Po lcršCanslc^iTa svelu Komunizem v praksi. Predsednik repiibMkanske vlade v Španiji Negrin je visoko v čislih. ne samo v marksističnih, marveč tudi v framasonskih in vobče vseb. lažisvobodomiselnih krogih. Ob zlomu repuhlikanske fronte v Kataioniji so ga marksistični in liberalni I;ti proslavljali kot junaka, ki je tak zlom lansko leto preprečil. Ko se je namreč začela že lansko leto rdeča fronta lomiti ter so vojaki jeli bežati na vse strani, se je rdeči predsednik z revolverjem v roki postavil pred bežeče ter jih pognal nazaj v njdbove položaje. Vojaki so se morali dalje bojevati, trpeti in prelivati svojo kri, predsednik Negrbi pa je pridno nabiral premoženje. Ko je pred padcem Barcelone rdeči predsednik zbežal iz mesta, je v naglici pozabil na svojo tajno blagajno. Ko so jo poteni nacionalistični zmagovalci pregledali, so našli v njej samega nakita v vrednosti 50 milijonov pezet. S to vsoto bi si rdeči predeednik lepo »nakitil« svojo denarnico. V predsednikovem stanovanju so tudi našli ogromen kovčeg, v katerem je bilo za več milijonov tujega denarja in mnogo biserov. Med dr^afeooenuni predmeti je bila najdena tudi dragocena zlata ovratnica iz Marijine cerkve v Toledu, nekaj zlatib kelihov, zlate zapestnice in ovratne verižice, ki so visele kot darila. vemikov po raznih znamenitih Marijinih svetiščih. Med dragocenostmi, ki so jih našli v Negrinovem kovčegu, sta tudi dve zlati Marijini kroni, najbrž tudi iz Marijine cerkve v Toledu. To dokazuje, da je rdeči voditelj Negrin zelo praktičen komunist, ki a je znal nagrabiti ogromno premoženje, delavce in druge preproste ljudi pa je pahnil v nedopovedno bedo, pomanjkanje in trpljenje. V Lurdu ozdravela protestantka. Lurški list »Journal de la Grotte« je priobčil izjavo tamošnjega zdravniškega urada, da je 20 letna protestantka Germana Bristen 6. septembra 1937 v Lurdu čudežno ozdravela. Doma je Lz Cateaua v severni Franciji. V mesecu marcu 1935 je v delavnici padla iz večje višine ter si hudo ranila levo koleno. Več mesecev je imela koleno v gipsu. Rana ni hotela zaceliti. V januarju 1937 je dobila vnetje rebrne mrene in nato tuberkulozo v kolenu. Kmalu so se tudi pojavili znaki sušice v ledvicah in na mehurju. Za operacijo je bila preslaba. Njen oče, ki je poslušal neko predavanje o Lurdu, je dobil, čeprav protestant, zaupanje v Marijo ter je pregovoril hčer, da poroma v Lurd. Dne 4. septembra 1937 je odpotovala v Lurd ter morala vso pot ležati. V spremnem pismu njenega zdravni- ka je bfi stavek: »Bolezen je neozdravljiva, bolnica bo kmalu umrla.« Ko se je vršila 6. eeptembra procesija z Najtsvetejšim, je Germana začutila ob blagoslovu nenadno ola jšanje. Drugi dan je že mogla vstati in hoditi. Ko so jo nato v zdravniškem uradu pregledali, so ugotovili zdravniki samo znake bolezni Koleno je zacelilo, tudi iz mehurja in ledvic je bolezen izginila. Od 6. septembra naprej Germana Brl&tea ni imela nobenib bolečin, ne vročine, ne kakšnih znakov bolezni. Dne 3. septembra 1938 so jo zdravniM v Lurdu spet pregledali ter izjavili, da je popolnoma zdrava. To čudežno ozdravljenje je dalo goepodični Bristen povod, da je prestopila v katoMško vero; njenemu zgledu je sledila vsa družina. Hinduist — Marijin častilec. Hinduizem je stara indijska poganska vera, njeni pristaši pa so hinduisti. Tak hinduist je tudi Khan Bahadur, ki o njem poroča v »Glasniku Srca Jezusovega« (2. štev. 1939) znani slovenski misijonar v Indiji, jezuitski pater Stanko Poderžaj naslednjo zanimivost: Khan Bahadur je bil kapetan v kraljevi vojski v samostojni državi Džaspur. Čcprav je huiduist, je vendar otroško vdan častilec lurške Matere božje na mfeijonski postaji v Gholengu. Khan Bahadur je nekega dne šel na lov. Gonjači mu pripodijo nevaren lavsM predmet — orjaškega tigra. Zverina švigne mimo njega ter se zakadi proti neoboroženemu gonjaču. Da bi tigra odvrnil od gonjača, ga razdraži. Zverina skoči proti njemu. Še preden more ustreliti, ga zverina podere na tla. Eno šapo mu postavi na prsd, drugo na obraz, potem pa se neodločno ozira sem in tia. Zmedlo jo je sUno vpitje, ki so ga zagnali gonjači. To priliko porabi Khan Bahadur ter stegne roko, da bi pograbil pusko. Močno zgrabi in stisne, toda ne puško, marveč tigrovo nogo. Zdaj se zgodi nekaj, česar napadenec ni pričakoval. Tiger se še bolj splaši, odskoči tear v mogočnih skokih drvi mimo gonjačev v goščavo. Kban Bahadur je rešen preteče mu smrti. Čez nekaj časa pri- de Kban Bahadur, M je bfl od tigra ranjen, v Gholeng počastit lurško Mater božjo ter se ji zahvalit za rešitev. »Samo ona me je rešila, nibče drug kot ona«: to je njegova iskrena izjava, M jo vedno ponavlja.