Julij Slapšak
Zgodba o pastirju Pavlu
11. Nagta ježa
alo! Halo! Halolc je klical Vetrov ofie v sraeri proti svojim ainovom- >Halo, sinki moji, posluh!«
V daljavi je zašumelo, sinki Vetrovi so se oglasili. Vetrov oče je velcl:
»Sinko moj, mili Jug, pristopi k sivolastmu očetu!«
M(.'hka sapica je zavela in priveslal je rahlo Vctrov sinko, mili Jug, in vpra-šal: »Sivi oČka moj, kaj  želite?<
Sivi siarec, Vetrov oče, vpraša naj-prej Pavla: ^Govori, mladec: se mar bojiš naglc ježe?«
»Prav nič. dobri Vetrov očka: od ure do  ure  Bog  pomore,«  odgovori  Pavel.
Zdaj naroči Vetrov oče sinku sv&-jemu, milemu Jugu, naj odnese inladca Pavla na oni  svet pred  grofov  grad.
Že je zgrabil Vetrov sinko, mili Jug, mladca  Pavla, da bi ga oduest'1 na oni svi?t iu prinesel pred grofov grad, pa je tcdaj naglo vprašal Vetrov oce: »Sinko   moj,   mili   Jug,  povej,   reci:    v kolikem času pripihaš na oni svet pred grofov grad?« >V trch dneh.« »PrepoČasi je to, hitreje!« »Ni mi mogoče, sivi ocka moj!< »Odstopi!«
Mchka sapica je zapihljala, Vctrov sinko, mili Jug, je lahko odvaloval v svoje prostore, v svoj podzemeljski dom. Vetrov oce  zakliče:
>IIaIo! Sinko moj, ostri  Sever, pristopilc
Mrzel piš  zabri.je  in  ledenomrzli  Vetrov sinko, ostri Sever, pribrije, pa vpraša: »Sivi ocka moj, kaj želite?«
»Sinko moj, ostri Sever, povej, reci: v kolikem času pripihaš na oni svet pred grofov grad?c »V treh urah.c
»Prepočasi je to: hitreje, hitreje!« »N"i mi mogoče, očka mojfc »Odstopi!«
Mrzii  piš  zabrije,  Vetrov sinko, ostri  Sever, jo ledenomrzlo piha   v Bvoje prostore, v svoj podzemeljski dom. Očka Veter zakliče: *Halo! Sinko moj, silni Vzhodnik, pristopi!«
Zahrumelo je in prikrumel je kot vihai Vetrov sinko, silni Vzhodnik, in vprašal:
»Sivi očka moj, kaj želite?«
»Sinko moj, silni VzTindnik, povej, reci: v kolikem casu pnpihaš oa oni svet pred grofov grad?«
»V trch minutahU
»Prepočasi je to: hitreje, hitreje, hitreje!'
»Ni mi mogoče, sivi očka moj!<
»Oclstopilc
Zahrumelo je, Vetrov sinko, silni Vzhodnik. Je viharno razsajal v svoje prostnre, v svoj podzemeljski dom.  ¦
Vetrov oče zakliče v četrto in zadnjič: »Halo! Slnko mo>< moS°™ Zaliotlnik, pristopilt
Zaburalo jl-, zalomastilo je, da se je zcmUa stres a, in pribučal je, prilomustil Vetrov sinko, mogočni Zahodnik, i» vprasal: >Sivi očka moj, kaj želite?«                                                                        .
»Sinko moj, mogočni Zahodnik, povej, reci: v kolikem casn pr.pihas na oni svet pred grofov gracl?«
>V irc-h sekundah: ena, dve, tri! Kakor bi pihnil pa sem tam. sivi očka moj !*
.V rcflu! Pripravljenf Nesi tegale mladca P° zraku' kamor ^1 potece! Halo: ne tako!«
»Kako pa, sivi oČka moj?«
»Tako:  odnesi  ga na oni svet pred  grofov gra«. bi razumel?«
»Razumt-I. sivi očka moj: odneaem ga na »ni svet' P«Qesem ga pred grofov grad.«
»Nertc"*Sivi ocka moj, ti veš, da je tvoj sinko, mogo?ni Zahodnik, divjak. Povij to dete, preden ga odncseni. ttAao v mehke plenice, da se inu na nagti ježi na oni svet ne nripeti krtj z^S*1-*
Oče Veter je dvignil glavo in trikrat pihnil kvi.šku in izpod silnrga pod/emoljskcga oboka 80 padle na lla bi-le rjuhe, tople odeje in meiike pernice ter ovile in povile Pavla* da se ni prav nič ven videl: še dobro, cla se ni za-dušil. Preden je bil po-vit, je Še zaklical: >Z Bogom! Hvalai« Podze-meljskt dobrotnik nje-gov, Vetrov oČe, mu je samo pokimal za slovo, zakaj že je zavpil: >Na-prej!c
Zabučalo je, zalomastilo je, zahrcščalo jc. ln e"a.' .°ve' 4rV "ečni Pavel se je v bližini grofovega gradu že izkopaval i« mehk.h pernic, tophh odej m brlih rjiih. ki jih je nato, kakor bi pihail odnesel Sllm' mo«ocni Orkan V podzemeljski svet, v Vetrovo kraljestvo.
12. Zdravnik          i    ........*i.....->'-
avfJ se zravna in stoji nekaj trcnutkov, kako bi ga bil Bog pozabil. Nato se le prcstopi iu napravi uekaj  korakov gor i      in dol. Korak mu je lahak, moč silna: i     prerojenega, pomlajenega se počuti. Res, I     goršega fanla ocl njega ni pod soncem, F     to bi moral vsakdo priznati, kdor bi ga le videl;  in raočan,  da mu  ga ni para na vsera svetu; pa bogat, bogat! Zape-Ijivi' glas mu šepeče: »Pavel, pamet, pa-met! Poglej grad, z njiin grofovska čast, v njera prelepa mlada grofica; denarja na mernike: še mezinca ti ni treba dvig-niti  in   vse bo tvoje,  če le sam hočeš. Kaj boš s pastirsko palico? Vse žive dni boš revež in ko obnemoreš:   od hiše do hiše te bodo podili in uši te bodo grizle. Pavel se ni  zmenil  za te zapeljive glasove. Ali naj po poli  sestro jemije? Ali nima sam vecjega bogastva, kot je grad in vsa grofija vredna? Da, premoženje ima. Kam z njim?
V roke vzame Čutarico čudodelne žive vode; s tem darom dobrega Vetrovega oceta bi lahko postal sloveč zdravnik: stare in betežne bi po-mlajeval, z njo botne ozdravljal, celo mrtve obujal v življenje, ako bi bilo to v njih prid. »To je vae res,c si je dejal Pavel, takoj nato pa odločil: *Taka je moja volja: živa voda naj služi za zdravJjenje ubogih boJnikov, najprej hlapca volarja in prelepe grofice, moje po poli sestrice, in levica uaj ne ve, kaj je storila desnica!«
Spravi čutarico Čudodelne vode in vzame v roke čudodelno sveŽo. Komu naj jo prižge? »Taka je moja volja,« reče. »Čudodelno sveČo prizgem na grobu svojega dobrotnika, duhovnega gospoda pri fari; sedemnajst let sem služil pri njem, ne kot hlapec, kot brat ia prijatelj njegov; vso dolgo sluŽbeno dobo mi ni rekel žal besede, tako dober je bil z menoj; naj bo gospodu v prid ali ne: na njegovem grobu bo dogorela.*
Spravi svečo, vzarae v roko Čudodelni demant v dragoceni Škatlici, vreden pol kraljestva. Dragocena škatlica se je na silno nagli poti z oncga sveta nekoliko odprla. Nehote čita Pavel skozi ozko odprtino v Čudodelnem demantu: pod križem na pašniku je zlat zaklad. Brž udari po pokrovcu; škailica se frdno zapre, Pavel iz čudodelnega demanla ne mara več brati. In odloci tedaj: »Taka je beseda Vetrovega oceta in taka je tudi moja volja: Čudodelni demant je poročno darilo prelepi mladi grofici, moji po poli sestrici.« In spravi dragocenost v notrauji žep.
Neki glas mu šepeče: »Pavel, še si bogat: zlat zaklad je pod križem!* Pavel niČ ne pomišlja in kar odloči: »Taka je moja volja: če dobira zaklad, kmetov iz vasi naj bo. Revni so bili, pa so me sprejeli in zredili; zredili in vzgojili, kakor bi me lastni oče in lastna mati nikoli ne bila.«
Tisii g]as mu še šepeče: >Pavel, kaj zdaj tebi ostane?« ln Pavel od-govori: »Pastirska palica in — križ ob potu na pašniku. Kristua na križu je ubog in nima nič: podoben mu bom v tem, brat.. .<
Zdajci utihne tisti glas in v Pavlovem srcu zazveni romarska pesem, tista žalostna: Jezus je usmiljen bil...
Rad bi še obiskal Pavel svojega očeta, prejasnega gospoda grofa, aaj
196
bi mu ne razodel, kdo je, uoče ga žaliti; rad bi še pozdravil prelepo mlado groflco, svojo po poli sestrico, in ji razodeJ, da bo ozdravljena, kmalu ozdravljena, saj pride že skoro tista ura: a se prcmaga in ne gre v grad. Izpred grajskega hleva zasliši zdajci obupne klice, smrtae krike ubogega hlevarja, volarja, tistega krusta, ki umira, a umreti ne more. Zvija se pced Mevskim poslopjem in kliče Boga, Mater božjo in vse svetnike na pomoč, vmes pa se trka na grešne prsi in vzdihuje: >Oh, kaj sem storil? Oh, kaj sem storil, zakaj sem ga pahnil v prcpad? Zdaj me je zadela božja jeza. O, joj in prejoj! Usmili se me, mili Jezus, iu odpusti mil...c
Pavel spozna iz teh obupnih klicev, da je ura njegove rešitve prišla: prav nič se ne obotavlja, kar hitro skoči k nesrečnežu. Komaj ga še spozna, tako ga je zdelala grda bolezen. Vpraša ga: »Volar, kaj delaš tukaj?c
Volar ga oi slišal, še manj spoznal. Od vsega sveta zapuščen je ležal tam in se ves gnil in v črvih valjal v prahu; bil je gobav. Nihče ga ni raaral oskrbovati, odkar je grajska gospodična grofica, ki rau je stregla, naJezla bolezen od njega.
Še ga pokliče in vpraša: »Volar, kaj delaš tukaj?t Bolnik ga še ne opazi; strašno kriČi in vpije: »Ubijte me, oh ubijte rue, saj drugega msem vreden!« Pavlu se volar v srce zasmiii; stopi tik njega, se mu skloni k obrazu in ga znova vprasa: >Volar, kaj delaš tukaj?«
Zdaj odpre volar oči in zagleda lepega mladeniča poleg scbe, Misli, da vidi prikazen z onega sveta. Žarek upanja mu zasije v srcu in kakor iz temnega groba zakliče: >Če si poslanec božji, pomagaj največjemu greš-niku na svetulc Tako zakliče in da bi si olajšal tcžko vcst, izpove svoj greh in prosi milosti in usmiljenja. Pavel je bil prepričan, da ni treba dalje čakati z ozdravljenjem, da je ura njegove resitve tu; volar je vreden pomoči in pripravljen jo sprejeti. V tolažbo mu še reče: >Volar, volar, poslušaj! Glej, milost in usmiljenje si našel pred Bogom: prihajam, da te ozdravim.« In vzame Čutarico in ga pokropi s čudodelno živo vodo.
Kakor hitro padejo kapljice žive vode na bolnika, prenchajo silni krci. gobe mu odpadajo s telesa, gniloba in črvivost izgineta, volar vstane in gre; oživljen, prerojen in pomiajen se pocuti. Sam ne ve, ali je res ozdravel ali ne, ali je to resnica, ali se mu to ne sanja, in vzklikne: >Po-slanec božji, povej: ali sem res zdrav. ali se mi le tako zdi?«
Pavla ni bilo več videti. Izmuznil se je bil in zginil za voglom. Volar
je bil tedaj trdno prepričan, da ga je ozdravil božji poslanec, ki se je že
povrnil v nebo. Od samega veselja skače in plese pred grajskim hlevom
ter kliče kakor nor: »Pridite in poglejte: ozdravljen sem, ozdravljen!.. .<
Postarna Ženica, živih oči in še lahkih nog, nekdanja prelepa grajska
vratarica. scdanja grda svinjska dekla v gradu, je vse to od daleč gledala
^^   in tudi opazila, kod je prelepi čudodelni zdravnik izginil. Pre6udno jo je
^^L pretreslo, kar je videla, in tudi prečudne misli so se ji obenem vzbudile
^^M v srcu. >KJjuč do grofovega srca je ozdravljenje njegove edinke; in če
^^B povzročim jaz to ozdravljenje njegovc edinke: odprto mi bo zopet grofovo
^^M srce in postavljena bom znova za grajsko vratarico.« Tn je stekla zadaj za
^H graiskim hlevom, prestregla čudodelnega zdra^iiika in ga milo prosila in
^^B rotila v imenu Boga in Matere boŽje in vseh svetnikov, naj čudežno ozdravi
^^B ie  na  smrt bolno mlado grofico:  nobeno  zdravilo, noben  zdravnik  ji ni
^^B mogel doslej pomagati; umreti bo morala, ko se je šele komaj zacela raz-
^H cvitati, in zapustiti svet in — kot edinka obupajoče starše; prejasni gospod
^^B grof je obljubil tisterau, ki jo ozdravi, vse premoženje in prelepo grofico
^^m za ženo, ali mlada grofica še vedno bolna leži, ni ga, ki bi jo rešil; le on,
^^M ki je na mah  rešil gobavca ostudne bolezni, bi raogel  ozdraviti tudi na
^H amrt bolno grofovo hčerko.
K      .                      197
¦ »Prinesel sera zdravila tudi zanjo in ozdravljena bo, ko pride njena ura,« je razodel Pavel ženici zutipno, kakor sin materi. Sam se ni spoznal, odkod naenkrat to veliko zaupanje do nje.
»Dobro delo boste storili in vsi vam bomo hvaležni; še Bog bo vesel tega, saj mu je ljubše žlvljenje kot pa smrt,« je odgovorila ženica, ki se kar ločiti ni mogla od Čudodelnega zdravnika. In kakor da bi bila že davna znanca, ga je vprašala: »Pa kje ste dobili to čudovito zdravilo?«
Kot grajski oskrbnik jo je Pavel veČkrat svaril in tudi karal, kar mu je pa ta vselej hudo zamerila. Utegnil je biti scm in tja le prestrog z njo. Oddolžil bi se ji zdaj rad za prejšnjo strogost. Tudi ga je zbliževalo z njo nezavestno čustvo neke nepoznane prvotne skupnosti in krvnega ali du-hovnega sorodstva ali kaj že: ni si inogel kaj, da bi ji ne razodel tudi tega, kje je dobil čudodelno zdravilo. Zadrževalo ga je le to, ker se ni maral dati spoznaii. In ji ni odgovoriJ na sfavljeno vprašanje.
Tudi njo je vezalo nekaj podobntga na tega mladeniča- Srce ji je govorilo, da hoče nekaj njenega mimo nje dalje iti. Ztielo se ji je, kakor da vidi v tem prelepem mladeniču samo sebe, nekdanjo prelepo grajsko vratarico; začutila je neko naravno ljubezen do njega, kakor mati do sina. In je bolj prosila kakor vpraŠala, samo da bi še ne odhitel dalje: »Pa kje sie dobili to čudodflno zdravilo?«
Pavel bi rad ustregel njeni radovednosti, a se je še ustavljal, ona pa ni odnehala, ni ga pustila dalje in znova prosila, znova vprašala: »Pa kje ste dobili to čudodelno zdravilo?<
Pavel jc bil prcraagan. »To je pa zgnclba,« je odgovoril in ji nato vse povedal, kakor se je zgodtlo, odkar je bil izginil iz gradu.
Dckla je strmcla. strmela in se zamislila. Vse misli so se ji končno osredotočile v eni: kako bi tticli saina dosegla to, kar je ta Pavel. Morda bi ga Še celo prehitela in bi ona prinesla zdravje na smrt bolni grofici. V globoki zamisljenosti še opazi ia n i, kda.j je Pavel nehal govoriti, se mirno poslovil in tiho odbitel po svoji poti dalje. V srcu še ni bila ozdrav-
ijtMia: grof jo je zavrgel in tega ni mogla preboleti. Crizlo jo je, pekJo, njena vroČa Ijubezen in sovraŠtvo do njfga se še nista shladili. Vsa notra-njost ji je govorila: tudi ti se moraš pomladiti, kakor se je oskrbnik Pavel, in boš spet grajska vratarica, prciepa, oboževana, prva v grofovih očth. Pred očmi se ji jc sraehljala nova lepsa bodočnost. Že davno pokopani upi 60 se ji zdaj iznova zbudili v srctt s tako silo, da se ni zavedala, kdaj se je spustila v gozd k onim belim skalanl1. Iz svoje globoke zamišljeuosti se ni prebmlila, v lepih mislih in sladkeiri npanju na lcpšo bodocnost je šla na driigi svet iskat čudodclue žive vode; Kar je grajski oskrbnik Pavei zrao^ ticl. pa bi ona ne? Ona, prelepa nek-danja grajska vratarica? ... K tistim belim pečinara v grajskem gozdu je prišla in sc brez pomisleka vrgla V prepad. Nikdar več je niso videli v -i    gradu.                                 (Dalje.)
198