opozoril Friedrlcba na možnost zunanjepolitičnih zapletljajev. Szilagyi pa je izjavil, da Je bfla ona večerja pravzaprav nekak shod legitlmbtov ta da ga je Windischgrâtz šele pozneje informiral o svojih načrtih. Ob tej priliki Je rekel "Wmdischgratz, da hoče rekvirirati celokupno žetev na Madžarskem v svrho sanacije države. Preiskovalni sodnik Je odredil tudi zaslišanje Emerlka Karolyija, kl pa bo najbrže vztrajal pri svojem sklepu, da nI dolžan kot priča Izpovedati ničesar. Preiskovalni sodnik bo moral pač poiskati nova sredstva. s katerimi bo prisilil Karolyija k pri-če vanju. Kovčeg « ponarejenimi bankovci. Budlmpeštanska policija Je, kakor znano, prišla na sled 6R74 komadom ponarejenih francoskih tisočakov na ta način, da se Je ravnala po anonimnem pismu, ki ga je pl. sala neznana oseba policijskemu ravuatell-stvu V pismu je bilo rečeno, da Je kovčeg s tolikimi in tolikimi tisočaki na postaji v garderobi, zraven pisma pa je ležal listek, katerega Izroče v garderobi vsakomur, ki shrani tam prtljago. S tem listkom je poslala policija na postajo dva agenta. Uspeh te poti ie bil po. pol n. Moža sta dvignila kovčeg in ko so ga na policijskem ravnateljstvu odprli, so res našli v njem naznačene falzlfikate. Policija pa si sedal nI na jasnem, kdo je poslal pismo. Pisec se ne javi. govori se celo. da molči radi tega, ker je najbrže sam udele. žen pri stvari. Ker n1 mogoče Izslediti ovadttelja. je za. čela policila iskati tvrdko. ki je prodala kovčeg Iskanje je seveda zelo mučno, ker morajo hoditi agenti od trgovine do trgovine teT Izpraševati, kje je bil kovfeg pro. dan. oziroma kupljen Bankovci so bW1 pra-lepljeni z ovitki, na katerih Je stalo: «dobri». «slabi», «srednji», po kvaliteti de narja. Dobro misleč! menijo, da je poslala ovadbo policiji oseba, ki je hotela ravnati pra. vično. Kako je prišel kovčeg v garderobo, tega pa ne more nihče pojasniti Pravijo. Ia Je bil oddan v silni gneči tn se radi tesra ne more ugotoviti, kdo ga Je primesel. Po. Holla meni. da je to storil kak član tajnega društva, ki je ščitilo falztflka.torje In ka. t.erega bo baš radi tega težko ali sploh nemogoče izslediti. Druga važna zadeva, ki zanima policijo. Je uloga medlcinca Szendre-t-a. k1 je dob'1 1. 1923. v varstvo zavoj s klišejl za ponarejanje bankovcev Szer.drey je zelo molčeč in se brani vsakršne izjave, posebno vsake besede glede osebe. k1 mu je Izročila za. voj, da ga shrani. Sam pravi, da je dal zavoj pozneje nekemu prijatelju na kme. tih. kjer so klišejl ostali delj časa. Krvava zveza dvojnega križa. Državno sodišče v Marosvasarhelyju se bavl te dni z nekim novim tajnim društvom. ki je delovalo pod Imenom «Krvave zveze dvojnega križa». Neki tehnik se je moral svoj čas zagovarjati pred tem udru. ženjem, ker je brez dovoljenja prekoračil madžarsko mejo. Nekega njegovega znanca so vrgli člani «Krvave zveze» v Donavo Ko so potegnili njegovo truplo na suho, je nekdo dejal: «Vidite, taka je usoda izdajalcev » Tehnik je pozneje vstopil v društvo, da bl Izvedel, kaj se pravzaprav v njem dela Izvedel |e tudi, da so drnštven.iki ob neki priliki umorili policista, ki jim ni bil po. všečl. V neki sob! hotela «Panoiija», kjer je društvo zborovalo, so se izrekale ce'o smrtne obsodbe nad vodilnimi državniki. Na nekem zborovanju je bil n. pr. sklenjen umor poslanca Vaszoniyja. prosvetnega ml. aistra Klebelsberga in ministrskega pred. sednika Bethlena. Ločitev Adama in Eve V lanskem poletju so se ameriški listi hudo razburili nad novico, da se namerava neka mlada dama iz ugledne obitelji podati s svojim mladim soprogom v divjo prirodo ter tam živeti do zgledu davnih prvih staršev Adama in Eve. Ta dva mlada zakonca, ki sta si zastavila devizo »nazaj k pri-rodi!«, sta bila Helena Davidson, hčerka visokega protestantovskega duhovnika, in Skandinavec Cyllstron, profesor telesne vzgoje na univerzi v Ai-leghenu. Romantično pričeti zakon je zd3j trezro končal z ločitvijo pred nekim sodiščem v Pensilvaniji, kjer je moderna Eva s solzami opisala svoja polletna doživetja s svojim Adamom. Že poročno potovanj ni nudilo nikakih radosti, ker se ie mladi soprog branil prenočevati v hotelu ii. med tem. ko je ona le odšia v sobo k počitku, se je on spravil spat na hotelski vrt. kamor je vzel seboj poino odejo. Ko sta končno dospela v divjo prirodo, ju je sprejela huda nevihta, ki je skoz in skoz premočila vso Evino prtljago. A ko je ona ob ogniu. ki ga je on trudoma pripravil. hotela osušiti svojo obutev in obleko, se i? Adam močno zgražal nad njeno mehkužnostjo. Da ogenj ne bi ugasnil, je sirota morala pihati v žer-Iavico in si jc pri tem nakopala kašelj. V nadaljnjem življenju so jo v ka-meniti stanovanjski votlini nadlegovali moskiti. kači in razna druga golazen. Toda vsa njena jadikovanja so pri možu vzbujala le pomilovalen in zamčljtv smeh. Ko mu Je končno odločno izpovedala, da tako ne more dalje. je postal celo sirov, navsezadnje pa sta se Ie domenila, da je najbolje, ako se ločita. Ker soprog pred sodiščem ni v ničemer zavračal njenih navedb, je sodišče zakon razločilo, in modemi Adam in Eva sta se vsak po svoji Doti vrnila nazaj v civilizirane razmere. Ako bi bila pramamici Evi. ki naravno ni imela nik-kih oblek za sušenje ob ognju, pravočasno padla ta ideja v glavo, bi na svetu nikoli ne strašil izvirni greh. Konec sicilijanske mafije Palermskemu prefektu Moriju. ki mu ie vlada poverila iztrebljenje sicilijanske mafije, je uspelo z obsežno raciio zajeti posledniih 600 članov banditskih organ;zacij. 25 let .ie mafiia strahovala vso Sicilijo, dirigirala politiko in upravo ter po potrebi kradla, ropala in morila. Med aretiranci se nahajata tudi dva mestna župana in večje število upravnih uradnikov. Cela tolpa bo deportirana na male otočiče v bližini Sicilije. Prefekt Mori ie akcijo vodil opre/no in dokaj strategično Zdaj. ko ie delo končano, dovoljuje policija objavljanje posameznih podrobnosti. V prvih dneh se ie policija, odnosno žandarmerija posluževala oklopnih avtomobilov za raziskovanje banditskih gnezd. Nato so konjeniške patrulje začele čistiti samot-nejše vasi in so tekom enega meseca, to se pravi do srede februarja, polovile že večino banditskih poglavarjev in zaupnikov v provinci. Poslednji ostanki tolp so se umaknili v hribovito zaselje Gangli. odkoder so spočetka strahovate in plenile vse bližnje vasi, končno oa sc v pomanjkanju začele medsebojno pleniti in pretepati. Prefekt Mori, ki ni želel pre!ivar:-krvi, je v Gangli poslal glasnika. Ker je tam navada, da se vsak nov prihod transporta morskih rib oznani z bobnom. Vaščani so se zbrali, toda namesto oznanila o prihodu svežili rib jim je glasnik prečital Morijevo proklarnacLo s pozivom, da tekom 12 ur izročijo vse bandite, sicer bosta puška in ogenj iz-pregovorila svojo poslednjo sodbo . . . Vaški gospodarji so se v strahu nemudoma zbrali k posvetovanju in sprejeli Morijevo zahtevo. Preden je zašlo soln-ce, so Morijcvi oddelki cernirali zaselje Gangli in aretirali vse bandite. Aretacija se je obnesla brez kaplje krvi. Še v zadnji minuti so banditski poglavarji, ki so se prvi vdali, skušali z Morijem skleniti kompromis, obetajoč mu sigurno zmago fašistov pri bodočih volitvah. Mori.iev odgovor ca ie obstojal v tem. da .iih je dal takoj deportirati. kar je bandite pač bridko razo'aralo. ker so se doslej pred vsakimi volitvami pogajali s kandidati in je bila ravno fašistom vedno zagotovljena zmaga v vseh tamošnjih okraiih . . . Smatra se zdaj. da je sicilijanska mafija docela iztrebliena in prefekt Mori se že diči s komanderskim križcem reda «Mauriz-zio i Lazzaro». Smrt îipiike^a beka na katerem je jahal h kronanju zadnji Habsburîan. Iz Budimpešte poročajo: Ko je bil Karl IV. v Budimpešti kronan za madžarskega kralja, je jahal v katedralo, kjer se je vršila ceremonija, na prekrasnem lipiškem belcu. Konj je bil plemenite pasme. mož. ki ie bil na njem. pa je bil odet v kraljevski plašč in ie ime! na glavi krono sv Štefana. Vsi. ki so prisostvovali svečanosti kronanja, so občudovali žival in njeno elegantno hoio in konj je dobil ime «Krez». Po kronanju je moral Kr.ez za cesarjem na Dunaj. Ostal je tam v cesarskih hlevih. Prišla pa je revolucija in ž njo Veiecen enim damam se pr poroča, da da:o iz-oloviti dam. ske plašče, kostume, športne Jopice pri t.rdni Drago Schwab - Liubljana Izv še io bo uzono in izključno moško ročnj de;o Sijajno] Veselo: Izvrstno 1 Zabavno! Imenitno! Velikanski obisk pri vseh predstavah je Jasen dokaz visoke kvalitete velike fantastične pustolovne veseloigre: ŽORRO Uodio znani ii povsod priijuuljeni .CluveK iz gumija" slavni I > o tigla« t? e irba n le « nas s svojo lm-.-n tno igro naravnost f.iscin;ra. Vedno zaspani snubač Don Diego fer temperamentni z ščitnik po laCene-a p cbivalstva sta naš.a v izvrs'ntm F.uibioksu ln 300. 3.) V fe-bruanjn 1935 le kw<1 e. K!-bi«ch od dveh mrvtrerlev tvrdke S'emens 32 tez si-re bakrene žice, k?teirfl sta ta dva mnnterla o prîWkl preuredbe na*ega omrežja poneve-rila, fn sfcer po zeln ffMM ceni Din 9 za ks. Ker le Ma trima cena st-rega brkra takrat D'ti 13. Je g. d"e tO. fe. bruarla 1935 elektrarn« povrnil Г>п 264. 4.) Okoli 10. Jpnuaria 193« Je nadmon er elektrarne Vir-snt tmutovll. da so v h'ši »Cinalc. laeit g. KHw'cha. 3 stan-vanja v prvem na.(kiror>*ii brez vtdn^sM ef^ftrsnie onreimUena z e'p1etH6m napeljavo teT pr?d gtevem pr'îr^nMena na omreSe d? t -k nI Še3 slkoel števec ln se « Je breaolrčrto preletnsk» te omrefis. Тп!рл e^tn^tr^no rsvnanle Je prestTek proti toSf^m 23 !n 21 »cKwilev za «Vhsvn tr**«. V srn^'ii členov 31. 5S In 59 * le n-nrsvPa n-1 dr-žsivno iyran/d»i"'3'vo rw^dh'. da se v tel h4-Ï1 ns skrivi rHvzema Yr Na- datele o^i^vedlbe «o ctK» ter h> prlfVnfl na h-'5n« vod. NffcaJ dni ko |e h»'a tnStslacHa 1*e le ue^n^vtlo. da se le tvwivnn i-^vr^n prH«fc TV'mrsivVe. nfli r^eb^h Sedal le n^dmoo'er W?nt odstranil pc-'bll'^K) 5 m č-fe k-e nanefjave, da s tem prewreW mltlc«. Pred sov pljuval: nik in dva svečnika. Kar oa Je huie. je to, da je prišel list v slabo ime. Bojim se, da za vedno. Res je. da še nikoli ni bilo po listu toliko povpraševanja in da še nikoli nisem prodal toliko izvodov in ga dvignil do tolike proslulosti toda kdo hrepeni po tem. da bi se proslavil, z mesečnostjo ali da bi se odlikoval s slaboumnostjo? Prijatelj, kakor resnično sem pošten mož. cesta tu zunaj je polna ljudi, še več jih čepi po plotovih. , ln čaka. da vas vidi. ker vas ima'o vsi I za prismojenega. Povod v to Jim je ; dal vaš članek. Vi ste sramota za ča-so gel pravilno izrabiti. Remis so bile dalje partije: Vayda : Gilg, Dav:dson : Spiel« rntnn, Niemcovič : Treybal, Tartakower : Tates. Indijca partija Griinfeld : Tarrasch je bila po osemurnem igranju prekinjena. Stanje po 4. kofuï Niemcovič, Tartakower 3 in pol. dr. \ ;dmar, Rubinstein Janovski, Spielman 3, Gild in Vavda 2, dr. Tarrasch I in pol (1), Aljehin. dr. Michel in Kmoch 1 m pol, Griinfeld m Tates 1 (1), David ;oo 1, Reti pol (2). Treybal f><>! (1). Roselli 0. Petek je določen za od granje ргект ionih ig^r. Danes "•ade ^illočitav v partijah Reti : Y tes in Reti : TreybaL • V 5. kolu v soboto, igrajo sledeS peri: dr. Michel : Kmoch, Griinfeld : dr. Vidmar, dr. Tarrasch : dr. Vavda, Reti : Janovski, dr. Tartakower : R'ibinstein, Soielmann : Yates, Niemcovič : Davidson, Aljehin : dr. Treybal, G J* : Roseliu Da najboljši je to znaj, j Colombo Ceylon čaj!) Dopisi TR2IC. V zadnjem »Cerkvenem glasniku« poje gospod župnik socialistom puceb-ne levite. Trdo prijemlje gospoda Antona Kristana, ki tma baje več premoženja kot vsi duhovniki ljubljanske Sk< fiije. Čestitamo nru na takem odlikovanju in ga obenem opoizarj amo na tržiSko znamenrtost »Cerkvenega glasnika«, s katero naj obračuna kakor zasitižl. Manevri gosiprda župnika so silno prozorn1 m jih lahko solzna vsrkdo. Pa bo menda malo kruha iz te moke. toliko ie p-fsnamn tržiško delavstvo, ki Je spoznalo in občutno, da režejo duhovniki ln ni lK-vl prijatelji naJ-Mabši kru.h z-be'jen г ob'ji-bo večnega plač;la na onem sve u. Od t?ke zг^ele pa se nh-:e ne navdtrši. Pa do^tl o tem. — T'ži£ mrre z ipet za.zna-mivati 3 lepa naoredka. Zdravstveni odsek le h 1 veff kot nič. Ortrei us^eh te nedeljo burko »Veriin-ki«. Kar se tiče Nore, so isto kljub te/Jkoči primer ima dobro Igrali. D'bro s,a biti zaseden vlogi Helmerj« tn sdr. Ran-ka. Manj zadov>^lva pa Je bila Nora sama. Kljub d bro našti>dirani vhg) se ni mogia otresti skozi vsa 3 dejanja nervoze, kaitera se Ji Je vse preveč očitno pokazala pri plesu Tarantela Je b Ia pod vsako kritiko, kar gre seveda na račun režiserja, M se n potrudil, da bi sestavil alt dobH kjer na posodo primeren ples. Taka brezbrižnost se potem vedno ma&ufe le nad bralcem, ki le pa povsem nedolžen pri cott stvari. Primerna vlogi Je bila ga. Lin-den. Ka«i Jo njena iagovamjava. Malo truda tn resne volje, pa se odipravl napaka. Zelo 8тбкзп In srečen na«t"p sita imela oba otroka. Lahko bi trdil, da sta bila od vseh Igralcev najboljša. 3 svojfcm naravnim in neprisiljenim nastopom sta cbčteietvo taikorekoč očarala. Skuda, d nimata prilike. da bi večkrat naeirpila. Gfinther bi bil lahko boljSî jjosebno r prieocu, ko teprašu" ie vest Nori. Je bil vse preveč zadirčen. Dober Je bil v prtoorth z goepo Linden. Marjana — premaada, drugače «adovoljrfva. Posebne omembe Je pa vreden p etreSîek. Kot sitatist Ima Hte dol*žn^stj kot vse dru-gs Igralci Čeravno nima v Igri nobene pisane vlo«e. |e njegova tem večja dol2n-«t, da s primerno garderobo in d bro masko postavi svo^o osebo v sfclad celo e. Scens" rija Je bila primerna, režtja pa zelo po. mai^ikUjlva. Kdor ne pi®na burke »Ver ž-nakS«, mu ni treba biti žal. Sk^da truda ln časa, da se ta'kn ptrhla stvar daje ni rder, P'id katero tnpe Igralci ta pa občnstvo si" mo. Čeravno so se nekateri Igralci zelo potrudi, da b1 kai) ustvarili te tere. se Jim Hto ni pt«rečJlo. Zelo dober je bM ž d Abraham. NaSI Rse pa ni рии-ečilo kljub vsenuu peSzadevanju, da b1 se vživela v vlogo Klnpčrčeve žene. Kl^pčč sam, hm ... bi rekel, da le padel v etetrem, \z katerega nI mo«el do konca tere. Marca je bila v prvem dejanju pcegoeposka, ter tudi v ostalih dveh dejanlWi nI pr"š1a na svofl račun. ZeH slaba «ta pa Ma OdtVsek ln eksekirtnr. Znala n'Kta n^ti svoj h vl^g. IJslak Je bu pret'-bait. posebno pa v zadnjem deian4i. SuPerka preglasna. ZAOORtp OT SAVI. Tu Imamo že ne-kar.i1 v nedeljo veseloigro »Sladkosti rodbinskega življenja«, kjer so se ткажаМ naši diletantje kcrt iako dobre m ki morejo premagati vse težkoče. Baron de Terillac je reš:! svoja vlogo naravn st Jajno, samo v maski bi moral biti starejši, v nekaterih scenah pa hitreijèi. Orof de Cerlcrnt Je bil dober. Baron de Thllan-d!er in Adrien de ТетШас sta dobro obvladala svoiji vlogo m rešila posebno dobro sceno kot pijanca krrkarja. Oospa Ia riiilandier je zgledala nekoliko premlada, drugače se ji je v1c«a prilegla dobro. Žena barona Adrien de Terillac bi mogla biti še bilj koketna, Angele Pin ean )e zelo dopadla kot k'-keta. Služabnik Teodul, C amollis ... le Imel dobre geste hi le bil d bro masklran. V tretjem dejanju bi morali vzeti KtreJSl temno. Oder Je bil dobro pripravljen. Vsekakor Je treba zelo pohvaliti naše cehkupno Igralsko osobje za njihovo požrtvovalnost Dvorana ie b-la nab'to polna občinstva, ki se |e prav pošteno nasmejalo. Vadi se že seda) zopet pridno za 3^. marca drama »O-algota«. ŠMARJE PRI JELŠAH. Potrebno je. da se malo dotaknemo društvenega delovanja v Šmarju. SokoNco društvo |e priredilo zanimivo igro »Charleievo tetkn«. Sicer zahteva ta fera popolno znani e vloge, česar ni bilo opaziti Na splošno )e pa izpadla isborno. Poisebno zahvalo zasluži predvsem g. dr Lmrger kî le vloso natrriš-Mene tetke kot Babo nad vse sijajno Izvedel. Upamo, da nas v kratkem društvo pre*eiietii s kaiko Saloiirro. Voditeljica dramatičnega odseka gdč. Zmka Lovrečeva Je nevarno obolela. Nesrečna pljučnica Jo Je za nekaj časa prJožffla v posteljo. Želimo 11 skioraišniega zdravja. V nedeljo po teri Je priredil šmarsikl »■šramel« svoj družabni večer, kî se Je tevrša nad vse si-Itfno. A zlim i načelnik Sokola g. Stanko Stopica Je pričel v zgornji Pwekovl trgovini s kinopredstavaml. Zabav ]e torej v šmanjii vsestransko divolj. Vsak se zabava po srvdje, v kolikor mu dopuščajo raemere. Melhijor. VRHNIKA. Ustanovni Občni zbor .God. benega društva Vrhnika» se bo rršll v nedeljo 14. marca ob pol 3. popoldne na verandi gostilne Rado Draiêlerja na VrhnlM. Vljudno vabljesnJ vsi podporni člani ter drugI, ki eo pripomogli, da si Je društvo nabavilo inštrumente. Najleipša hvala vsem darovalcem, posebno pa gostilničarju gosp. Francu Stržinarju, ki je dovolil, da Je smel imeti pripravljalni odbor v njegovi gnetflTil seje in pa sestanke članov, ter našemu društvu gmotno največ pripomogel. Obenem najlepša hvala «Kmetskl posojilnici na Vrhniki» za njeno gmotno podporo. Udeležite se občnega zbora v velikem fttevtln. da boste stavfti гезпе predloge o bodočem» delu druStva. Na svidenje! LITIJA. Orgamizacija napredne mladine «Edinost» v Litiji tma svoj II. redni občni zbor t soboto, dne 13. marca ob pol 8. zvečer v telovadnici Sakolekega doma. — Po. zlTanao vse brate ln sestre, da se zbora točno in polnoštevilno udeleže. — Odbor. ŠMARTNO PRI LITIJI. Tukajènje gasilno društvo si hoče nabaviti čim prej novo bencin - motorno brtzgaJno. Vsa močnejša gapilna društva streme za tem, da se opremijo s čim modernejšim orodjem, ker današnje ročne brizgalne ne ustrezajo povsem, poeebno ob izbruhu večjega požara. Kdor jo imel priliko, da Je videl kolonaJhii učinek motorne brizgalne pri gašenju ognja, ta ve, kake neizmerne važnosti bo pridobitev take brizgalne za našo vae in vso êliroko okolico. — Da dobi potrebna denarna sredstva, priredi društvo med drugim dne 2. maja v šmantnem veliko javno tombolo na dobitke .Dobitki bodo prav lepi (kompletna sobna oprava, koža podplatov In črnega usnja, 8 metrov drv, čevlji itd.) Prosimo, da se vsak v čim večji meri poeluil tablic, ko pridejo v razprodajo in radevolje prispeva kak dobitek, ko bomo proelH zanj. ZAGORJE OB SAVI. V nedeljo 14. t. m. se zaključi trinaesečni gospodlnjeki tečaj z razstavo, ki bo razložena v mali dvorani Sokolskega doma od 8. do 15. ure. SREDIŠČE. Gledališki odsek Sokolskega društva v Sredižču ob Dravi priredi v nede ljo, dne 14. t. m. na svojem odru v Sokol, eketm domu gledališko igro «Dom». — Vabimo članstvo, da se udeleži gledališke prel stave, ki je skrbno pripravljena te se na ta način oddolži pridnim diletantom in režiserju za njihov trud! Zdravo! — Odbor. 35S ŽUŽEMBERK. Iz Zužemberita }e priobčil «Slovenec» poročilo o zaključku pravde na tožbo notarja Carlija proti klerikalcu Fraa cetu Fabjanu. četudi navaja v poročilu imenoma Fabjanovega zastopnika, vendar je glavno stvar zamolčali. Ree Je. da Je notar Anton Carli vložil proti Francetu Fabjanu tožbo radi raažaljenja časti, ker mu Je bilo sporočeno, da se je izraza, da notar laže in ljudi za,peljuje. Obdolženec Falbjom Je sicer v resnici nastopil doka« resnice v tej smeri,ki se je popoHnoma poneerečn ter je izšel notar Carli tz procesa čist in neprizadet. Fabjan je bil le zato оргобСеп, ker nI bilo zadostnega dokaza, da bi bil terekel tiste žaljivke, ki so bile sporočene notarju Carliju. In ta prav slučajni konec naj Ima kak vp*iv na naše razmere! Kar se tifi« vprašanja ebroSkov, je to še odprto, vseka, ko pa bo rešeno drugače kot cd žeM «Slo-venčev» dopisnik. Mali oglasi, ki slutijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjtl inesek Din 6-—» Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I • —» Najmanj!! metek Din 10'-^ Klub esperantistov v Ljubljani ima ▼ вге^о dne 17. t. m. rb 20. nri t «Narodni kavarni» svoj redni občni zbor 6526 Organizacija napredne mladine «Edinost» v Litiji Ima rroj II. redni občni zbor v soboto dne 13. marca ob ^ 2(1. nri ivifer » '■ '<>-vadnicl Snkolfkrpa dom». Poživljamo tem |iotom v>e brute in testre, 'ia .-e у'ч-ra točno in polnoštev:lno udeleže. Odbor. 6564 Društvo «Drava» v Mariboru ie enkrat opoiarj» na втој koncert » Getzovi dvorani dne IS. marca 1926. — Koncertu prisostvuje tudi sklada»»!} «Jeftejeve prisede» p. Па-golin Sattner. VbI rbori ln -Jeftejeva prisega» fo pod fpretnim vodstvom prof g. Schweigerja dobro na>tudi-rani in se zato obeta lep umetniški užitek. Opozarjamo na to cenj. občinstvo, .ta si pravočasno preskrbi vstopnice pri g. Zlati Hriž-nikovi. ker se r.ičuna_ z razprodano dvorano. 6563 Pomočniški zbor gratn'ja trgovcev v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor r petek dne 13. marca 1926 r.b >,'■8. ud zvečer v prostorih G remija trgovcev, Aleksandrova cesta. O'bor 6576 Zve7a godbenikov za Slovenijo' ima svoj redni občni zbor dr.e 14 marca t. t. ob 9. uri v hotelu «Lloyd». — Pridite točno. 6575 Mestna Orjuna Eled ima svoj redni letni občni zbor ▼ soboto 13. t. m ob Vj8. uri zvečer v Sokolskem domu. 6572 Ljubljanski dijaki gostujejo v nedeljo 14. t. m. na Šentjakobskem odru z burko Lumpacij Vagabund Občinstvo ee vabi k obilni udeležbi. 6585 Tkalec imsVt, »e «prejme takoj, l'onudbe na upravo «Jutra» pod «Tkale« 6». 6584 Zim niče ln postelje, omare u obleko tn ledene omarice u steklenice proda Simon Praprotnik, Jenkova ul. 7. 6383 Skladiščnik prvovrstna moč, ee sprejme takoj. 1'onuilbe pod značko «Skladiščnik Ljubljana» na upravo «Jutra». 6587 tm&o) Mladenič 22 let etar. trgovsko na-obralen, zmožen nemščine, išče elužbe v trgovini ali pisarni. — Ponudbe pod «Marljiv 22» na upravo «Jutra». 6549 Dekle z dežele pridno in pošteno, s večletnimi spričevali, išče «luž-ho kot pomočnica gospodinji, kuharica ali sobarica. 1'onuilbe na upravo «Jutra» pod «Nastopi lahko takoj». 6468 Uradnik trg. naobraitm, zaposlen pri veliki srbski lesni industriji, zmožen vseh pisarniških opravil, bilancist, strojepisce, korespondent, perfekt. verziran v vsakovrstni lesni stroki, obvlada slovenski, srbohrv. in nemški jezik v govoru in pisavi, deloma tudi italijan.. in madžarski, želi spremeniti t>e-d y nje mesto takoj. Gre tudi kot potnik ali obrato-vodja. — Cenj. dopise pod «Slovenec» na upr. «Jutra». 6462 K'ffiar močnatffi îedîl (Mehlspelskoch) prvovrstna iiioč, i.>ce prvovrstuo službo v hotelu za takoj. Naslov pove uprava «Jutra». 6567 Mostovno tehtnico 5 X t m, s tekočimi medenimi uteži, nosilnosti 50П0 kilogr., izdelano od tvrdke Rebek v Celju, malo rah. Ijeno. v dobrem «tanj«, ugodno proda Alojzij Vin-tar, Straža pri Nov<-m mestu. Ogleda se lahko na licu mest*. 6561 Otroško postelio mrežasto in dobro ohranjen «Singer» šivalni stroj prodam. Naslov pove uprava «Jutra». 6597 Pîetilna naprava kompletna, popolnoma nova se proda. Stroji tvrdke VVedermann 8121. — Proti dobri garanciji tudi na obroke. Ni- Z;iUiU2 Dve sobici s posebnim vhodom in električno razsvetljavo se od-dasta takoj s hrano, event. brez. Naslov pove uprav» «Jutra». 6486 Prijazna soba svetla, solnčna, za 1 osebo, se odda s 1. aprilom. — Naslov pove uprava «Jutra» 64«2 Brezplačno stanovanle dobi, kdor mi posodi Din 20.000. Ponudbe na upravo c Jutra» pod «V*ruo 3511 ». 6551 Soba in kuhinja s« takoj odda. Naslov v upravi «Jutra». 6559 Sostanovalka se išče v bližini obrtne šole. Naslov • pove uprava «Jutra». 6546 Separirano sobo prazno, iščem za takoj. Ponudbe na upravo «Jmra» pod «Dobra najemnina». 6570 Sobo s hrano Prerokovanje! Ako hoiete izvedeti svojo bodočnost, obrnite se na znamenitega egipt. grafolo-ga, kateri Vam pove bodočnost. Dobil sem mno^o zahvalnih pisem iz raznih mest, ki sem jih posetil v Evropi. — Naslov stanova, nja: Ben Ali. hotel «Soča» soba 16. — Stranke sprejemam od 9,—1. in od 2,—в. ure. — Prvič t Ljubljani. 6522 1*Л,\ Л Pekovski pomočniK star 85 let. Išče dela pri vdovi; ln sicer v svrho ženitve. Cen lene ponudbe na upravo «Jutra» pod iifro «Pekovski pomočnik». 6556 Pianino dobro ohranjen se kupi. Ponudbe s navedbo cene na upr. «Jutra» pod lUro «Plačam takoj S3>. 6588 Klavir dobro ohranjen, se počen! proda. Naslov pove uprav* «Jutra». 6591 jœrl Pes (boxar) rjav, črna maska. 18 mesecev star. z rodovnikom, krasen eksemplar, se proda. — Vprašanja nasloviti na poštni predal 38, Celie. 6491 Psa vo!č?e pasme ali ptičarja kupim. Ponudbe samo do 15. t. m., ker odpotujem. Naslov v upravi «J utra». 6467 pompanjon) г večjo Sv0f0 „ ^^ ^^ ÏH Ж Î ^Г —--- na "Pravo Jutra ,,Ressn «^"iabnJk 1465 a i ■здцјмшлшп III fia fu LJubljana Galjevica £t. 19 pri dolenjskem l-o'o-d.oru), izvršuje vsako-vrsina nova krovska de a s škriljem, škalco, opeko itd. Suejema popravila raznh sta>ih strei'. Zaloga azbestnega škrilja, )3S6> ............. VABILO. „HERA" stavbna reg. zadruga z o. z. v Ljubljani vabi na prvi vabi na prvi redni občni zbor ki bo v nedeljo II. aprila ob pol 9 dop. v szlonu restavracije pri „Levu" v Ljubljani, Gcsposvetska cesta. DNEVNI RED: 1 Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Odobritev letnega računa. 4. Volitev načelstva in nadzorništva. 5. Izprememba pravil. 6. Slučajnosti. Zadružna knjižica služi za legitimacijo. 1487 a fžačeSnišSvo- Dobermanska psica lepa, črn,, se poceni proda I Naslov pove uprava «Jutra» 6578 oddam. Naslov «Jutra». pove upr. 6571 Lepa soba s e takoj odda v sredini boljži gospodični. -Naslov pove uprava «Jutra» 6550 Miren zakonski par išče sobo in kuhinjo, tudi prazno sobo — kamor se lahko postavi itedilnik. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Brez otrok». 0574 јчјжкаа Radio-klinika popra vlja sestave, dele, slušalke In akumulatorje — Polnitev akumulatorjev. J Goreč. Ljhlj kreditna banka 25-a II Lepo posestvo pol ure od postaje Sevnica, ki obsega 80 johov njiv, travnikov in gozdov, v lepi legi, hiša enonadstropna in novozidana, ter gospodarska poslopja v najboljšem stanju, z inventarjem ah brez, po zelo ugodni ceni, zaradi emrti gospodarja naprodaj. Ponudb»» na naslov: Viktorija Ptičar, Sevnica ob Savi. 6414 Kupim hišo Soba s kuhinjo se išče za takoj ali s 1. majem. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Takoj 17». 6581 Soba in kuhinia se oddasta. Naslov uprava «Jutra». pove 6580 Kapital od 50.000 D se išče za izdelovanje brez-konkurei č:iega nmožinske-ga izdelka. Dotičnemu je zasigurana stalna služba v ! podjetju. Cenjene ponudbe ! na upr. «Jutra» pod šifro ' «Lepa bodočnost 3542». 6601 Posodim 4000 Din proti garanciji. Pisati pod «2elim» na upr. «Jutra». 6600 15.000 Din kavcije stanovanjsko ali trgovsko, ' položim podjetju, ki me blizu centra Ljubljane. — čimpreje zaposli v uradni-Ponudbe na upravo «Jutra» ! ških poslih. Ponudbe f>od pod «Takojšnje plačilo». ' «Soliden in točen» na upr. 6316 1 «Jutra». 6593 Oddajte takoj moške slamnike v snaženje da jih dobite pravočasno Sprejema do 15 aprila P Magdič, Ljubljana. 66 Udeležbo na lovu iščem v kakem lovišču na Gorenjskem od 1. aprila dalje, bodisi v družbi, bodisi z izključno pravico lova v posebnem delu lovišča. Ponudbe na naslov: Ing. Knrt Hoffmann, Jese-nice-Fužine. 6493 Hotel «Trig!av» v Malinski na otoVu Krkn nudi letovi.;č.»rjem prvovrstno bivališče in celo oskrbo po najoižji ceni. 6473 .■■»■■■«■■■■»■■■■■i «Jutrov» roman katerega sko/insko» napet» vs»bina ргерМ»-пч • fan tastičnimi sa[>lelli>ijt od ta četka di kcn.-»» ki urina Šajo oavdnšnm-mo čitat»»|jo t Interwantnim razmotri vanj»*m htr predene čenja. k mu že sledi raz očaranje «n konsternarija m zopet prns^nr-č^nj*« tako da so čitatelji n»Mrpno priča kovali ?>Eirt.4 NASIP SI 23 E JVaroiiia sprèjema tudi oglasni oaaelek uprave „jutra", Prešernova ulica i. Zahuaia. Za mnogoštevilne iz aze Iskrenega soïutja ob smrti naše ljubljene mamice in s are mame, gospe tožile бегђес гз]. 6Ш? za darovano cvelje tako sostanovalcem za poklonlen venec. Zlasti izK-kamo zah alo pteî. duhovščini, godb« nem dr.štvu .Sloga', osubita Inala vsem za mnoge obiske In tola>ilke poseb'-o g Snojev., ki je tako požrtvovalna stala ob njeni strani v posled.ijih urah. V Ljubljani, dne 10. marca 1926. 14:6 a Žalujoči rodbini Golob Gerbec. шшшшшшштш^т OIOlOlOlOlOBOtOlOlOBOBOHOIIOlO o Uradom in prldoMfsim krogom priporočamo 1 li Р1Г ■ и Priredil s pojasnili in navodili gener. direkcije posred- Ç q njih davkov opremil dr. Fr. Stepenšek, uradnik delegacije q s ministrstva financ. — S poštnino vred velja Din 68'—. ^ 2 N-rooa se pri 0 0 Knjigarni Tislsovae zi&rsge o v Ljubi ani. q OlOÏOlOÏOBOSCIBOflOSOÏOlOBOlOÏO Za veliko noč |g š^iel SienkiewiczevzgsdovînskE roman II Obsega 600 strani velikega formata ter je ilustriran. Cena Din 110'—, v pol platno vezan Din 124-—, v celo platno 131"—. Naročila sprejema кп;?дзгпа Tiskovne zadruge v Ljubljani. Poštnina Din 6'50— vet4. hÉ imi n ii v LJUBLjam prodaja premog iz slovenskih premogovnikov rseS kskovosti. » ctl b tagon b po originalnih tenr.b premogovnikov za domato g porabo kskor tudi ta indasUijska podjetj Ia razpeCzva na debelo inozemski premog in koks »tke »rste In nekega Izvora ter erlpo rota posebno prvovisml Ccikoslovaiki le tngleškl kolts ta linrne in domsdo uporabo. kovaiki premog, trm premo; >a brikete Naslov: РгошеШ zsved za ргошсо, H i v \Ш Miklošičeva cesta ite«. 15 I. '<>■• , lf 1Г И 1ГТПГТТТ1 » ■ ■ « H » « n IHQQ POTNIK S galanterijske stroke se sprejme. — a Pred iost imajo tisti, kateri so že R potovali ter imaio znanstvo pri strankah. C Cenjene ponudbe pod .Slovenija Q 192G* na upravo .JuUa*. 1489 p KAJBOLJIIEK ZA KUR JE OČI "SMRT ZUUEYIM Zahtevajte samo orlg nalni „Smrt lulje-wlma"! U apotekama m drosjerijaira 1 zavo; j 10 Dinara. LABORATORIJA LAMICC, Beograd Kondina 11, 6i-a -- Kdor rad čita lepe povesti, naj < naroči priljubljene romane Jutra" Do tedaj so izšli sledeči: Roman po ustnih, pisanih In tiskanih virih Pater Kajjetan Cena broi. Din ЗС- ve», Din W- po pošti 2 Din več Tigrov! zobje Ceni broi Din 30.—, vet Din 40-—, po poiti Î-— Din vet JEAN Db LA H!Rb~. Lucifer Fantastičen готлп v VI. r'elih. Cena broi. Din 4Ô*-vezano Din 55.—, po pošti Din 2-— več. FERbAL CUbNDAS. Veliki inkvizitor Zgodovinski roman Ii dobe španske Inkvlildje Cena Din 30-—, vez. Din 40—, po pošU Din 2-— vet HARRï SHF.FF. Hči papeža Zgodovinski roman, ki popisuie krvoločnost In nenravno življenie papeža Aleksandra Vi, niepo-vei?a 3'na Cezaria In hčerke l-ukrecije Bf rpije Broširano Din 30-— vezano Din 40-—, po pošti Din 2 - vet CLAUDb FARRbRb: Gusarji Zgodovinski roman iz življenja morskih roparev v XVII stoletju. Cena broš. Din 20—, vezana Din 30—, po pošti Din 2-— ve c FR HbLLbR. Blagajna velikega vojvede l