137 številka.
(Zjutranje Izdanje.)
V Trstu, v četrtek dne 15. novembra 1894.
Tečaj XIX.
„BDINOIT«
iihaja po trikrat nu t««l>-ii v »u»riii iz-tUnjih oh torkih, ćetrtklh
in Bobotftli. /jutranji« ir<l->nj>. u-li«j a ob ti. uri zjutraj, veiVrno pa <>b 7. uri vefer. — Obojno izdanje atane : ta Jedaii ni mm . r.	ir.vnn Avniiijc t. 1.4«
ca tri omam-. . , „ 'J.fi« . . m t u pol leta . , „ f>.— ... M,— m leto . . „ ju — m . „ifl.--
Na narsšbe kret prilože ne naročnine •• ne Jemlje szk r.
PrtfmniiĆno Številke ne <1 obivnjo v pro-ilnjalnicali tobaka v lm tu po a nvć., v Goriri po M nvč. 9o bolno večerno iidanje v Irntu a nA„ v Oorici « ni.
EDINOST
Og]M> no rai-iinc p« tarif« vpetitn: na na»lovf j debelimi frknini te pljuje liro'tor, kotllcor obae^a i avaduiK vritii'. 1'u'lrtnit onmrtn >'e in j*vnn.'iihvnli», dn-m hi'i n^ia.i itd. h« računaj o po pogodbi.
V«i ■|npi«i n.»j »v pošiljajo yr 'idniitva : ulirs l a-»nii i it. ].'<. V.aKn pismo inom bit« franknrann, ki-r nefraukofitria »i> ,m *pr«>j ?rnajo. Rokopini «i» «3 »rnfajo.
Naročnino, reklamacije in <><1hnu npre-joiaa tt/trat'nMto uho* Mulino pic-colo hit. 3, II nadat. Odprte reklamacije •o proste poJtnine,
Glasilo slovenskega političnega druAtva za Primorsko.
, r «N«o*M Ja m* /4
Mestni svit tržaški.
(XXV. seja dM 14. novembru 1894).
Predsednik: župan dr. Pitteri. Vladni zastopniki : namestniški svetovalec dr. baron Conrad, Priaotnih 37 svetovalcev.
Po prečitanju zapisnika poslednje seje oglasil se je svetovalec dr, S p a d o n i, češ. da v sapisniku no stoji vsklik svetovalca Na* bergoja : „Mi nimamo ničesar opraviti 1 dvojezičnimi napisi', katere besede je bil vskliknil svet. Nabergoj v poslednji seji, polemizujoČ z Benuseijem. Spadoni naglasa to le taiadi tega, da osvetli protislovje, ki obstoji Med besedami g. svetovalca Nabergoja in med njegovimi dejanji. Da bi govornik pojasnil to „protislovje", omenja, da jo nedavno neko politiiko društvo, katerega Članovi so tudi zastopniki i> okolice in katerega draitva predsednik je bil svetovalec Nabergoj, sklenilo, da odpošlje ministarstvu spomenico, v kateri tahteva, da bi se dvojezični napisi na-pravili tudi v Trstu. S tem društvom, nada* ljuja Spadoni, so eastopniki okolice vedno solidarni, kajti dotične seje omenjega društva vdeležil se je tudi svetovalec Vatovee, a so-lidarni so zastopniki okolice i ■ nekim v Trstu in sieer v italijanskem jetiku izhajajo« čem listu, kateri list pa nikdar ni prikrival svojih panslavistiAkih nakan. (Ploskanje na galeriji). — Temu savijanju pa ja energično oporekel svetovalec O o r i u p, na* glašajoč, da saatopniki okolice res niso v ni-kakorini aveti z naredbo o dvojezičnih napisih in obžalujoč, da svetovalec Nabergoj ni prisoten, kajti drugače bi mogel dokazati ob sam resničnost svoje trditve.
Gospoda so satem dali oduika svojemu .italijanskemu" čutstvovanju s tem, da je lu-pan ukazal prečitati rasne brzojavne .zahvale" istrskih most vrlemu mestnemu svčtu tržaškemu. Najprvo se je prečitala brsojavna zahvala občinskega zastopa koperakega na tem, da je mestni taatop tržaški vsprejel Be-nuisijev dnevni red žalostnega spomina, s katerim sa je iajavil Trst solidarnim s istrskimi upornimi meetmi; nadalje ne je prečitalo zahvalno pismo lupana koperskega in pa ob-občinske deputacije v Izoli na „slovesnem vsprejemu dne 2. t. m. istrskih delegatov v Trstu".
Potem eo prečitali pismo avetovalca Cona-bija, s katerim poklanja munioipalnemu pred* sedniitvu svojo broiuro o železniškem vprašanju sa Trst. Darovatelju zahvali se vea tbor, izvzemši svetovalca Eisnerjs, vstavši ras sedeže. — Prošnjo ratnih lastnio italijanskih otroških vrtcev za podporo, ker trpijo gmnotno škodo valed tega, da ao zaprti vrtoi zaradi epidomiški bolezni, izročil je zbor po predlogu svetovalca Spadonija Šolskemu odseku.
PODLISTEK. Ribičeva Jelica.
Vsakdanji prizori iiza nialoraostja; — spisal Fr. Košev.
(Dalje.)
In Jelioa je razkazovala prijateljicama svojo veliko izbirko kril, zalogo najfinejšega perila, rjuh, srajc, spodnjih kril, nognvic, hlač, — vsega cele kupo. In prijateljici sti pretipavali in hvalisali vso i u vsako posebej, polne tadi v ljenja in čestitanja. —
V tistih tednih je bil vedno le trgovski pomočnik v prodajalnici, saj domači ao imeli toliko opravka s nakupovanjem in vrejeva-njem Jeličone bale. Čestokrat so napravili izlete v N—Sko okolico in v Ljubljano ter ostajali po cele dni „na kmetih", kamor so se s ženinom vosili v kočijah, jemajoč saboj polne koše potvic, svinjine, pečenih puranov in rao ter cele legijo boteljk najdražjih vin. Hoteli so LavriČu imponirati, ki je bil tudi prav kavalirsko radodaren. Štedili niso z ni-
Med občno pozornostjo spregovoril jo takoj zatem zopet Mfetovalec Spadoni. 1'ričel je z zgodovino, po«egnivsi tisoč let nazaj in zaključil je z jako nuslanim predlogom, primernim današnjemu laškemu deliriju. Slovesno jo nagiašul govornik, kako so ie pod vlado cesarja Karola Velikega, t. j. prod 1090 leti ugibali glitvarji Htrskih naselbin, kako k>i hm ub ranili širjenju Slovanov. (Navadim pa govorite tako, kakor da so se Slovani še le lani naselili v Istri. Sedaj znam eno vrč. Stavcc.) To posvetovanje vršilo se jo ob Itižani in njega namen bil je: braniti ono Utinstvo, katero so naši (govornikovi) rimljanski pra-dedi (P P) ostaviti v Istri. Te dni pa, nadaljuje govornik, prišli so zustopniki iste zemlje k nam, d* se posvetujejo o istem proilmetu, in da branijo mU prava, ki so bila v nevarnosti že prod 1090 loti. To je vsakakor zgodovinski dogodek. (In še kakšen! Stavec.) Zato stavi govornik nujni (!) predlog, da jo ta sijajni (P), velevažni (?) dogodek ohrani potomstvu v živem spominu s tem, da so naroči mestni delegaciji proučevati o tem, na kakien način bi se moglo to zgoditi in da o tem sporoči mostnemu svetu. (Izklesajte kipo vseh teh slavnih mož in jih pograznite v morje; ako bodo naši potomci v poznih vekih čistili pristanišče, gotovo najdejo na dnu Tse te kamenite podobo istrskih Rimljanov, ki so prišli v Trst na svoteg« Juita dan, 6 let pred XX. stoletjem — na pelinovec. Stavec.) Ta predlog (A ne moj predlog! Stavec) vzela je galerija, kot merodajni faktor ▼ našem mestnem svetu, z gromečim odobravanjem na znanje. Proti nujnosti pa je govoril svetovalec Combi in sicer it principijelnih vzrokov. Jednostavni predlog je vsprejel zbor z veliko večino glasov.
Sedaj je interpeloval E. Raskovič župana, zakaj ni bii o vsprejemu istrskih delegatov dovoljen pristop občinstvu in zastop* nikom časnikarstva. — Župan je odgovorit, dt je posvetovanje istrskih zastopnikov m o-r a 1 o biti privatnega značaja, kajti ni bilo ne sklepati, ne govoriti; delegati it Istre da so prifili ▼ Trst le „pozdravit". Občinstvu pa se ni'mogel dovoliti pristop že zaradi tega ne, ker bi bilo nepravično, ako bi se dovolil kakim 150 osbami pristop na galerijo; v tem, ko je moralo na tisoče oseb čakati na ulici. — In-terpelant E. Raskovič ni bil zadovoljen s tem odgovorom. Njemu ni povolji, da je bila izključena javnost, posebno pa mu ni všeč, ker se je predsedništvo dalo vplivati tam, kjer nebi smelo vsprejemati vpliva (II) in da je predsedniBtvo pokazalo ob tej priliki, da nima zadostno jakosti in odi o-č n o s t i (!!). Zato želi Raskovič, da bi predsedništvo občinskega sveta kazalo ob vsaki priliki oui p o g u m in ono e n o r ž i j o, ki
čemer, temveč povabljuli saboj celo šo število sorodnikov in raznih „parasitov". — Neko razbrzdano veselje se je polotilo Ribičevih ; Jelioa je ob strani elegantnega Zorkn kar platala v blaženosti in tolsti obraz Ribi-čevke je žare! nalik polni luni.
Stari Ribič pa je zmajeval x glavo radi teh epikurejskih zabav in uprav lukuliško potratnosti. On jedini je vedel, da ima skoro tretjino imetka vsled soprogino lahkovernosti „na upanji", tretino dohodkov pa mu požro hčerine toalete in njene raznovrstne muhe, katere se menjajo vsaki teden. Ribič jedini, dasi ni bil posebno bister mož, je čutil, da je njegovo bogatstvo le še bolj navidezno. Opozoril je na to svojo lahkomišljeno ženo parkrat, a ona je bila gluha za vso opomine češ: Jelica se imonitno omoži in zopet bomo na konji!
Žal, da se je zgodilo, česar se je Ribič bal, prej kakor se je mogel nadejati sam. Kot strela iz jasnega je zadela rodbino vest, da zahteva glavni upnik, ki je sam zašel v
krepita veukn dobro st»ar. (To menda pome-nja talui eneriij), kakoršno je pokazal Piran z* .dobro stvar" P Stavec.) (Ploskanje na galeriji.
Pričela je razprava o točkah dnevnega ruda. Pročitalo do je pismo splošne avstrij-nke plinurske družbe, a katerim prosi za načelni sklep ineatnega sveta glede iznujmljo-nja občinsko plirmrne. Vnela se jo dolga razprava, o kateri je predlagal svotovaloc Consolo, \ da naj se predloga izroči mestni delegaciji, da sporoči o njej sporazumno s upravnim svetom plinarno in finančnim odsekom. Ker se je razpravljalo baš o mestni plinarni, vpo-rabil je svetovalec Dollenz priliko, da (•pregovori o nečloveškem položaju kurileov pri isti plinarni. Komaj pa je spregovoril, žo so pričeli razni onorovoli kričati na govornika, kaj imajo opraviti kurilci s predmetom razprave. To pa je bilo znamenje galeriji, da je pričela buČati in ropotati, kričati in sikati, tuliti in žv ižgati, da je bila groza. Župan je o tej rabuki tolmačil nekaj svetovalcu Dollenzn, kateri je nato sedel na svoje mesto. Trajalo je par minut, dokler se ni polegel vihar, potom je zbor v »prejel predlog Con9olov. — Dolga razprava vo je vnela o poročilu odseka za preskrbljevanje vode, gledo nalog, katere mu je bil izročil mestni svet v posvotovanje. Svetovalec Vio je kritikova! dosedanja dela tega odseka in predlagal, da naj ao mestni svčt prepriča v prvi vrsti o načelnem vprašanju, da-li naj se vodovodi gradijo in uprav. Ijajo na lastne 3troške, ali na stroško pod-vzetnikov in dokler ne to ne zgodi, da naj ne sklepa ničesar; svetovalec Gairinger pa jo naiivetoval, da on imenuje v ta namen pod-odsek. Govoril je Šo d'A n g e I i, toda župan jo pretrgal razpravo ker je bilo žo pozno.
Kij s i godilo po soji na trgu pred ruoBt-no palačo, o tem smo sporočili že v poslednji številki nagega lista.
Politiške vesti.
Državni zbor. (Poslanska zbornica). V seji dne 12. t. m. je razpravljala zbornica o zakonskih načrtih za premembo civilnega pravdnoga reda, Posl. dr. Ferjanč'ič je govoril proti načrtu sosebno zato, ker še niso znane izvršilne naredbe in navodila za sodišča. V teh navodilih treba rešiti vpraša njo o r i spravnem jeziku. V istej seji so interpolovnli poslanci dr. Fuchs in to> variši ministra za nauk in bogoćastje, da-li natnerujo predložiti zbornici zakonsk načrt o dotaciji katoliških dušobrižnikov.
Dogodki na Ruskom. Iz Petorburga javljajo : Število prošenj, prihajajočih dvornemu ministru za dovoljenje položiti vence na Icr-
veliko gmotno zadrego, v najkrajši dobi poravnanje nekega visokega in žo zastarelega dolga, sicer uleažo sodnijiko zapreti prodajalno. Krida je bila tu.
Prepaden so je obrnil Ribič do zeta s prošnjo, naj mu pomore iz hipne zadrege, ker bi itak iskal drugodi zaman pomoči, Lav-rič je v p? vem trenutku osupnil radi te prošnje, pozneje pa jo mirno in kratko obljubil, da bo piani očetu.
Par dtiij zatem pa je dobila Jelica sledeče pismo:
Volecenjena gospica !
Zo prvi todon po najini zaroki poslala mi jc neznana ženska roka anonimno pismo, v katerem mi je „kot vdana prijatoljica" na dolgo in široko popisala Vašo ljubezenske razmere do nekojih študentov in pisačev, — Vašo nezvestobo do sodnega pristava Tominca in — neko razvado do aebe samo, kateroj ne morem dati zaslužnega imena. Početkom som smatral vso pisareiijo za podlost in malo-mestuo intrigo, žal, da som ae pozvedujoč
sto carjeva, narašča ogromne. Že sedaj jo nad 1000 vencev. Is Sibirije so naročili v Moskvi dve kroni od srebrn, jedno za 15<)0n, jedno za 5000 rubljev. Prva jo velikanskih dimenzij.
Iz Moskve javljajo dne 12. t. m.: Nebrojno deputacij so dopustili do trupla carjevega. Krsta leži na nizkem odru, je odprta. Obraz pokojnikov je malo spremenjen in miren. Vsaka oseba poljnbi sveto podobo ter prsa, roko in čelo pokojnika.
Truplo pokojnikovo no prepeljali iz Moskve v Poterburg dne 13. t. m. Prod odhodom iz Moskve bila je na peronu šo kratka žalostinska poboinost. V Potcrburgu je bilo dno 13. t, m. že na vso zgodaj na stotisoee ljudij po ulicah. Okna so se prodajala po velikih cenah do 20o rubljev, a vzlic temu je bilo po ulicah glava pri gtav<. Ob 1)1. uri jo dospel vlak na Nikolajev kolodvor.
Vsa množica ae£je prekrižala snemši klobuke raz glavo.
Okrožnica ministra za vntnjo stvari so glasi :
Vsprejomši najvišjo oblast, kujo mu je naložila Previdnost v svojih nepremeuljivih sklepih, sklenil je nai vzvišoni vladar, da vaprejmo po vsem obsegu tudi vzvišeno nalogo, kojo si je postavil njega nepozabni <Čr, Njegovo Veličanstvo posveti vho svoje silo notranjemu blagostanju Rusije ter so ne odmakne v ničemur od mirne, socijalne in trdno politike, ki je toli povspešila splošno po-mirjenjo Rusije, ostane zvesta svojim tradicijam, da bode iskala dobrih odnošajov do vseh vlasti, videč v spoštovauju do pravico in postavnega reda najbolje jumstvo za varnost držav, pričotkom slavne vlado, koja pripada sedaj zgodovini, le v idejalu močne in srečno Rusije, sebi na dobro in nikomur v škodo. Danes, ob začetku novo vlade, izjavljumo bo jednako iskreno za ista načela, proseč blagoslova Gospodovega, da bi se ta načela uporabljala blagonotnu mnogo let in nespretno« menjena."
Različne vosti.
Imenovanje. Minister za poljodelstvo imenoval je pristava g. dr. Julija T r u b i č a. dodeljenega šumarskomu ravnateljstvu v Gorici, tajnikom pri upraviteljstvu istega ravnateljstva.
Tržaški simptomi! .Triester Zoitung" od minolega torka je objavila članek pod gornjim naslovom, kateri članok utegne vzbuditi nekoliko pozornost med vsemi onimi, ki se zanimajo za nnše primorske razmere. Ola-nok pa ni zanimiv toliko po tem kar pripoveduje, ampak veliko bolj po tem, kur le namiguje, tako, da človek no more biti na jasnem, kakov je pravo za pravo namen temu
pri Vaših (vsaj bivših !) prijateljicah uveril o popolni istinitosti onih anonimnih podatkov . . .
Priznati mi morate, da sem priuioran žo iz ozira na neskaljeno čast in neoskrunjeno ime svojo rodbine pretrgati vsako nadaljno zvezo z Vašo hišo. Zal mi je, da moram preklicati svojo dano Vaio besedo, a varan sem bil pri vsej zadevi le jaz. Izvolito Job-vestiti o tem pismu i svoje cenjono stariše ! — Zo dunos na večer odpotujem po očetovem opravku v Trat, — vrnem se morda šo-le za mesec dnij.
Toliko v potrebno informacijo nadaljnega ravnanja i napram
sicor vdanemu
Zorku Lavrič-u.
Toden dnij poznoje je bil nabit na vratih Ribičevo prodajalna bol list z uradniui pečatom.
Ribičevih ni bilo več v N.; — niti tedaj se ni prikazal nihče, ko so jim pradajali vse, vse ...
(Dalje priti.)
llanku : tendencija mu je povita t polumrak, d« je niti ni moino pogoditi točno. Vendar p« marsikaj ima »naćilnega na sebi. Po se-■tavi vsakega stavka je soditi, da se je pisec pošteno trudil — koliko je hilo pri tem prave odkritosrčnosti, to je seveda druga stvar — kazati se objektivnega tudi nasproti nam Slovencem. Drugo značilno dejstvo v tem članku je odkrito primanje, da je Slovencev v Trstu se svojimi narodnimi in politiškimi težnjami — da se je tudi v Slovencih vzbudila sr.mozavest, da so po državnih temeljnih zakonih tudi oni jednakopravni t d r u-K^i m i narodnostmi. Zato se vidi član-karju sicer nedolžna demonstracija od tninolega ponedeljka kot zelo resen pojav. 1'ntem pa nadaljuje: „T*totako ni dvomiti in je opazovati sleherni dan, da Italijani oporekajo njih (Slovencev namreč) tpžnjam ter •e jim protivijo na vsaki način. Včerajžnja mala demonstracija na velikem trgu ni za •edaj druzega, nego poskus, dokazati in naglasiti obstanek narodnega prava, in kaže dosledno tudi 9e ne izrečeno voljo, pripomoči do zmage jednakopravnosti". — Do tu ni, da človek oporeka ,Tr;esteri6in" članek, k! jena« dabnjen—tako sodimo mi —% viijegu mesta, Od ta naprej pa se zgubljajo izvajanja nem« Škrga lista v nekak polumrak in dosledno v nejasnost. Piie namreč : „Temu nasprotno gibanje ne izostane, o tem hodite zagotovljeni; le o obliki istpga nismo danes Se na jasnem. Kako izteče ta akcija, katero jo mogoče predvideti, to je zavisno seveda od postopanja slovenskih poslancev, da, od IIohenwartov«ga kluba samega, — sploh ostane včerajinja demonstracija le simptom, kojemu done-sejo pravo tolmačenje poznejši dogodki v parlamentu in izven parlament a.
Tu se moramo zvedavo povpraševati: kakovo naj bi bilo to nasprotno gibanje P Komu nasprotno P Na kako „akcijo" v bodon nosti meri nemiki list P V kaki avozi so slovenski poslanci s to .akcijo* ? Kako na' vplivajo na isto P Kakovi bodo ti „poznejAi dogodk ' v parlamentu in izven parlamenta P Ali se je gospodom pri „Triester Zoitungi" res že odprl pogled v bližnjo bodočnost, ki nam donesejo važnih in dalekosežnih dogodkov ?
Tu imamo celo kupe vprašanj, na katera ne moremo izluščiti odgovora <x omenjenega članka, naj že napenjamo svoj um kolikor hočemo. „Dunkel ist der Rede Sinn.* Ali so nam gospoda hoteli napraviti nekako nakaz* nico za pozneje čase f Tudi to bi bilo menda nekaj, ako bi vedeli, koliko vrednost predstavlja ta nakaznica, in kdo jo je podpisal P Toda tudi v tem nas pu&čajo gospoda v nejasnem !
Toda, poslušajmo dalje to sladko beso-sedičenje. Ćlankar nam obeča, da se hočo sa često baviti a prepirom med italijansko in •lovensko stranko, a konačno svojo besodo o mogočnosti zložnega življenja hoče povedati v poznejših časih. Vendar pa nam žn danes postavlja nekako premiso mirnemu življenju. „Stranki bi se lahko sporazumeli — tako pravi — ako bi vsprejeli kot podlago spu-razumljenja jedino in resnično sredstvo, o katerem bo ni prepirati : da so namreč pripadniki te in ono narodnosti v Trstu zajedno pripadniki jedne in iste avstrijsko države, da so avstrijski državljani, ter da s t o j ć pod pravnim varstvom državnih temeljnih zakonov avstrijskih — državne ustavo avstrijske. Bilo bi sicsr tudi potem ie bojev za političko moje in tvoje, vendar bi se z lahka poravnavali ti boji, ako bi oba dela nagibala in vodila državna zavest.
Prav dobro, izborna premisa to, ljuba „Triesterica" 1 Kolikor beaedi, toliko resnic ! Obžalujemo pa iskreno, da pogrešamo kon-kluzije, zaključka iz te premise in pa tudi pojasnila, ali se oba dela, ali samo jeden In kateri ni čutil do sedaj avstrijskega državljana in noče pripoznavati določil tumolj-njih zakonov avstrijskih, ukljućno §. 19 o jednakopravnosti vseh narodnosti P — Zakaj niste zapisali primernega zaključka, ko je vendar to-li jednostavon : k o r ž o mir ni d r u g a č e m o g o č, negona podlagi žive državni zavesti in na podlag^ naiih temeljnih zakonov, zago. t o v 1 j a j <» č i h popolno jednako-
pravnoat vseh, dolžnost je državni oblasti, da prisili, če ne gre drugače, drak o ničnimi sredstvi, — v u a c e g a državljana in vsako narodnost, tudi italijansko!, do spoštovanje omenjenih te neljnjih zakonov. Ta nauk se nam uriva nam po sebi iz .simptoma" od ponedeljka zvečer".
To ni tako! G. občinski svetovalec Na-bergoj je vskliknil v predzadnji seji mastnega sveta: „Nas ne briga afera o dve jezičnih napisih po Istri!* Z oziroiu na ta viklik in pa na dejstvo, da se je baje neko politično društvo — kojemu je član isti Nabergoj — pozneje potegnilo za dvojezične nspise v Trstu, napadel je v zadnji soji onorevole Spa-doni gosp. Nabergoja, čoš : vidite k »ko govori in kako dela! No no, gospoda potolažite se ! Tudi če je vse tako, kukor je trdil Spadoni, vendar pa šo ne izhaja iz tega, da bi bil gospod Nabergoj nedosleden v svojem postopanju. V mestnem zboru je govoril g. Nabergoj kot občinski svetovalec in kot takega ga res prav nič iio brigajo dvojezični napisi po Istri; kot člana političnemu društvu, v kojega področju spada tudi Istra, pit smejo in mu-ajo brigati dogodki po Istri tudi gospoda Nabsrg <ja. To ni tako torej, kakor zasukavajo laška g ispoda, ampak resnica jo kaj jasna in jednostavna : g. Nabergoja kot politika in Slovenci briga in mora brigati vprašanje o dvojezičnih napisih po Istri, dočim ne more in ne sine bri-gari isto vprašanje — mostnega zboru tržaškega.
K poslednji demonstraciji na velikem
trgu. Predvčerajšnjem zaprli so po -t osebe, ki so povodom demonstracijo minuli ponde-Ijek zvečer na Valikem trgu kričale Slovanom riovražne besede. Kar se tiče petorice o isti priliki zaprtih Slovencev, (zaprli so jih le 5, kajti jodnega bili so izpustili še isti večer) so do sinoć, žal, ni še potrdila vest, da so jih izpustili. Izu čili so jih baje sodišču na razpolaganje.
Tako je prav! Ko so bili dne 2. t. m. luški „delegatje* bratit so v Trstu, omenil jo znani pretiralee „II Picoolo", da je bila zastopana tudi občina Lovranska. Zup m Lovranski pa je poslal „Piccolu* službeno izjavo, da prt tem sestanku nihče ni bil pooblaščen zastopati Lovran.
K včerajšnjem poročilu o otvoritveni slavnosti „Tržaškega Sokola" nam je šo pridodati, da so došld nastopne brzojavke:
Iz Ljubljane. Čestitam Vam k novemu domu, želee, da Vam in vsem Tržaškim Slovencem ustvari slovenska požrtvovalnost kmalu še večji in lepši narodni dom.
Na zdar!
Dr. Majaron.
h Morina, Na zdar čili „S >kolu v novih prostorih.
Stopančič.
Iz Prage. K otvorjenju novr-gt doma pošilja Vam srčeu pozdrav iz gnezda sokol-skega na Vitavi
.Sokol" Praški.
Iz Prago. Srčen pozdrav k otvorenju novega doma. Naj bode to dom poštent sile slovenske tur naj vedno oznanja pogum in neustrašeuost proti vsem napadom, napurje-aiua proti slovenskemu ljudstvu. Na zdar !
Dr. Scheiner.
Darovali so, oziroma preplačali uatop-nino sledeči gospodje:
Rodbina M—kova 2 gld., prof. Jesenko 2 gld., Dolenc 70 kr., Peruielt I gld., Koc-jančič 30 kr., Klemene 20 gld., Turk 1 gld., S. Bošnjakovič 1 Napol, d'or, N. N. 40 kr., Vebor 30 kr., Vutovec 2 gld., Hrovatill 50 kr., Muftič 20 kr., Kovač 40 kr., Goljevftćek 70 kr. N. N. 40 kr., Paternost 20 kr., Bar-tolj 2 gld. 40 kr., Stekor 20 kr., Prelog 70 kr., Krže 20 kr., Skrdla 00 kr., Žitko 2 gld.
Vsein blagim darovateljem bodi izrečena najprisl'ćnejSa zahvala !
Za podružnico sv. Cirila in Metoda pri SV. Ivanu daroval je Martin Šahar 1 krono in njegovi botri 1 krono in 4 stot. Skupaj 2 kroni in 4 stot.
Dovodki tržaške občine. Tekom meseca septembra t. I. vplačalo se jo v mestni davkariji for. 138.527 gld. 20 nčv. na tačun občinskega in 4!> 1.717 gld. ft0ya nvč. na račun državnega davka, meseca oktobra pa 20.834 gld. 50% uč na račun občinskega in 133.302 na račun državnega davku. Fittanci so je vplačalo tekom septembra na občinski užitnim 00.113 gld. 40 nč.
Iz Pirana. Minoli torek vrnila se je jedna četa vojakov pod poveljstvom podpolkovnika barona Schmidburga iz Pirana v Trat. V Pi* ranu ostala je torej še jedna četa vojitkov pod poveljstvom jednega kapitana in pa pomnožena če'a orožnikov.
Podražena sol iz Pirana C. kr. finanćuo ministerstvo je odredili«, da se poviša cena bele soli v skladišču v Piranu od f. 9'34 na f. 9'3G meterski gtot. Ta podražena cene stopi v veljavo z dnom 1. januvarja 1895,
Oddaja pisem ob nedeljah. Ker s« je po-javila potreba ustreči občinstu, ki želi oddajati priporočena pisma tudi ob nedeljah po-polildne, odredilo je tukajšnje poštno in brzojavno revnateljstvo, da astmi o urad za pisma pri glavni pošti od IS novembra t. I. naprej odprt vsako nedeljo do 8. ure zvečer. Posebno nujna pisma bodo sprejemali celo do 10. ure zvečer pri telefoniškem uradu (v pritličju na desno).
Nenadna smrt. Predvčerajšnjem popo* ludne prišel je GOletni težak Bazilij Siega v gostilno v hiši št. 5. ulico Lazaretto vrcchio. Sedel je za mizo in pozval kozarec vina. Komaj pa je pokusil vino, omahnila mu jo glava na mizo in mož se ni zganil več. Gostilničar je mislil, da je gost zaspal, toda ko ga je hotel pozneje prehud ti, osvedočil se je, da sodi za mizo — mrzlo, mrtvo truplo. Siego je bržkone zadela kup na srce.
Nezgoda v cirkusu. Minoli torek zvečer padla je v sedaj tu bivnjočcra cirkusu IIonry 5!etna hčerka ravnateljeva raz konja. Odnesli so jo takoj iz tekališča in pozvali zdravnika, kateri je konstatoval, da se je dete le lahko poškodovalo na prsih, ne da bi si bilo pretreslo drobje. Vendar bode morala ostati nekoliko dni v postelji.
Obsojen slepar. 3lletni oženjeni Gustav pl. Mihanovič iz Belovara, o katerem smo sporočili svoječasno, kako jo v Gradcu osle-paril in oškodoval razne osbe, trdeč, da je jako premožen inženir, valed česar je zapeljal celrt čestito, bogato gonpč A. L., da ga je zaročila z jedino svojo hčerko, bil je dnć 12. t. m. pred porotnim sodiščem v Gradcu obsojen un 6 let tažke jedo, zgubo plemstva in na izgon iz tostransko državne polovice po prestani kazni, Mihanovič je bil že leta 1889-v Trstu obojen in izgnan iz tostransko državne polovice, od te dobe pa se jo klataril po Ogorski, Bosni itd. V Budimpešti je po-neveril nekemu trgovcu 1570 gld. 50 nč, in s tem denarjem jo nastopil „po gosposki" v Gradcu. Ko mu je nestalo novcev, priskrbel si je drugega s sleparatvom.
Sodnijsko. Naši čitatelji se menda šo spominjajo o onem napadu, ki so je vršil dno 14. oktobra t. 1. blizo pokopališča pri Sv. Ani. Neznan človek je bil namreč zav. ratno napadel 3 dekleta, ranil jedno od teh z nožem in pobegnil. Kmalu zatem so zaprli napadalca v osebi 29!etnegu težaka Maksimilijana Halupko iz Trsta. Preiskava pa je dognala, da Halupka ni hotel oropati deklic, ampak da jo le jedno prijel za vrat, hoteČ s tem pokazati svojo ljubeznivost. Ranil pa je jodnega omenjenih deklet zaradi tega, ker so kričalo na pomoč proti tatu. Predvčeraj« njem so ga obsodili zaradi težkega telesnega poškodovanja na 1 mesec težke joče. — 50-letni kmet Jakob Zupančič, stanujoč na Vr-deli, jo bil obsojen na 20 gld. globe, ker ni imel svojega psa priklenjenega in ker je isti pes po nuči na 15. oktobra t. 1. ugriznil mimo odprte kampanije prišedšegn stražarja Cigoja.
Policijsko. Po noči na včera j zaprli so 29letnu brezposelno služabnico Josipino B. i/. Ljubljano, ker jo bila že izgnana iz Trsta. V zahvalo, da ho jo stražarji spravili pod streho, ozmerjala jih je prav pošteno. — Predvčeranjem so zaiauili stražarji 20letnega brezposelnega, iz Trsta že izgnanega kotlarja Augusta B. iz Trsta, pristojnega v Podgrad, ko je hitel po ulici dolle Bocchuric. Nekoliko trenotkov prej bil je B. ukrndel kmetici Sai-blecher iz Kopra novčarko z 80 nvč.
Koledar. Danes (15.): Leopold, vojvoda ; Jeder t dov. — Jutri (10.): Edmund, škof; Otmar, opat. — Polna luna. — Solnce izide ob 7 uri 4 min., zatoni ob 4. uri 25 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjuraj 13 stop/ ob 2. pop. 17 8 stop.
Najnovejše vesti.
Beligrad 14. Ni še določeno, kedaj odpotuje kralj Aleksander k pogrebu v Peter-burg. Kar poročajo razni listi o Um, to so le domnevanja.
Pariz 14. Odposlanstvo, ki se udeleži pogreba carjevega, odpotovalo je sinoč.
Peterburg 14. Carjevo truplo so položili včeraj na mrtvaški, oder v stolni cerkvi sv. Petra in Pavla. Okolo odra so razvrščeni vsi redovi pokojnikovi, krona, druga znamenja carske oblasti in več manjših kron. Krsta ostane odprta občinstvu. — Povodom pogreba nasitili so včeraj 50.000 Peterburških siromakov brezplačno. — Car Nikolaj, udova pok. carja in carjeva nevesta stanujejo v Aitičkovi palači.
Trgovinske brsojavka.
Budimpsšta. Pšenira za spomlad H,7.rj-6'7fi Knm*a *n november « 45 do 6-55. Oves za spomlad
6 06-6 07 Iti nova 6 37-.V39.
Patnicu nova od 78 kil. f. «-55—««0, od 79 kil. f. 6-«0--6-«5. od Ha kil. f. «7(>—6-75. ml 81 kil. f. 6 75-0 80. od H 2 kil. for. 680—6.85.
Ječmen « 35—8-40 ; proso 5-70—5.90 PSenica: Obilne ponudite,povpraševanje živahno Prodalo so jo 45.000 mot. stot. jako statno. Vrsme : megla.
Praga. Noral'miruni sladkor y.a november f. 1M 72'/, december f. 1SJ'77.
Praga. Centrifuga! novi, postavljen v Trst in s rnrino vred, odpoliljatev prec.u.j f. 29-aH 25. Nov. tnaro f' 29.50—.—. Cononsn^ zn noremhor-rn:trc 30'— do —*—. Četvorni za november 31—, V glavah (sodih) za kunec novembra 31'/,.
Havre. Knv-I Santo« good avorag* la november 90,25. zn mate H2 25 vodno bolje.
Hamburg, kanton ifood uverugo za deccinhei (18 75, niarc 64'50 boljo.
Dunajska bona ia. novembra 1IM
danes vferaj
Državni ilotg v jiapirju .... 100.10 100- — „ „ v srepru . , . .100 10 100 -Avstrijska renta v zlatu , . . !24'9r» 121.60 „ v kronah . . . 97 55 97-40
Kreditne aknije....... 393 20 391 50
London lOLst........ 124.65 124-90
Napolooni.........9-92 9-92
100 murk.........61-07'/, 61.171/.
100 italj. lir........ 46-10 46 10
Pevske vaje „Slovanskega pevskega druStva* vriile se bodo tudi v naprej vsak torek in petek, počemii ob 8. uri Kvečer. 8 ten se vabijo torej vsi dosedanji iivriujooi udje in tudi novi člani-pevci, kateri se želijo udeleževati vaj, da pridejo prihodnji petok točno ob nainačeni uri v prostore „Delavskega podpornega druitva* Via Molin piccolo hit. 1 k vaji.
ODBOR.
Javna zahvala.
Podpisana se zahvaljujeta vsem dotičnikom, ki so tako mnogobrojno spremili do groba večnosti našo nikdar ne pozabljeno hčerko
ali pa so liani nu katerikoli drugi način svoj« sočovstvovanje izkazali. Od Boga jim plača !
NA PROŠEKU, 13. novembra 1894.
Ivan in Antonija Godina.
Gostilna „Stoka",
poleg kavarno „Fabris", priporoča se Slovenoem v mostu in na deželi. Točijo se itborua vin* istotako je kuhinja iivrstna. Prodaja tndi vino debelo, tako me&čanom, kakor na deželo. Cl.
Mlekarna Frana Gržine "Z
na Notranjskem (Vin Campanille v hi&i Jakoba Urunnerin it. 5 (Piniza PonterosHo). Po dvakrat na dan frižno opresno mleko po 12 kr. liter ne-dosredno iz 6t. Petra, svožd (friina) smetana. Na zah le vanje, ponilja se tudi na dom.
Pia<za S. Giovanni it. 1. j ima trgovino z mnogovrstnim loBonira, žoloznim in lončenim kuhinjskim orodjem, plotoniuo itd.	Cl.
Martin Krže,
,Commevolo' in ,Tedeaoo<
v ulici Canorma, glavni shajališči tržaAkih Slo. voneov v*oh stanov. N* razpolago so časopisi t raznih slovanskih jozikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk so priporoSa Anton ti o r 1 i, Cl.	kuvarnur.
Id
vpisana zuilui^a z omejenim poroštvom v Rojauu pri Trstu priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato pre* sarbljono
(pip®(dliyiikj5fi!D jasnam
(v ulioi Bolvodere št. 3) pristopno zadružnikom in nozadružnilcom, koji prvi so deložni lotnega čistoga dobička. Priporoča tudi svojo
društveno krčmo v Rojanu
(poprej Pertotovo) 10 minut oddaljono od mosta, z obširnim senčnatim vrtom in dvomi dvorauuini, kjer se točijo izborna domala vina, teran, pivo v
steklenloah itd. Točna postrežba z gor-kimi in mrzlimi jedili. Priporoča tudi svojo
mesnico
v Rojanu (poprej Pertotova)
kjor so prodaja govejo in tolečjo nieAo, po najnižjih tržnih cenah. Priporoča so slavnomu ob' činstvu in udom.
9C Novi člani "^MS
se ho vodno sprejemajo ob uradnih urah vsak
četrtek od H—7 uro zvočer in ob nedeljah od 9 — 10 ur« predp.	104—fi
Lastnik politično druitvo .Edinost" — Iz.davatolj in odgovorni urednik : Julij Mikola. — Tiekarna Dolenc v Trstu.