ROJAKI in ROJAKINJE! V NEDELJO 9. AVGUSTA 1942, ob 4 uri popoldne, se bo vršila v dvorani “XX. Setiembre”, ulica ALSINA 2832 (blizu Plaza Once) prireditev “Slovenskega doma”, katere polovica čistega dobička bo za jugoslovanske vojne vjetnike. Vaša krvna in človečanska dolžnost je, da to prireditev posetite! Spomnite se torej naših trpečih vojnih vjetnikov in pomagajte jim!
CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1651	Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.	NAROČNINA: Za vse ameriške države in za celo leto $ arg. 7.—; za pol leta $ arg. 4.—
Dirección y Administración: GR AL, OESAR DiAZ 1667, U. T. 59 - 3667 - AÑO (Leto) XIII. BUENOS AIRES, 31 DE JULIO (JULIJA) DE 1942 Núm. (štev.) 28 Bs. Aires. 1		
		
ITALIJANSKA TOLOVAJSTVA NAD NAŠIM NARODOM
PO ZGLEDU SVOJIH NACISTIČ NIH PAJDAŠEV SO TUDI ITALI-JAANI ZAČELI VNIČEVATI CELE VASI PO ISTRI IN V SLOVENIJI — STRELJANJE NEDOLŽNIH LJUDI — LJUBLJANA NATRPANA Z VOJAŠTVOM
Jugoslovanska vlada v Londonu je prejela poročilo o sistematičnem preganjanju našega življa s strani Italijanov, ki so začeli uporabljati vprav zverska sredstva za zatret j e odpora in za čimprejšnjo italijanizacijo zasedenih jugoslovanskih krajev. S prav posebno podivjanostjo postopajo Italijani v onem delu okolice mesta Reke, ki je bil prej pripadal Jugoslaviji in ki ga je Pavelič “odstopil” Italiji. Takoj po okupaciji so Italijani internirali veliko Hrvatov. Precejšnje število Hrvatov, ki so vedeli, kakšno je življenje v italisjankih koncentracijskih taboriščih, so pobegnili v gozdove ter se priključili kmetom, ki se od začetka okupacije bore proti Italijanom v hribih. Zaradi tega oboroženega odpora, ki traja že več ko leto dni, se Italijani okrutno maščujejo nad hrvaškim civilnim prebivalstvom v okolici Reke, pa tudi drugod v Istri.
Tako so 6. junija italijanske čete obkolile vasi Sveti Matija, Mladen-čiči, Blažiči, Jurdani, Široli, Široki, Marčelje, Glavico in Saršone. Prijeli so 37 oseb in dva moška takoj ustrelili ter njune hiše zažgali. Tudi po drugih vaseh so Italijani izvršili mnogo aretacij, zaplenili imetje in oplenili hiše. Istega dne so Italijani pri Kastvu ustrelili 12 oseb in za-
palili 20 hiš. V Bistrici so ustrelili 80 Slovencev, popolnoma vpepelili šest vasi in prebivalce deportirali. Ta ubojstva “opravičujejo” s trditvijo, da so bili tam v bližini ubiti trije italijanski oficirji.
Ta italijanska tolovajstva se vrše po premišljenem načrtu rimske vlade, ki hoče zasedene kraje čimprej poitalijančiti. Zato morajo izginiti slovenske in hrvaške vasi, ki se zaradi narodne zavednosti njihovih prebivalcev upirajo nasilni italijanizaciji. Podobna zverinska tolovajstva vrše nacisti nad civilnim prebivalstvom v drugih krajih Jugoslavije-
V zasedenem delu Slovenije so Italijani zaplenili 250 kmetij in vni-čili 15 vasi. Prebivalce so deportirali in jim dali samo pol ure časa za to, da so se pripravili. Nekoliko kmetov, ki se niso hoteli pokoriti, marveč so se zabarikadirali v svojih hišah, je našlo strahovito smrt v plamenih, ker so Italijani hiše za-palili.
V Ljubljani se Italijani ne čutijo preveč varne. V tem mestu, ki šteje
60.000	prebivalcev (brez onih predmestij, ki so jih zasedli Nemci), imajo Italijani 70.000 mož posadke, tako da pride na vsakega Ljubljančana več ko en italijanski vojak.
Kitajci in Japonci v vojski
Japonci so ponosni na svoje uspehe, ki so jih dosegli s svojo bliskovito vojno. Toda njihov zalet je že vidno pojenjal in je vsak čas bliže trenutek, ko ne bodo mogli več naprej, temveč bodo začeli nazaj. Pretekli teden so spet napravili en korak naprej, to je na otoku Nova Gubica, kjer so izkrcali v Buni 2500 mož. Toda nikakor se ne drznejo naskočiti Avstralije, ki je pa seveda vsak dan bolje pripravljena.
Med tem se pa z varljivo srečo nadaljuje boj na Kitajskem. Japonci nimajo tolike armade na razpolago, da bi začeli izdatno akcijo na vseh straneh, kjer se vrše vojne operacije. Kljub temu, da so pretrgali Kitajski glavno dovozno pot čez Birmo, se vozijo se vedno glavne vojne potrebščine na Kitajsko, deloma skozi Mongolijo iz Perzije čez Rusijo, deloma pa tudi po zračni poti.
Čeprav so Kitajci slabše oboroženi, so za Japonce nezmagljiv nasprotnik, ker imajo neizčrpne sile človeškega materijah). Pod orožjem v strelskih jarkih je danes 5 miljonov Kitajcev, ki vedo, da se bore za svobodo svoje domovine in Kitajci so junaki, kadar gre za dom. Poleg teh 300 divizij pa dela Japoncem še več preglavic 200.000 četnikov in 600.000 mož izredne vojske, katere naloga .je ovirati japonsko gibanje v okupiranih krajih. Za vsemi temi pa je še 15 miljonov mož, kateri so že pod orožjem v vojnih vež-bah, deloma pa že izvežbani čakajo poklica.
V poslednjem času postaja čimdalje bolj učinkovita tudi kitajska avi.jacija, ki ima mnoge tisoče svojih fantov na vežbah v Ameriki in so v zadnjem času že začeli aktivno napadati in z uspehom.
Boji v Afriki
Rommel je menda sedaj ustavil svoj zmagoslavni pohod. Angleži so se ustalili v dobrem položaju, iz katerega nadlegujejo osišče. Najvažnejši činitelj angleške nadvlade na afriški fronti je avijacija, ki je močnejša kot nemško-italijanska. Tako nadlegujejo neprestano Tobruk in Bengasi. Marsa Matruth pa je pod stalnim ognjem z zraka in večkrat tudi z morja. Tudi transporti v Sredozemlju so v vedni nevarnosti in pošljejo vsak dan kako ladjo pod vodo.
Angleži so tudi ujeli 6000 mož nemško-italijanske vojske. Tako da je Rommelov položaj malo ugoden. Nemški račun v Egiptu je torej spodletel in zato se zdi, da sedaj pripravljajo napad na Sirijo, če bi se dalo iz one strani priti do Kavkaza.
Bodoči nemški policaji
Hitler nima več zaupanja v poštenje svojega naroda. Samo polnokrvni nacisti, to je mladina, ki je izšla iz nacističnih šol in se vzgojila brez “starih človekoljubnih predsodkov”, bo zmožna vzdržati red v veliki povojni Nemčiji, v kateri bo
poleg notranje združenega naroda tudi drugih elementov, ki ne bodo prijazno razpoloženi proti Rajhu. Tudi v notranjosti Nemčije bo treba zanesljivih ljudi, katere bo mogla dati samo Hitlerjevska mladina.
Iz poročil, ki nam povedo, kaj so ti bodoči policaji Hitlerjevi počenjali po naših krajih lahko vemo, kakšne manire bodo imeli s svojimi so-rojaki in še grše seveda s svojimi “sužnji”. Toda ni nas strah, kaj bo tedaj. . . Saj o tem ni dvoma, da se bo vsa zgradba Hitlerjevih načrtov zrušila v nič, radi tolikih krivic in nasilstev, ki so jih že nakopičili in pa seveda, ker jim bo navalne sile zmanjkalo preje kot bodo dosegli svoj cilj. Kar je bridko je sedanja nesreča, ki tare tako okruto naše trpeče rojake in vse druge narode, ki jih drže zasužnjene.
Promet v Nemčiji
V Berlinu je na vseh železniški!) postajah stroga kontčola in osebni vlaki sploh ne vozijo več, ker potrebujejo vlake za^^nge namene. Kakšni so ti nameni, si lahko mislimo, ker vemo, da je n» ruskem bojišču silno število ranjencev, s katerimi so napolnjeni že vsi kraji na Poljskem, Češkem in v Avstriji, pa je še premalo postelj.
Da je vse tako strogo zastraženo, ima pa svo^ vzrok tudi v brezkončnih sabotažnih dejanjih. Saj je poveljnik Gestapa izdal oglas na Ber-linee, da naj pomagajo policiji pri delu proti tem nevarnim osebam, ki “vsako noč zažigajo velike stanovanjske hiše”. . . Za prazen nič pač ne obeta nagrade 2 miljonov mark v gotovini tistim, ki bi pomagali izslediti storilce.
Druga fronta
Ves svet pričakuje, kdaj se bo odprla. Tudi naš Draža Mihajlovič je oni dan poslal poziv zveznemu vodstvu, da naj začno. Beneš je tudi klical po njej. Tudi Rusi so jo že ponovno zahtevali. V Ameriki in na Angleškem se vrše velike manifestacije z zahtevo po drugi fronti.
Nemci so zelo v skrbeh, kdaj bo in kje bo. Zato so pa izumili novo zvijačo, kako potolažiti svoje prijatelje, ki so v resnih skrbeh. Da bi prepričali javno mnenje, da ni nevarnosti, so javili v Nemčiji, da je šel sam Vorošilov na Angleško, prositi otvoritev druge fronte. S tem hočejo reči, da je Rusija obupala — a kljub temu je iz njihovih vojnih poročil razvidno, da ne gre po željah in načrtih.
Japonci na Aleutskih otokih
Od južnega konca ruske Kamčatke do ameriške Aljaske v severnem delu Pacifika, se vleče 3000 km dolga veriga Aleutskih otokov. Na zemljevidih so bili pač označeni in mimogrede smo se v šoli učili ime teh otokov, toda nihče ni nikoli polagal važnosti na samotne otoke v mrzlem severnem morju. Neka domneva pravi, da so po tej poti prišli prvi ljudje v Ameriko iz Azije, druga domneva pravi, da so ti otoki ostanki velike celine, ki se je v morje potopila.
V vojnem času pa se za znanstvene teorije malo zanimajo, pač pa velja strategični pomen kraja in otoka. Ti otoki so bili last Amerike. Na večjih otokih, ki leže bliže Aljaski so Amerikanci poskrbeli za kolonizacijo in tudi za obrambo. Nekako v sredi verige stoji vtrjeni Duch llarbour, kjer so Japonci napravili poskus napada, pa so bili poraženi v tisti morski bitki. Brezpomembni so.se menda zdeli Ameriki trije naj-
bolj zapadni otoki, ki so pa Japoncem najbližnji in tudi Rusiji najbolj blizu. To so: Kiska, Agattu in Attu. Nepričakovano so Japonci zasedli te samotne otoke in se ugnezdili na njih. Četudi zanje to nima posebnega pomena, je za Ameriko in Rusijo vendarle neprijetna ovira v prometu med obema državama, ker leže ti otoki ravno na morski poti iz San Francisca v Vladivostok.
POLOŽAJ NA RUSKI FRONTI
RUSI SE KRČEVITO BORE Z NEMŠKO VOJSKO, KI IMA VELIKO PREMOČ TER SE JI JE POSREČILO PREKORAČITI DON, ZAVZETI ROSTOV IN POTISNITI RDEČO VOJSKO NA VEČ MESTIH PROTI VZHODU — TAKOZVANA “DRUGA FRONTA” ŠE ZMEROM PREDMET RAZPRAV
Položaj na južnem delu rusko-nemške fronte je resen. Nacistični vojski, kateri poveljuje maršal von Bock, se je posrečilo na več mestih prekoračiti Don in po strahovitih bojih, ki so trajali več dni in tekom katerih so se Rusi borili kakor levi za vsako posamezno hišo. je zasedla tudi Rostov. Tu je nemško vojno vodstvo brž privedlo o.ja-čenja v boj in tako omogočilo prodiranje ob železniški progi proti Bakuju in Kubanskim stepam. V Moskvi opozarjajo, da je Kavkaz v nevarnosti in pozivajo ves narod, naj do skrajnosti napne vse svoje sile, da zadrži vpadnika.
Druga močna kolona nemške vojske je izvojevala prehod čez Don pri Cimljanskaji in prodira proti železniški progi, ki veže Krasnodar s Stalingradom. Proti temu važnemu središču pritiska še tretja kolona von Bockove armade.
Rusi dobivajo ojačen ja in prizadevajo nemški vojski strahovite zgube. Tolažilno je, da se je Timo-šenku posrečilo v redu umakniti vojsko brez prevelikih zgub in s tem prekrižati račune Nemcem, ki so si prizadevali, da bi Timošenko-vo vojsko razkosali na več delov, jih obkolili in potem vničili.
Spričo položaja na ruskem jugu se spet mnogo piše in govori o tako-zvani “drugi fronti”. V Londonu je ogromno zborovanje, na katerem je
'bilo čez 60.000 oseb, zahtevalo, da se druga fronta takoj otvori, tudi če bi to pomenilo nevarnost, da Nemci izvrše napad na angleške otoke. Velik del angleškega javnega mnenja zagovarja potrebo, da zavezniki takoj nekaj ugrenejo v pomoč Rusiji, so pa tudi previdneži. ki opozarjajo, da bi ponesrečen poskus invazije samo škodil tako ruski kakor vsej zavezniški stvari sploh. Tisti, ki v tej zadevi odločajo, odgovorni možje v Londonu in Wash-ingtonu, molče, kakor .je seveda povsem naravno. Pred sovražnikom ne bodo razlagali, ali bodo, ali ne bodo, otvorili drugo fronto in kdaj mislijo, ali ne mislijo, to storiti.
Nezadovoljstvo, ki se pojavlja v nekaterih krogih v zvezi z zavlačevanjem te zadeve, skuša spretno izkoriščati totalitarna propaganda, katere namen je sejati nezaupanje v demokratičnem taboru. Neprevidnega človeka ta nacistična propaganda kmalu dobi v svoje mreže, ki so spletene iz skrbno sestavljenih laži. Nikar ji ne nasedajmo, marveč se zavedajmo, da so v Moskvi, Londonu in Washingtonu veliko bolje poučeni o položaju, potrebah iti možnostih vseh front na svetu nego mi in da ni doslej iz odgovornih ruskih ust prišla niti ena sama beseda kakšnega očitka na račun zavezniških držav. Pozor, torej, na nacistično propagando!
Brazilski ultimat
Značaj ultimata ima brazilska poslanica Nemčiji, kjer so aretirali nekatere Brazilce, ki so živeli v zasedenem delu Francije. Pred mesecem so namreč brazilske oblasti stopile na prste petokoloncem, ki so prav vidno ogrožali notranji mir dežele. V represalijo zato so Nemci aretirali Brazilce v Franciji, nakar je Brazil zahteval takojšno oprostitev svojih državljanov, sicer bo izvajal posledice, katerih seveda niso pojasnili, a katere so označene v neki tajni klavzuli medsebojnega dogovora. Nobenega dvoma ni, da za Nemce ne bo koristno, če zaplenijo stotisočem Nemcev v Brazilu njihovo imetje...
Mussolini je bil v Afriki
Prve tedne meseca julija se je baje mudil Mussolini v Afriki. Najbrže je menil, da bo prisostvola triumfalnemu pohodu v Aleksandrijo. Načrti se niso obnesli. Pa je vendar-
le imel srečo, da se mu ni kaj ne-všečnega zgodilo; kaj takega kar je zadelo njegovega brivca in kuharja. Angleži so namreč zbili na tla en avijon Mussolinijevega spremstva, v katerem sta potovala ti dve “odlični italijanski osebnosti”.
NEMČIJA IN JAPONSKA
Dognali so, da kljub velikanski razdalji 17.000 km, ki loči obe območji osišča je uspelo nekaterim ladjam, da so pripeljale v Nemčijo nekatere japonske produkte, zlasti prepotrebni kaučuk. Ladja je, morala napraviti pot iz Indijskega Oceana do Francije okrog Afrike brez pristanka — če nimajo kake tajne postojanke kje a- portugalski Afriki in najbrže tudi na Portugalskem.
Iz Rima v Tokio pa je šel tja in nazaj v 26.000 km dolgem poletu italijanski pilot Moscatelli, ki je preletel Atlantik že 20 krat. Namen poleta je bil najbrže važnejši kot to, kar je povedalo italijansko poročilo, ki pravi “da. je nesel Japoncem italijanske in nemške pozdrave”.
Nizozemske Jude izseljujejo na Poljsko
Iz Ziiricha je prišlo poročilo, da nemške oblasti izseljujejo nizozemske Jude v vzhodno Poljsko in na Rusko. (50.000 Judov je zadela ta sodba. Vsak da njih natovorijo na živinske vagone po (500 in odpeljejo v označene kraje.
BALKANSKI NEMŠKI NAČRTI
Poročila govore o premikanju nemških čet proti Bolgariji. Skozi Solun gredo vojne stvari v Afriko. Toda zadnji čas so tok vlakov krepili proti Sofiji. Turki so v skrbeh, da se nekaj pripravlja. 15 divizij pa je na straži ob železnici, ki teče po jugoslovanskih tleh, kjer jih ogroža Mihajlovie.
Mornarji iz “Graf Spee”
Od 1044 mož nemške oklopnice “Graf Spee”, ki so bili internirani v Argentini je pobegnilo 130 mož, med njimi 23 častnikov. Med tem, ko so jih nastanili, po raznih krajih, deloma v Mendozi, Cordobi, otoku Martín Garcia, se je nekaterim posrečilo izmuzniti se. Sodijo, da so nekateri teh beguncev prišli na nemške podmornice in sedaj pomagajo potapljati ladje po Atlantiku. Anglija in Amerika zahtevata pojasnilo, kako se je to zgodilo. Prav to je tudi eden izmed vzrokov, da so odnošaji med Argentino in zveznimi državami postali nekoliko napeti.
Potrebščine za naše vojne vjetnike ponovno odposlane
V torek 28. julija je bilo ponovno poslanih 35.000 zavojev raznih potrebščin za naše vojne vjetnike, ki se nahajajo v nemških in italijanskih taboriščih.
Pošiljka je bila odposlana na španskem potniškem parniku “Cabo de Buena Esperanza”. V Lizboni bodo zavoje odpravili do Ženeve, od koder bodo potom Mednarodnega Rdečega Križa odposlani dalje v taborišča, kjer se nahajajo jugoslovanski vjetniki.
Zavoji so vsebovali enake stvari kot zadnjič, namreč: meso, konzerve, čokolado, mleko, jajca, testenine, milo, sladkor in tobak, katerih čista skupna teža je bila 131.775 kg in je znašala vrednost s stroški vred 315.960 pesov.
To vsoto so prispevali naši tukajšnji izseljenci in naša vlada v Londonu.
. Dragi rojaki in rojakinje! Ko citate to sporočilo, ali se ne vprašate “jaz pa nisem še ničesar dal ali dala.” Pomnite, da se pripravlja že spet nova pošiljka, glejte, da boste sedaj storili svojo človečansko in narodno dolžnost.
TRGOVINA JESTVIN ?
j “Bela Ljubljana” !
j	IVAN MOČNIK	¡
i Sapaleri 2700 na Patemalu f
|	U. T. 59 - 0467	|
m	•
OBLETNICA
Republika Peni je praznovala 28. julija 121 obletnico osamosvojitve. Tudi v Buenos Airesu so Peruanei praznovali ta. svoj narodni praznik.
ZOPET “VICTORIA”
M nogo prahu je že vzdignila zadeva s parnikom “Vietoria”, katerega so Nemci torpedirali v začetku maja. Amerikanci so ladjo rešili potopitve in so jo popravili. Sedaj so pa nekaj novega povedali. Obstoja namreč neka klavzula, da Amerika lahko zahteva nazaj ladje, katere so bile v Ameriki zgrajene. Tako se je zgodilo, da so “Victoriji” zamenjali argentinsko zastavo za severnoameriško. Seveda dobi Argentina zato odgovarjajočo odškodnino. V Argentini je to dvignilo mnogo protestov, toda zunanji minister je odredil, da naj pustijo na miru to stvar ljudje, ki politike ne razumejo.
Argentina je pa med tem spet:' v trgovskih pogajanjih, da kupi 3 ladje, 2 švedski in še eno drugo.
“RIO SEGUiNDO”
To argentinsko ladjo, ki je nasedla pri uruguajski obali, bodo počasi vendarle rešili. Sedaj so iz natovorjene ladje že dvignili trgovsko blago, ki ga je vozila.
V BOLNICI MUNIZ
V bolnici Muiiiz leži 37 letni Jože Rolih iz Bača pri Knežaku. Pred letom že je obolel, pa si je opomogel. Sedaj je pa spet na bolniški postelji in opozarjamo znance, da naj ga kaj obiščejo. Je v sobi 22, postelja 1. Čas obiskov je: nedelja in četrtek od 13—15 ure.
SMRTNA KOSA
Naš rojak Anton Rijavec je legel v rani grob. Doma je bil iz Bajte v Gorici. Poln lepih nad je prišel v Argentino, toda zdravje mu je slabo služilo. V Cordobi se je opomogel in spet nadaljeval delo, toda pred tedni je oslabel. V bolnici so mu bili še kratki dnevi odmerjeni. 28. julija pa je ugasnil, star 35 let. Bil je blag mož.
Na zadnjem potu so ga spremili mnogi rojaki. Pokopal ga je g. Janez.
Zapušča ženo in 4 letno hčerko.
Naj v miru počiva!
DEKLIŠKI KONGRES
V	dneh od 20. do 23. avgusta se vrši v Buenos Airesu velik dekliški kongres, katerega pripravljajo mladenke raznih katoliških organizacij. Baznemu očesu gotovo ni ušlo, da se je pojavilo znatno število nekih novih znakov, ki. jih nosijo v Buenos Airesu dekleta. Okrogli znak nosi na modrem polju rdeč plamen. Teh znakov je bilo razprodanih že nekaj desettisočev.
V	zavesti velike naloge, katera je dana mladenkam, ki bodo jutri matere in katere naj odgoje rod, ki bo bolj plemenit kot sedanji, ki bo imel več čednosti, več požrtvovalne ljubezni, več izdelanega značaja, so se zavzele mladenke, da zberejo svoje tovarišice, ki žive le za zabavo in jim skušajo pokazati pravo pot k bodoči sreči, o kateri sanjajo.
Vodstvo priprav za ta kongres ima v rokah dekliška katoliška akcija. Z njo sodelujejo vse Marijine družbe, organizacije učiteljic in uradnic ter bolničark in še vse druge skupine kulturnih, socijalnih in verskih dekliških združenj.
Prav je, da se tudi slovenska dekleta pozanimate za ta dogodek. Po-zvedite v svojih bližnjih cerkvah po-
VELIKI ZAVOD “RAM0S MEJIA”
MODERNI PROTIVENERIČEN PRIPOMOČEK
BLENORAGIA aguda, napačno zdravljena
Naš način zdravljenja popolen in brez bolečin KRI, LUES IN KOŽA: Lišaj, Izpadan je las ženske, PLJUČNE, SRČNE.
SPOLNA SLABOST: se opomore po načinu Prof. Piirbringerja. REUMATIZEM že zastarel ŽELODEC: Kislina, Napetje in Rana HEMOROIDE IN POVAPNENJE ŽIL brez operacije GRLO, NOS IN UŠESA:	Divje meso, Vnetje in oglušenost
POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.—. — PLAČEVANJE PO $ 5.—. ANALIZE BREZPLAČNO. — Naša priznana Klinika z 20 letnim delovanjem, je upravljana po SPOSOBNIH SPECIJALISTIH.
GOVORI SE SLOVENSKO Sprejema od 9 do 21 ure — ob nedeljah od 8 do 12 ure RIVADAVIA 3070 (PLAZA ONCE)
drobni program koristnih predavanj in zborovanj, da se seznanite s plemenitimi nalogami, ki čakajo današnje mladenke, jutrašnje matere.
Glavni kongresni dan ho 23. avgusta, ko se bo vršila ob 9 uri sveta maša na trgu pred glavno pošto, nato pa zaključno zborovanje v stadionu Luna Park.
CVETNE IGRE
V mestu Mercedes se bodo vršile “cvetne igre” K), oktobra. Originalna misel ima ta namen, da vzbudi zanimanje za zaVetišče Divina Providencia. Razne ustanove, državne in privatne, časopisi in organizacije so razpisale 20 različnih nagrad za določeno snov, katero naj obdelajo pesniki in pisatelji nacionalni ali pa tudi tuji. Predložiti je spis v pet kopijah. Najboljša dela bodo nagrajena in čitana na slavnostnem festivalu 10. oktobra. Tej pisateljski tekmi so dali ime “Juegos florales ’
Stanovanja Slovencev v srednjem veku in njihovi običaji
O kakšnih stanovanjskih hišah starih Slovanov ni govora. Grški zgodovinar Prokopij poroča, da so stari Slovani prebivali v revnih raztresenih kočah. Predstavljati si moramo te koče v obliki stožca aii keglja, ki je imel iz protja spleten in z ilovico ometen podstav, na katerem je slonela visoka koničasta slamnata streha. Ko so Slovenci prišli v sedanje alpske pokrajine, so sprejeli od Frankov lesene hiše, katerih obliko je bilo opaziti po mnogih krajih do koncem prejšnjega stoletja.
Najstarejša oblika teh lesenih stavb je bila hiša z enim samim prostorom, ki je služila hkratu za kuhinjo in bivališče ljudem. Nad njim se je dvigala slamnata streha z odprtino, ki je odvajala dim na prosto. Na te najpreprostejše koče nas spominjajo “dimnice”, ki se še tu in tam nahajajo po južnem Štajerskem in Koroške». Znaten korak k izpopolnitvi hišm^.stavbe je bil izvršen, ko so vezoz ognjiščem ločili od spalnice z leseno ali zidano steno. Kmalu so pridružili prostore tudi na drugi strani veže, (shramba, čumnata) in se je tako hiša razdelila na tri glavne dele, ki jih je skoraj po-.vsod lahko spoznati. Srednji del hiše (veža ali lopa), v kateri se^e prišlo neposredno iz dvorišča ali ceste, je služil za kuhinjo. Nad nizkim, ognjiščem, ki je bilo navadnp sredi veže ali pomaknjeno k steni, je visel na verigi bakren kotel, ki se je lahko spuščal više ali niže, kakor ;je bilo ravno treba. Stare veže niso imele stropa, temveč videti je bilo v njih neposredno slamnato streho, pod katero je viselo pozimi svinjsko meso in klobase, da so se prekadile in posušile. Tudi ni bilo dimnika, ampak dim si je poiskal .izhoda, kjer je mogel, pri vežnih durih in pri linah ali odprtinah podstrešja. Veža je bila nekdaj najpriljubje-nejše zbirališče v mrzlih jesenskih ali zimskih večerih. Tu se je zbrala družina okoli ognja; tu so se raz-govarjali o dpevnem delu, prepe-
KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo
Berto Černič
DORREGO 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 - 3588
vali pesmi, pripovedovali si dnevne novice in pravljice. Izba (prednja hiša) je služila za stanovanje^ obed-nico in spalnico. Najznačilnejši predmet je bila tu velika glinasta peč, ki je imela svoj prostor v kotu pri vratih. Da so bile že v srednjem veku peči v rabi, spoznamo iz urbarjev, ker so po njih številu odmerjali letno davščino v denarju.
Hišno opravo si moramo misliti, da je bila v tedanji dobi kar najbolj preprosta. Gotovo takrat se ni bilo lepe javorjeve mize in klopi okoli nje, in za posteljo je služila na nizkem lesenem odru nastlana slama. Jedli so izprva na tleh iz lesenih ali glinastih posod. Za nastel.jo jim je služil tudi mehek posušen mah, s katerim so zadelovali kote in špranje v izbi. Celo o škofovskem gradu v Loki čitamo, da so mu morali podložniki obložiti sobe z mahom. Hišna okna so bila navadno zelo majhna in so pri lesenih hišah ostala majhna do današnjega dne.: Od KI. stoletja naprej so, kakor dru-: god po srednji Evropi, tudi po na-1 šili hišah vedno bolj gledali na, udobnost. Ljudje so gledali na lepšo zunanjo obliko, ki se pozna se na mnogih domačih izdelkih: na skrinjah, stolih, kolovratih in posodi. Hiše so bile navadno postavljene s širino proti cesti, kamor je dvoje oken nudilo razgled; iz dveh dru-gih oken se je videlo na dvorišče. Hlev je izprva s hišo vred krila ena streha. Pozneje so bili hlevi ločeni od hiše in tako postavljeni, da so s hišo in skednji in drugimi pritiklinami tvorili zagrajen četverokot.
Pri hišah je bila dolgo le stena ob peči ali ognjišču zidana, vse drugo je bilo leseno. Celo po mestih so bile večinoma lesene, s slamo krite hiše. Ta nemški hišni tip zasledujemo lahko po vsem Štaperskem, Kranjskem in severnem delu Tolminskega. Po južnem delu Goriške, pa opazujemo italijanski vpliv na hišne stavbe. Tu so nastale kmalu na. Krasu in po ostalem Primorskem zidane hiše s plitvo streho, ki so bile znotraj skoraj enako urejene, kakor njihove lesene vrstnice.
Drugih podatkov o ljudskem življenju v srednjem veku imamo le malo. V zvezi s tem, kar čitamo o ljubezni našega ljudstva do petja in godbe, je poročilo da so imeli Slovenci svoj narodni ples, ki so ga plesali ob enakomerni melodiji preproste dude ali meha s piščalkami (Dudelsack), ki se je dosedaj deloma ohranil le še med Čiči v Istri. Nemški pesnik Seifried Tlelbing pravi namreč v neki pesmi iz 13. stoletja (“der junge Luzidavius”): “Zu Kraine sind wir gebeten — das wir den windisehen tretten — nach der Blatterpfifen” (Na Kranjskem so nas prosili, da plešemo slovenski ples. po taktu dude). Mlado ljudstvo je navadno rajalo pojoč v zboru okoli častitljeve lipe pred cerkvijo ali pred gradom, meščani so imeli na trgih svoja javna zabavišča. O Ljubljančanih zvemo iz starih zapiskov, da so se shajali ob vodnjaku na Starem trgu in se zabavali ob glasovih strun ter piščalk ‘‘s spoštljivim plesom”. Celo pobožni kolin-
ski (kelmorajnski) romarji so napravili v tujem mestu “spoštljiv raj po vzgledu kralja Davida”.
Značaj slovenskega ljudstva proti koncu srednjega veka je najbolje pogodil čedadski zgodovinar Mark Anton Nicoletti. Popisal je življenje patriarha Filipa d’Alençon (1381.— 1387.) in se ob tej priliki spominja tudi njegovih slovenskih podložnikov. Njegove besede veljajo sicer neposredno o Tolmincih, vendar jih' smemo splošno obrniti na tedanje slovensko ljudstvo. Poročilo se glasi tako: “Tolminci so preprosti in pobdzni, svojim predstojnikom so pokorno vdani, zdržujejo se prepirov, vendar branijo z vnemo svojo čast in ne odpuste žalitve, ako niso dobili postavnega zadoščenja. Drže se z vso stanovitnostjo svojih navad, vedno se oblačijo v isto obleko in se ne ravnajo po španski, nemški ali francoski modi, kakor se oblači vsa Italija. Žive se od živinoreje, ker imajo mnogo pašnikov, in od svojih poljskih pridelkov. Premožnejši so večjidel skopi in zelo štedljivi ljudje tako doma, kakor proti tujcem, vendar se ob gotovih prilikah ne boje stroškov. Kadar se njihove hčere omože, .jim dajo za doto nekaj glav živine in zraven še en “groš” (nekako 10 kron predvojne avstrijske veljave). Ali k temu dobi nevesta še mnogo darov od sorodnikov in svatov pri ženitovanju. Po bogati pojedini, polni mastnih jedi, ka-koršne ukazuje navada, se postavi na mizo velika pogača, kamor mečejo kmetje za stavo večje ali manjše svote denarja, kakor je kdo bolj ali manj premožen, ali pa se hoče kdo bolj izkazati. Tistega, ki je posebno radodaren navzoči pohvalijo z glasnim ploskanjem. V znamenju zmage v tej tekmi radodarnosti in ljubezni nesejo domov že omenjeni kruh. Tudi so zelo praznoverni in mnogo drže na vraže. Zato se nevesta v spremstvu žensk na eni strani in ženin s svojimi tovariši na drugi strani vračajo na ženinov dom v hitrem teku nred vednim vpitjem, mahajo z golimi meči po zraku in klatijo veje z dreves in se ne poslužujejo navadne poti, ampak gredo kar čez polje in druge nenavadne kraje, kakor da hi hoteli prepoditi zle duhove, ki hi utegnili škodovati zakonu. Imajo tudi navado v svojem jeziku na razne načine peti hvalne pesmi o Kristu, o svetnikih, o Matjažu, ogrskem kralju in drugih znamenitih junakih svojega naroda”.
Tu imamo nekaj značilnih potez iz tedanjih ženitovanjskih običajev, med katerimi ima veliko A-logo že-nitovanjska pogača, in slovesno spremljanje neveste na ženinov dom. Zvemo pa tudi, kakšen praznoveren pomen je imelo izprva vriskanje, hrumeča godba in streljanjfe pri poročnih slovesnostih. Eno lastnost po pravici tu.ji zgodopisec posebno poudarja pri našem ljudstvu, to je ljubezen do svojih starodavnih navad, do rodne zemlje, do petja in svojega jezika. Ta žilava vztrajnost, ki sc ni podvrgla tujemu vplivu, ampak zv,esto čuvala očetovsko dedščino, je ohranila naš narod sredi mnogih bojev srednjega veka.
SLOVENSKO STAVBENO PODJETJE
A. S. V. L.
A. STOKA & V. LOJK
T. KONSTRUKTORJA Pisarna: LOPE DE VEGA No. 3136 Buenos Aires
Tel. 50-4300 Prv. 54-2756 Part.
Plane, Ekonomične betonske kalkule, Občinske tramitacije, Firma, Ob. Sanitarias itd..— Za zidanje, povečanje, in popravo Iliš v mestu in deželi z takojšnim in več časnim plačevanjem v komodnih mesečnih obrokih, manjših kot najemnina katero plačujete sedaj.
MATERI J ALI IN DELO PRVOVRSTNO.
Plane in preračune brezplačno.
OBIŠČITE NAŠO PISARNO.
PRVOVRSTNA KROJAČNICA
“LA ESTRELLA”
ZA JESENSKE IN ZIMSKE OBLEKE
V ZALOGI VELIKA IZBIRA BLAGA ZNAMKE SUPERLAN
Stanislav Maurič
TRELLES 2642 — Buenos Aires U. T. 59 -1232
AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA
zatecite se k
. A. GODEL
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 od 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO BARTOLOME MITRE 1676
POZOR!
TRGOVINA ČEVLJEV BELTRAM
Vas podomače postreže.
Če hočete biti elegantno in dobro obuti, posetite to trgovino, imeli boste na razpolago veliko izbero vsakovrstnih čevljev, copat za delo, šport in izlete. — Pridite, pa se boste prepričali! Se priporoča
Albert Beltram
DONATO ALVAREZ 2288 — BUENOS AIRES


“SLOVENSKI DOM” Vabi
na prireditev, ki se bo vršila v
NEDELJO 9. AVGUSTA
ob 4 uri popoldne v dvorani XX. Setiembre, ulica Alsina 2832, Polovica čistega dobička je namenjena našim trpečim bratom, ki ječijo in stradajo v robstvu kot vojni vjetniki.
SPORED:
1)	Petje zborov.
2)	I. E. Krek: Igra v treh dejanjih:
“TRI SESTRE”
IGRAJO SLEDEČE OSEBE:
Orel............Martin Keber
Helena, njegova žena . . Rozina Nanut
Majda, hči.......Marija Lakner
Špela, hei........Irena Jekše
Ana, hči.........Vida Kjuder
Anton.................Lozej	Emil
Gabrov France...........Rado	Ličen
Jera, dekla pri Gabrovih . . Silvija Nanut
Berač............Berginc	Ivan
Režiser: KARL TIŠLAR Šepetalka: Kati Jekšetova
PO KONČANEM SPOREDU: PLES, SREČKANJE IN PROSTA ZABAVA
Vse rojakinje in rojake vljudno vabi
ODBOR
Prireditve “Slovenskega doma”
“Slovenski dom’ ’ se pripravlja na večje prireditve. Prva taka prireditev se bo vršila v NEDELJO 9. AV-frUSTA ob 4 uri popoldne v dvorani ulice ALSINA 2832, na kateri bo »a sporedu poleg petja tudi igra tri-dejanka “TRI SESTRE’’.
Druga večja prireditev se bo vršila v NEDELJO 18. OKTOBRA, tudi ah 4 uri popoldne in sicer v ARMENSKI DVORANI, ulica ACEVEDO 1353.
Prosimo vsa naša društva, da vzamejo to na znanje in ne prirede na te dni svojih zabav.
Pripomnimo, da ‘ ‘Slovenski dom” ne bo imel po 9. avgustu in cel september nobene samostojne prireditve, ker bodo v tem času imele prireditve druge organizacije, pri katerih bo tudi “Slovenski dom” sodeloval.
Spomin na bazoviške žrtve
Primorski odbor se pripravlja, da letos še posebno dostojno počasti spomin naših bazoviških žrtev, ker so se tem pridružile še druge.
gova skrb je bila dobrobit članstva, našega izseljeništva in našega naroda v domovini.
In sedaj, ko je zadela poleg še naše zasužnjene Primorske ista ali še hujša usoda tudi naše brate in sestre onstran prejšnje meje, v Jugoslaviji, je “Slovenski dom” svojo skrb in delo za našo skupno domovino še povečal. Priredil je prireditev, katere polovica čistega dobička je šlo za pomoč našim vojnim vjetni-kom.
Rojaki in rojakinje! Tudi od prireditve, ki se bo vršila v nedeljo 9. avgusta, bo polovica čistega dobička za jugoslovanske vojne vjetnike. Zato je dolžnost vseh, ki imajo kaj srca do teh trpinov, da prireditev posetijo. Posebno smemo pričakovati, da ga ne bo Jugoslovana ali Jugoslovanke, ki se vabilu ne bi odzvali, saj bodo s svojim prispevkom mogoče pomagali svojim lastni krvi, kajti brezdvoma so tu mnogi Jugoslovani, ki imajo svojega brata ah bratranca v vjetništvu. Priporočljivo bi bilo, da bi kdor more prispeval še posebel poleg vstopnine kak znesek v ta namen.
Rojaki in rojakinje! Pridite tedaj na prireditev in pokažite, da imate srce do trpečih bratov, ki so naše krvi!
nočejo več naprej ostati pod Italijo, ampak, da hočejo, da se naši kraji vključijo v meje velike in demokratične Jugoslavije.
Na ta način se je potom Jugoslovanskega Narodnega Odbora, na konferencah po prvi svetovni vojni, rešila skoro cela Dalmacija in skoro vsi otoki na Jadranu. Tako, upamo, se bo zgodilo tudi sedaj. Zato pa se moramo pripraviti mi, ki smo v svobodi, in čeprav nas je v izseljenstvu malo, lahko svoji zasužnjeni domovini veliko pomagamo in jo z našim pravilnim postopanjem tudi rešimo.
Na ta način bomo rešili propada naše slovenske kraje in uveljavili zamisel velikih slovanskih mož — ... Od Urala do Triglava, Krkonošev do Balkana. ...
Zato Primorci in Primorke, pomagajte Primorskemu Odboru pri njegovem delu za osvoboditev naše lepe Primorske.
Pod jarmom suženjskim zdaj hropi, naš n,arod mili gine, krvavi, pomoči prosi proste še ljudi, ko hrepeneče si nazaj želi miru, svobode zlate svetlih dni
Komemoracija se bo vršila v nedeljo 6. septembra ob 5 Tiri v “Slovenskem domu”. Zapela bosta zbora “Slovenska doma” več priložnostnih pesmi, bodo tudi razni govori in deklamacije.
Razpostavljene bodo slike naših žrtev in kakor vedno okinčene s cvetjem ter vse obdano z žalnim trakom.
“Slovenski dom” in Primorski odbor bosta na ta način počastila spomin na vse naše žrtve in vabita vse zavedne rojake in rojakinje, da ta dan s svojo prisotnostjo na tej spominski prireditvi počaste vse mučenike našega naroda.
Prireditev “Slovenskega doma” za v pomoč vojnim vjetnikom
“Slovenski dom”, oziroma njegovo članstvo je ostalo zvesto svojim načelom ter ni nikdar opustilo ali zanemarilo zveze z domovino. Ves čas se je borilo za naše svete pravice in se potegovalo za naš narod, ki je trpel in še trpi neznosne krivice pod fašistično Italijo in nacistično Nemčijo. “Slovenski dom” se ni udinjal kvarijivim ideologijam, ampak nje-

Dr. LUIS RAZUMNEY
KIRURGIČNI ZOBOZDRAVNIK
DIATERMIA — ELECTROCIRUJIA
Sprejema vse dni od 14 do 20 ure.
SEGUROLA 1848 — U. T. 67 - 3961 — BUENOS AIRES
J. N. 0.
Objave Primorskega odbora
Da zamore ostati naša Primorska tudi po končani vojni pod Italijo, če ne bodo znali naši zastopniki na mirovni konferenci uveljaviti naših pravic do nje, smo že večkrat omenili. Pisali smo, da sega po naših krajih tudi takozvana “Italia Libre ’ ’ katera je antifašistična in ji načeluje grof Sforza.
Ta grof Sforza odločno zahteva, da morajo dosedanje meje Italije ostati nedotaknjene, to bi se reklo, da mora ostati naša Primorska še nadalje pod Italijo. In da to doseže ,bo on, oziroma bodoča Italija napela vse moči, kar bi ji tudi ne bilo težko doseči, ker ima Sforza z zavezniki dobre zveze. V avgustu se ima baje vršiti v Montevideu zborovanje “Italia Libre”, kamor bo prispel tudi Sforza, ki bo gotovo v tem smislu govoril.
Zato pa je naša dolžnost, da našo slovensko Primorsko zagotovimo sebi. Pomniti moramo, da je za nas malo razlike, je na vladi v Italiji fašist ali antifašist, Italijan ostane Italijan in pod Italijo se nam ne obeta nič dobrega, ne v narodnem, ne v gospodarskem oziru.
Zavedajoč se resnosti, ki jo za nas predstavlja mirovna konferenca in poznavajoč lokavost in hinavščino Italije, je Primorski Odbor sklenil, pripravljati še sedaj vse potrebno, da se omogoči in olajša našim zastopnikom na mirovni konferenci njih teško delo. Poslati konferenci namreč, ko bo zasedala, brzojave s podpisi vseh Slovencev in Hrvatov iz Primorskega, ki se izjavijo, da

Slovenski stavbenik
Za načrte, betonske preračune • in Firmo,
obrnife se do tehničnega konstruktorja
SL JI VO VICA ŽGANJE	Av. Francisco BEIRO 5329-31 ? Vlila Devoto U. T. 50 - 0277 l
	j ZOBOZDRAVNIKA
PELINKOVEC	j DRA. SAMOILOVIC I j de Falicov in j j DR. FELIKS FALICOV 1
VERMUT	
KIS 71 a 4-1/*^ DaJaI	| Sprejemata od 10 do 12 in od | { 15—20 ure. i t DONATO ALVAREZ 2181 j U. T. 59 - 1723 t I •
ICIl iiUflpl	
CJlClUlv liuuvl Avenida Maipú 3146-50 Olivos F.C.C.A. U. T. Olivos (741) -1304	Krojačnica ‘Gorica’ Franc Leban WARNES 2191 Bs. Aires Nasproti postaje La Paternal ||
Avgust Dečman, ki bi imel v igri “Cigani”, predstavljati ječarja Brenka, je moral nenadoma daleč v provinco na delo. Bližala se je dan prireditve a Dečmana še vedno ni bilo nazaj in je bila tudi stvar negotova kdaj pride. Slovenski dom je moral tedaj v zadnjem trenutku misliti na drugega igralca. Toda kdo se bo zadnje dneve toliko mučil s tako težko vlogo kakor je bila Brenkova in vlogo sprejel, nazadnje pa še celo igral ne? Kaj takega bi za-mogel napraviti samo zaveden in požrtvovalen član. In to je storil Mir ko Peljhan. Sprejel je vlogo in jo tudi imenitno izvršil. Seveda gre zasluga poleg njegovi društveni požrtvovalnosti tudi njegovi igralski sposobnosti. žal, da je s kupletom začel šele z zadnjo vajo, ker bi drugače bil njegov uspeh še sijajnejši.
Da ne bi tedaj prihajala društva v zadrego radi igralcev, bi bilo režiserjem svetovati, da si zagotove igralske moči na ta način, da začno uvajati v igre mlajše diletante, ki so mnogi sposobni in imajo najboljšo voljo do igranja.
Brezdvoma je to mnenje pametno ter bi se na ta način tudi razbremenilo stare igralce, v kolikor bi bilo seveda to mogoče.
Naši igralci
Vsa naša društva poleg petja da-jajo na oder tudi igre. Pri vseh društvih se opaža, da igrajo vedno eni in isti igralci. Razumljivo je, da so to najboljši, kar jih zmore društvo. Je pa to tudi popolnoma pravilno, kajti igro je treba dati na oder kolikor mogoče dobro. Toda nobeno naših društev nima dovolj dobrih igralcev. Posebno kadar je posta-iti na oder kako večjo igro nastanejo težave. Da bi se tej nepriliki opomoglo, bi morala društva skrbeti za igralski naraščaj.
Te mlade moči bi bilo treba po- j malem uvajati v igre, začenši z malimi vlogami, nakar bi se ji mmoglo postopoma in po zmožnosti zaupati večje.
Da je nujno potrebno imeti vedno na razpolago igralce, tako potrebo je občutilo že vsako društvo. Igralec, ki bi imel nastopati v igri zboli, iz kakega vzroka vloge ne sprejme, ali je odpoklican ter mora daleč v notranjost na delo. Tedaj je društvo v zelo težkem položaju, kako najti primernega namestnika. In če kako društvo nima dovolj sposobnih igralskih moči, mora igro odpovedati. Tak slučaj bi se skoro dogodil Slovenskemu domu, če ne bi imel dovolj sposobnih igralcev.
Velika prireditev Vseslovanskega udruženja
Vseslovansko udruženje v Argentini bo priredilo na SOBOTO 15. AVGUSTA zvečer, na dan vseslovanskega shoda veliko prireditev v dvorani “PARQUE ROMANO” Odbor pričakuje, da bodo vsa,društva in organizacije storile svojo dolžnost ter omogočile odboru, da bo ta prva vseslovanska prireditev res nekaj veličastnega in bo tako tudi omogočila, da bo Prvi vseslovanski shod v Argentini dobro vspel.
COMITE PRO UNIDAD DE LOS ESLAVOS EN LA ARGENTINA Mármol 629 - Bs. Aires
[ Slov. Babica
1 FILOMENA BENEŠ-BILKOVA i
:
f
| Diplomirana na Univerzi v f Pragi in v Buenos Airesu j Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer
j UMA 1217 — BUENOS AIRES
U. T. 23 - Buen Orden 3389
PERRAMUS
SUKNJO
OBLEKO
dobite na veliko izbiro iz naj finejšega blaga.
CENE ZMERNE — DELO PRVOVRSTNO
Krojačnica
LEOPOLD UŠAJ
GARMENDIA 4947 La, Patemal Buenos Aires
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dr. A. AZAGUIRRE.
Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah. obistih, ietrah. želodcu, živčevju, glavobol in revmt -jzem. ženske bolezni.
Analizacije krvi, vode itd. so izvršene po Profesorju Narodne Univerze v Buenos Airesu Dr. I. Raffo.
RAYOS X, DIATERMIA in ELEKTRIČNO ZDRAVLEJNJE. Zdravniški pregled $ 3,—
Sprejemamo: od 9—12; pop. od 15—21. — Ob nedeljah in praznikih od 9—12.
GOVORI SE SLOVENSKI
SUIPACHA 28
(1 kvadro od Av. de Mayo v višini 800)

a
List izdajata: “SLOVENSKI DOM” in KONSORCIJ
Cerkveni vestnik
2. avgusta: Maša na Paternalu za starše Kodirč.
Pri sv. Rozi za Katarino Jermol.
Molitve na Paternalu.
9. avgusta: Maša na Avellanedi za starše (lomboe.
Molitve na Paternalu.
*
Krst
Krščen je bil na Paternalu Viktor Troha.
*
Misijon
Misijon se je vršil na Paternalu. Vdeležba je bila srednja. Naši rojaki so se pa na žalost kaj malo pozanimali za ta dogodek. V skrbi ža telesne potrebe premnogi popolnoma pozabljajo, da imajo tudi dušo.
Dekliški kongres
Opozarjam tudi naše mladenke, da naj ne prezro pomembnega dogodka, ki bo zbral stotisoč deklet na zborovanjih v dneh od 20. do 23. avgusta.
Pozanimajte se v bližnjih cerkvah! Preskrbite si kongresni znak! Obenem pa naj opozarim na veliko potrebo, da bi se ustanovil dekliški krožek za naše mladenke, kjer bi dobile prava navodila velikih nalog, ki jih čakajo in bi se prav pripravljale na. svojo bodočo srečo, o kateri vse sanjajo, pa se premnoge zanjo povsem narobe pripravijo.
ZGODBA DANAŠNJIH DNI
Jožef Mphorovičič, nekje iz Istre doma, je odšel lansko leto iz Jugoslavije obenem s svojo ženo. Ustavila sta se v Capetownu, Južna Afrika, skupaj z drugimi Jugoslovani,
ki so šli v syet po porazu svoje države. Ko so drugi nadaljevali pot proti Ameriki, sta morala Mohoro-vieiča ostati tam ker nista dobila potnih listov. Stvar se je vlekla do letos in šele v drugi polovici meseca marca je Jožef prispel v Ameriko.
Na potovanju ni bilo brez dogodivščin. Na kratko povedano, njegova ladja je bila torpedirana in Jožef je bil ranjen. Zdravil se je na nekem otoku Zapadne Indije. Potem je nadaljeval potovanje in srečno dospel v Ameriko.
Njegova žena ni mogla odpotovati ž njim iz Capetowna, tar je obema povzročalo žalost. Ko je pa torpedo zadel Jožefovo ladjo, je mož hvalil Boga, da ni bila v tisti uri žena poleg njega. Vendar ga je skrbelo kaj je z ženo, zakaj vedel je, da je imela odpotovati kmalu za njim in poleg tega se je bližal čas za “vesel dogodek”. Ko je Jožef prišel v Ameriko, ni bilo o ženi nobenega glasu.
V sredo zjutraj, 1. aprila je prinesel neki newyorški list novico, da so našli v nekem rešilnem čolnu blizu ameriške obale nekaj ljudi, ki so se bili rešili z neke torpedirane ladje. Med rugimi je bila v čolnu tudi neznana žena z novorojenčkom poleg sebe. Krepak deček je bil novorojenček. Jožef Mohorovičič je zvedel za to novico in je začel nekaj slutiti. Nestrpno .je čakal poročil.
Res je kmalu prišel glas iz Norfolka, da je tam v bolnišnici žena in z njo novorojenček. Iti zraven je stalo, da je bila tudi ladja, ki je Jožefova žena na njej potovala torpedirana blizu ameriške obale.
Mohorovičič se je za omenjeno ženo z detetom pozanimal, ker je bil skoro gotov, da ta ne more biti druga kt njegova žena. Res je pre-
jel kmalu sporočilo, da je rešena ženska njegova žena.
Danes že živijo vsi skupaj, srečni in zadovoljni. Le skrb za domače, ki trpe pomanjkanje in preganjanje jima greni življenje.
Mohorovičič je bil prideljen ministrstvu vnanjih zadev in bo sedaj uposlen pri jugoslovanski vladi v izgnanstvu.
KAKO SO NA FRANCOSKEM NEKOČ KAZNOVALI ŠPEKULANTE
Na Francoskem so za vlade Ludvika XI. leta 1481 znali prijeti špekulante z vsakdanjimi potrebščinami ljudstva. Poglejmo si tale lep zgled:
V tem času je bil na vratih vseh trgovcev oglas sledeče vsebine: Vsak, ki se drzne mešati kamne v surovo maslo, da bi bilo težje, ali kdor noče prodati surovega masla, čeprav ga ima in ga zadržuje, bo lavno postavljen na sramotilni oder; Sredi trga bo postavljen na sramotilni oder; surovo maslo mu bo v velikih kepah na glavo poveznjeno. Tako bo moral čakati tako dolgo, dokler se mu v veselje in zabavo gledalcev ne bo vse maslo na glavi raztopilo. Kamne, ki jih je med maslo pomešal, bo moral gledati nred nogami. Če solnce ne bo dovolj močno, bo obsojeni v veliko javno dvorano na sramotilni oder postavljen. Vlogo solnca bo imel velik, nalašč za to pripravljen ogenj; ljudstvo bo povabljeno. da prisostvuje tej igri..4 Skopuh in ponarejevalec surovega masla Barthelemi v mestu St. Sul-pice Les ('hamps ,ie resnično moral prestati to kazen. Od vseh strani so pridrli ljudje in se mu posmehovali. Psi so lizali maslo, ki mu .ie priteklo z glave. Učinek te kazni je bil tako
KNEZ SEREBRJANI
teptati
ROMAN IZ ČASOV IVANA < iROŽNEGA Nadaljevanje 13
Naenkrat začuje Maljuta za sabo: “Stoj, Grigorij Lukjanič!” Serebrjani je bil že za Maljuto. Stari vodovozni konj ga ni pustil na cedilu.
“Stoj, Maljuta!” je ponovil Serebrjani. Dohitel je Skuratova in ga udaril s svojo roko po obrazu.
Silen je bil udarec Nikite Roma-noviča. Zaušnica se je razlegla kakor strel iz puške; zabučal je širni gozd in listje se je usulo z dreves; zver se je poskrila po grmovju. Iz dupel so priletele debelooke sove; in muziki, ki so daleč odtod lupili lubje, so se spogledali in rekli strmeč: “Čuj, kako je tresnilo. Morda se je polomil stari dob nad ' Nečisto lužo?”
Maljuta se je zvalil s sedla. Ubogi stari konj Nikite Romanoviča se je spotaknil, se prevalil in izdihnil.
“Maljuta!” je kriknil knez, ko je planil na noge. “Grižljaja lotil si se prevelikega. Pazi, ker z grižljajem tem se zadaviš.”
In potegnil je Mal juti sabljo iz nožnice in zamahnil, da mu razkolje črepinjo.
Tedaj pa je nenadoma druga sablja zažvižgala knezu nad glavo. Ma-tvej Homjak je priskočil svojemu gospodarju na pomoč. Vnel se je boj med Homjakom in Serebrjanim. Opričniki so z golimi sabljami planili na kneza, a drevje in grmovje ga je obvarovalo, da ga niso popolnima obkolili.
“Ej”, si je mislil knez, odbijajoč udarce, “treba bo žrtvovati življenje. ne da bi rešil carjeviča. Daj Bog, da bi vztrajal vsaj pol ure. morda pride odkod pomoč.”
Komaj je bil to pomislil, že se je rezek žvižg razlegel po gozdu. Odgovorili so mu glasni kriki. Eden izmed opričnikov je že zamahnil s sabljo nad knezom, a padel je z razbito lobanjo in nad njegovim truplom se je pokazal Vanjuha Prsten, mahaje s krvavim čekanom. Ta hip so se razbojniki kot tolpa volkov vrgli nad sluge Maljute in začelo se je klanje. Maljuta je hotel s svojci skupno navaliti na sovražnika, a ni imel kje vzeti zaleta, povsod je bil gozd in goščava. Mnogi so popadali. drugi pa so se kmalu zavedli in so s krikom: “hoj — da!” začeli
razbojniško tolpo. Sam Prsten je bil ranjen v roko in je že ! slabeje pobijal s čekanom, ko se je v gozdu razlegel nov žvižg.
“Stojte skupaj, dečaki!” je zakričal Prsten, ‘‘ded Koršun gre na pomoč! ’ ’
In ni še izgovoril, že je udaril Koršun s svojim oddelkom na oprič-nike in vnel se je med njimi velik in krvav boj.
Težko se je bilo braniti jezdecem v gozdu proti pešcem. Konji so se vzpenjali, padali nazaj in mečkali pod sabo jezdece. Opričniki so se obupno borili. Ilomjakova sablja je žvižgala kakor vihar in se mu lesketala nad glavo kakor blisk.
Naenkrat se je sredi boja začelo omahovanje. Medvedji Milka je vrtal skozi gnečo in je- šel naravnost na Homjaka, mlateč brez razločka tuje in svoje. Mitka je spoznal roparja svoje neveste. Dvignil je z obema rokama gorjačo in mahnil po svojem sovražniku. Homjak se je odmaknil in kol je padel po glavi konju; konj se je zvalil mrtev, gorjača se je zlomila.
“Čakaj!” je rekel Mitka in se zavalil na Homjaka, “sedaj mi ne uideš!’ ’
Bitka se je končala. Ni se bilo več s kom biti; vsi opričniki so ležali mrtvi, samo Maljuta se je rešil na svojem urnem habardincu.
Razbojniki so pričeli šteti in marsikoga niso našteli. Tudi pri njih je bilo dosti izgub.
“Glej”, je rekel. Prsten, stopivši k Serebrjanemu in otirajoč si pot z obraza, “glej, bojar, kje smo se na-1 šli!”
Ko so se bili prikazali prvi razbojniki, je Serebrjani skočil k carjeviču in odpeljal njegovega konja v stran. Carjevič je bil privezan k sedlu. Serebrjani je s sabljo prerezal vrvi, pomagal je carjeviču s konja in snel robec, s katerim je imel carjevič zavezana usta. Ves čas boja knez ni šel od njega in ga je čuval s svojim telesom,
“Carjevič”, mu je rekel, videč, da so mladci pričeli ropati mrtve in loviti ubegle konje, “boj je končan, vsi tvoji sovražniki so padli, samo Maljuta je utekel, a mislim, da mu bo slaba predla, ko ga veli car poiskati !”
Ob carjevičevem imenu se je Prsten umaknil nazaj.
“Kaj?” je rekel, “to je sam carjevič? Sin gosudarjev? Le poglej, za
koga nam je Bog dal zastaviti roke! Le poglej, koga so ti psi peljali zvezanega!’ ’
In atainan je padel’ Ivanu Ivanoviču k nogam.
Vest o njegovi prisotnosti se je hipoma raznesla med razbojniki. Vsi so nehali preiskovati žepe ubitih in se prišli poklonit carjeviču.
“Hvala vam, dobri ljudje!” je rekel carjevič prijazno, brez svoje navadne oholosti; “bodite, kar že ste, zahvaljujem vas.”
“Ni za kaj, gosudar!” je odgovoril Prsten; “ko bi bil vedel, da tebe peljejo, bi ne bil pripeljal s sabo štirideset junakov, ampak dve sto. Potem bi nam ne bil ušel ta Skurlatič; ujeli bi ga bili živega in bi ga vpričo tebe potegnili na vejo. Sicer pa imamo menda njegovega konjarja, to je moj stari znanec, in Če rib ni, je tudi rak riba ! Hej, dečko, ali ga držiš?”
“Držim!” je odgovoril Mitka, ležeč na trebuhu in držeč pod sabo svojo žrtev.
“Daj ga sem! ne boj se, da ti uide! A vi, mladci, pripravite ogenj za zaslišavanje in pripravite vrv!”
Mitka je vstal. Izpod njega se je dvignil močan dečak; toda komaj se je z obličjem obrnil proti razbojnikom, so vsi zakričali strmeč:
“Hlopko!” se je oglasilo od vseh strani; “to je Hlopko! Da, to je Hlopko! — Hlopka je potlačil namesto opričnika!”
Mitka je strmel z odprtimi usti.
Hlopko je komaj dihal.
“Vis ga”, je slednjič izpregovo-ril Mitka, “potemtakem sem pa tebe pritisnil? Zakaj pa nisi ust odprl?”
“Kako naj govorim, če mi pa na goltancu sediš, zavale zavaljeno. Uh, ti!”
“Kako pa da si se zavalil pod1 me?”
“Kako, kako? Ko si, medved, konja udaril po glavi, se je jezdec zvalil name, ti, tepec, pa name namesto nanj, a la, potem pa od samega veselja kar daviti človeka po neumnosti.”
“Eh!” je rekel Mitka. “ta je pa lepa!” in se je popraskal za ušesom .
Razbojniki so se krohotali. Sam carjevič se je nasmejal. Homjaka niso mogli najti nikjer.
“Nič ne pomaga”, .je rekel Prsten. “že še ni prišla njegova ura, škoda, prav res! No, pa drugič, če
velik, da je nikdar ni bilo treba več uporabiti.
Podobne ali pa še hujše kazni bi bilo potrebno upeljati tudi proti sedanjim špekulantom z neobhodni-mi potrebščinami.
ZAKAJ JE HITLERJEV PORAZ GOTOV
Med drugimi razlogi je rečeno, da Nemčiji zelo primanjkuje vojaštva.
Sedem vzrokov je, zakaj bo Hitler poražen. Ti vzroki so:
L Mornariška sila zaveznikov je vsak dan močnejša.
2.	Naravni viri Amerike so neiz-črpljivi.
3.	Nemčija se bori proti največji zvezi držav.
4.	Sovraštvo proti nacijskemu zatiranju narašča z vsakim dnem. Jugoslovani, Francozi, Holandci. Čehi, Belgijci, Norevžani, Poljaki in Danci kažejo s sabotažo, da ne bodo nikdar sprejeli naeijskega jarma.
'5. Nemčiji zelo primanjkuje vojakov. V Nemčijo so poslani slovanski delavci, medtem ko na -ruski fronti z vsakim dnem pade več Nemcev.
(i. Hitler obsodi na smrt vsakega Nemca, ki se spomni na strašne dni iz leta 1918. Nemčija ni združena; Rusija pa ima 200 miljonov ljudi, ki dihajo isto sapo in v isti želji — da je Hitler poražen.
7.	Vse človeštvo se bori proti Nemčiji.
MLADIH MOŽ NI V NEMČIJI
Kar je sedaj v Nemčiji še mladih mož, so samo tuji delavci, kajti vsi moški so na frontah. Družabni položaj je vsled tega postal tako zelo resen, da je naložena smrtna kazen za mlado arijsko ženo, ki bi omadeževala čistost nemške krvi.
Menda bo pa smrtna kazen mah. pomagala, kajti današnji režim v Nemčiji je tako pokvaril mladino, da ženska ne bo hotela ostati brez moškega.
Starejši ljudje pa smatrajo tujce za “roparje živeža in dela”. Na tržiščih pride pogosto do velikih pretepov. ki imajo tudi usodne posledice.
MORJE DAJE TRUPLA
Kot pravi poročilo iz St. Johns, je morje vrglo na suho trupla osmih ameriških mornarjev, ki so izgubil življenje, ko sta se na južni obali Nove Fundlandije razbila rušilec Truxton in tovorni parnik Pollux. Tedaj je utonilo 189 mornarjev.
JUGOSLOVANSKA RADIO URA
Opozarjamo naše rojake in rojakinje, ki poslušajo jugoslovanske uro, da prenos te ure od sobote
6.	junija ni več zvečer, ampak je ob 3 uri do 3.30 popoldne na postaji Prieto.	J
Vzemite torej to na znanje ter poslušajte še nadalje ta prenos.
J Slovenska babica f
l dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z I; | večletno prakso v praški porod- I l nišnici ter v tuk. bolnici “Raw- |
| son”, se priporoča vsem Sloven- f j kam. Sprejema penzionistke- iz f
I mesta in z dežele v popolno 1 oskrbo. Cene izredno nizke. IV 1 strežba prvovrstna.	f
ANA CHRPOVA I ENTRE BIOS 6 2 1 t U. T. 38, Mayo 8182	t
Bog da. A sedaj dovoli, gosudar, da te z mladci spremimo do ceste. Res je sicer, da nisem tega vreden in da bi se meni, zanikarnežu, niti ne spodobilo, govoriti s tvojo milostjo, a kaj hočemo. Brez mene ne najdeš odtod!”
“No, mladci”, je nadaljeval Prsten, “pripravite se braniti njega carsko milost. Ti, bojar,” je rekel Serebrjanemu, “sedi na tega konja, jaz pa vzamem kar tegale. Tebi, ded Koršun, bo bolje iti pej, tebi, Mitka, pa še kar.”
“Kaj še!” je rekel Mitka in se prijel za grivo konja, ki je kar omahnil v stran, “tudi jaz bom sedel.”
Hotel je vtakniti nogo v streme, pa ga ni mogel najti, zato se je zvalil kar na trebuh na konja in je dirjal tako nekaj sežnjev daleč, nazadnje pa se je vendar ustanovil v sedlu.
“Juhej !” je kričal, otepajoč z nogami in komolci.
Vse krdelo je obkolilo carjeviča in stopilo iz gozda.
Ko se je nazadnje pokazalo polje in so se v daljavi zalesketale strehe Aleksandrove Slobode, se je Prsten ustavil.
“Gosudar”, je rekel in skočil s konja; “tu gre tvoja pot. Sloboda se že vidi. Ne spodobi se nam, da hi še dalje ostali pri tvoji carski milosti. Razen tega se tam na cesti dviga prah. Menda so vojaki. Odpusti, gosudar, proti naši volji je dal Bog, da smo se srečali.”
“Čakaj, dečko!” je rekel carjevič, ki se je po minuli nevarnosti pričel vračati k svojemu prejšnjemu vedenju. “Čakaj, dečko! Povej mi najprej, kakšnega bojarskega rodu pa si. da nosiš pozlačeno suknjo?”
“Gosudar!” je skromno odgovoril Prsten. “Tu nas je mnogo bojarjev brez imena, brez priimka, mnogo knezov brez rodu, brez pokolenja. Nosimo, kar nam Bog da.”
“Ali pa tudi veš”, je strogo nadaljeval carjevič, “da postavljajo za take kneze, kot si ti, visoke odre na trgu in da nisi vreden svoje suknje? Če bi mi ne bil danes napravil usluge, bi naročil tistimle vojakom, naj vas vse povežejo in odpeljejo v Slobodo. A zaradi tvoje današnje usluge ti odpuščam tvoje prejšnje razbojništvo in izpregovo-rim tudi pri batjuški carju besedo zate, če se mu pokoriš.”
“Zahvaljujem se ti za prijaznost, gosudar, lepo se ti zahvaljujem ; samo da še ni moj čas, podvreči se carju. Težki so moji grehi pred Bogom, velika je moja krivda pred. gosudarjem; težko bj mi odpustil batjuška car in. če bi mi tudi odpustil, ne morem zapustiti tovarišev. ’ ’
“Kaj?” se je začudil carjevič; “ti nočeš opustiti razbojništva, ko ti jaz sam obljubujem priprošnjo? Menda te ropanje po cestah bolje redi kor pošteno življenje?”
Prsten si je pogladil črno brado, se lokavo zasmejal in pokazal dve vrsti lepih, belih zob, tako da je bilo njegovo zagorelo lice videti še temnejše.
“Gosudar!” je rekel; “ščuka je zato v morju, da* karaš ne dremlje. Nisem navajen niti vojaškega življenja niti trgovskega. Odpusti, gosudar! Tamle se že bliža prah k nam. Čas se je umakniti. Riba išče. kje je najgloblje, mi pa, kje je najvarneje. ’ ’
in Prsten je izginil v grmovju, vodeč konja za sabo. Razbojniki so drug za drugim izginili med drevjem, carjevič pa je odjahal s Serebrjanim proti Slobodi. Kmalu sta sc srečala z oddelkom jezdecev, ki ga je vodil Boris Godunov.
Kaj je delal ear ves ta čas? Poslušajmo, kaj pripoveduje pesem in kako izraža narodno umevanje tiste dobe:
Čujte, kaj pravi car Ivan Grozni: “Ah, vi ste tepci, knezi, bojarji, Črne si halje nadenite, da gremo v cerkev k jutranji maši molit za dušo mojega sina.”
In ohstrmeli vsi so bojarji — črne so halje brž si nadeli, v cerkev šli s carjem v jutranji dobi za carjeviča dušo pomolit.
Pa pride Nikita Romanovič tudi, naglo obleče si pisano suknjo, pa carjeviča vodi za roko in mu za vrati stati veleva, čujte, kaj krikne car Ivan Grozni: “Nikita, vedi. da si lopov, v oči me zbadaš s pestro obleko. Padla je zvezda z visokega neba, sveča voščena je ugasnila, ni ga več sina, ni carjeviča.”
Čujte. kaj pravi bojar Nikita:
“Ah, zaslepljen si, car, pravoslavni. Kaj bi za njega dušo molili,
Boga hvalimo, da nam živi še.”
In carjeviča prime za roko, za belo roko, v cerkev ga vodi.
(Nadaljevanje)