1935 S Elitam n. TA« Oldest and Jfost Popular Slovene Newspaper <» United States of America. NEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. 3RUŽINE V JOLIETU; S. P. DRU2BE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. je vsako leto oškodovana za težke milijone, ker se bogataši na razne legalne načine izognejo plačevanju davkov. — Vladne obveznice oproščene dohodninskega davka. — Bogataši rešijo z darili svoja premoženja Pled zapuščinskim davkom. ied!ashington' D- c- tedensk - Na 1 konferenci s ki jo je imel v sre-Predsednik Roosevelt iz- svoje ogorčenje nad se- st-i t^J„Uftl sistema' ki omogoča katei'Jejo'm b°gatašem, da oškodu m ''e bi v]ado vsako leto za mili- milijone dolarjev, ka-, ji morali plačati na 'h- Tako STAVKA V abesinij1 ŠESTDNEVNI DELOVNI DEN V ILLINOISU Springfield, 111. ogroženo djk-tatorstvo V portugalski armadi in mornarici vt-e preti diktaturi. S 1. av- __gustom je stopil v veljavo za- Trgovci protestirajo proti niz- |kon' , ki SPNel° Zadn^ ki vladni ceni za srebro. !za^danje zakonodaje, po ka-_0_ jterem se smejo delavci zaposlovati le po šest rini na teden Addis Ababa, Abesinija. — Poleg svojih težav, ki jih ima s pretečo vojno z Italijo, je in mora vsak delavec imeti na teden najmanj 2 1 ur skupnega pa tukajšnja vlada naletela na nepretrgane« počitka. Za kršitev je določena globa od $25 do $100 za vsak slučaj. novo težkočo, ko so pretekli bi].""' iaKo Je omenil, da je Va° J letu 1933 v Zed. drža- ižo °8 takih °'seb' ki so se kugnile. dohodninskemu dav-njih2našajočemu 37 odstotkov {varnem fee dohodkov, kateri so pre-Po milijon dolarjev. križem sveta torek stopili po večini vsi tu- 1 Lisbona, Pr " lra. _Fa- kajšnji trgovci v stavko; ne- šistični diktaturi, katera vlada |Voljni so namreč nad ceno, ki to državo že zadnjih devet lj° ie postavila vlada za sre-let, preti skorajšen konec. Pri-,bro. Tukajšnja država ima za čeli so se namreč upori proti,denarno podlago srebrn tolar i. — Kopenhagen, Danska. — njej, in sicer na najbolj ne- Marije Terezije in vlada je Pred prizivnim sodiščem sta |v«i nem mestu, namreč med določila ceno 13.40 takih to- obsojena pod obdolžbo armado in mornarico. Tekom larjev za en angleški funt. Tr- špijonaže dva moška, Geo. PRIPRAVE komunistov Iz Jugoslavije Velik požar v Ždinji vasi Novo mesto, 14. julija. - zadnjih tednov sta se izvršila govci pa trdijo, da je ta cena Mink in Nich. Sherman, ki |v :a J'e do tega prišlo in se še jdva taka poizkusa, a so jih J previsoka in cla dela z njo trdita, da sta ameriška držav-kj. pogaja, je mogoče le (Vladni organi še pravočasno ,vla(d:a dobičke; morala bi biti, ljana. Dobila sta 18 ker Ameriški komunisti nameravajo podžgati veliko stavko v pristaniščih meseca septembra. —O— Moskva, Rusija. — Ameriški delegat na tukajšnjem | V soboto popoldne se je mednarodnem komunističnem 1 Proti večeru pripravljalo k ne-kongresu, Sam Darcy iz Sani vihti. Grmelo in treskalo je Francisco, je pretekli torek itako, kakor letos še nismo sli-pred zbranimi delegati iz vseh'šali. Črni oblaki pa so se vali-dežel sveta, napovedal, da sejli P° nebu nad mestom in oko-ameriški komunisti pripravlja- j lico. Nekoliko pred 7 žvečer jo na tako stavko pomorščakov |so ljudje v mestu zagledali v in pristaniških delavcev ob | trško-jgorskem pogorju velik Pacifiški obali, kakoršne de-j požar. žela še ni videla. j Požarišče je nudilo strašno Med silno nevihto na Dolenjskem, je strela uničila enemu samemu posestniku pet poslopij in mu povzročila veliko škodo. — Huda nesreča na cest', katere žrtev je postala 79 letna starka. — Smrtna kosa in drugo. je ^ — so po ustavi izvzeta iPreprečili. Oba pa sta bila doto vdohodninskega davka pre- |,jro organizirana in daleč raz-tUi °Zenja' kate,ra so investira- jpredena, kar kaže, da nista .. 'v vladnih vrednostnih pa-i'nla brezpomembnega značajih. Povdaril je predsednik, '.ia. Dva voditelja sta bila iz-m°re temu °dpomoči le .'gnana v gpa V l^iko, da mesecev na kar bosta deportira- anijo, v bila armadi pa da se izpremeni ustava ie '>ilo odpuščenih 33 častnikov. se odpravijo lake ; •etf %ilz''eme- ke. Da imajo komunisti dovolj da bodo to izvedli, je Sftirt,- način, da Premoženje razdelijo že pred za poravnavo svojega vojnega j najela Mrs. Smith, Predsednik navedel par ^jJev- Tako je v letu 1932 lOo n,;,°gataš razdeflil celih dolarjev v obli- ^jHjonov Ml t) nj' neki drugi je napra-štirff 0(f°ben prenos premože-i. S IV H mili.i°ni 'dolarjev. Še em drugem slučaju se je et Premoženje v teku dveh wed smrtjo lastnika skrči- ešil«! M0 to svrho 1 Po katerem se dovoljuje pro-ki je iz-jvincam v Indiji samovlada, dolga odstopi Ameriki del! vršila dejanski umor. Ako bo- ^veza teh provinc bo imela ob-ozemlja ob Alaski, kakor tu-'ste priznali svojo krivdo, se|,ast nad denarjem in carina- obravnava lahko v par mi. Anglija ima pravico nasto- ga . v obliki daril. Gledp te- d; kos Kanade ob St. Lawren- bo •le i T , , ^ • • , . bi ce. Francija pa bi nasprotno [dneh začela; ako pa se ne bo-poravnala del svojih obvezno-iste priznali krivim, se utegne piti le, ako bo ogrožen mir. — Helsingfors, Finska. - sti s tem, da bi odstopilaAme- • zavleči do septembra. Držav-j Med zračnimi manevri prete- riki otok Martinique dnoindijskem otočju. v z^apa^no To pri-; bo pravništvo izjavlja, da sel^'i torek sta v bližini mesta za obe zahtevala smrtna darili od 100 milijonov na ?nuf ^ilijonov dolarjev. ^Ici^ Par leti se je z nekim fiio s -sl'JČajem bavilo vrhov-■ '®če. ki je odločilo, da kj se dajo tekom Pred lastnikovo smrt-^orejo smatrati, da so zato, ker je lastnik da 6h let 9. zi11' Wiborg kolidirala v zraku dva vojaška aeroplana, pri čemer fe bilo ubitih pet častnikov, dva pa sta se rešila s pomočjo padala. poročilo je bilo stavljeno, ko kazen. je senator omenil odpor angle- -o- škega časopisja proti njegove-i SMRT- BIVŠEGA POSLANCA mu podobnemu priporočilu, kij IN SENATORJA ga je nedavno stavil. Springfield, Mass. — V sta- -o----rosti 83 let je preminul v neki OROŽNIKI PREPREČILI .tukajšnji bolnici v sredo zju-DVOBOJ jtraj Fred H. Gillett, bivši se- Monte Carlo. — Italijanskiihator in poslanec. V poslansko stotnik Marchetti je pozval .zbornico je bil izvoljen v letujčrnec Sweat Ward je pretekli ameriškega letalca Dirberrier-|1893 in ostal stalno v njej do; torek hipoma zblaznel in v ranil svo-nekega farmarja ZBLAZNELEGA MORILCA LINČALI Louisburg, N.C. — 25 letni jmoci, [Darcy pokazal na veliko podobno stavko v lanskem letu in na generalno stavko v San' Francisco; obe ste bili delo ko-1 munistične stranke\ je dejal. Pri bodoči stavki upajo ameriški komunisti, da jim bodo so- i lidarno stali na strani tudi po- j morščaki in pristaniški delav- j ci drugih držav, in to bo odločilen boj proti buržujem. Govornik je omenil tudi, da njih stranka stalno pridobiva na moči zadnja leta. Enako se opaža tudi nov bojevit duh med ameriškim delavstvom tekom zadnjih pet let; tako je bilo okrog 100 delavcev ubitih v raznih spopadih s policijo. ja na dvoboj, ker je zadnji iz-J1925; od leta 1919 naprej rekel neko poniževalno opaž-j bil načelnik v te j zbornici. .je tem stanju nevarno V jo sestro in P 6 v u »D °val smrt. edsed Inik, ko proti Mussoliniju. Ameri-Povdaril pa|kanec je poziv sprejel in dvo-da je tedaj i boj-bi se bil moral vršiti pre j] ^ ^dnikov ugotovil, da je tekli torek. Zjutraj tega dne ]lfenern slučaju lastnik starlpa so prišli le „7 v dr, k Amerikancu Iv oh,i "*ll^em Pa 85 let, ko I orožniki in mu zagrozili, ako "Mit, al svoje 1925 je bil izvoljen zveznim!ter .s sekiro odsekal glavo ne-seinatorjem. Pokojnik je bi'1 |kemu drugemu farmarju. Ljud-xnan kot vzoren politik; ni'stvo jej blazneža prijelo, ga govoril dosti; toda vse kar je odvleklo pol milje daleč in rekel, je imelo jedro. obesilo na neki hrast. svoje domovanje visoko v hribu na samoti, ki jo imenujejo Karlovec, kateri je šele pred kratkim prevzel posestvo po svojem pokojnem očetu, je pogorelo dobesedno vse gospodarsko poslopje: hlev, svinjaki, skedenj, senik, kozolec dvojnik z 12 okni, od katerih je bilo deset napolnjenih s pšenico, kozolec enojnik, tudi ves napolnjen z žitom in senom, poleg tega še 16 voz sena z deteljo, več tisoč kilogramov mrve in slame v seniku, en prašič, popolnoma nova mlatilnica, pojtelj, slamorezni- "Svoboda" razpuščena __1 Ban dravske banovine dr. - Dinko Puc je izdal odločbo, s katero kraljeva banska uprava v Ljubljani razpušča soci-jalistiično društvo "Svoboda," ker Ida je prekoračilo obseg svojega dejovanja. Dekret o razpustu navaja, da se je to zlasti opazilo o priliki zadnjega izleta "Svobode" v Celju, kjer so iz vrst množic padali razni medklici često politične-|ga in ekstremno-marksističnega značaja. -o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrl August Sattner, brat pok. glasbenika p. Hugolina Sattnerja. Bil je ;20 let slep in več let na desni 'strani hrom vsled kapi. Umrl ije v starosti 73 let. — V Mali |Slevnici pri Vel. Laščah je jumrla Marija IloČevar, roj. Gerbec. — Na Jesenicah je tamrl Jože Ferčnik, tovarniški delavec, doma s Koroškega. -o- Odlikovan Z redom Bejega leva četrte stopinje je bil odlikovan banski x , , svetnik Dr. Fran Ogrin, bivši ca in vec drugega gospodar- , . . , T- • . 1 f ■ ■ • I okrajni glavar v Kraniu na Go- skega orodia. V dobri uri ie! • , Irenjskem. Odlikovanje mu j-e podelila čehoslovaška vlada in mu V dobri uri ogenj, katerega ni bilo mogoče ustaviti, napravil iz premožnega posestnika skoroda1 — reveža. Ognja sta bili obvarovani le stanovanjska hiša in kašča, ki sicer stojita prav blizu požarišča, pa sta kriti z ga je izročil češki konzul v Ljubljani. kovi strehi, katera je zažgala i, j . , . , -,. takoj nato še streho tesno po- Povdarjal ie govornik tudi, , . . v , , . , 3 • 1 . • leg stoječega hleva 111 senika, da je ravno zdaj, ko -grozi lm-L 6 . . Golo življenje si rešili V Pekošah na Štajerskem . v. , , 1 je zgorela hiša posestnice Ma- opeko, docim so bila vsa dru-|rije Furman. Domači> katere slamo. je 0Renj zatekel sredi noči v , .. ' ..-ie globokem spanju, so si komaj udarila v sop slame na svinja- §e mogli rešiti go]o življenje, dočim ga poslopja krita s Ogenj je zanetila strela .ie perijalistična vojna, potrebno, da stoji delavstvo vseh dežel v .Strela je po udaru preskočila svinjakove strehe po strehi ozkih stikih prevažanje ščin. in da preprečuje vojaških potreb-j hleva in senika, na streho ka-ikih 30 korakov oddaljenega Čitajte in širite list "Amerikan-ski Slovenec"! S v. premozenie v il- Vsak si lahko na-sani Svojo sodbo, ali letih « omenjenih letih pri t™* aH ne' in aIi ni8° ! a dana, da se S N, s tem zapuščinskim dav- wEL preprečiti že- \X lOPA V AMERIKO \ N.Y. — Neuspe- I J* trudil Guy M. Liddell ' V"?na> da bi svoji ženi ek Je da bi Prihod v Ameriko, Prišla na obisk pre-s svojimi štirimi 1 °ki ni znano; A Vi" je bal' da bi žena 'le ostala stalno v M.H^ie5i,Piral se ie Pri tem po kate Vpk. je dalo povod nje- bo storil kak gib proti Italiji, bo nemudoma izgnan. To je bilo znamenje, da se ne sme bojevati z italijanskim častnikom, in tako do spopada ni prišlo. -o- KREDIT ZA ITALIJO GINE-VA London. Anglija. — Nekatera tukajšnja podjetja, predvsem premogarske družbe, so odklonile nadaljnje pošiljke blaga v Italijo, dokler ne bo ta plačala za blago, ki ga je že prej prejela. Italijanska vlada je namreč počasna pri svojih plačilih. zakon, H proti njegovi volji. Ker pa ta zakon nima za Ameriko nika-ke veljave in ker je imela ženska vse svoje papirje v redu, 0 šest. Vse drugo p;> se je vžgalo' vsled vetra. -o- Smrtna nesreča ; desetletnico prve šole in štiri-desetletnico zgraditve sedanjega šolskega poslopja. Za to slovesnost je trnovski župnik Na Ljutnm -ski cesti v Ptu- in pisatelj Fr. S. Finžgar imel ju se je pred kratkim dogodi-na prostem slovesno službo la nesreča, ki je zahtevala živ-,božjo. ljenje 79 letne občinske reve j -o-- iz Ptuja, Julijane Kolarič. Ko J Žrtev strele je šla po cesti je vanjo zavozilj V strašni nočni nevihti ki je neki kolesar in jo podrl^ na divjala zlasti po Štajerskem, je tla, da je nezavestna obleža- sredi noči nenadoma udarila la. Reševalci so jo hitro pobra- strela v Cepuševo (Posodniko-li in jo odpeljali v bolnico, a vo) gospodarsko poslopje pri ves trud zdravnikov, da bi po-^Sv. Lenartu nad Laškim. Ga-nesrečenko spravili k zavesti,'silci, ki so prihiteli ko so zapa-je bil zaman in je starka ne-jzil ognjeni sij, niso več mogli kaj ur po nesreči podlegla po- j pomagati. Zgorelo je vse, kar škodbam. je bilo v poslopju in poleg še eno tele. — V Rabeljči vasi pri Ptuju je treščilo v pristavo g. Zorčiča iz Ptuja. Plamen se je tudi oprijel gospodarskega in stanovanjskega poslopja in skoro vse uničil. Posrečilo se je rešiti živino. Pri gašenju je padel pod voz gasilec Ferdo Žalar in se hudo ponesrečil, da novo '.so ga morali odpeljati takoj v (ptujsko bolnico. Nova tovarna Iz Celja poročajo, da namerava tovarnar Kurdisz v najkrajšem Času zgraditi na Sp. Hudinji veliko poslopje, v katerega bo preselil svojo tekstilno tovarno, katera se sedaj nahaja v mestu. Tovarna se bo že letos preselila v poslopje. V. W.I ;rar*-"tl.f (.: R' U ' U h IV ''-!':! friHtucfi Vi.' M Dwiki n'l I'Mf. D'HVtilLll' I ll UNITED 3BATURE .&aa)lQKVB. IKt! peljati Stran 2 "AMERIKANSKI SLOVENEC" Amerikanski Slovenec ttvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Uetimovljea lete )IH. Izhaja vaak dan runi nedelj, poa«-ieljkov in dnovoT po praznikih« Izdaja to tlaka] EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in oprava: 1849 W. Cermak Rd., Chicago T«lefon: CANAL 5544 Naročnina] Zi celo leto -- Za pol leta----- Z* četrt leta ...............— Za Chicago, Kanada tat Kfivpo: {> celo leto__-$6.00 Za pol leta____ 3.00 Za četrt leta ___— 1.75 The f irst and the Oldest Slovene Mewspaper in America. Krtabliahed ISM. Issued dally, except Sunday, Monday and the day after holiday«. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office ? ,1849 W. Cermak RD., Chicago Phone: CANAL 55« Subscription! For one year___ For half a year ................. For three month* _ Chicago, Canada ami Europe: For one year ........................ $6-00 For half a year___ 3.00 For three months ................. 1.75 mDOBlsi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko iside list i-t Zs zadnjo itevilko v tedn« j* čas do četrtka dopoldne. Na dopis« «do our p«r brez po^« «>* oxira. — Rokopisov uredništvo na vrač«. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3. 1879. liporni. - jznanja, da priredi Jugoslav Ali je danes bolje? Morda vsaj nekoliko, ampak še I American Citizen Political vedno je opaziti, da manjka Slovanom smisla za odločnost jClub SV0J' i)iknik v istem Fo" in tudi za potrebne žrtve. Ako je kaka vlada, bi bilo tre- ?"est »reserve> v ne»delJ° n- ba, da bi vlada vsakemu pustila, da bi delal, kar bi se nje-politifa ......., v iS- ganizacija pričakuje, da pri- mu poljubilo cene, pa - revoltiramo. dejo na ta piknik vgi člani in Nemec dviga svojo trdo glavo, Mažar je v strnjeni njihovi prijatelji, ki jih je ve-fronti in sanja naprej o nadvladi, Slovani, Poljaki, -Ceho- lifco iaaaaed našega troimenega slovaki, Jugoslovani so zdaj sicer pod lastnimi vladami, naroda, ampak notranje nikakor niso konsolidirani, ker prepirov v nedeljo 18. augusta pa vsi za nevažne reči je, da nič kaj. > '$?:}' Skupaj, oda fara »v, Jurija, Bila je enajsta ura, ampak vsa nevarnost še nikakor, poro mamo na vsakoletno ro-ni minila. Trdnosti na zunaj, mehkobe na znotraj, tegalmanje v Lem°nt k Mariji Poje Slovanom treba, ako naj ostane pri slovanski bodočnosti, '!nagajl Menim' da tega ni tre" i 1--J.-- • ~ i n , .. ..........'rba kdovekaj priporočati in na 1 katera je še vedno le Enajsta ura Kako utegne biti pri Rusih kot Slovanih v bodočnosti, je vrlo negotovo. Bili so nekako samosvoji, ne ravno pod tujim jarmom, še imajo svojo vlado, ampak pravi Rusi nimajo dosti govoriti pri vladi, pač pa ie vse v rokah takih, ki v resnici niso Slovani. Do svetovne vojske so bili za-padni Slovani, Poljaki, Čehi, Slovaki, Slovenci in Hrvati stva* ~e popolnoma pod vlado tujcev, in so jih ti le poznali, kadar,mena. Lepo j.e poslušati,"ko*se TEM IN ONEM IZ SOUTH CHICAGE So. Chicago, III. Že nekaj tednov j,e tega, kar beremo v poročilih iz naše naselbine, da so se cerkveni pevci vendar enkrat ojuna-čili in priredijo svoj piknik. Qtb tej priliki bom še omenil, da je metd rojaki za ta piknik že precej zanimanja iii da bo brez vsakega po so jih rabili za svoje namene. Srbija je bila malenkostna državica, Bolgarija pa itak nikoli ni dosti štela v slovanskem zboru. Kako je bilo do vojske, o tem imamo dosti vrlo pogubnih dokazov vsepovsod. Ne gre ravno za število da delje 4_ ^^ kot go se ^ je na pr. Maribor stel komaj peščico Slovencev, gr-e bolj za ba]i pred dobrim mesecem, ko osnovo v družbi. Slovan je bil večinoma kmet, delavec, jso se na eni izmed pevskih'vaj nekako na papirju. Tdušo pihati> saj se je south. chikaška župnija še vsako leto, tako sem bral nedavno izjavo čč. oo. frančiškanov v '\Amerikanskem Slovencu, še; 'najlepše pokazala. Tudi letos jpojdemo tja, |d!a se Mariji zahvalimo za dobrote, ki nam jih je izprosila fn jo poprosimo novih za prihod n j ost ter j; P1'1 ob enem potožimo skrbi in težave. Saj je Marija naša mati in komu drugemu bomo za-upnejše potožili svoje gorje in povedali svoje veselje, h komu se človek zaupnejše zateče kot ravno k materi? Za m stokrat eno in isto in dosti- prositi imamo ve|ik0) pa naj krat teden za tednom, mesec bo že vsak sam za se, ali pa za mesecem. Treba j,e piliti in tudi za skupne zadeve. Vse ji gladiti glasove vedno in ve-jiahko povemo in potožimo in dno lznova, da se vsaj nekaj j0Ba nas bo ob svojem času go- doseže in še ni vedno tako, kot.tovo uslišala. Zato v nedeljo ža-pri bavate nekateri morda kartah, ali s kako drugo bavo, morajo biti pevci vaji in se vežbati ter ponavljati pesem, ki je zlasti s po-četka silno dolgočasna. Ponavljati ne enkrat, desetkrat Ko sem se tako oziral po Saf Francisco, kakor da bi zdaj P; zdaj hotel vprašati Bantfranflj ^ škane, koliko hočejo za svoj Sat Francisco in vso njihovo tijo z vsemi pritiiklinami in j pritiklinami, pa stopi .k meni šef fir od taksi avtomobila, kam d1 ' želim, ter da me on popelje ^ morkoli hočem. Dam mu nasi"' . in čez 5 minut sem bil že pi'el ® hišo naše ugledne rojakinje 0 Bare Kramer. Malo sem že ^J da me je šofir zapeljal v napaf^ ni del mesta, kajti nahajal se1' se v najlepšem delu mestu in stif ra navada pa je, da so naši vedno naseljeni, kje na kaWi. koiiicu mesta.. "Tu je kraj, ^ kel šofir. Pred hišo lep vrt, IjT stopnic do vrat. In ko stopim ™ jih več oglaša, češ, da se bo-|bi Pevci in morda tudi vi, radi ig. augusta vsi v Lemont. kak majhen obrtnik in kak nižji uradnik, to je bilo vse pri celi trumi onih, ki so zavzemali vplivna in najvažnejša mesta. Pravo robstvo je bilo. Vsekako je bila enajsta in zadnja ura, da je konec vojske prinesel vsaj nekaj izpre-memb. do piknika prav gotovo ude-!inioli- Truda je veliko, a kaj ležili m to cerkvene pevce -ie pravim pevcem za trud .in j oziroma vesti, navdušuje in jim daje pogum, težave? Rade volje, (večkrat' da se več tako ne bojijo n.e-fmorda tudi samo na videz,.) 'prenesejo vse to, samo da se nauče nove pesmi. Ves ta trud1 je mnogim poplačan že s tem, da pesem enkrat znajo in to je veliko, ker nam že v starem kraju dostikrat povedali, da se petje ne tla preceniti, «e ne da plačati, domenili, da poskusijo s piknikom. Ce druga društva, tako se je tedaj reklo, delajo piknike, zakaj bi ga cerkveni Maribor je pokaral svoje lice ki je Mo prej ^^ad.to zakrito, tako bi bil tudi Celovec, ako bi to lice ne bilo osta- >samo glani dotifnih druStev hl ne z zlatom, ne z drugo stvar lo zakrito. _ J tako društvo lahko upa naiio, ker petje je na tem svetu Zadnjič sem videl statistiko O Bratislavi, ki je zdaj 'svoje članstvo, da s piknikom jkošČek nebes,'4ar božji in da-jMsestolnica Slovaške. Prebivalstvo mesta je silno na- ne.propade. Pevci pa, tako bikovi se vendar ne prodajajo, rašlo, od kakih 70 tisoč na' 150 tisoč zdaj. To ni vse. L. vsaj moglo biti, in tako men- ;Seveda, .mora biti petje tudi da tudi je, imajo za seboj celo |lepo. Tudi žabe pojo, vendar faro, to je člane vseh teh drU- se njihovo petje veliko razlikuje od slavčkovega, ki ga žvrgoli v majski noči, da ti ob slikanju tega petja nehote zastane korak in poslušaš, kot l)i se ti nikamor ne mudilo, kot da si prišel samo zato mimo gozda, da boš poslušal kako islavček poje, — Ker je torej petje dar božji, zato pevci ne morejo pričakovati za to ni-kakega plačila. Lepo pa bo, da jim damo vsi priznanje za to. Priznanje za trud in žrtvovanje, priznanje za njihovo dobro voljo, ki kljub celodnevnemu delu, (nekateri tudi težko delajo,) radi prihajajo k vajam, kadar so pozvani. Zato je upati, da farani in društveniki naših društev, ne bodo pozabili priti na piknik cerkvenih pevcev v nedeljo 4. auguSta, v Eggers Grove Forest preserve na 114 cesti in Avenue F. Ce bo slučajno slabo vreme, se bo piknik, oziroma zabaya vršila v cerkv. dvorani, kamor bo prosta vstopnina. 2e v naprej se vam tudi na- Sedaj pa še nekoliko novic, Kakor ste videli. umivanje cerkve prav dobro napreduje in prav lepo je videti, koder je cerkev že umita. Zadnjič sem vprašal Mr. Smrekarj.a, ki dosedaj to delo umivanja še sam oprav-pravi pevec ne,^ kako se j,e spravil tako vi-mish.na drugo plačilo. Saj so|soko, pa mi je rekel, da le ko je prišel v hišo, oziroma v "basement," je videl, da gre zares. Prijatelji so zbrali skupaj za sodček pive in tako smo si na njegovo zdravje vsi žejo gasili, ker za kaj drugega je sedaj v poletju prevroče. Da pa nam ni bilo predolgo-časno, je bil poklican tudi mali muzikontar, since'k Mr. in Mrs. Vincenc Hvala, ki je igral harmoniko. Tako je bilo ustreženo tudi tem, ki se radi zavrtijo. — Mr. Smrekar se je prav lepo zahvalil vsem, ki so v ta namen darovali, kakor tudi se je zahvalil za mali dar, ki mu je bil poklonjen. — To naj bo za enkrat dovolj. Kaj več se pomenimo na pikniku Cerkvenega pevskega društva Zarja v nedeljo popoldne 4. augusta. Novinar -o- v znak hvaležnosti Sheboygan, Wis. Slovenski pregovor pravi: V bolezni in nesreči spoznal dobrega in zvestega prijatelja. — Tudi jaz sem to spoznala v moji -več tednov trajajoči bolezni. Sicer moje noge še se daj niso popolnoma zdrave, vendar se . mi je hvala Bogu obrnilo toliko na bolje, da vsaj lodim okrog. Dolžnost me torej veže, da se mojim zvestim prijateljicam, (obiskovalkam) prav prisrčno in iskreno zahvalim za vse obiske in tolažbo. Koliko časa in potov ste žrtvovali, tega ne bom nikdar pozabila. Dobri Bog- naj vam povrne. *' V času moje bolezni se je morala -tudi naša starejša hčer-ihitri™ vlakom, ali pa oba z etf ka podvreči operaciji na slepi-1in istim in karta je morala šefe, ču. Kako hudo mi je bilo, ker|pGŠto- W Pa sem direktno sjMe je nisem mogla v bolnišnici ni- ■ ksijem šel na Earin dom. %>o,i vrat in pozvonim, kdo mislite' pride odpret? Nihče drugi, JcaW y Bara sama. Ker pa je Bara vorna in sem prepričan, da biju kozji rog ugnala vsakega jeZ'l0i nega dohtarja, nisem mp||ov kmalu do besede in je imela prvo besedo. Kcl "Zakaj vraga pa nisi dal *';skr det, kedaj prideš sem ?" se je ^če < dovala nad menoj. Pojasn^o t sem, v kolikor sem mogel v Š$|e j da sem ji pisal iz Colorade. ona je odgovarjala, da ni pre| ^ la nobene vesti od mene.. To|q) sem moral napraviti napačen |aja slov, ali pa se je pismo zgubleg^ In glej ga spaka, iz te zagate |i je rešil pismonoša, ki je ba5|ble; času, ko sva z Baro argumeffraj, rala in se dajala kdo ima "pi'^je — in prinese karto, ki sem j»|i\s{] sal iz Pueblo. Vzrok, da sem 'Irli prišel pred karto bo meiidfje:j0( tem, da sem se jaz vozil bolilenj 1930 so med prebivalstvom našteli do 42 odstotkov Slovakov in Čehov, 25 odstotkov Nemcev in 20 odstotkov Ma-(v, n.*.. v -I XII. J J i istev, sa.1 lih lahko sliši;] o vsa- zarov. Družabna struktura bo se vedno neugodna, to se i k0 nedeljo in prtolikj ko na razume, ker Slovaki bodo med delavci, ampak čas bo tudi,koru prepevajo Bogu v čast, tu izpremenil. Stavim pa, da pred vojsko Slovaki niti po številu niso ničesar pomenili. Številno so Slovani vedno še nekaj pomenili, ako se niti ne oziramo na statistiko, ker je bila vedno — famozna. Družabno, pri gospodarstvu, pri vladi niso ponjenili dosti. Kako to? Pač politične razmere, tako se sliši in piše. Gotovo so Slovane potisnile te politične razmere v ozadje in na mesto, da niso dosti kaj pomenili. Ampak, kako je prišlo do takih političnih razmer? To bi bila točka za resno premišljevanje, in ta točka je važna tudi še za slovansko bodočnost. Ta še nikakor ni tako zasigurana, da bi morda ne bilo treba prav resnega premisleka tudi za prihodujost. Kako je peščica Mažarov mogla priti do take moči sainole nad slovanskimi množicami? Ako je bila politika kriva, zakaj je bila kriva? Bodimo odkriti napram samim sebe. Pravijo, da je bil Slovan vedno premehak. Morda je res bil. Zakaj ? Politika je vedno trd oreh, in te trdobe, trdne in neizprosne odločnosti, ki zahteva žrtve., Slovani nivso poznali in niso hoteli prenašati, ako jih je kdo izmed svojih hotel narediti trde in • odločne. Proti tujcu so bili Slovani mehki, pač premehki, proti lastnim "vladarjem", ako so jih ti hoteli združiti, pa so bili Slovani z malimi izjemami silno — trdi in naravnost lestvi; in ko sem mu rekel, da j.e to težko delo, mi je rekel: "pa j.e tudi lepo, kadar vidim pred seboj čisto steno, ki j.e, kot bi bila na novo pobarva-ua." — Kakor se vidi, bodo v kratkem postavili v cerkvi še premakljivi oder, da se bo potem še strop ujnil, nakar naša cerkev zopet efnkrat ti obiskati. Vendar mi je bilo v veliko tolažbo, ko so mi povedali, da jo vi, naši dobri znanci in prijateljice pogosto obiskujete. Moja želja i o tudi. da se zahvalim društvu Kraljica Majnika, za bolniško podporo jro, do katere sem bila opravi-po Ičena. Ravno tako se tudi naša kot je bilo že omenjeno in v veselje ter vzpodbudo vernikov, ki se udeležujejo službe božje. Pa tudi to je res, da so bili pevci še vselej pripravljeni pomagati s svojimi pesmimi in sodelovanjem ter so tudi pomagali, že pri raznih društvenih prireditvah in veselicah v dvorani. Vse to je pevcem bilo pred očmi, ko so se odločili za piknik in sedaj, ko je 4. august pred nami, se nič več ne bojijo tega dneva, ampak v upanju na vas farani in na vas člani raznih društev, zaupajo, da jih ne boste pustili same na pikniku. Saj sami lahko veste, ne da bi vam na dolgo razkladal, da kldor hoče peti, se mora znati tudi žrtvovati. Žrtvovati ne toliko za se, kot za vas druge. Koliko večerov pevci zapravijo, zlasti v zimskem času. Ko ivi morda doma sedite in se za- dolgem času, zasijala v vsej jhčerka zahvaljuje KSKJ za svoji lepoti. itočno izplačano operacijsko ,r , . . i podporo. — Torej, najlepša Kak mesec bo tega, ko se ie , , ~ ■, . , • ■' hvala se enkrat vsem skupaj, dragi znanci in prijateljice. zbralo nekaj prijateljev in prijateljic v hiši Mr. in Mrs. Joe Konda, kjer so častitali k veselemu godu Mrs. Konda. Ni pričakovala takega obiska, zato je bila vsa veselo presenečena. Da je bilo vse bolj ve-Iselo, seveda niso ti prišli brez Ječmenove a in tuldi prigrizek je bil. Izročili so Mrs. Konda i tudi malo darilo, ki naj jo [spominja njenih sosedov in 'prijateljic. Mrs. Konda se je vsem prav lepo zahvalila za to in je še pripomnila, da kaj takega še' ni doživela. Zadnji 'teden, večer pred sv. Jakobom, se je zbrala lepa družba v hiši našega orga-nista^Mr. J. Smrekarja, ki so mu prišli voščit za njegov god. Nič ni znal o tem, zato se na to ni pripravil in ko je zaslišal na porču nekak ropot, še ni vedel kaj bi naj pomenil. Še- Nikdar ne pozabim vaše.dobre volje. — Z iskrenimi pozdravi, želeč vam najboljšega zdravja se vam iskreno zahvaljuje? Mrs, Frances J. Susha. --,0- PO 50 LETIH MED SVOJIMI ZNANCI IN PRIJATELJI NA ZAPADU IHše Martin Kremesec Chicago, 111. (Dalje.) Ko sem dne 9. julija dospel, kakor sem opisal v San Francisco in sem tam izstopil iz prevajalnega parnika, se. razgledu, jem po živi množici, da bi kje opazil našo staro znanko in prijateljico, kakor tudi poznano po vsej Ameriki ugledno go. Baro Kramer. Pa je le nisem nikjer opazil. Mislil sem si sam pri sebi, čudno, da me ne pričakuje. gace res ne vem, kako bi se %e(i, jino argumentiranje kon morda bi me močna in krel Bara vše popokala in natepla; bi s tem močno ranil njeno v čanstvo. Prihod karte pa ojiJ torej rešil vseh nadaljnih ne] jetnosti. Bari se je prikazal; easi obličju zopet prijazen nastttf^i in me prijazno pobara, če kaj lačen in žejen? Pridna postrežljiva Bal'*1 takoj prinesla nekaj na n1 kaj ravno vam ne bom pri]'0' doval. To je diplomatska taj®"?0*' Potem se dobil okusen zaj^f^ in kmalu sem se čutil pokrefl'^ || _ nega od dolge vožnje. PoteS^N; saj veste, blizu smo skupaj jp'! ma v starem kraju in imeli si veliko za povedati: Ba»*| nato predlagala da se pog°§ o starem kraju in o tem in o"ff nekaj časa, prekine in sel daljuje z drugimi bolj važJI točkami našega programa. -naj, sem dejal in naša ener/fH Bara je predlagala nato, najprvo popeljemo na zelo f ^ niten takozvani "Cliff Ho^'H To vam je visoka in velika Pc|rei) na ob morju, ob katero but^po tisoč letja mogočni valovi ga morja. Po pečinah poleg ftfS ja opazite veliko število tako?f nih "seals" — morskih ps0^|°j j se z vlage j o na pečine in se t«| kaj solnčijo. Te morske pse % mo tudi v chieaških zverinj« e na 3. str.) ikQ h l^i TARZAN NEPREMAGLJIVI (Metropolitan Newspaper Sorvice) Napisal: Edgar Rice Burroughs 1 Ksitembo iti ostali, ki so bili priča dogodku, so se strinjali s tem, da se naj stvar prikrije, a predno je poteklo pol ure, so vsi v kempi že vedeli, da je bil črni stražnik ustreljen s pšico, katero so pustili To deželico loči od sveta ;e prejJa^o skalovje. Kdor prekora-nje skalnate gore, obstoji nad 3 misfePadom in spodaj v dnu vidi na^aJt° kevzurske vasice, Čez al seTa|e v dolino vodi le ena pot, in gt£ 8e ta je taka, da si moraš po-i lju(ifeati z vrvjo; tri četrt leta je karf.Sploh neprehodna. Tam spo-aj, $ J v kevzurski dolini je mirno r| Pokojno. Po cele dneve lahko •ie 'fcd'* vrt, ' i teh krajih, pa ne boš pim i epav«reČal človeka. Ce ga pa slited ecaš- vedi, da gre na krvno , ka/yto ali Pa na rop. ra Vsej deželi je daleč vsaksebi da bi L ******; okrog vsakega gra-i jeZ'C ,S° ^oČni štirioglati kamniti m0f;iovih' TMe' VSe' In v teh 30 gra" ela o»bolj ^ebivajo Kevzuri, naj- ^'nostni narod Kavkaza. J ,S0 'n od kod, ni znano. Te Jl°8ti do danes še ni mogo- NEPROSTOVOLJEN VZROK ZA UMOR □ je Mjcg n ■ —~ asne^jo '».^iti. Žive po svoje, ima-■e i' 0 drugačne šege in nava-ak°i' drugi kavkaški gor- m se zdi, da so dandanes' možje v boj ali dvoboj. Dvoboju jejo se pa takole: Nasprotnika poklekneta vsak tna desno koleno, izdereta meče, planeta drug v drugega, prepevata vsak svojo bojno pvesem ter se z meči obdelujeta. Vsak kdor bi hotel posredovati, bi bil ubit. Ce pa med oba bojujoča se stopi ženska ali celo mlado dekle ter med njiju vrže kos tkanine, mo-, rata nasprotnika svoja meča potisniti v nožnico, se pred žensko prikloniti na desno koleno in se umakniti. Včasih pretrgajo bla-, go na dva dela in si vsak izmed obeh svoj kos pritrdi na svoj ščit. Nič rman j čudna ni njihova vera. Kevzuri časte križ, Mater božjo, predvsem pa sv. Jurija ter apostola Petra in Pavla. Kadar zakoljejo kako ovco, nikdar ne po.zabijo pomočiti svoj prst v kri in si< s krvjo narediti na čelu znamenje križa. Sicer pa drugih krščanskih naukov ne poznajo. Nedeljo praznujejo, toda tudi petek, sobota in ponedeljek so njihovi prazniki. Ko so jih tujci vprašali, zakaj praznujejo te dneve, so jim odgovorili, da zato: Nedeljo praznujejo tudi Georgijci, ki so kristjani; petek pranujejo njihovi rnohamedan-ski sosedje, ki prebivajo v gorah; soboto praznujejo ljudje, ki jih tudi nekaj prebiva tam okoli; ponedeljek pa praznujejo ptflje —"-V.CJU UUJJ5U spetu vin- v dokaz, da so Kevzuri svoboden .plačilo, ki ima spredaj na I narod, ki delajo, kar hočejo, in ' P''ipet velik križ iz rume-tda se ločijo od drugih verstev. Zato praznujejo ponedeljek, da lahko počivajo, ko vsi drugi delajo. Poleg tega Kevzuri nikdar ne jedo svinjskega mesa. Vsak dan si mora Kevzurka umiti roke in noge s kravjo vodo, obraz in lase pa vsak mesec. Če tega ne stori, jo imajo za nečisto. Kevzurka uživa mnogo predpravic, vsled česar je njeno stališče mnogo večje kakor moževo. Kakor že omenjeno, s koscem blaga lahko prepreči dvoboj. Sme se pa tudi sama ločiti od moža in nihče je ne sme siliti k poroki z možem, katerega ne bi marala. Vpričo vseh se sme iz svojega moža norčevati. Ženijo se navadno prebivalci iz različnih vasi. Kakemu plemenu Kevzuri pripadajo, ni znano. Morda so ke-daj v to dolino zašli tudi križarji. To bi vsekakor potrjevala stara kavkaška pripovedka, da je v kavkaških gorah izginil cel narod križarjev. T<% tllJci zaidejo' v to doli-' ar Pa se le redkokedaj do- ičen ifcja, Nko gateti , k, rVRazci. Sicer so pa takole se Kev or se oblačijo tudi dru- zgubifes].'kevzuri oblečejo po čer-~ntei j >-° ak ba5 bi, iime%aee&1^: kratko izrezano 1 Jpo oblečejo dolgo speto vrh- sem )wh iend»|ij0) •ni Moški si glavo bri-"rk pa ne. Tako so napnav- vsak dan. Vse drugače; 80 opravljali, kadar gredo na 1 boDlei i z em la til' Njihova bo jna oprava, ki se rrL ^ od roda -do roda, ni ne n- 7>«ka " i se 'wed; ne azijska, ampak Na glavi nosijo čez pleča pa visi mreža Helene žice. Roke in noge so pla, f°«Žene s -težkimi medeninasti- kreffs: ,nlZ¥&imi' V levid drži Kev a m? i ne? v okrogel ščit s križem, ^ pa sulico, v novejšem jo tudi puške. Ob stra-: )0 Prepasan dolg meč. Vse mnogo bol križarja, asiTie! če Sf^Jii}],}.. , ,. fie,ve".], nanogo bolj .na sred-kl'ižarja, kakor pa ia iflf'^J in gorjanca. Na me- ' .;no(fcobfi .^ih imajo vdelane po. n i i i/v j. y,j| (tov ez°v, 01 •lov in starih gr- Na .ne- -ikreflHi " "v lwtOJ11 vllc,ane črke Ljflltvij- ' kar so začetne črke 0 ,k:'..!'8kega gesla: "Ave Maria Ceščena si, Mati Bož-Bai'ai ° opremljeni gredo bovih in spomenikih, zagledam na -spomeniku ime: "Tukaj počiva John Kremesec". Kaj, Kremesec? Ko začjiem popraševati mojega šoferja Rudya, da kedo jibi bil ta John Kremesec, ki je tukaj pokopan, mi odgovori, da inu ni znano in da mi bo to malina povedala. Tli res ga. Bara Kramer, ga je dobro poznala in mi je povedala nato doma, da je to moj sorodnik, ki pa ima tu v S. F. še dva brata, Karola in Rudolfa in eno sestro ga. M. Fabjan. Vsi to so moji bratranci. Glej., prav po vsem svetu je razkropljena naša belokranjska kri! Dne 14. julija sem .obiskal mojega soseda iz rojstne vasi Ro-salnice pri Metliki, g. in ga. .J.i Škof. Pogovarjali sttio se pozno v noč, seveda samo od starega kraja. Drugi dan pa sem obiskal vrlo družino g.Slanca, tudi iz moje rojstne vasi Rosalnic, tudi tu smo se zamudili pozno v noč. kako sem SPOZNAL IN našel Napisano drugim v zgled in korist Zanimiva in poučna zgodba življenja — važno posebno za sedanji čas in naše socialiste. ^ (Dalje.) | In ravno to, da človek božjih Zato v svojem brezupu in ne- Ln ,vars;kih skrivnosti spoznati, sreči nisem iskal in pričakoval j doumeti in dognati ne more, je nobene pomoči in tolažbe- in bil prepričan, da zame ni nobene pomoči in rešitve in da mi nihče, niti Bog sam pomagati ne more. Tudi misel na Marijo, Mater1 božjo, .do katere sem imel ljube- ■ua j bolje spoznanje, doumevanj,e in dognanje, da iste obstoje, da so resnične, je ravno v tem najboljši ju največji dokaz, da je vera prava, Božje delo, Božjž razodel io, ravno v spoznanju. zen iz naj nežnejših mojih otro- Ua j5ož»e in verske •skrivnosti ških Jet, mi ni bila t.olažljiva. .C.e preseglo ,iMcwški razum, ima-je ona, sem si mislil, že .tolikim |nio vzroka in razloga dovolj, da pomagala v vsakovrstnih zftde- ;s popolno gotovostjo verujemo, •vah, meni že pomagati ne more '.da.je Bog neskončno moder, do- brotljiv. usmiljen in pravičen. in iini nikdar pomagala ne bo. 0, veliki sv. Bernard! Krasno Ga. Slančeva je predsednica po- govoriš o Mariji in spodbujaš k 17 let stara Ester Magill, zaradi katere je Newell Sherman potopil svojo ženo, da bi se lahko poročil z njo. Dekle, ki jo kaže gornja slika z njenim bratom, trdi; da ji Shermanove ponudbe niso bile ljube in jih je odbijala. Bila je oproščena vsake krivde glede umora. man poskuša, da bi se oprostil železnega prijema. Zadnji napor, krepak sunek — tudi on je zgrabil svojega sovražnika. Njegovi zobje so se zagrizli v prsi prvega. Boj je bil strašen in ogaben. Nikdar bi si ne bil mislil, da se morejo konji tako zagrizti drug v drugega. Zrebca sta bila vsa, Legion čeni s tekočo vodo. V teh predalih so različne ribe. Videl sem tu notri na tisoče rib in vsaka je druge barve, najmanjšo do največje itd. Res zanimivo, ki ni moč vse podrobno popisati. Tretji dan smo šli pogledat zopet nekaj zelo imenitnega in družnice Slovenske ženske zveze, štev. 13. Zelo delavna-in agilna na društvenem polju in g. Slan-cu moram čestitati, ki ima tako vneto in delavno soprogo. Njegov oče je bil moj velik prijatelj v starem kraju. (Konec prih.) ,—_o—__ m m ono MOČ TAJINSTVENIH ŽARKOV Highlands, N.J. — Stroj, ki proizvaja svojevrstne tajinst-vene žarke, je bil izdelan v zaupanj'u do nje, ki gotovo vsakomur pomaga, ki jo prosi, tudi in da je vse yvrav in dobro, kar je On vst,varil,'uredil in določil, in da nimamo najmanjšega vzroka dvomiti, je li tako pr.uv takrat, ko se zdi, da je vse za- >in dobi so na skrivaj še do- elo i" ^ on16 nialajske šege. Ena ta-angleških oblasti prepo- o. m ka pnr^ebf,; jahava, je dvoboj med »utai°; »n katero Malajci radi gle-•l'h skrivaj prirerajo na Uru'" nialem otoku pri Singa-^'ividec, ki je baje dobil konjski drugo. videl, popisuje la vn i/« t 6 Sh ,!tn. 7 v :. j, se barve so bile zastopa ;te bilo tik za hišami, obdano od kokosovih trupli trčili drugo ob Vnovič sta bojevito zarezgetala. Visoko je letel pesek in prah. Zrebca skušata -zadevati drug ob drugega s kopiti. Kakor vrtav. ka sta se vrtela, bila in izmikala. Zopet.se oglašajo gledalci: Zrebca sta lena! Nismo prišli zat(i, da bi gledali, kako se obdelujeta ti dve žrebeti. Škoda za naš denar. Kri hočemo videti! To ni boj! Psovali pa niso samo možje, oživeli v njih. Ali so to še ljudje? Ali ni to tolpa krvoločnih zveri? Stud in groza me je spreletela. Kljub vročini mraz. Sedaj zakaj je kolonijalna vlada te boje prepovedala. -o IZ Sliv. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani) __, ,s in jih navihana deca kliče za "oskarje". Okoli teh morskih psov krožijo neprestano od zore do mraka morski galebi. Ko sem se dovolj nagledal teh naravnih lepot tega obrežja, smo se podali v kopališče, katero je v resnici občudovanja vredno. Na o-ibrežju je zgrajena velikanska palača, ki sega nad vodno površino na stebrih. Tako, da greš kar iz palače v kabine, kjer se jsla-del« IjiV . »o naS« tfib> 5.7 10.6 [6.0 26.1° 11.25 51.5C a* va vzorčna karta člove- ■ Celo nekaj belih obra-^■iV*3 SVetilo iz rjave zmesi, so konje. Dva zrebca. ograjo so čepeli gle- ampak tudi nežni spol je glasno preoblečeš po stopn jicah v vodo. i hlepel po ikrvi. j Prostori so tako urejeni, da v V tem so na drugi strani od- enem delu imajo gonko vodo, v prli nov vhod, skozi katerega je drugem malo hladnejšo in zopet, priskakljala kobila v areno. V v drugem delu mrzlo kakor led. istem hipu sta žrebca že pustila To delajo nekateri predno gredo drug drugega in zdirjala proti iz vode, da skačejo v mrzlo sko-kobili. Glasno rezgetanje je pla- ro ledeno- vodo, pravijo, da se valo po zraku, prah in pesek.' potepi ne prehiadijo. Jaz ,pa sum Naenkrat sta žrebca zavila rekel, le skačite v mrzlo vodo ko-vstran in drug ob drugem divje 'Ukor hočete, zame je dobra gor-zdirjala po areni. Glave sta ti- ka topla voda. Voda je globoka čala skupaj. Sedaj je boj poštah od S do 14 čevljev, tako se imajo resen. Nič več nisem mogel sle- priliko za kopat tisti, ki znajo Zlvali, iskrečih se oči in ter neukrotljive sile. K/ R° -iu vsakega skozi dru-X, °d nasprotne strani. Dva STsta na8l° Planila čez ogra- Jima ročno sneila po- ž|\n. ,V'Sakih vezi sta si ognje-stali nasproti. Glasno .%j ezgetala. Bojevito sta s /h «£'.* fy-«. i « " zem glavi sta Saj ga je lahko, ker on je tu v businesu naredil težke milijone. Vsaki dan smo šli drugam, me je spreletci!Naslednji dan me je pa Bara vo-em šele razumel, J žila okrog po mestu in z njo ta mladi Rudy Kramer mi je v resnici razkazal tako lepe prostore, da kaj. Mesto San Francisco je v hribih, da bi človek od daleč ne mislil da je moč tako lepo priti na vrh teh gričev. Pa se tako lepo pride, kakor v L.jubljanco dolgo vas, naravnost po cest . ., Pa še nekaj je lepega tam. Hiše zidajo in delajo večinoma vse bele, pa so tako lepe, kljub temu da so stare že po par desetletij, kakor bi bile zdaj prebarvane. Pri nas v Chicagi je pa tako hitro vse črno in zakajeno od večnega dima in prahu. Mesto S. F. je resnično eno najlepših mest na svetu. Kdor bi tem mojim besedam dvomil naj gre kar sam pogledat in bo videl, da je res tako.' Dne 13. julija,me.je mladi Rudy Kramer popeljal na slovensko pokopališče, ki se imenuje "Holly Cross" — Svetega Križa. •Krasno je in podobno veliko bolj kakemu bogato opremljenemu parku, kakor pa miroclvoru. In čudno naključje. Ko hodimo po pokopališču in se oziram po gro- dvorišču kraljeve palače in so grozili, da sc ne bodo umaknili, dokler se jim ne bo obljubila pomoč. Nagovoril jih je kralj Kristijan in .jini svetoval, naj se obrnejo na min. predsednika. Ta je končno sprejel njih deputacijo, kateri je obljubil, da bo vlada razmotrivala o njih stiski in jim pomagala, ,na kar so se kmetje mirno razšli. -o- Najzanimivejše vesti so Amer. Slovencu, čitajte ga! Only Fresh Pasteurized Milk Is vir miru, kakoršnega svet ne ■more dati, vir največjega veselja, najslajšega upanja in največje sroče. Prav nič nas nima skrbeti, prav -nič se na,m r.i .bati, da bi Bog ne vedel, kaj dela in da bi On kaj vstvar.il, naredil i;n določil, kar bi bilo napačno in slabo, česar bi morali biti žalostni in v skrbeh. Saj če bi Boga, vsemogočnega Stvarnika neba in zemlje, mi ubogi nezmožni čr-vi-čki spoznali, doumeli in dognali takega, kftkoršen je, bi to ne bil Bog, temveč uboga stvar, kot smo mi, bil bi nam podoben, torej nikak Bog. In če bi vero, njene skrivnosti in resnice ■ena-ga bremena sem šel neko .nedeljo ^ spoznali, doumeli in dognali, k popoldanski službi Božji v do- p^nj vera ne bila Bož.ie ,de-mafio župno cerkev, kjer se je pe- j.l0, Božje razodetje, bi ne bila lo neko Marijino pesem in petje j prava Božja resnica, bi ne bila te Marijine pesmi me je tako'jza človeka najdražji zaklad ne-čudno .prevzelo, da sem začel mi-končne večne vrednosti, temveč •sliti: mogoče bi se dalo tudi me-j bi bila le .človečka izmišljotina, ni pomagati, morda bi pa mogla,ki bi bila kot taka morala že biti Marija ttudi meni rešiteljica? In zahrepenel sem po blaženem miru, katerega sem tako zelo in že tako dolgo pogrešal. In to hrepenenje ni jenjalo, do-kjer nisem sklenil poskušati doseči -ta mir ob prvi priliki, ki bi , se mi nudila. In res, nisem se varal. Na obzorju se je začela svitati zarja rešitve. Torej bom morda vendar rešen, toda kdaj? kako? ■h. REŠEN IN — PREROJEN j davno -izginiti iz sveta, Bogu lahko popolnoma zaupamo, .na Boga se lahko popolnoma in brez skrbi zanesemo, da je vse prav, dobro, modro in pravično, kar je On vstvaril, naredil, določil, kakor je On uredil, in da je neskončno .dobrotljiv in usmiljen do nas ljudi in da za nas posebno skrbi z očetovsko ljubeznijo, da je On Bog ljubezni, ne Bog strahu, da si moramo šteti za največjo srečo, da smo rojeni in da imamo priliko (],>jV -?la zeml.'°- Svo.ii lepi ^ . .. ponosno 111 Jezno prhala. Niti za 'Vil ■ Unde ni drug drugega n z oči. 0(1 ;f|alci diti bliskovitim udarcem. Kakor | plavat in oni. ki ne znajo.. Sebi bil kje daleč kdo tolkel po veda naša Bara je pa izvrstna bobnu, tako je bobnelo. Zrebca, plavačka, plava ti kakor kak sta se obdelovala s prednjima in'morski som, na vse viže ,in nači- ki M zadnjima nogaiha. ne. Sicer moram povedati, da so se začeli oglašati. [ Se .ie tiho priplazil big • Pecvz dolgim bičem. °kv0R 'le. žvižgal in se ople-QWaniia žnjega žrebca. Žival ^.faprej in z zadnjima se je vzpela pokoncu in drugega'sati. V tem parku imajo čudo- vek. En žrebec je drugega z zobmi zagrabil za vrat. Kakor železne klešče so držale nasprot- nikove čeljusti. Zgrabljena žival [resnici park, da se ne da popi- bifaprej in z zadnjima; je .la nazaj. Njegov na- jtakorekoč dvignila v zrak. Moč-j vito stavbo, ki ima okrog 150 tukoj to imel za napad in no je tolkel napadeni Sdir tŠC^tfO- SE: Rojaki: g. Alojzij Klun, ro-iom iz vasi Paka, štev. 4, p. Struge na Dolenjskem; g. Jožef Klun, doma istotam in g. France Klun, doma istotam. Vsi trije so bratje in jih išče njihov brat Anton Klun, kateri bi rad zvedel za nje. Ako kateri čita izmed omenjenih sam te vrstice, na j se javi sam, ali pa če kdo drugi ve za katerega izmed omenjenih, naj blagovoli sporočiti njih na-jslov na: Mrs. Josephino Mer-prvimi 'pregrajenih oken, v steni zade-ihar, (sestrična,) 1320 Pine st. Naenkrat presunljiv vrisk, ka-1 mene je pustila na suhem, ker kor bi od bolečine vrisnil čl©-1 jaz se nisem šel .kopat. Drugi dan smo se pa odpravili pogledati takozvani "Golden Gate" park zlatih vrat. To je v Boga spoznavati in ga ljubiti — za kar nisem imel najmanjše- pa naj bi se nam zdole nekatere; ga upanja, se je zgodilo. Kar (verske resnice tudi še tako težke sem imel deset let za nemogoč 'm strašne, kajti vedeti moramo, čudež, je postalo vendarle resni-'da za Boga niso pretežke in pre-ca. Vrnil sem se srečno iz ne- j strašne, sicer bi bil Bog druga- "First Choice" Milk Doctors urge everyone to DrinkMilk daily.The pure natural flavor of fresh paateuriBtci milk makes it the " first choice" milk for e^very purpose. Start today to use more milk and promote better health- MILK FOUNDATION—rOhicago skončnega morja Božjih in ver ski-h skrivnost, katere sem hotel spoznati, doumeti in dognati, predno jih sprejeti za resnico in da bi ne bil glede njih v nika. kem dvomu. FRESH MILK GIVES NATURAL FLAVOR če uredil, kakor je. Zadostovati .nam mora to, da je Bog vsegamogočen, neskončno moder ,dobrotljiv in usmiljen, da je neskončno popoln in da kot tak ni mogel nič napačnega in | Nisem sicer dosegel tega, ker 'pomanjkljivega narediti, temveč j je to logično nemogoče in tudi ni ;cia, kakor je On sam popoln, ta-potrebno, pač pa sem dosegel nekaj drugega, ,kar je mogoče, kar je -potrebno in kar popolnoma zadostuje. Iz mojega .desetletnega duševnega stradanja, hiranja in umiranja, v grozni puščavi popolnega brezupa, sem spoznal, doumel in dognal ne Božjih in ver, sikih skrivnosti, ker -to je človečku še manj mogoče, kakor s svo- 'Jal nasproti. Votlo kopiti po prsin nasprotnika. Za- lanih z debelim glažem in nato-' Pueblo, Colo. ljlomemakers have found that fresh asteurized milk retains the fresh, natural flavor in soups, desserts and dreamed vegetables. Women everywhere have found that. .. . . only fresh pasteurized milk gives'umi rokami celo zemljo objeti their cooked foods the natural deli jadi vso vodo iz morja izpiti, tem- the več spoznal, doumel sem to, ,da Božjih cious flavor that makes a hit with family. i.Thev have called' it the "first choice" milk because it -is' the highest quality milk produced, •Fresh pasteurized milk is the only ".first choice m i 1 l< " — the highdst quality milk produced. In addition tC the safeguard afforded by the large v.itaipin content, you are further .protected by the pasteurization process which keeps the milk pure and sweet. Erlatl ne more. ko je tudi vse njegovo delo popolno, in če so kaj nam prav ne zdi, lahko pri tem vence, da se motimo mi, a ne Bog. Ce se nam to, kar je Bog določil, po človeško pojmovano, zdi hudo, strašno, morda celo neusmiljeno in krivično, moramo vedeti, (la Bog drugače pojmuje, drugače vidi in vse drugače sodi, kot mi in zato ne moremo prav soditi njegovih del in potov. Vedeti moramo dalje, tki če znamo verskih l'"1' ni|i WwdAe dobri, usmiiieni in , 1TQ V. 1 Ali l" i i, C' L'.1'1,VV1 #1.1 1* ,1 U?,,If Srt in dognal •itn skrivnosti, ki so po svoji nara . . vi slabotnemu, neznatnemu in še vedno bo1-1 d9ber- usmil-'en' Pra z izvirnim grehom otemnjenemu človeškemu umu nedostopne, človek spoznati, doumeti in do- jipraviioni .in skrbni, da je Bog še vedno bolj dpber, usmiljen, y Vtičenin skrben, kot smo mi. (Dalje prih.) ~o- S'RITE AMER. SLOVENCA1 r Stran 4 'AMERIKANSKI SLOVENEC" Petek, 2. augusta 1933j i Deklica z odprtimi očmi' PIERRE L'ERMITE Prevod iz francoskega izvirnika "In ti jih boš videla vsak dan?" "Toda.. . Filbert...? Resno: pa menda vendar nisi ljubosumen . . .?" "Ne . . . Nisem ljubosumen . . . Sovražim ljubosumnost kot najnižje čuvstvo Toda kadar človek ljubi, živi ... v neprestani bojazni. Zlasti jaz, ki stopim naprej ... ki govorim, ki izpovedujem svojo ljubezen na ves glas, a poznam dekle, ki jfe vse pametnejše ... ki vse bolj vlada svojemu srcu ... ki vse bolj zna molčati. Poznaš ti, Rolanda, to dekle . . .?" Rolanda je gledala v tla, vzela je nekaj krompirjevih listov, naposled pa privzdignila glas: "Za dekleta ... je stvar drugačna!" "Ko bi vsaj za gotovo vedel.'..?" "Vseeno! . . . Zdi se mi ... da bi že . . . nekoliko ... lahko vedel! ... "Da.. . 'nekoliko'... to pomeni, da sem ... da imam prav toliko izgleda kakor vsak drugi ... Ali se ti ne zdi, Rolanda, da je to premalo . . ." Filbert se je bolestno nasmehnil. Nato je presekal pogovor, ki je postajal bridek: "Vprašati sem hotel, zakaj potrebuješ danes toliko morskih rakov?" "Za svatbo Gendronovega sina. Jutri bom družica." "S kom boš družica?" "Ti ga ne poznaš. . . Oh, pa to je brez pomena!" Tedaj je Filbert prijazno prijel Rolan-dino roko in je govoril počasi: "Za svatbo Gendronovega sina . . . Rolanda . . . moja mala Rolanda ... in kdaj bo najina . . ." Rolanda je napravila kretnjo, s katero se je hotela izogniti odgovoru. Filbert je ponovil: "Moja mala Rolanda . . . kdaj bo pa najina . . .?" Prav tisti hip je prišel Pentapon svoji gospodarici na pomoč, kajti potegnivši voz za seboj, je brezskrbno prekoračil jarek in zašel v tujo posest. Onstran jarka je bila na njivi krasna koruza, nje zelenje mehko kakor rosa. Še osel, ki bi bil "svetnik", bi bil skušnjavi podlegel. Pentapon, ki ni imel prav nič takega častihlepja, se je kar brez premisleka vdal skušnjavi.. . kar je najenostavnejše sredstvo, da se iznebiš skušnjave. Rolanda je torej utegnila baš o pravem času spraviti žival še na pravo pot, da se ni začelo "mesarsko klanje". Ko se je vrnila na cesto, je napravila proti Filbertu kretnjo, ki je mnogokaj pomenila . . . malo ljubezni . . . malo upanja . . . malo negotovosti pa tudi. "Predvsem, si je mislila, ko je pognala s pokom Pentapona v lahen dir ... dekle je pač dekle! In kaj bi pa rekla tetka Cecilija, če bi rekla . . ., 'da' kar takoj! . . . To vendar ni kar tako . . . 'da'! . . . To velja za vse življenje! . .." Modre Rolandine oči so med črnimi trepalnicami zasanjale. Zrla je s svojega sedeža na ocean, ki se brezkončen spaja v eno s horicontom ter je ponovila resno sama zase: ... Za vse življenje . . .? Ah, presneto! ... To je dolgo, vse življenje. IV. POGLAVJE Istega dne zvečer. Pentapon je nezadovoljen ... oh, skraj-...... i --------..... —..........■■•..i. no nezadovoljen! In grozna ne volja se dviga v njegovem ranjenem oslovskem srcu. Pomislite vendar! . . . Najprej: njegova gospodarica je ostala ves dan v Herbaudiere, ker se ladje ne vračajo pred peto uro. — Iz tega sledi prvič, da je moral zobati okomatan na edini ulici v Herbaudiere, na prepihu, privezan k zidu, mesto da bi bil v miru po-zobal svoj oves in se najedel zlagoma re-zanice, ki mu tekne kakor se spodobi edino le v njegovem lastnem hlevu; za zoba-nje pa je dobil škaf sena in nekaj starih skorij, trdih ko kamen, ki mu jih je velikodušno podarila gospodarica, vsa zaposlena z drugimi stvarmi. Še hujše pa je, da ga je gnala na povrat-kiK po peščeni poti ob morski obali, kjer se udirajo kolesa za petdeset centimetrov, mesto da bi se bila vrnila po lepi, široki in trdni cesti, po kateri sta prišla . . . Torej nazaj po poti, ki je smrt za osle. In Rolanda ni imela niti toliko usmiljenja, da bi bila stopila z voza! Ostala je gori na svoji klopi, otožna in molčečna, medtem ko se je ubogi Pentapon do skrajnosti napenjal, da je vlekel gospodično, njene sanje in njeno ljubezen . . . Prav zares . . . njeno ljubezen! . . . Naj le kdo norce brije iz osla, iz njegovega trapastega imena . . . tudi osel ima oči . . . Tudi on vidi in razume . . . zlasti takole reč. Kadarkoli sta se Rolanda You in Filbert srečala, je vsakokrat plačal račun osel. Čeprav je bilo v Vieilu rakov dovolj, je bilo treba vendarle iti ponje v Herbaudiere . . . Cemu neki . . .? Zato pač, ker je upala gospodična srečati Filberta. Nazaj pa po peščeni poti ... Zakaj neki spet to . . .? Zato pač, ker je že večer in ker je zdaj Filbert nemara doma ... in ker stoji Fil-bertov dom baš ob peščeni poti, ki pelje v Blanche. Ni dvoma, da bo tam spet postaja in da bo velika težava priti v Noirmoutier o pravem času za večerjo . . . Pa še kakšna bo večerja, ko je gospodična nocoj slabe volje! Ubogi Pentapon! Pa se časih še kdo čudi, zakaj so osli iz otokov tako žalostnega pogleda! . . . Vse se je zgodilo natančno tako, kakor si je bil modri Pentapon izračunal . . . Prerok Pentapon . .. Ko je bila Varno spravila na voz koš morskih rakov, ki je bil pokrit z morsko travo in se je cedila voda od njega, se je vračala Rolanda po obedu počasi, zelo pr> časi po slikoviti obrežni poti, ki pelje skozi hrastov gozd la blanchekega samostana. Zjutraj je bila Rolanda vesela, podjetna in je pela . . . zvečer pa je legla otožnost na njeno dušo. Pentapon je počasi trapal in vajeti so n*n ležali na hrbtu. Rolanda ima Filberta prav za prav rada, toda zdaj čuti neznano bojazen pred njim. (Dalje) PISANO POLJE J. M. Trunk Glas v puščavi Napačna je misel- če misli trgovec, ali društveni uradniki, da so izdatki za tiskovine nepotrebni izdatki. Lepa tiskovina napravi vedno najlepši vtis na vsakogar. Lepa tiskovina z vašim imenom je najzgovornejša reklama za vas! Naročite tiskovine od: Tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cerraak Road -:- Chicago, Illinois Judje so narod brez prave domovine, pa so le eden najbolj izrazitih narodov. Povsod so, pa nikjer niso doma. Poizkus, vpostaviti njih prvotno domovino v Palestini je in bo ostal poizkus že radi tam j udomačenih Arabcev, katerih nikoli ne bodo spodrinili. Pov-'sod so pač — med drugimi na-'rodi, ne da bi se morda z njimi (asimilirali, tako da ostanejo nekako tujci. Zato čutijo tudi bridkost tujine pri nekem vsestranskim nasprotstvom vsaj od časa do časa. Zgodovina vseh večjih narodov kaže tudi zgodovino Judov med njimi. V Nemčiji je zdaj za Jude najhuje. Pisano jih pa gledajo vsaj neke struje povsod, in je neki antisemitizem na dnev- slišijo glasovi zoper Jude, na 'Angleškem enako in celo v i Mehiki se je pojavila neka struja zoper vpliv Judov. V Rusiji je vsaj za tiste, ki silijo v javnosti v ospredje, pra-|vi raj. Kako dolgo? V Ameriki tu pa tam malo zašumi, I drugače pa Judje tu neovirano — žanjejo in sedijo pri polnih in najboljših loncih. smisel za omejenje kvarljivih vplivov, ki spridujejo narod, se pokaže odpor proti Judom, antisemetizem. Kaj pa Judje sami? Pritožujejo se nad krivicami antisemitizma, se razume, dobro so organizirani, pritožbe Segajo celo med vladne kroge in ko le peli, pili in plesali. Tuj; promet je vrlo važen za vij ko državo, to je naravnoj znano, in država mora PoSK sevati ta promet. Morda & tudi to sredstvo veselih Ff; kov kaj izdalo, ako ne bodo Feaki preveč — drli. PraVj Leadvilla je zadnjič eden,, niso brez uspehov, kaže se od-jima pod palcem, potoval! Evropi, pa je bil vesel, da je mogel povrniti med nl tudi njega so — drli. Pravi: por tudi na gospodarskem po ju in mednarodnem občeva nju, kjer imajo Judje besedo, gore, ker in ta odpor ni tako od muh, usmiljeno kakor čuti Nemčija. Ampak iver again." da bi Judje sami uvideli, da i Baje mislijo Avstrijci P« je odpor zoper nje tudi vrlo j posebno na — Amerika«? opravičen radi kvarljivih vpli-jker dolar je še vedno v Ča-1 IVOV pri spridenjir narodne mo- idasi se je skrčil. Ako res ^ŠT veljave in denarja, nem redu. Na Francoskem se vzbudi med kakim rale, o tem je malo slišati. Splošno pa Judje sami čuti- jZadnjič sem pa le naletel na jo, da zdaj pa zdaj lahko kaj tak glas v Chicagu, kjer Jud izbruhne proti njim. Ako pri- sam svojim rojakom kliče v de do — pogromov, se jim de- |Spomin ta kvarljiv vpliv, ker lajo krivice. Odpor se mora j"snažijo čevlje Stalinu in iz-obrniti zoper — vpliv Judov v livajo golide moralične spride-javnosti, ki daleč presega me- nosti med narode." ro njih števila prav med vsakim narodom. Jud se krčevito poprime vsake struje in vsakega sredstva, da pride do de kaj Amerikancev bodo do 90 odstotkov — krivo^ Imeli bodo, o tem ni dvo" ampak če bodo tudi kaj je pa drugo vprašanje, ^ Ti znano je, da se Judje na ' naj sicer hudo šopirijo, ,lj .— kale so v naj modern)] Morda je to glas vpijočega modi, ampak doma za lerw VJ Phone: 2575 in 2743 anton nem anic h & son v puščavi, pa je le tudi glas, ki kaže Judom, kako se lahko obvarujejo pred — pogromi Kjer se in pred krivicami pretiranega narodom anisemitizma. Krivica se ne sme delati nobenemu narodu, odpor ni ravno krivica, pa bo tudi odpor omiljen, znajo Judje sami, da niso na pravem potu. PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. Ustanovljen l. 1895. Na razpolago noč in dan. Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in Ženitovanja. — CEXE ZMERNE. 1002 N. Chicago Street, Joliet, Illinois I DR. JOHN J. ZAVERTNIK — PHYSICIAN & SURGEON — Office Hours at 3724 W. 26th Street — 1:30—3:30—6:30—8:30 Daily. Tel. Crawford 2212 at 1858 W. Cermak Road — 4:00—6:00 p. m. Daily. Tel. Canal 9694—9695 Wednesday and Sunday by appointment only. Residence Tel.: Crawford 8440 — If no answer — Calf Austin 5700 Phone Canal 9694- -9695 DR. RAY A. OLECH, — ZOBOZDRAVNIK — 1858 West Cermak Road Hours: 9:00 a. m. to 8:00 p. m. — Monday, Tuesday, Thursday, Friday and Saturday. — Wednesday 9:00 a. m. to 1:00 p. m. BOSTIC BROTHERS — SLOVENSKA LEKARNA — 1858 W. Cermak Rd. CHICAGO, TLL. Tel. Canal 9694-9695 Časi — Feakov Feaki so poznani iz Homerja. Bili so to lahkoživci, ki se niso dosti zmenili za skrbi življenja. Znano je, da je pesnik W. Goethe označil zlasti Du-najčane kot — Feake ob Donavi. Jesti, piti, peti, plesati, muzicirati in se veseliti in zabavati..to je bilo v krvi teh dunajskih Feakov, ko so jim drugi polnili žepe in lajšali skrbi. Dunaj ni izgubil toliko na prebivalstvu, pač pa na virih. "Davnih dni spomin" pa je vrlo sladak, in tako, se zdi, so se spomnili časov, ko so pili, peli, plesali., in tako je vlada zdaj odredila, da se v Av-jstiji do srede septembra ne !sme prav nič — politizirati, i Namen je, da bi se ne ostraši-lo s politiko kakih tujcev, pač pa, da bi se tujce privabilo, ako bodo' vedeli, da bodo lah- na šn in :dr čet in med štirimi stenami Pa bliščijo najbolj poceni —^ flade po pet soldov os šm^ harja. Res je menda tudi, da parniki v Evropo natrpa"1 letnikov, in nekaj bo ž« ako spo-!Padlo tudi na Feake ob Di^ vi, ako morda ti izletniki ^ šli na pot v upanju, da bojL presije konec, ker konec ni, in pri upu velja ona: JLj ma peneza, nema mirzikeL^ OBSTRELJEN PO NEPflf I Hi VIDNOSTI Chicago, 111. — 25 letni Kotulic, 5118 So. Talman vodja nekega malega orke1 je pretekli petek zvečer p°_ svojo prijateljico, 22 letno Kosalniak, na vožnjo z avt°! bilom. Po kratki vožnji sta kala avto pred hišo 5205 So. f mar ave. Po naključju sta brala neprimeren prostor, nik hiše, neki Sobol, je bil fj par leti od banditov ubit in gov sin je od tedaj imel v'f pripravljeno pištolo. Ko je zil, da je omenjeni avto fgi ''ek ti v stai Pfa si c ifiji od V, je pogr: ei Lig. K De ita > !k pred njegovo hišo, orožje, odšel proti avtorn0.^ ter nameril pištolo proti Predno pa je mogel stf| ifll POZOR! m gg, KDOR HOČE DOBRO PIVO PITI ——— - SI GA MORA PRI 1 John Kochevarju NAROČITI! West Side Distributor of Monarch Beer 2215 W. 23rd Street, Tel. Canal 6177 CHICAGO, ILLINOIS PMMMH——WfeiasHWmmammrn 99 IZŠEL J K I. zvezek pesmi pod naslovom "Iz življenja za življenje zložil Ivan Zupan urednik "Glasila K. S. K. J." C E N A I. I C N O VEZ A N E KNJIGE $1.25 S POŠTNINO VRED. Naroča se pri: IVANU ZUPANU 493 E. 120th St., Cleveland, Ohio Dobi se tudi v KNJIGARNI . "AMER. SLOVENEC" 1849 West Cermak Rd., Chicago, 111. CU. nameravano vprašanje, se .orožje sprožilo in Kotulic*1 JSve |varno ranilo. S pomočjo d^Fe) ;je odvedel ranjenca k bliži^ps zdravniku, ki je izjavil, da J{ cij na skrajno resna. -o Katoliški Slovenci, ogla''! svoje prireditve v "Ame'1' kem Slovencu"! '0 str hi tto DR. J, L uro ZDRAVNIK IN KIRtfp' 2000 W. Cermak Ro»^ CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne bo h se d K I k #tl —8 zvečer izvzemši ob sredah !(1 Uradni telefon: Canal 49l8j°n Rezidenčni telefon: La Grange ■ PO DNEVI NA RAZPOl-^ ^ CELI DAN V URADU- Sedanje in bodoče gospodinje! PRAVKAR JE IZŠLA OSMA, izpopolnjena in pomnožena naklada knjige, ki je šla doslej že v nad 100.000 izvodih med slovenske žepe, SESTRE M. FELICITE KALINŠEK ¥ ELI "SLOVENSKA KUHARICA" Obsega 728 sti 'ani, 34 barvanih tabel, nešteto ilustracij v tekstu, razkošna oprema, vezava v celo platno. CEMA $5*00 POZOR! d' Kadar potrebujete premogi, j, ^ bi radi voznika za selitev, a',1 drug prevoz, tedaj me pokliči telefon. JOHN ŽELEZNI^1" Auto Truki za splošni pfe 2045 West 23rd Street, ChicaŽ0' Tel. Canal 4534 Vsa stara in najnovejša dognanja kuhinjske umetnosti so zbrana v tej monumentalni knjigi. Občudovanja vredna je smiselna porazdelitev snovi. PREGLEDNA IN NEIZČRPNA JE IZBERA NAVODIL IN RECEPTOV. Gospodinja pa se pouči tudi o važnih osnovnih pojmih kuharstva in gospodinjstva. ZATO JE TO NAJPOPOLNEJŠE DELO TE VRSTE, KAR JIH IMAMO SLOVENCI! Ta knjiga sodi v vsako slovensko hišo! Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. Chicago, Tli. ROJAK! SLOVENCI! pt\ i ho la h Ar [ta h k Kadar želi«ejV.' krasiti grobove^ jih dragih, "e f bite. da razpolago 13 rojaka. ^ Postavljam in izdelujem vsep3«(t nagrobne spomenike v vS binah države Illinois. Cene : * 5' delo jamčeno, postrežba sol' priporočam!