ISSN 1318-4377 REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 4/2007 CENA EUR 4,15 SIT 994,51 9 771218427109 ROLAND 500 Dovršeno obrača nje: Inline obračalni sistem s prevlekami OptiPrint. Prihranite čas s hitro proizvodnjo in poenostavljenim postopkom v procesu produciranja - ROLAND 500 v formatu B2 je specializiran tudi za obojestranski tisk pri einem prehodu, z novim Inline obračalnim sistemom. Njegove karakteristike: hitrost do 15.000 pol/h, OptiPrint prevleke za brezmadežno tiskanje in prihranek prostora z enimi obračalnim bobnom. Za komercialne tiskarne so na voljo stroji za tisk zdesetimi barvami in vmesnim obračalnim sistemom. Za bolj zahtevne tiskarne, ki se ukvarjajo tudi s tiskom embalaže, paje stroj dobavljiv tudi zdvojnim lakirnim členom. Z največjim povdarkom na prihranku časa. Želite več informacij? Obrnite se na nas! MAN Roland d. o. o., Tolstojeva 9 a, 1000Ljubljana, Telefon: 01/ 565 92 35, www.man-roland.si MAN Roland d.o.o. - WE ARE PRINT.™ Suprasetter A52/A74 Prostorski čudež Suprasetter A52/A74 nudi vstop v termično CTP tehnologijo. Idealen za vse, ki želijo na malem prostoru skrajno gospodarno proizvodnjo v malih in srednjih formatih. Z inovativno lasersko glavo, izpolnjuje vse zahteve za prvovrstno upodabljanje plošč. Heidelberg nudi vašemu podjetju najvišjo stopnjo varnosti investicije v malem formatu. Heidelberg d.o.o., Ljubljana Tržaška cesta 282 • 1000 Ljubljana • telefon (0)1 422 85 16 • www.heidelberg.com -HEIDELBERG- ••HUBER ••GRUPPE MICHAEL HUBER GmbH München SVETOVANJE IN SERVIS MUZEJSKA DEJAVNOST MESALNICA OFSETNIH TISKARSKIH BARV SEDEŽ V LJUBLJANI TISKARSKE BARVE VRHUNSKE NEMSKE KAKOVOSTI Huber, Hostmann &Steinberg, Gleitsmann, Stehlin & Hostag, Npi, Info Lab SKALNE barve (Unicum®, Rapida®, Reflecta®, Resista®) PANTONE® osnovne nianse HKS® osnovne nianse ROTO heat in cold set barve SPECIALNE barve (Tyvek, Syntape, Folien) ECO barve LAKI (disperzijski, ofsetni, UV) pomožna sredstva FLEKSObarve na vodni in organski osnovi TORAY polimerni klišeji za vodno razvijanje (torelief, torefleks) in Dantex razvijalni stroji • mešanje iz barvnih koncentratov • maksimalna pigmentacija barv • odlična kakovost • barve tipa sveže, folije, plakatne, brez vonja (tudi dc), uv • kratki roki izdelave Zastopa in prodaja PERLA, d. o. o. Motnica 2, IOC Trzin 1236 Trzin telefon 01 563 74 26 faks 01 563 74 27 elektronska pošta: perla@siol.net Najprej je bila beseda in šele kasneje črka. Odkritje prejšnjega tisočletja, Gute- nbergova prestavljiva črka, je temelj naše dejavnosti oziroma pisane ali tiskane komunikacije. To so elementi komunikacije, ki se vse bolj zamenjujejo s sliko in zvokom. Danes se komunikacije združujejo v en komunikacijski kanal, ki je zmožen pre- nosa videa in avdia v kakovosti, ki smo jo tiskarji uporabljali za zapis na papir. Tako oddajniki kot sprejemniki v multimedijih dobivajo ekonomske priložnosti, ki jim tiskarstvo težko sledi. Na enajsti strani objavljamo rezultate poslovanja 2002-2006. Imamo petletno časovno vrsto podatkov za predelovalno dejavnost, založništvo in tiskarstvo. Tiskarstvo kar pomembno zaostaja za rezultati gospodarskega okolja in še po- sebej za založniško konkurenco. Tako krčenje števila zaposlenih kot rast prihodkov in donosa sta pomembno zaostala za drugimi. Lanski rezultat je spodbuden le pri donosnosti kapitala, ki seje skoraj podvojila in s 4,6 odstotka čistega dobička na kapital ni tako zaskr- bljujoča, kot smo to objavili lani. Odprava mej v Evropi je omogočila veliko rast izvoza. To je bila tudi priložnost za grafiko, ki pa se ni pokazala kot pri gospodarstvu, ki ima že 60 odstotkov prihodkov od izvoza. Problem tiskarstva v izvozu so cene, ki veljajo na svetov- nem trgu. Te so pri programu knjig licitirane in za trajnejšo aktivnost nezanimi- V zadnjem času je gospodarstvo, vsaj po kazalcih borze in zaradi velikega ob- sega del v gradbeništvu, v velikem vzponu. Vse to je grafiko obšlo. Borzne te- čaje napihujejo napovedani prevzemi in monopolizacija domačega trga; žal se tu prevzemi Kraterja v samem poslovanju še ne kažejo. Sam mislim, da je povezovanje dobaviteljev in tiskarjev nesmiselno. Že tako grafična podjetja nimajo dobrega upravljanja, kar bo slabost pri velikih še sto- pnjevalo. Sinergije se ne da zaračunati. Le konkurenčnost in tekmovanje omo- gočata napredek. V prejšnjem uvodniku smo predstavili največjega dobičkarja v tiskarstvu. Očitali smo mu tudi skopost pri plačah. Danes, ko imamo podatke za vso dejavnost, lahko ugotovimo, da so v Leykamu s plačami oziroma stroški dela nad popre- čjem dejavnosti. So pa pridelali skoraj petino dobička vseh tiskarn, kar je zavi- danja vreden rezultat. Ivo Oman ALPE PAPIR d.o.o. Letališka cesta 16 SI-1122 LJUBLJANA Telefon: (01)546 64 50 Telefaks:(01) 546 64 95 http: www.alpepapir.si e-mail: info@alpepapir.si ALPE PAPIR d.o.o. - PE Maribor Špelina ulica 1 ß SI - 2000 MARIBOR M* Telefon: (02) 426 11 1m Telefaks:(02) 426 11/# http: www.alpepapir^f^H e-mail: info@alpepapir.si UGRA - ŠVICARSKI CENTER ZA MEDIJSKO IN GRAFIČNO TEHNOLOGIJO Poslovni in strokovni direktor Ugre Erwin Widmer. UVOD Izvirni nemški podnaslov je Schweizer Kompetenzzentrum für Medien- und Druckereitech- nologie, vendar besedica pristo- jen nekako ne pristoji slovenske- mu prevodu. Ugra je v resnici združenje za pospeševanje razi- skovanja v grafični industriji (Verein zur Förderung wissensc- haftlicher Untersuchungen in der Grafischen Industrie) in v njenem okviru od 1. januarja 2005 samostojno deluje center za medijsko in grafično tehnolo- gijo. Taje prej deloval pod okri- ljem švicarskega zavoda za razvoj materialov in tehnologij EMPA (Forschungsinstitution für Ma- terialwissenschaften und Tech- nologie), sedaj ima v njegovih prostorih v St. Gallnu le pisarne in laboratorije. Raziskovalno-ra- zvojno dejavnost za grafično in- dustrijo Ugra izvaja že več kot 55 let in vseskozi kot članica tehnič- nega odbora ISO TC 130 sode- luje pri razvoju in sprejemanju kompetentnih grafičnih standar- dov (pri nas jih odbor za grafično tehnologijo SIST TC/GRT pri- vzema kot slovenske standarde). Ugra je bila leta 1965 ena izmed ustanovnih članic mednarodne- ga združenja za raziskovanje v grafični industriji IARIGAI. Se- daj se uveljavlja predvsem kot nevtralna institucija iz nevtralne dežele (Švice), ki ponuja storitve in proizvode za vrednotenje in povečanje kakovosti. Združuje 27 članov, med katerimi so zve- neča imena kot Heidelberg, Xe- rox, Wifag, GMB - Gretagmac- beth pa tudi sama EMPA. Poseb- no področje aktivnosti je certifi- ciranje (overjanje) materialov, tehnoloških postopkov, proce- sov in celo kadrov glede na ra- zlične zahteve ali standarde. Kot nevtralna institucija Ugra ni ak- tivna zgolj v Švici, marveč vedno bolj tudi v tujini. Center za medijsko in grafično tehnologijo zaposluje sedem so- delavcev, vsi pa izhajajo iz grafič- ne dejavnosti. Vodi jih, tako kot posle, Erwin Widmer. Z njim sem se pogovarjal, ko sem si iz- polnil dolgoletno željo in junija letos obiskal Ugro v EMPI, St. Gallen. ERWIN WIDMER Erwin Widmer je svojo poklic- no pot začel kot reprofotograf, postal diplomirani (FH) grafični inženir, opravil več dodatnih izo- braževanj za poslovanje (mened- žment), ima 15-letne proizvodne in 10-letne razvojno-raziskoval- ne izkušnje. Pri Ugri ni odgovo- ren samo za poslovanje, marveč se ukvarja tudi s svetovanjem, izobraževanjem, reklamacijami, ekspertizami, certificiranjem in z razvojem novih proizvodov. Grafičar Merilni oziroma nadzorni klin Ugra PCW (Plate Control Wed- ge), še zlasti njegova izvedenka iz leta 1982, sta naredila Ugro pre- poznavno po vsem svetu. Meni- te, da bo imel merilni klin Ugra/Fogra Medienkeil CMYK enak uspeh? E. Widmer Merilna klina Ugra PCW sta bila izdelana na filmu in nista imela zgolj strokovnega, marveč tudi velik poslovni uspeh, ker so ju morali uporabniki zaradi obrabe vedno na novo naročati. Pozabili pa ste na tretjo, digital- no izvedenko tega klina, ki je na- menjena za digitalno kopiranje CTP, tj. Ugra/Fogra Digital PCW. Četudi ga tržimo skupaj s Fogro, moram poudariti, da smo ga razvili in patentirali sami. Ob medijskem klinu je sedaj najpo- membnejše orodje za nadzor ka- kovosti preizkusnega in proizvo- dnega tiska. Žal pa sta oba klina digitalna in se ne obrabita tako kot analogna na filmu. Zaslužek je veliko manjši. Grafičar Na simpoziju Barva in barvna metrika 1998, potekal je na Brdu pri Kranju, je sodeloval tudi vaš sodelavec Walter Steiger. V svo- jem predavanju je omenil, da bo- do v barvno upravljanih procesih odveč izkušeni reprofotografi in skeneristi. Po desetih letih se to očitno še ni zgodilo, nasprotno, dobri skeneristi, ki so vešči dela tudi z barvnim upravljanjem, so zelo iskani. Kakšno je torej danes stanje na tem področju? E. Widmer Mnogi so vse do leta 2003 žive- li v zmoti; menili so, da lahko barvno upravljanje reši vse zadre- ge in omogoča celo uporabo ce- nenih in nekakovostnih sistem- skih komponent (predloge, ske- nerji, monitorji), ki jih je mogo- če izboljšati z barvnimi profili. Za to je bila potrebna nepregle- dna množica specifičnih barvnih profilov, kar je ustrezalo ponu- dnikom strojne in programske opreme, ki so zmedo povzročali tudi sami. Sedaj je popolnoma jasno, da z barvnim upravlja- njem ne moremo reševati slabe kakovosti procesnih komponent; funkcionira samo v standardizi- ranih in certificiranih tehnolo- ških procesih in samo v takih lahko tudi izkoristimo prednosti, ki jih ponuja. Barvnega upravlja- nja ne moremo uvajati in izvajati brez sočasnega standardiziranja in certificiranja. Standardizacija in certificiranje tehnoloških pro- cesov, šele nato barvno upravlja- nje, torej. Slika spodaj: digitalni PCW. 1 2 3 4 S 6 7 1 10 11 12 13 14 15 16 n 10 '20 40 60 80 100 ■ ■ Ugra/FOGRA-Medienkeil CMYK-TIFF V2.0COPYRIGHT2°04 Liz.: 3F0051005 Ušer:WiMpedia Medijski klin CMYK. Grafičar Kaj menite o kakovosti digital- nih fotografij? Zdi se, daje z nji- mi zaradi slabe kakovosti (šum, kromatična aberacija, barvna ne- ubranost, ločljivost) več retušer- skega dela, kot ga je bilo z analo- gnimi (še zlasti diapozitivi). E. Widmer Analogna fotografija je zgodo- vina in poti nazaj ni več. Zadrege s kakovostjo ne povzroča (digi- talna) tehnologija, marveč (ana- logni) fotografi, ki jo uporabljajo in ne razumejo novih zakonito- sti. Ker je oprema splošno dosto- pna, je tudi 10-krat več »profesi- onalnih« fotografov kot prej. To postanejo že po kratkem tečaju, na katerem jih naučijo premalo o tehniki in tehnologiji, o zakoni- tostih fotografskega medija in oblikovanja pa navadno čisto nič. S fotografijo in grafiko se se- daj lahko pač ukvarja vsak. Oči- tno imamo težave z izobraževa- njem, ne s fotografijo. Grafičar Ali lahko rečete, koliko Ugrine- ga znanja so uporabili v Adobeje- vih aplikacijah, kot je Photos- hop? E. Widmer Pred 15 leti se je Adobe zelo za- nimal za naše rešitve in znanje (know-how), vendar nikoli ni prišlo do uradnega licenčnega so- delovanja. Zgodilo se je ravno nasprotno: za naša orodja, ki so programirana v PostScriptu ali v formatu PDF, smo morali odku- piti licenco pri Adobeju. Prime- Spodaj pogovorno okno UDACT: Ugra Display Analysis and Certification Tool podpira vse instrumente, ki so sedaj na trgu. prodala Adobeju in - obogatela (opomba urednika: očitno je bila pogodba slabo pripravljena, sicer bi morali obogateti investitorji). Grafičar Kako torej lahko Ugra danes pospešuje razvoj in konkurenč- nost grafične industrije? Ali ni postala to domena informatike in računalništva? E. Widmer Brez dvoma s standardizacijo na vseh področjih. Serija stan- dardov za analogno in digitalno tiskanje ISO 12647 je že dobro znana in uveljavljena, eden no- vejših primerov pa je standard (SIST) ISO 12646 Zasloni za barvno preskušanje - Značilno- sti in pogoji za vizualno opazova- nje. Standard določa zahteve za enakomernost, velikost, ločlji- vost, konvergenco, osveževalno frekvenco, svetlost in razmere za vizualno opazovanje zaslona, na katerem želimo opraviti simuli- ran predogled tiskovine (soft- proof). Za certificiranje po tem standardu je Ugra razvila pro- gramsko opremo UDACT (Ugra Display Analysis and Cer- tification Tool). Namenjena ni le grafični dejavnosti, marveč tu- di proizvajalcem monitorjev, ki jo že vgrajujejo in dobavljajo s svojimi napravami. Razvijanje manjših nadzornih orodij in so- delovanje z »velikimi«, kot so Adobe, ICC in drugi, bi bila lah- ko prihodnost grafične razisko- valno-razvojne dejavnosti. Po- vsem nov proizvod za grafično dejavnost je UPQMS (Ugra Presojanje pogojne enakosti barv z Ugra Metamerism Card na odtisih Altona Test Suite. Walter Steiger, direktor Erwin Widmer in Marko Kumar. rilo se je tudi, da so na našo po- budo Ugra, BVMD in Ifra (Fo- gra ni sodelovala zaradi pomanj- kanja finančnih sredstev) investi- rale 50.000 EUR v razvoj stan- dardov ISO PDF-X z nadzornim orodjem PDF-X Inspector, ki je sedaj v vsaki aplikaciji za upra- vljanje procesov (workflow pre- flight, Adobe Acrobat). Delo sta opravila Stephan Jeaggi in Olaf Drümmer, PDF-X Inspector NADZOR MEDIJSKIH PROCESOV Množica Ugrinih orodij za nadzor kakovosti v medijskih in grafičnih procesih. Print Quality Management Sy- stem), programska oprema za upravljanje kakovosti. Omogo- ča, da lahko v vsakem trenutku ugotovimo, ali dajejo tehnološke operacije (na tiskalniku, osvetlje- valniku, tiskarskem stroju) rezul- tate v okviru pričakovanih tole- ranc. Grafčar Kaj menite o sinergiji tiskanih in elektronskih medijev v pove- zavi z menjavo generacij? Kje vi- dite prihodnost grafične dejav- nosti? E. Widmer Vsem špekulacijam navkljub brez papirja tudi v prihodnje ne bo šlo. Papir in monitor bosta ži- vela v sožitju in sinergiji, spreme- nila pa se bodo razmerja in nava- de. V desetih do dvajsetih letih ljudje verjetno ne bodo več naro- čali časopisov, radi pa bodo pre- birali brezplačnike; že danes lah- ko vidite mlade, ki pred vstopom na vlak, avtobus ali letalo brez iz- jeme posežejo po brezplačnem časopisu ob vhodu, žepnino pa raje namenijo za, denimo, širo- kopasovne internetne povezave. Tako bo vse bolj tudi v priho- dnje. Nekaj podobnega, kot je z valutami. Starejše generacije so dobivale žepnino v frankih, šilin- gih in tolarjih, zato vse cene še vedno preračunavajo, mlajše jo dobivajo v evrih in jim to prepro- sto ni več treba. Starejši potrebu- jejo časopise, zato jih naročajo, mlajši nič več, zato jih želijo brezplačno. Seveda pa obstaja množica nenadomestljivih tisko- vin, kot je embalaža. Grafičar Najlepša hvala za čas in pogo- vor ter mnogo uspehov v priho- dnje. PROIZVODI Ugrini proizvodi so predvsem nadzorna orodja, skupaj z drugi- mi institucijami pa ponujajo še strokovno literaturo. V prvi sku- pini je petnajst izdelkov, v drugi najdemo kar dvajset publikacij. STORITVE IN PRIREDITVE V okviru storitev Ugra ponuja preizkušanje, ekspertize, razisko- valno-razvojne projekte, vse bolj pa certificiranje. V tem smislu so si tudi sami pridobili akreditacijo za preizkušanje in certificiranje materialov in izdelkov tiskarske, papirne in embalažne industrije po standardu ISO/IEC 17025. Vse bolj želeno je certificiranje tiskarn oziroma ofsetnega tiska po standardu ISO 12647-2. Ju- nija sta si Ugrin certifikat prido- bili še dve tiskarni, tako da jih je sedaj vsega skupaj devet. Ugra organizira in izvaja devet različnih tečajev oziroma semi- narjev, in sicer: Osnove barvne metrike, Standardi ISO v praksi, Certificiranje po ISO 12647, Barvno upravljanje, Digitalni preizkusni tisk, Zagotavljanje kakovosti v digitalnem kopiranju CTP, Ugrina nadzorna orodja, Tehnologija rastriranja in Tiskovni material papir. Enkrat letno priredijo tudi strokovno srečanje tiskarjev Ugra Druckfachtagung. Četrto bo 17. januarja 2008 v St. Gall- nu. Kdor želi izvedeti še več po- drobnosti o švicarskem centru za medijsko in tiskarsko tehnologi- jo, vključno s 55-letno Ugrino kroniko, pa naj obišče njihovo pregledno urejeno spletno stran www.ugra.ch. Marko KUMAR Walter Steiger z urednikom ocenjuje zadnjo številko naše revije. Pri Ugri je odgovo- ren za komunikacijo s strankami in drugimi raziskovalnimi organizacijami ter za vo- denje projektov. STROKOVNA EKSKURZIJA V HEIDELBERG Končno, bi lahko rekel skoraj vsak študent grafične tehnike in tehnologije, ki se je ude- ležil strokovne ekskurzije v podjetji OCE in Heidelberg v nemški pokrajini Baden-Würt- tremberg. Tovrstna izobraževanja na naši fakulteti niso ravno del našega vsakdana, posebej pa ne ekskurzije tako visokega nivoja, na katero smo šli v začetku maja 2007. Popolna meša- nica znanja, zabave in medsebojnega povezovanja je ostala za vse udeležence nepoza- ben »izlet«, predvsem pa šola za življenje. Sreda, 2. 5. 2007 V zgodnjih jutranjih urah smo se iz oblačne Ljubljane odpravili proti Gorenjski, kjer smo preč- kali Karavanke in nadaljevali pot čez Avstrijo. Strokovni del ekskurzije smo začeli v Münch- nu na Bavarskem, kjer smo si ogledali podjetje OCE. Organi- zator ogleda podjetja je bil naš absolvent Miha Lun; dela v pod- jetju, ki zastopa OCE v Sloveniji. Podjetje OCE letos praznuje 125-letnico obstoja. Ustanovil gaje farmacevt Lodewijk van der Grinten, na začetku pa so razvi- jali tehnologijo za barvanje mar- garine. Danes se ukvarja pred- vsem z razvojem tiskarskih stro- jev za digitalni tisk, manjših in ši- rokopasovnih tiskalnikov ter materialov, ki jih ti uporabljajo (pigmenti in papir). Veliko časa in denarja vložijo v komunikaci- jo s kupci, na podlagi česar gradi- jo razvoj novejših in privlačnej- ših tehnologij. Prav zato so usta- nove, kot so NASA, Pentagon in FBI, njihovi najmočnejši naroč- niki, saj si lahko privoščijo tovr- stne inovacije. Njihova prizade- vanjapaso usmerjena precej tudi k približevanju izdelkov manj- šim podjetjem in institucijam. V sejni sobi so nam pripravili prijetno pogostitev. Sledilo je uvodno predavanje ter predstavi- tev njihovih najnovejših tehno- logij. Prva izmed pomembnejših je sedembarvni tisk (CMYK + RGB), ki nanaša mikrokapsule barvnih pigmentov linearno eno zraven druge. Prednost te tehno- logije je predvsem velik prihra- nek pri barvi, širok barvni pro- stor zaradi velikega števila nati- snjenih barv (kar sedem) ter identičnost vseh odtisov, saj je nanos barve vedno enak, ne gle- de na število tiskovin. Druga tehnologija, vredna omembe, pa je t. i. instant du- plex, ki omogoča tiskanje obeh strani papirja hkrati, kar pomeni pomemben prihranek časa. Naj še omenim, da imajo naprednejši tiskarski stroji za digitalni tisk in- tegrirane postaje, ki so namenje- ne preprostejši dodelavi (pona- vadi razrez in spenjanje z žico) ter tisk na papirnate role. Predavanje smo zaključili z ogledom demonstracijske sobe, kjer smo si lahko ogledali nekate- re od omenjenih strojev. Za ko- nec pa se je o vsem videnem in slišanem razvila zanimiva in po- učna razprava, ki smo se je z nav- dušenjem udeležili vsi, študenti in profesorji. Po končanem ogledu je sledila 335-kilometrska dolga vožnja proti mestu Heidelberg, ki je bil naš »dom« naslednje tri dni. Na- redili smo kratek ogled Münch- na in Stuttgarta. V hostel smo prispeli v poznih večernih urah. Sprostitev v udobnem hostlu in nočni počitek je po napornem dnevu prijal vsem udeležencem. Četrtek, 3. 5. 2007 Po zajtrku smo se odpravili v izobraževalni center podjetja Heidelberg, imenovan Print Me- dia Academy, ki impresionira že s svojo izjemno arhitekturo. Konstrukcija je sestavljena veči- noma iz stekla in jekla, ki ju ob- dajajo vodne površine. S svojo obliko predstavlja simboliko ti- ska. Pred stavbo stoji mogočen kip konja, ki s kopitom »tiska« v be- ton pod sabo. Izobraževalni center je bil usta- novljen aprila 2000 in pomeni komunikacijsko platformo za grafično in medijsko tehnologi- jo. S svojimi programi center po- kriva pet osnovnih področij izo- braževanja: nižje in višje mened- žment seminarje (Print Maneger Advanced Course), izobraževal- ne programe za tiskarje, različne forume in kongrese; hkrati pa izobražuje tudi vse zaposlene v podjetju Heidelberg, ki jih je po vsem svetu kar 19.500. Poleg na- štetega so zelo pogosto tudi go- stitelji najrazličnejših podjetni- ških srečanj, kongresov in foru- mov; med našim obiskom je po- tekal »Seventh Summer Universi- ty 2007«. Letno jih obišče okrog 60.000 obiskovalcev z vsega sveta, ki so deležni kakovostnih informacij in prijetnega druženja. Ravno za- to je Print Media Academy ena od najbolj priljubljenih zasebnih in- stitucij za izobraževanje grafične- ga kadra na svetu. Glavni organizator tega obiska je bil Janez Lovšin, izredni štu- dent naše fakultete, ki je obenem tudi produktni vodja za tiskarske stroje Heidelberg v Sloveniji. Za začetek smo se udeležili uvo- dne predstavitve podjetja Hei- TISKARSKA STROJEGRADNJA delberg, ki ga je vodil Detlev Di- erkes in je vse prisotne očaral s svojo predstavitvijo. Z odprtim odnosom do študentov, odlično razlago in zanimivim načinom predstavitve smo ga že od začetka vzeli za svojega. Najprej nam je predstavil pod- jetje Heidelberg. Glavni »krivec« za njegov razvoj je bil Andreas Hamm, ki je leta 1850 v nemški vasici Frankenthal prevzel livar- no zvoncev. Kmalu se mu je pri- družil še Andreas Albert, skupaj pa sta proizvodnjo preoblikovala v tovarno tiskarskih strojev. Prvi serijski tiskarski stroj izpod nju- nih prstov je na trg prišel leta 1914. Odprtje tovarne Wiesloch plant leta 1957 pa je usodno zaznamo- valo razvoj tiskarstva v svetov- nem merilu, saj je to še vedno največja in najbolj napredna to- varna tiskarskih strojev na svetu. Leta 1962 so izdelali prvi ofsetni tiskarski stroj in še danes so vo- dilni na področju ofsetnega ti- ska. Aktivni so na področju ra- zvoja strojne in programske teh- nologije ter komunikacijske apli- kacije z drugimi konkurenčnimi podjetji, za čim boljšo komuni- kacijo med različnimi delovnimi postajami. Trenutno so usmerje- ni predvsem v izdelavo ofsetnih strojev, namenjenih nadstandar- dni embalažni industriji, saj je rek »embalaža proda vsebino in ne obratno« tako rekoč nenapisa- no pravilo. Naj nakratko omenim, da ima- jo 200.000 strank po 170 drža- vah, da so prevzeli 500.000 sre- dnjevelikih prodajaln tiskarskih strojev, od tega kar 11.500 v Nemčiji. Njihov zaslužek letno znaša okrog 450 bilijonov evrov, od tega 25 bilijonov v Evropi. Poleg tega imajo 85-odstotni de- lež pokritosti sveta, kar pomeni 250 predstavništev družbe. Po- drobnejše podatke lahko najdete iö~ na njihovi spletni strani www.he- idelberg.com. V nadaljevanju so nam predsta- vili novejšo strojno opremo Pri- nect, ki uvaja nov format za med- sebojno komunikacijo, in sicer JDF (job definition format) ter CIP4. Omenjeno programsko opremo je Heidelberg začel ra- zvijati leta 2000, v sodelovanju s podjetji, kot so Adobe, Agfa in MAN Roland. Programska opre- ma omogoča pravilno in hitro komunikacijo med vsemi delov- nimi postajami v procesu: pri- pravo, tiskom in dodelavo. Na kratko so omenili tudi CTP (computer to plate tehnologijo) in nanjo delujoča tiskarska stroja Speedmaster XL142 in XL 162. Po končani predstavitvi smo se odpravili v demonstracijsko so- bo. Zelo majhen časovni preskok med prej razloženim in tu vide- nim nam je bil v veliko pomoč pri razumevanju tovrstne tehno- logije, saj se je kaj zanimivega na- šlo prav za vsakogar. Na začetku smo bili deležni tehnične razla- ge, potem smo si lahko sami po- drobno ogledali tiskarski stroj Speedmaster SCM102-8 + Cut- Star in Speedmaster XL 105. Ogledali smo si, kako je stroj se- stavljen (od vseh valjev, prijema- čev, tub za tiskarsko barvo, sesta- ve delovne enote, avtomatskega spektrometra in še bi lahko na- števala), na koncu pa smo dejan- sko natisnili nekaj sto kakovo- stnih odtisov. Naporen dan smo zaključili s prijetno večerjo v središču Hei- delberga v 250 let stari restavra- ciji Essig Hans, kjer so nam po- stregli s tipično nemško hrano: špargljevo juho (mesto Heidel- berg slovi prav po njih), pljučno pečenko v poprovi omaki, za sla- dico pa je bil vanilijev sladoled z jagodnim prelivom. Tudi za ve- getarijance je bilo dobro poskr- bljeno. Vse to smo »poplaknili« z različnimi vrstami odličnega nemškega piva. Druženje ob do- bri hrani in pijači je bilo močan razlog za marsikatero novo po- znanstvo in se je za večino od nas zavleklo pozno v noč. Petek, 4. 5. 2007 Naš zadnji dan v Heidelbergu smo izkoristili za ogled tovarne Wiesloch plant. Osupli nad čisto- stjo, urejenostjo, popolno logi- stiko, mehanizacijo in prijaznimi ljudmi smo se sprehodili čez ve- lik del proizvodnje. Tu fotografi- ranje ni bilo dovoljeno. Povsod v tovarni je za zaposlene poskrblje- no s prigrizki in pijačo. Tudi za nas je bilo lepo poskrbljeno. Kot tehnično zanimivost naj povem, da je najmanjši del tiskarskega stroja, ki se imenuje prijemač, najtežji za izdelavo. Izdelan mora biti iz močnega jekla, da zdrži zahtevane hitrosti, hkrati pa se mora nežno dotikati papirja, da ga ne poškoduje. To dosežejo s tankim nanosom silikona na pri- jemač, česar pa zaradi zahtevno- sti postopka ne delajo sami. Industrijske hale se razprostira- jo na kar 860.000 m2, tako da za hitrejše premike uporabljajo ko- lesa. V kompleksu imajo tudi ogro- mno jedilnico za zaposlene in tehnični center za dijake, ki so končali srednjo šolo in se odloča- jo za nadaljnjo izobrazbo. Naše zadnje predavanje je bilo v duhu napredka in vpliva globa- lizacije na razvoj podjetja in po- sledično stroke. V Heidelbergu se močno zavedajo razvoja azij- skih držav, ki posegajo po svojem deležu svetovnega zaslužka. Nji- hova največja tržna prednost je poceni delovna sila, ki zna biti mikavna za marsikatero podjetje, saj omogoča cenejše izdelke in storitve. Hkrati pa se s tovrstno industrijo širi ekološka katastro- fa, ki škoduje slehernemu Ze- mljanu. Nadvse sem bila navdušena, ko sem videla, kako močna so priza- devanja podjetja Heidelberg (ter preostale Nemčije) za ohranitev okolja. Dobro se zavedajo svojih razvojnih prednosti, ki pa jih s pridom uporabljajo za načrtova- nje nadstandardnih izdelkov. Največje presenečenje zaključ- nega seminarja, ki nam gaje pri- pravil Detlev Dierkes, pa je bila t. i. grafična biblija H. Kipphana Handbook of Print Media, ki jo je prejel vsak od udeležencev se- minarja. Navdušenje je bilo po- polno. Zadnji večer je večina zaključila v nočnem lokalu Schwimmbad musik club, za katerega nam je vstopnice priskrbel prav tako Detlev, ki je celoten program pripravil odlično, z maksimalno predanostjo in je veliko pripo- mogel k temu, da smo proti do- mu odšli polni navdušenja in idej za prihodnost. Maruša KOCMAN fotoUroš OPAKA B PREGLED POSLOVANJA 2002-2006 I JK ta U: i /I J «m i/iv \ N < J < ca < u § a ö < o S z >N O J < N sso cj ^^ J O O g TISK NA ZVITKE TISK NA POLE DIGITALNI TISK Založništvo, akcidenca, tisk na zvitke Embalaža, akcidenca, tisk na pole i Integracija delovnih procesov Delovne skupine PrintCity Slika 1. Delovne skupine v združenju PrintCity. ogledate na njihovi spletni strani www.printcity.de. VSEBINA PROJEKTA Stanje časopisnega tiska in zalo- žništva so analizirali z naslednjih vidikov: 1. Tehnične možnosti; skupina strokovnjakov je optimirala proi- zvodne procese glede na izzive, ki jih ponuja polakcidenčni tisk ča- sopisov z vročim sušenjem. 2. Tržne zahteve; diferencirali in fragmentirali so ciljne tržne skupine, da bi ugotovili, kako je mogoče pridobiti nove oglaševal- ce, privabiti mlajše bralce in s tem v zvezi spremeniti vsebinsko zasnovo časopisa. 3. Ekonomske primerjave; pri- merjali so različne tehnologije za izboljšano tiskanje časopisov in iskali njihove ekonomske pre- dnosti. Študija obravnava inve- sticijske stroške, fiksne in varia- bilne stroške, ki zaobjemajo opremo in potrošni materiali v vseh mogočih proizvodnih alter- nativah. Ta prispevek je omejen na prvo točko, tudi zato, ker je PrintCity proizvodne preizkuse in vzorce za ocenjevanje (rangiranje) izve- del v Tiskarskem središču Dela na časopisni rotaciji Colorman in polakcidenčni rotaciji Uniset. Kogar zanimajo vse podrobno- sti študije, naj se obrne na nave- deni spletni naslov. 68.121 68,121 DNI SMO INVESTIRALI OD LETA 1818... DA BI STALNO IZPOPOLNJEVALI TISKARSKI POSEL IN DA BI TUDI VI LAHKO IZPOPOLNILI VASEGA. Samo številka, ampak za njo stoji Sun Chemical - največji svetovni proizvajalec tiskarskih barv, pigmentov, barvil in lakov. Toda mi ne ostajamo pri tem. Z neutrudnimi raziskavami, razvojem in inovacijami ter tesnimi odnosi z nasimi kupci, Sun Chemical zagotavlja kakovostne proizvode in storitve najsirsemu krogu tiskarjev. Neglede na aplikacijo smo ponosni ponuditi prave resitve v pravem času. WWW.SUNEUROPE.COM SUüCllCIIliCcll Sun Chemical - Hartmann d.o.o. • Brnciceva ulica 31 • Tel: 01 563 37 02 • Fax: 01 563 37 03 • Mail: info@sunchemical.si Polakcidenčno tiskanje se je razmahnilo okoli leta 1990, ko so po svetu, da bi izboljšali kako- vost in pridobili oglaševalce, mnoge časopisne rotacije opre- mili s sušilniki. V anglo-ameri- škem govornem območju se naj- pogosteje imenuje semi-com- mercial, tudi selected- ali light- commercial. Tehnologija je sicer poznana že več kot 30 let, Ifra in PrintCity pa sta jo sedaj definira- la kot tiskanje na časopisni rota- ciji, ki je opremljena s primer- nim sušilnikom. Tu torej ne gre zgolj za tiskanje z vročim suše- njem kot pri akcidenčnih rotaci- jah (heatset), marveč lahko odti- se v primernih kombinacijah pa- pirjev in tiskarskih barv sušimo tudi z drugimi tehnikami: infrar- deče IR, ultravioletno UV ali z elektronskimi žarki EB. Ifra in Andy Williams sta pri projektu VAPoN sodelovala zato, ker je vrednotenje teh odtisov (testna forma) del projekta, s katerim bodo utemeljili nov standard ISO za polakcidenčno tiskanje. Kakor pove že ime, je polakci- denčno tiskanje primerno za sre- dnje kakovostne akcidenčne ti- skovine v visokih nakladah (rota- cija obratuje pri hitrosti časopi- snega tiska in pri velikih forma- tih), npr. vloženke, revije, kata- logi, prospekti ipd. TISKANJE VZORCEV V Tiskarskem središču smo za ocenjevanje, pri katerem so sode- lovali uredniki, oglaševalci, ko- mercialisti, tiskarji iz 28 časopi- snih hiš ali tiskarn z vsega sveta (od Finske do ZDA), natisnili vzorce časopisa VAPoNnews v naslednjih razmerah: A 45-gramski standardni časopi- sni papir, belina ISO 58, raster 40 lpc, hladno sušenje; B 54-gramski papir LWC, raster 60 lpc, vroče sušenje; F 48,8-gramski izboljšan časopi- sni papir, belina ISO 72, raster 50 lpc, hladno sušenje; G 48,8-gramski izboljšan časopi- sni papir, belina ISO 72, raster 50 lpc, vroče sušenje; M 45-gramski standardni časo- pisni papir, belina ISO 58, raster 40 lpc, vroče sušenje; T 48-gramski mat premazan pa- pir C (VAC), belina ISO 80, ra- ster 50 lpc, hladno sušenje; Y 52-gramski papir SC-B, belina 67, raster 60 lpc, vroče sušenje. Razen v primeru T smo v vseh razmerah namesto velikega po- sterja Audi (slika 2) na dveh stra- neh odtisnili tudi Ifrino testno formo za denzitometrično in barvnometrično vrednotenje do- seženega. V časopisu VAPoN- news sta bila še dva celostranska oglasa; enega je bilo treba čim bolje natisniti že za ocenjevanje v okviru natečaja International Newspaper Color Quality Club 2006-2008; slika 3. OCENJEVANJE VZORCEV Ocene tiskanih vzorcev z vsega sveta (70 odgovorov) sta septem- bra 2006 vrednotila in analizirala James M. Claypole in dr. Tim C. Claypole, Swansea University. Na kratko povedano so ocenje- vali vizualno in tiskovno kako- vost vzorcev na podlagi primerja- ~l5 O Slika 2. Dvostranski poster Audi. ve s klasično tiskanim časopi- som, s hladnim sušenjem, torej. Najvišja ocena je bila sedem, tudi če je bil samo eden izmed vzor cev rangiran višje od klasičnega časopisa. Izkazalo se je, da smo najbolje ocenjena vzorca B in Y natisnili z vročim sušenjem. Na tretjem mestu je vzorec hladno sušenih časopisov T, ki so ga oce- nili bolje kot denimo izboljšan časopisni papir, tiskan z vročim sušenjem G na četrtem mestu; slika 5. Enak vrstni red so zavzeli vzorci tudi na lestvici primerno- sti za oglaševanje. TEHNOLOŠKE USMERITVE 2 Mat premazane papirje VAC (Value Added Coldset) l6 Levo slika 3. Celostranski oglas INCQC. lahko tiskamo s hladnim suše- njem, brez večjih investicijskih stroškov. Proizvodni stroški so podobni kot pri tiskanju super glajenih papirjev SC z vročim su- šenjem, vendar je tiskovni sijaj bistveno nižji, nevarnost odma- zovanja pa veliko večja. 2 Vroče sušenje ostaja opti- malna tehnologija za doseganje visoke kakovosti pri veliki ti- skovni hitrosti na katerem koli papirju. Stroški investicije so tu najvišji, vseeno pa je lastna cena tiskovine samo 15 odstotkov viš- ja kot pri hladnem sušenju iste vrste papirja. 2 Ulravioletno sušenje UV je primerno za tiste tiskarne, kjer zaradi prostorske stiske ne more- jo namestiti opreme za vroče su- šenje. Investicijski stroški so raz- meroma nizki, zaradi nižjih ti- tudi vlažilne raztopine. Tiskanje z dvema vrstama tiskarskih barv na istih tiskovnih členih zahteva dolgotrajno menjavo in zastoje. TRZNE USMERITVE Anketirance so povprašali tudi o smernicah pri tiskanju časopi- sov v naslednjih treh letih (eno leto je že minilo). Analiza ocen od majhne, srednje, visoke in iz- jemne (zelo visoke) pomembno- sti je dejavnike tržne konkurenč- nosti v primerjavi z elektronski- mi mediji razvrstila takole: 2 Najpomembnejši je tisk vseh strani časopisa v štirih bar- vah, meni 80 odstokov vpraša- nih. 2 V prihodnje bo zelo po- membno izboljšanje kakovosti papirja in tiska. 2 Menijo, da je skoraj enako pomembno tudi izboljšanje ka- kovosti prve in zadnje strani, bo- disi z boljšim papirjem, tiskar- skimi barvami za višji tiskovni si- jaj in ukrepi, s katerimi bi odpra- vili prav vse negativne dejavnike tiskarske kakovosti (odmazova- nje, robovi plošč, slabo barvno skladje, slaba reprodukcija slik ipd.). 2 Mnogi verjamejo v številne akcidenčno natisnjene vsebinske ali oglasne priloge. 2 Sprememba (zmanjšanje) formata je zelo pomemben de- javnik razvoja. Časopisi so sedaj večinoma preveliki, zato okorni. 2 Da bodo časopisi postali prej ali slej podobni revijam, me- ni 25, kar 75 odstotkov anketi- rancev pa se s tem ne strinja. Marko KUMAR Slika 4. Ekipa, ki je v tiskarskem sredi- šču Dela, d. d., tiskala vzorce za oce- njevanje VAPoNnews. Od spodaj na- vzgor stojijo: levo Hans-Joachim Koelln (UPM Kym- mene), Nigel Wells (Virtual Industrial Marketing), Garry Schmidt (Sun Chemi- cal), v oranžni majici vodja projekta Paul Casey (Sun Chemical), desno na sto- pnicah pa Ralf Hanze (MAN Roland), Andy Williams (Ifra), direktor Tiskarske- ga središča Delo, d.d., Ivo Oman, vod- ja grafičnega razvoja v Delu, d. d., Mar- ko Kumar, tiskarji Sašo Pokovec, Šte- fan Mladenovič in Matija Gale ter tehno- log Jure Flerin. Pri projektu je sodeloval tudi tehnolog Dela Matic Štefan, ki ga žal ni na sliki. skovnih hitrosti in dragih tiskar- skih barv pa je lastna cena tisko- vine kar 50-60 odstotkov višja kot pri vročem oziroma 65-75 pri hladnem sušenju. Obstaja več izvedenk te tehnologije: konven- cionalni UV, inertni UV, hibri- dni UV; najcenejša in najpoča- snejša je konvencionalna, dražja a najbolj učinkovita pa inertna izvedenka. B 54-gramski papir LWC, vroče sušenje Y 52-gramski papir SC-B, ISO 67, vroče sušenje T 48-gramski papir mat C (VAC), ISO 80, hladno sušenje G 48,8-gramski izboljšan časopisni papir, ISO 72, vroče sušenje M 45-gramski časopisni papir, ISO 58, vroče sušenje F 48,8-gramski izboljšan časopisni papir, ISO 72, hladno sušenje Slika 5. Rangiranje vzorcev VAPoNnews. 0 % 5 % 10 % 15 % 20 % 25 % 2 Sušenje z elektronskimi žar- ki EB je teoretično zelo uporab- no, a je vsaj kar zadeva tiskanje časopisov še v začetni fazi. Viso- ka cena tiskarskih barv EB in UV se v prihodnje verjetno ne bo zni- žala. 2 Če se odločimo za sušenje UV ali EB, je najbolje, da z njim opremimo samo en tiskovni stolp, ker moramo računati tudi s popolnoma spremenjenim ke- mizmom tiskarskih barv, zatorej VIRI James M. Claypole, Tim C. Claypole Analisys of VAPON trial data Swansea Printing Technology Ltd., januar 2007 PrintCity Value Added Printing Of Newspapers Webline special report No. 2 IfraExpo 2006, Amsterdam okt. 2006 VAPoNnews A cross industry project from the PrintCity alliance Tiskanje vzorcev časopisa A, B, F, G, M, Y, T Tiskarsko središče Delo, d. d. Ljubljana, 1.-11. avgust2006 internet www.printcity.de 10. julij 2007 FLASH 11. NADALJEVANJE IZ ŠT. 3/2007, STR. 23 IN KONEC SERIJE DODAJANJE ZVOKA ANIMACIJI Pogosto Flashev film resnično zaživi šele z uporabo zvoka. Sko- raj vse profesionalne spletne stra- ni, narejene v Flashu, vsebujejo zvok, bodisi v ozadju bodisi v gumbih, največkrat pa oboje. Se- veda moramo biti pri tem pozor- ni na način in zvrst uporabe (npr. spletni strani pogrebnega zavoda ne bomo dodali zvoka v obliki melodije polke ali animacijski predstavitvi deskarskega kluba glasbe opere). Moč avdia je psi- hološko zelo zanimiva. Ljudje se pogosto niti ne zmenijo za zvok in si ga tudi ne zapomnijo, toda če ga odstranite, bodo to vsi ta- koj opazili. Podobno je v opisa- nem primeru uporabe napačnih zvokov. Učinek avdia je največ- krat v podzavesti in deluje precej skrivnostno. Uvažanje zvokov Na začetku moramo omeniti eno najpomembnejših stvari pri uporabi zvoka v Flashu, ki je mnogi uporabniki ne poznajo; zvoka v Flashu ne moremo sne- mati in ustvarjati, ampak ga lah- ko samo uvažamo in mu delno nastavljamo lastnosti. Za snema- nje zvokov zato uporabimo na- menske programe, kot je Adobe Audition. V verziji Flash MX (6.0), katero opisuje celotna seri- ja člankov, imamo že nekaj pri- pravljenih zvokov. Ti so v knji- žnici, ki je dostopna na Window Common Libraries So- unds. Tu je nekaj kratkih pre- prostih zvokov, ki so uporabni- predvsem v gumbih. Zanimivo je, da v najnovejši različici Flash 18" 8 te knjižnice ni več. Malce nera- zumljivo; čeprav zvoki v knjižni- ci Sounds res niso kaj posebnega, so za začetnega uporabnika lahko zelo koristni. Nekaj primerov zvokov iz knjižnice Sounds je prikazanih na spletni strani Gra- fičarja. V splošnem uporaba zvoka v Flashu poteka v dveh korakih: 7 uvoz zvoka, ki se pojavi v knjižnici; 7 uporaba zvoka v ključni sliči- ci ali gumbu. Flash MX podpira štiri oblike uvoženih zvokov: MP3, WA, AIF in AU. Zadnja dva sta bolj redka, saj sta vezana na uporabo predvajalnika QuickTime, ki ga je treba v okolju Windows pose- bej namestiti. Postopki ustvarja- nja in stiskanja zvoka bi zahtevali širšo obravnavo. Ker pa namen članka ni široko obravnavanje avdioprodukcije, zapisane vrstice za navadnega uporabnika po- vsem zadostujejo. Postopek uvažanja zvoka je do- kaj preprost in podoben uvaža- nju slik. V menijski vrstici izbe- remo File Import, nato pa po disku poiščemo zvočne datoteke, ki jih želimo uvoziti. Zvok, ki ga uvozimo, se nam pojavi v knji- žnici simbolov. To ni knjižnica zvokov Sounds, o kateri smo pi- sali. Prav tako se nam vsi zvoki iz knjižnice Sounds, ki jih uporabi- mo v našem projektu Flash, po- javijo v knjižnici simbolov same- ga projekta. Če poenostavimo, knjižnica Sounds je znotraj pro- grama Flash, knjižnica simbolov, III III I M I ;239 items Name ^ Latch Metal Jingle n KafiBJiiflsH I». Polaroid Shutter _<1; Smack__v Slika 1. Zvočni zapis v predogledu knjižnice. o kateri smo govorili v doseda- njih člankih, pa v posameznem projektu ali datoteki. V oknu s predogledom v knji- žnici vidimo tudi zvočni zapis iz- branega zvoka, ki ga lahko zno- traj knjižnice tudi predvajamo. Prikaz zvočnega zapisa v predo- gledu knjižnice prikazuje slika 1. Vstavljanje zvoka v ključne sličice Zvoke lahko vstavljamo v ključne sličice in gumbe. Zvoke v gumbih si bomo pogledali po- zneje, zato se bomo sedaj osredo- točili na vstavljanje zvokov v ključne sličice. Za to imamo dva zelo enostavna postopka: 7 na časovnem traku moramo označiti ključno sličico in zvok iz knjižnice prenesemo na prizori- šče; 7 ob označeni ključni sličici v oknu z lastnostmi v spustnem se- znamu Sound izberemo zvok. Na tem seznamu so vsi zvoki, ki so v knjižnici projekta. Na prizorišču se seveda nič ne spremeni, na časovnem traku pa se prikaže zvok s svojo valovno obliko. Daljši kot je časovni trak, daljši je prikaz zvoka, čeprav to na izvajanje ne vpliva (na izvaja- nje vpliva nastavitev sinhroniza- cije, kar bomo spoznali v nada- ljevanju). Zvok v ključnih sliči- cah je največkrat glasbeno ozadje Flash predstavitve, recimo v obli- ki pesmi. Kratki zvoki, ki se upo- rabljajo v gumbih, se skoraj ni- koli ne uporabljajo kot zvoki v ključnih sličicah. Prikaz vstavitve zvoka v oknu z lastnostmi in nje- govega prikaza na časovnem tra- ku je na sliki 2. Omenili smo že primernost glasbe glede na vsebino predsta- vitve. Drugo zelo pomembno dejstvo pa je, da moramo dati uporabniku možnost ustavitve zvoka. Predstavljajte si, da glasba uporabniku ni všeč, ne more pa je izklopiti. Najverjetneje je za- dnjič obiskal to spletno stran ali pogledal to Flash predstavitev. Najpreprostejši način ustavitve zvoka je vstavitev akcije stopAll- Sounds(). Takrat se vsi trenutno predvajani zvoki prenehajo pred- vajati. To je najbolj enostaven primer. Problem se pojavi, ker podobna akcija za ponovno predvajanje zvoka v Flashu ne obstaja. Ta problem lahko reši- mo z zahtevnim programiranjem v actionscriptu v Flashu, pri če- mer lahko ustvarimo gumba za predvajanje in ustavitev glasbe ter tudi drsnik za nastavitev gla- snosti. Z dobrim poznavanjem actionscripta lahko naredimo ce- lo tako, da se glasba ob ponov- nem zagonu predvaja naprej od mesta ustavitve (recimo na sredi- E Slika 2. Vstavitev zvoka v oknu z lastnostmi in prikaz na časovnem traku. Sound: 05 - Where Eagles Pass.mp3 3 Effect: I None 05 - Vhere Eaqles Pass.mp3 Sync: Book Drops Cloth Rip Latch Metal Jingle- Metal K lan k ni pesmi). Ker to zahteva temlji- to poznavanje programiranja, se v podrobnosti ne bomo spuščali. Nastavitev sinhronizacije in zvočnih učinkov Ob uporabi zvoka (glasbe) v ključnih sličicah moramo razlo- žiti nastavitve sinhronizacije. V oknu z lastnostmi imamo v se- znamu Sync možnost štirih na- stavitev sinhronizacije: 7 Event je privzeta in v večini primerov najboljša nastavitev. V tem primeru se zvok začne pred- vajati, ko pride na vrsto ključna sličica, v katero je vstavljen, in se predvaja do konca. 7 Start nastavitev se skoraj ne razlikuje od nastavitve Event, le da nam ne dovoljuje prekrivanja istega zvoka (predvajanje dveh časovno zamaknjenih pesmi). S to nastavitvijo dosežemo, da se zvok začne predvajati, če se še ne. Če pa se že, se ne začne ponovno čez že predvajani zvok. 7 Stop nastavitev je nekoliko nenavadna. Uporabimo jo, ka- dar želimo v določenem trenut- ku prekiniti predvajanja zvoka. Takrat v ključno sličico ponovno vstavimo zvok, vendar z nastavi- tvijo Stop. Zvok se bo ob tej ključni sličici nehal predvajati. Left Channel Right Channel Fade Lelt to Bight Fade Right to Left Fade In Effect: None V Sync: | Event ,y,[ Loop: 10 j times +4 kHz Steieo 16 Bil 186.6 s 3954.0 KB Slika 3. Pripravljeni efekti in nastavitev ovojnice. 7 Event nastavitev pa upora- bljamo, kadar želimo zvok po- polnoma sinhronizirati z anima- cijo na časovnem traku. Ta na- stavitev nam zvok pripne na ča- sovni trak, in če hočemo, da se izvede do konca, moramo na ča- sovnem traku zagotoviti zado- stno dolžino celic, sicer se pred- časno konča. Uporaba te nastavi- tve zahteva malce preskušanja in prakse, uporabna pa je predvsem pri raznih animiranih risankah, ko moramo recimo gibanje ustnic sinhronizirati z govorom. To je tudi edina nastavitev, pri kateri je zvok mogoče slišati tudi v predogledu znotraj Flasha, saj je, kot rečeno, pripet na časovni trak. Druga pomembna nastavitev pri zvokih v ključnih sličicah je nastavitev zvočnih učinkov, ki jih nastavljamo v oknu z la- stnostmi. Te nastavitve določajo predvsem, kako se zvok predvaja. V seznamu Effect v oknu z la- stnostmi imamo nekaj pripra- vljenih nastavitev, kot so Left Channel (levi kanal), Right Channel (desni kanal), Fade Left to Right (prehajanje z levega na desni kanal), Fade Right to Left (prehajanje iz desnega na levi ka- nal), Fade In (postopno pojavlja- nje), Fade Out (postopno izgi- njanje). Zadnja možnost pa je nastavitev Custom, s katero lahko predvajanje zvoka poljubno obli- kujemo v ovojnici (Envelope). Slika 3 prikazuje spustni seznam pripravljenih nastavitev efektov in prikaz ovojnice za poljubno nastavitev efektov. V oknu z lastnostmi imamo tu- di možnost nastavitev ponovitev zvoka (Loop). To je koristno- predvsem, kadar imamo za zvoč- no ozadje kratke pesmi, saj s tem zagotovimo, da se začnejo pona- vljati in naša predstavitev ne ostane brez zvočne podlage. Opisani primer glasbenega ozadja je prikazan na spletni stra- ni Grafičarja. Vstavljanje zvoka v gumbe Na koncu še nekaj besed o vsta- vljanju zvoka v gumbe. Načelo- ma se sploh ne razlikuje od vsta- vljanja zvoka v ključne sličice, le da tu vstavljamo zvok v posame- zna stanja gumba: Normal, Over in Down. Vstavljanje zvoka v sta- nje Hit nima nobenega smisla, saj to le določa območje občutlji- vosti gumba in vizualno ni prika- zano v izvoženem filmu. Pri vsta- vljanju zvoka v gumbe moramo biti pazljivi predvsem na nastavi- tve sinhronizacije, še posebej ka- dar zvok vstavljamo v animirane gumbe. Takrat mora biti zvok dolg toliko kot animacija gum- ba; tako sta sinhronizirana. Pri- mer animiranega gumba z vsta- vljenim zvokom je na spletni strani Grafičarja. Povzetek V zadnjem članku smo obrav- navali zvok kot pomemben ele- ment dobrih animacij. Pogledali smo si način uvažanja zvokov in njihov predogled v knjižnici. Nadalje smo obravnavali vsta- vljanje zvoka v ključne sličice, kar najpogosteje pomeni zvočno ozadje Flash predstavitve. Tu smo natančno razložili načina sinhronizacije in nastavitev zvoč- nih učinkov, ki sta nujno potreb- na za pravilno uporabo zvoka. Na koncu smo omenili še vsta- vljanje zvoka v gumbe, kar je tu- di obvezen element v profesio- nalnih Flash predstavitvah. S tem za zdaj končujemo serijo predstavitev programa Flash kot najbolj razširjenega programa za izdelavo animacijskih spletnih predstavitev. V prihodnosti bo mogoče izšel kak članek, v kate- rem pa bi predstavili predvsem trike, ki nam pomagajo pri upo- rabi Flasha in izdelavi animacij. Primeri, povezani s tem član- kom, so na spletni strani www. delo.si/graficar (začasno v rubriki ZADNJA ŠTEVILKA, kasneje v rubriki oz. v oknu ARHIV/Grafi- čar 2007/Grafičar 4/2007). Andrej ISKRA Univerza v Ljubljani Vse več ponudnikov sodobne grafične opreme se zaveda oko- ljevarstvenih zahtev in nujnosti upoštevanja teh pri razvoju. Eno takih ozaveščenih podjetij je Ko- dak, ki se je v navezi s podjetni- ško skupino Grafik, d. o. o., in Kodak Graphic Communicati- ons Group povezalo in predsta- vilo širši javnosti svojo novo pri- dobitev, CTP osvetljevalko plošč Magnus 400E. Podjetje Kodak za svoje osve- tljevalke ponuja kar nekaj vrst oziroma družin ofsetnih plošč: • Electra; plošče z uporabnostjo do 12 mesecev in vzdržljivostjo do 50.000 odtisov, s pečenjem pa do 1.000.000; • PTP; plošče z uporabnostjo do 18 mesecev in vzdržljivostjo do 200.000 odtisov brez pečenja; • Sword Excel; plošče z uporab- nostjo do 18 mesecev in vzdržlji- vostjo do 500. 000 odtisov s pe- čenjem; • DITP Gold; plošče z obve- znim predgretjem in uporabno- stjo do 18 mesecev ter vzdržljivo- stjo do 250.000 odtisov; • Thermal Direct; negativne plošče brez pečenja, vzdržljivosti od 50.000 do 100.000 odtisov. Novost Kodakove ponudbe so termalne plošče in s tem poveza- na termalna tehnologija Kodak Thermal Direct razvijanja plošč brez kemijske osnove. Prav zara- di te so tovrstne nove naprave več kot prijazne okolju, kljub nekoli- ko dražjim termalnim ploščam pa so dobrodošle tudi z ekonom- skega vidika. Tako smo bili 23. in 24. maja 2007 na njihovi predstavitvi no- vega B2 CTP paketa z že ome- njeno osvetljevalno enoto Ma- gnus 400E, namenjeno tistim, ki se prvič srečujejo z nakupom CTP-ja, programske opreme Prinergy Evo ter ploščami Ther- DRUŽINA KODAK MAGNUS j «-»D* mal Direct, ki ne potrebujejo ra- zvijanja. Z opisanim paketom je možno izpopolniti visoke potre- be po produktivnosti, kakovosti in tudi avtomatizaciji. Če si pobliže ogledamo družino Magnus, to delimo v tri podsku- pine, od enostavnejših do najbolj kakovostnih in produktivnih: osnovna družina Magnus, Qu- antum in Trendsetter. Hitrosti razvijanja se v družinah gibljejo od osnove hitrosti 12 plošč pa vse do 50 plošč na uro. Osnovni model je zasnovan na Kodak Squarespot tehnologiji, podpira pa non-stop razvijalno tehnologijo, kar z drugimi bese- dami pomeni, da med osvetljeva- njem ene plošče sistem sprejme in pripravi že drugo. Ta tehnika se za avtomatizacijo še bolj izkaže v primeru, ko napravo nadgradi- mo z vlagalnikom plošč, katerega sestavljajo tri kasete s skupno ka- paciteto 150 plošč. Nadgradnjo je moč razvijati tudi v smeri avto- matskega luknjanja in ukrivlja- nja »štiftanja« plošč. Osnovna ra- zličica ponuja linijaturo 175 lpi in velikost elementarnih rastr- skih točk 20±5 Mm pri naslovni ločljivosti 2400 dpi. Nadgradnja programske opre- me omogoča izboljšanje repro- dukcijskih lastnosti naprave za osvetljevanje pri 250 lpi in veli- kosti točk 25 Mm za frekvenčni raster Staccato, ki predstavlja Kodakovo tehnologijo za visoko- kakovostno reprodukcijo. Na trgu pa je seveda na voljo tudi najbolj napredna različica Quantum, ki je popolnoma av- tomatizirana linija za izdelavo CTP-plošč in omogoča hitrosti vse do 32 plošč na uro, podpira pa kombinacijo tehnologije Squ- arespot z rastrom Staccato pri ve- likosti elementarnih točk 10-20 Mm, ki zagotavlja foto primerljiv odtis. Tretja najnaprednješa različica pa je Tredsetter, ki omogoča de- lo pri hitrosti do 50 plošč na uro v okviru klasičnega razvijanja, kar pa zadeva termalnega, pa do 32. Sistem je prav tako podprt s tehnologijo Squarespot in ra- strom Staccato velikosti 10-20 Mm. Pomembne pa niso samo stroj- ne zmogljivosti opisanih siste- mov, ampak tudi programske. Vsi so namreč podprti z upra- vljalnim paketom Prinergy Evo za vodenje dokumentov PDF, ki skrbi za nemoteno avtomatsko sprejemanje, urejanje in osvetlje- vanje teh na ploščah. Predstavitev v prostorih podje- tja Grafik, d. o. o., na Letališki cesti v Ljubljani je potrdila trdi- tve, da so Kodakove naprave in tehnologija kakovostne, visoko zmogljive in zanesljive. Matic STEFAN po be in design est EKSTOVNI OKVIRJI IN VNOS BESEDILA Po pripravi novega doku- menta, v katerem smo izde- lali nove strani, pripravili vzorčne strani in določili vrsto paginacije, sledi naslednja faza; vnos besedila. Besedilo se v program InDesign vnaša v tekstovne okvirje, ki jih pri- pravimo in jim določimo raz- lične lastnosti. Tokrat bodo opisana osnovna orodja za delo s tekstovnimi okvirji in besedilom: — izdelava tekstovnih okvirjev, — določanje lastnosti tekstovnih okvirjev, — povezovanje in razstavljanje tekstovnih okvirjev, — vnos besedila v dokument, — razporejanje besedila v stolpce, — vnos besedila na krivuljo. Izdelava tekstovnih okvirjev InDesign nam ponuja več vrst okvirjev, v vsako od njih lahko vnašamo različne vse- bine. Obstajajo grafični in tekstovni okvirji in okvirji, katerih vsebina ni vnaprej določena. Zadnje uporablja- mo za obarvane površine, obarvana ozadja, obarvane pasice, ki jih uporabljamo za postavljanje pod besedilo. Pred uvozom besedila v dokument moramo izdelati tekstovni okvir. Te lahko izde- lamo in postavljamo na stran na različne načine: — okvirje narišemo s po- močjo orodij za risanje pravokotnika, elipse in šestkotnika, — z orodji za risanje slikov- nih okvirjev. Okvir je v tem primeru prekrižan, kar pa ne pomeni nujno, da ga uporabljamo za uvoz slike, temveč ga v tekstovni okvir spremenimo s pomočjo priročnega menija; upo- rabimo funkcijo Content—» Text ali znotraj okvirja pritisnemo z orodjem za besedilo, \ —j / . Y / \ Cut Cetnf OrH* OritC Gri+V «+Qrt+V p«t« to MK* M 2m ► Tramlww Aqm* * ihttftQ» > LetfcPcabcri Ctif+L 5tttfc* VWflht ► OrapSh AlL-KM+M ■jjjj™ FM(f*r - lnief«!h* ► loqfiaw * Mp(«yP«tfoininc* ► z orodjem za besedilo, pritisnemo prazen okvir, ki se spremeni v tekstovni okvir, okvir lahko narišemo s po- močjo orodja za besedilo, okvir se nam nariše samo- dejno, ko uvozimo tekstov- no datoteko. Določanje lastnosti tekstovnim okvirjem Lastnosti tekstovnih okvirjev se v marsičem razlikujejo od slikovnih. Lahko jih pregle- damo ali urejamo s pomočjo funkcij v paleti Text Frame Options iz menija Type, s pri- ročnega menija ali z bližnjico Command-B/Ctrl-B. S pomočjo nastavitev, ki so nam na voljo v pogovornem oknu, določamo lastnosti tekstovnemu okvirju, od obli- ke do položaja besedila v njem. Pogovorno okno je razdeljeno na dva menija, General in Baseline Options. V meniju General najdemo funkcije za urejanje tekstov- nih okvirjev, odmik besedila in položaj besedila v njih. Stolpci; v polje Number vpi- šemo želeno število stolpcev (največ 40), v polje Gutter vnašamo vrednosti za razmik med stolpci, polje Width je za določanje širine stolpcev v okvirju, s potrditvijo funkcije Fixed Column Width bo širina vseh stolpcev vedno enaka, ne glede na to, kako bomo spreminjali velikost okvirja. Odmik; v polja Top (zgoraj), Bottom (spodaj), Left (levo) in Paleta Text Frame Options; General. Tekstovni okvir, v katerem so določeni trije stolpci (1), spremenjena širina stolpca [2], spremenjena širina stolpca s potrditvijo funkcije Fixed Column Width [3], Right (desno) vnašamo vre- dnosti, s katerimi določamo odmik besedila (dodajamo belino) od robov tekstovnega okvirja. Beline lahko upo- rabljamo kot dodatek belim robovom. Odmiki so uporabni predvsem, kadar premikamo besedilo v stolpcu, ne da bi pri tem premikali tudi teks- tovni okvir, in kadar določamo debelino črt okvirja. V polja za odmik vnašamo samo pozi- tivne vrednosti. S pomočjo funkcij, ki so nam na voljo v padajočem meniju Align, izbiramo raz- lične vertikalne porav- nave besedila. Besedilo, poravnano na vrh okvirja (Top) in odmaknjeno od levega roba okvirja 4 mm. Tekstovni okvir, kateremu smo določili umike. Vertikalna poravnava bese- dila; s pomočjo funkcij pada- jočega menija Align izbira- mo med štirimi različnimi vertikalnimi poravnavami be- sedila: Top nam besedilo S pomočjo funkcij, ki so nam na voljo v padajočem meniju Align, izbiramo raz- lične vertikalne porav- nave besedila. — pripravo novega dokumenta, — pomožne črte - vodila, — mreže, — izdelavo novih _strani,_ •Hf/tv/rt/S/eye /un^ci/e %ft-a/t I poravna na vrh okvirja, Cen- ter razvrsti besedilo na sre- dino, Bottom na dno in Justify čez vso višino okvirja. Paragraf Spacing Limit; razmik med odstavki z izbo- rom Justify program vključi funkcijo, s katero določamo prostor med odstavki. Besedilo, poravnano čez vso višino okvirja (Justify). — pripravo novega dokumenta, — pomožne črte - vodila, — mreže, izdelavo novih strani, Besedilo, poravnano čez vso višino (Justify), z izborom funkcije Paragraf limit. Postavitev tekstovnega ok- virja čez sliko; s potrditvijo funkcije Ignore Text Wrap omogočimo postavitev bese- dila čez sliko. jie-äfa&ifev rfeäee/e/a če z Postavitev besedila čez sliko. V meniju Baseline Options najdemo dve funkciji, prvo za urejanje položaja prve osnovne črte (črkovne črte) in drugo za urejanje besedila v tekstovnem okvirju s pomo- čjo mreže osnovnih črt. Prva osnovna črta (črkovna črta] besedila; v spustnem seznamu Offset (odmik) je pet načinov izračunavanja polo- žaja prve črkovne črte bese- dila v tekstovnem okvirju: glede na podaljšek črke na- vzgor (Ascent), velikost ver- zalke (Cap Height), razmik med vrsticami (Leading), veli- kost minuskul (x -Height) in nespremenjeno (Fixed). Besedilo, poravnano na sredino okvirja (center) in odmaknjeno od levega in desnega roba okvirja 2 mm. Paleta Text Frame Options; Baseline Options. MEDIJSKO OBLIKOVANJE Načini izračunavanja se raz- likujejo. Kadar izberemo izra- čun glede na podaljšek črke navzgor [Ascent) ali velikost verzalk (Cap Height), se bo vrh črke dotikal tekstovnega okvirja. Podobno je tudi pri izračunu položaja črkovne črte, kadar izberemo funkcijo velikost minuskul, se bodo vrhovi minuskul dotikali, tekstovnega okvirja, podaljški navzgor pa bodo zunaj njega. Pri izračunu, ki upošteva raz- mik med vrsticami (Leading), bo prva črkovna črta odda- ljena od vrha tekstovnega okvirja za razmik ene vrstice. Pri izboru nespremenjeno (Fixed) pa z vrednostjo, ki jo vnesemo v polje Min, dolo- čimo položaj prve črkovne črte. Mreža črkovnih črt; s potr- ditvijo funkcije Use Custom Baseline Grid samo na zaslonu prikažemo mrežo črkovnih črt za tekstovni okvir. To uporabljamo, ka- dar želimo, da se pri več- stolpnem stavku besedilo poravna na isti črkovni črti v vseh solpcih. Funkcija deluje v kombinaciji z ukazom Align to Grid. V pogovornem oknu si določimo začetek, položaj črt, položaj besedila na črti, razmik ter barvo. Grafičar Položaj besedila s funkcijo Ascent. Grafičar i Grafičar Položaj besedila s funkcijo x-Height. Položaj besedila s funkcijo Cap Height. Grafičar Grafičar Položaj besedila s funkcijo Leading (stopnja pisave 28 pt, razmik med vrsticami 28 pt). Grafi čar Položaj besedila s funkcijo Leading (stopnja pisave 28 pt, razmik med vrsticami 38 pt). Položaj besedila s funkcijo Fixed (Min 0 mm). Položaj besedila s funkcijo Fixed (Min 10 mm). Povezovanje in razstavljanje tekstovnih okvirjev Tekstovne okvirje povezu- jemo, da se besedilo raz- poredi iz enega stolpca v drugega. Za povezovanje in razstavljanje tekstovnih okvi rjev uporabljamo ikone na okvirju; vhodni in izhodni pri- ključki tekstovnih okvirjev. Besedilo v enem okvirju ali v verigi povezanih tekstovnih okvirjev imenujemo zgodba; besedilo ima začetek, sredino in konec. Videz ikon (priključ- kov) nam daje informacije o tekstovnem okvirju in njego- vem položaju v zgodbi. Kadar so vhodni in izhodni priključki prazni, pomeni, da niso pove- zani z drugimi tekstovnimi okvirji. Kadar se na izhodnem priključku pojavi majhen rdeč kvadrat s križcem v sredini, nas opozarja, da je v ozadju še besedilo, vendar je v okvirju premalo prostora zanj. Kadar se na vhodnem ali izhodnem priključku pojavi trikotnik, nas to opozarja, da je teks- tovni okvir povezan z drugim okvirjem. Za povezovanje izberemo orodje Selection ali Direct Selection, pritisnemo vhodno ali izhodno točko, pojavi se ikona za razporejanje bese- dila, kliknemo na drugi okvir in pritisnemo (pojavi se ikona za povezovanje). Med okvirji se pojavi veriga, ki nam ozna- čuje povezanost tekstovnih Ikona za povezovanje. Ikona za razstavljanje. okvirjev, na zaslonu bodo prikazane z izborom funcije View—»Show Text Threads. Tekstovne okvirje razsta- vljamo tako, da z dvakratnim klikom pritisnemo na vhodni ali izhodni priključek (pojavi se ikona za razstavljanje okvirja). Vnos besedila v dokument V pripravljene tekstovne okvirje vnašamo besedilo na različne načine: lahko ga na- pišemo ročno (kar je redko), v program uvozimo besedilo, pripravljeno v enem izmed urejevalnikov besedila, kot je Microsoft Word, besedilo kopiramo v dokument. Za uvoz besedila v dokument izberemo ukaz File—»Place ali bližnjico Comand-D/Ctrl-D. Odpre se nam pogovorno okno Place, izberemo bese- dilo in potrdimo parametre. V spodnjem delu pogovor- nega okna imamo dve funk- ciji, Show Import Options in Replace Selected Item. S potrditvijo funkcije Show VERIGA, KI P TEKSTOVNE OKVIRJE Besedil» ta se nahaja' v enem ofcwrju al! v verigi pweianili tekstovnih okvirjev imen- mot» zgodbi; betecilo ima i»C«-tk,■ jioin konec: ligledi iko* Ipnkljgifcovl min "dajejo informacije o"tefc*to«wr> efcvifjtf; li fjtgwtffi poleJagu v Kidv 10 jvfrodni ift iihotfm prikljuiki prazni pcmeni nrto povti*ii : diugif* tekrtovnlmr Tekstovne okvirje povezujemo da bo besedilo rezprejalo in »nega Naslovnica fotografija in oblikovanje Marko Kumar Grafična priprava Delo Grafičar Tisk in vezava Delo Tiskarna, d. d. Letna naročnina je 20,04 EUR. Posamezne številke po ceni 4,15 EUR dobite na našem naslovu. Revija izide šestkrat letno. Imetniki materialnih avtorskih pravic na avtor- skih delih, objavljenih v Grafičarju, so družba Delo, d. d., ali avtorji, ki imajo z njo sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedani so vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti avtorskih del ali nji- hovih delov v tržne namene brez sklenitve ustrezne pogodbe z družbo Delo, d. d. Uredništvo ne odgovarja za izrazje in jezik v oglasih in prispevkih, ki so jih pripravile tretje osebe (oglasne agencije, reprostudii ...). Tudi ni nujno, da se odgovorni urednik strinja s strokovnim izrazjem in definicijami v objavlje- nih prispevkih. Ob prerezu aktivnosti podjetja naletimo na nekaj ključnih serij proizvodov, med katerimi so: Pantone Color Cue (2001). Pantone je oblikoval prenosni, predvsem pa cenovno ugodni spektro-kolorimeter, programi- ran na PMS. Naprava takoj iden- tificira najbližji Pantone barvni standard. Obstaja tudi v različici TX (za tekstil). Pantone Color Cue2 združuje vse tri vrste papir- ja U,C, M in tekstil. Linije izdelkov z izključno na- ravnanostjo na potrošnike: Pan- tone Universe je kolekcija izdel- kov, ki temeljijo na modnih barvnih smernicah (dodatki pri notranji opremi, pisarniški ma- terial, potovalna oprema, modni dodatki ipd.). Podobno je za po- trošnika primeren tudi Pantone barvni vodnik za nakupovanje (Pantone Shopping Color Guide), ki vključuje 1757 barv. Pantone Color Viewing Lights omogoča, da uporabnik izbere barvo s primerjavo v različnih razmerah osvetljevanja. PANTONE V SLOVENIJI Ta sistem barv je izjemno raz- širjen tudi v Sloveniji. Najbolj zgovoren primer bazičnosti kata- loga je uporaba pri oblikovanju zastav, kjer je reprodukcija ključ- nega pomena. Oglejmo si sestavo slovenske zastave, ki smo jo v da- RDEČA Pantone 199C Pantone CMYK 0-100-65-0 RUMENA Pantone 116 C Pantone CMYK 0-10-95-0 Področja uporabe Pantona so zelo različna. Med zanimivej šimi je aplikacija ideje Pantone vzorč- nika (pahljačastega) v primeru oglaševalske agencije Futura DDB. Futura je na Pantonu so- roden način oblikovala samopro- mocijsko brošuro. Na podlagi Pantona je obliko- vana večina logotipov (tudi em- balaža - npr. Galenski laborato- rij); kot primer navajam Avten- to, ki ima na spletu dostopno na- tančno specifikacijo »pantonske« zasnove logotipa (www.avten- ta.si, sedaj v rubriki Za novinar- je). V Sloveniji je prevladujoč štiri- barvni način tiskanja, se pa uve- ljavlja tudi heksakromija (šest- barvni). Mojstri dobrega odtisa že 15 let Naši poslovni partnerji in njihovi proizvodni programi: ATLANTIC ZEISER grafični števci in oprema za številjenje FIBERWEB cevne navleke in krpe za čiščenje BÖTTCHER vse vrste tiskarskih valjev DAY INTERNATIONAL (VARN PRODUCTS COMPANY) ofsetne gume, poliester podloge in pomožna sredstva za tisk DERPROSA folije za hladno in toplo plastificiranje DIAURES samolepilne folije in papirji ECRM CTP oprema EFI programska oprema za upravljanje in vodenje tiskarn FALK naprave za predpripravo vode za grafično industrijo FLINT GROUP (ANI PRINTING INKS, K+E, XSYS) barve za tisk na pole FOTECO emulzije in kemikalije za sitotisk FRITHJOF TUTZSCHKE cevne navleke in podložni kartoni GUARRO CASAS knjigoveški prevlečni materiali KAMI pomožna sredstva za reprodukcijo KIMOTO vsi materiali za izdelavo montaž KODAK GCG ofsetne plošče, grafični filmi, kemikalije, CTP oprema in materiali za analogni in digitalni poizkusni odtis KOMPAC avtomatski vlažilni sistemi NORBERT WIETSCHER drobni grafični pripomočki PCS potrošnji in nadomestni deli PRINTING RESEARCH Super Blue mrežice za tisk brez madežev PRÖLL barve za sitotisk SERICOL sitotiskarske barve, flexo barve za tisk etiket TETENAL kemični proizvodi za grafično industrijo Grafik d.o.o., Letališka cesta 32,1000 Ljubljana, T • tajništvo 01 548 32 00, prodaja 01 548 32 24, F • tajništvo 01 548 32 10 E • grafik@grafik.si, www.grafik.si People & Print Časopisna tehnologija KBA Comet Vrhunska kakovost za tiskarje KBA comet je osemstolpna ofsetna rotacija za visokokakovostni tisk barvnih časopisov, revij, telefonskih imenikov in podobnih polakcidenčnih tiskovin. To tehnološko in v svojem tržnem segmentu vodilno rotacijo odlikujejo tiskovna hitrost 70.000 izvodov na uro, gospodarnost in neproblematično upravljanje. Izjemno visoko proizvodno prilagodljivost in malo vzdrževanja omogočata modularna zasnova in pogon tiskovnih členov brez pogonske gredi KBA Drivetronic. Dodati je mogoče naprave za vroče sušenje tiskovin (Heatset- Paket) in se spogledovati z novimi tržnimi priložnostmi. Pogovorite se z nami, če tudi vi skrbite za vrhunsko kakovost tiskovin in tiskarskih strojev. Alois Carmine KG, telefon ++43 1 982 0151-0 E-pošta: office@carmine.at, www.kba-print.com Koenig & Bauer AG Qq. KBA