Založba Univerze na Primorskem Uredniški odbor Katarina Babnik Štefan Bojnec Aleksandra Brezovec Boris Horvat Dejan Hozjan Alenka Janko Spreizer Alen Ježovnik Lenka Kavčič Alan Orbanič Gregor Pobežin Andraž Teršek Jonatan Vinkler krvavi poljub svobode presojanja – zgodovinopisne razprave ■ 2 a l e k s a n d e r p a n j e k KRVAVI POLJUB S V O B O D E Upor na galeji Loredani v Kopru in beg galjotov na Kras leta 1605 koper 2 0 1 5 Presojanja – zgodovinopisne razprave ■ 2 Znanstvena monografija Krvavi poljub svobode: upor na galeji Loredani v Kopru in beg galjotov na Kras leta 1605 Aleksander Panjek Recenzenta dr. Darja Mihelič ddr. Andrej Pleterski Lektor Davorin Dukič Urednik izdaje in zbirke, glavni urednik, oblikovanje in prelom dr. Jonatan Vinkler Vodja založbe Alen Ježovnik Izdala in založila Založba Univerze na Primorskem Titov trg 4, si-6000 Koper Koper 2015 isbn 978-961-6963-73-2 (spletna izdaja: pdf) www.hippocampus.si/isbn/978-961-6963-73-2.pdf isbn 978-961-6963-74-9 (spletna izdaja: html) http://www.hippocampus.si/isbn/978-961-6963-74-9/index.html © 2015 Založba Univerze na Primorskem CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(450.36+497.472)”1605”(0.034.2) PANJEK, Aleksander Krvavi poljub svobode [Elektronski vir] : upor na galeji Loredani v Kopru in beg galjotov na Kras leta 1605 / Aleksander Panjek. - El. knjiga. - Koper : Založba Univerze na Primorskem, 2015. - (Presojanja - zgodovinopisne razprave ; 2) Način dostopa (URL): http://www.hippocampus.si/isbn/978-961-6963-73-2.pdf Način dostopa (URL): http://www.hippocampus.si/isbn/978-961-6963-74-9/index.html ISBN 978-961-6963-73-2 (pdf) ISBN 978-961-6963-74-9 (html) 280423168 Vsebina kazalo slik in tabel 9 uvod 11 krvavi poljub svobode 15 Prolog 19 Upor pod belo zastavo svobode 21 Koprski zasledovalci galeje Loredane 37 Galjoti, Kraševci in Tržačani 43 Poti in cilji galjotov 57 Odziv ljudi, skupnosti in lokalnih oblasti na habsburški strani 65 Preiskava in sodbe županske pravde v Devinu 73 Koprski in beneški odziv, preiskava in proces 87 Poreklo galjotov in sestava posadke galeje Loredane 103 Upor na Loredani v jadranski zgodovini okoli leta 1605 115 Krvavi pust na galeji Loredani 143 priloge 159 I: Poimenski seznami posadke galeje Loredane 161 II: Popisi preostalega denarja in tovora na galeji 171 viri 175 literatura 177 7 Kazalo slik in tabel Slika 1 ❘ Načrt Kopra z označenim krajem pristanka galeje Loredane ❘ 24 Slika 2 ❘ Beneška galeja na beneško-avstrijskem obmejnem območju ob obali med Miljami in Trstom, v ozadju viden grad Socerb (1644) ❘ 30 Slika 3 ❘ Jadranska obala med Piranom in Štivanom pri Devinu ter Socerbom s prometno povezavo med Koprom in Trstom po kopnem (1620) ❘ 38 Slika 4 ❘ Kraška obala med Trstom in Štivanom pri Devinu ❘ 46 Slika 5 ❘ Obala med Trstom in Štivanom pri Devinu s cestnimi povezavami v bližnjem zaledju ❘ 48 Slika 6 ❘ Zemljevid Istre z označenim potekom meje med habsburškim in beneškim ozemljem ❘ 58 Slika 7 ❘ Slovensko-hrvaško obmejno območje med Zagrebom in Karlovcem ter Kočevjem, Reko in Senjem s kraji, kamor so zbežali številni galjoti ❘ 61 Slika 8 ❘ Kraški rob med Kontovelom in Sesljanom z morjem v ozadju ❘ 66 Slika 9 ❘ Grad in naselje Devin ob jadranski obali, kjer je potekala sodna preiskava, so bili priprti obtoženi kmetje in je zasedala županska pravda ❘ 74 Slika 10 ❘ Načrt Kopra z označenim krajem upora na galeji Loredani ob pomolu in samostanom sv. Dominika, kjer so potekala zaslišanja ❘ 90 Slika 11 ❘ Zemljevid s prikazom porekla galjotov in mornarjev na galeji Loredani ter glavnih smeri bega ❘ 106 Slika 12 ❘ Struktura beneške galeje z označenimi posameznimi deli plovila ❘ 116 Slika 13 ❘ Prisilni galjot z vzhodne jadranske obale ❘ 126 Slika 14 ❘ »Novi gori«. Napad beneških galej na Novi Vinodolski ❘ 138 kazalo slik 9 krvavi poljub svobode Tabela 1 ❘ Pregled porekla galjotov posadke galeje Loredane po krajih in deželah (primeri z navedenim poreklom) ❘ 108 Tabela 2 ❘ Seznam vodij upora na galeji Loredani v Kopru leta 1605 ❘ 111 Tabela 3 ❘ Seznam ubeglih z galeje Loredane leta 1605 ❘ 161 Tabela 4 ❘ Seznam ujetih, ločeno obsojenih galjotov ❘ 167 Tabela 5 ❘ Sestava in člani posadke galeje Loredane (preživeli prisotni in odsotni z galeje ob uporu) ter galjoti, ki niso zbežali ❘ 168 Tabela 6 ❘ Seznam umorjenih v uporu na galeji Loredani v Kopru leta 1605 ❘ 170 10 Uvod Raziskava se je začela po naključju in iz nje je nenačrtovano nastala knji- ga. V arhivu sem iskal drugo gradivo, ko sem naletel na zapisnike za- slišanj kraških kmetov, ki so oropali beneške galjote na begu skozi nji- hove vasi. Nenavadna zgodba je takoj pritegnila mojo pozornost, tudi zaradi možnosti vpogleda v preslabo poznano socialno stvarnost podeželja, ki jo je očitno nudila – nevsakdanja zgodba kot okno v pretekli vsakdan. A preteklo je nekaj let, preden sem dobil priložnost, da se posvetim preučevanju tega gra- diva iz tržaškega arhiva. Ko sem ga pregledal in sestavil prvo sliko dogodkov in okoliščin, sem ugotovil dvoje: da gre za neobičajno dobro zgodbo in da je smiselno poiskati gradivo še z druge, beneške strani, saj je bilo dogajanje čez- mejno. Brez velikega zaupanja v uspeh iskanja v nepregledno bogatem bene- škem arhivu sem s kompetentno pomočjo izkušene arhivistke pravo gradivo našel že ob prvem poskusu, kar je bolj kot ne izjemen primer. Skupaj je bilo za skoraj sedemsto strani rokopisnih dokumentov, ki se jim nisem več mogel upreti. Upor na galeji Loredani leta 1605 ni neznanka v zgodovinski literaturi. Že doslej je sodil med bolje poznane tovrstne dogodke, saj se omenja v nekate- rih objavljenih beneških virih in na kratko navaja v nekaj publikacijah, kjer je bil ocenjen kot »najspektakularnejši dogodek te vrste«.1 Morda bi tudi za beg galjotov iz Kopra in njihova srečanja s prebivalci Krasa lahko rekli, da »zgo- dovinar pri dogodkih iz preteklosti le redko naleti na tako popolno privede- no strukturo oziroma na zgodbo, ki je dramsko tako zelo privlačna«.2 Zah- 1 Klen, Galije i galijoti iz Istre, 270–271; Klen, Šćavunska vesla, 159–160; Klen, Galijoti i ratni brodovi, 135, kjer navaja tudi, da se je o uporu na galeji Loredani leta 1605 »ohranila zelo obsežna dokumentacija«. 2 Zemon Davis, Vrnitev Martina Guerra, 7. uvod 11 krvavi poljub svobode tevni in dolgotrajni rekonstrukciji dogodkov na podlagi preko stopetdesetih zaslišanj pripadnikov različnih slojev, prebivalcev različnih krajev in podani- kov različnih držav so sledile analiza, interpretacija in umestitev dogajanja v zgodovinski okvir časa in prostora. Prvotni namen je bil na kratko predstaviti zgodbo, toda nastala je majhna knjiga, s katero upam, da mi je uspelo vsaj oh- raniti, če že ne ovrednotiti njen dramski, a tudi pomenski potencial. Začetna slutnja, da gre za dobro zgodbo, še posebej dragoceno, ker nudi vpogled v živo tkivo in delovanje podeželske družbe, vaških skupnosti in po- sameznikov, se je namreč kmalu izkazala za nepopolno. Njene vsebinske raz- sežnosti so bistveno bolj večplastne, saj sega na številne nivoje in področja, v njej se zrcalita tedanja aktualnost in hkrati globlji zgodovinski procesi, njene sestavine so izraz vsakdana malega človeka vse do geopolitičnih razmer v ja- dranskem prostoru. Njeni protagonisti so pripadniki vseh družbenih slojev, od zasužnjenega turškega veslača do beneškega državnega poglavarja, preko običajnih galjotov, kmetov, navadnih in vidnih meščanov, plemičev, držav- nih uradnikov in predstavnikov. Zato so se med delom odpirala raznovrstna vprašanja, povezana ne le z rekonstrukcijo dogajanja, temveč predvsem z ra- zumevanjem in interpretacijo. Tako tudi vsebina tega dela po začetni predsta- vitvi same zgodbe posega na področja, kot so vsakdan na avstrijsko-beneškem čezmejnem območju na morju in kopnem, odziv kmečkega prebivalstva, de- lovanje lokalnih oblasti na beneški in na habsburški strani, ravnanje beneških centralnih oblasti, ustroj sodne uprave kraških skupnosti in njeno delovanje, beneški sistem galej in težave z gusarji v Sredozemlju in na Jadranu, delovne in življenjske razmere na galejah ter poreklo galjotov, nenazadnje pa tudi rav- nanje in dejanja upornikov. Pri delu sem bil posebej pozoren na to, da ohranim imena in izrečene besede ter s tem na nek način povrnem identiteto posameznikom, pripadni- kom neprivilegiranih skupin, kot so kmetje, in celo marginalnih, kot so ga- ljoti, ki v zgodovinskih delih še vedno redko nastopajo v prvi osebi. Tako je nastalo delo, ki bi ga bilo mogoče označiti kot neke vrste kolektivno mi- krozgodovino; lahko bi rekli, da gre za primer zgodovinskega pristopa, ki se je uveljavil od sedemdesetih let prejšnjega stoletja dalje in doživel precejšnjo mednarodno pozornost. Mikrozgodovina namreč obravnava »zelo omejene pojave, kot so posamezna skupnost, družina, ali posameznik«, »nižje druž- bene sloje«, »uporablja imena«, skuša »rekonstruirati realno življenje«, de- finira se kot »znanost doživetega«.3 3 Muir, Introduction: Observing Trifles, za predstavitev mikrozgodovinske struje, posebej citat ix; Ginzburg, Poni, The Name, 7–8. V slovenščini glej Spremni besedi Marte Verginel e k Levi, Nematerialna 12 uvod Raziskava je potekala v sklopu projekta »Uporniške preživetvene stra- tegije na Slovenskem (16.–19. stoletje)«, financiranega s strani Javne agenci- je za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS), na Znanstveno- -raziskovalnem središču (ZRS) in Fakulteti za humanistične študije (FHŠ) Univerze na Primorskem (UP). Njene iztočnice so bile prvič predstavljene na mednarodni znanstveni delavnici »Pomorstvo in skupnosti na vzhod- nem Jadranu v sred njem in novem veku«, ki je potekala leta 2013 v sklopu slovensko-hrvaškega bilateralnega projekta (ARRS) »Vzhodnojadranski prostor med Beneško republiko in Habsburško monarhijo v poznem sre- dnjem in zgodnjem novem veku« med UP ZRS in Hrvatskim institutom za povijest v Zagrebu, na kateri sem dobil priložnost koristne izmenjave mnenj in izkušenj s hrvaškimi kolegi. Podobno sem kmalu zatem prve ugotovitve o dinamiki srečanj med galjoti in prebivalci Krasa predstavil na mednarodnem znanstvenem sestanku »Kontaminacije. Diskurzi, prakse in reprezentacije: zgornji Jadran med srednjim vekom in sodobnostjo«, ki sta ga soorganizirala UP ZRS in Univerza Ca’ Foscari iz Benetk v sklopu projekta čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007–2013 »Shared Culture. Strateški projekt za poznavanje in dostopnost skupne kulturne dediščine«. Na tem mestu se želim posebej zahvaliti Lovorki Čoralić in Katharini Zanier, ki sta me spodbudili k pisanju, sodelavcem, ki so me potrpežljivo pos- lušali, ko sem jim pripovedoval o »mojih galjotih«, posebej Ines Beguš, ki je tudi pregledala prve rokopise, in Urški Železnik, ker mi je posredovala neka- tere objavljene vire, ter svojim študentom, ki so me opozorili na nejasnosti in z mano prehodili pot galjotov od Grljana do Kontovela. Koper in Devin, 2014. dediščina in Ginzburg, Sir in črvi. Novejši obračun rezultatov mikrozgodovine v Lanaro, Microstoria. 13 Krvavi poljub svobode Prolog V soboto, 30. aprila 1605, ko je že padla noč, je iz Benetk odplula prva od treh galej, ki jih je beneški dož poslal v Levant s pomembnim in dragocenim tovorom. Od ukaza do odhoda galej je preteklo le nekaj dni, njihova naloga je bila nujna. Prevažale so javni denar v skupnem znesku 40.000 beneških dukatov, orožje in opremo, ki so bili namenjeni takojšnji okrepitvi beneške vojne mornarice v boju proti gusarjem v vzhodnem Sre- dozemlju. Dragoceni tovor so morale izročiti komisarju armade ( Comissario d‘Armada) Giovanniju Pasqualigu na Krfu. Galeje so prevažale tudi števil- ne trgovce z njihovim lastnim blagom in denarjem ter potnike, med kateri- mi sta bila dva imenitna, nadškof v Zadru monsignor Regazzoni in beneški plemič Hieronimo Minio, ki je bil imenovan za novega proveditorja na Ke- faloniji in je bil na poti, da prevzame svoj položaj na grškem otoku. Nekoliko kasneje sta za prvo galejo Marcello z beneškega Lida odpluli še galeja Zena in proti tretji ali četrti uri ponoči, kot zadnja, galeja Loredana. Zaradi brezvetr- ja so galeje vso noč plule skoraj izključno na vesla. Naslednjega dne, v nede- ljo, sta galeji Marcella in Zena, ki sta pluli nekaj ur in morskih milj oddaljeni druga od druge, dopoldne postali v Rovinju in nato odpluli dalje. Dan kas- neje, v ponedeljek, 2. maja, sta prispeli v Zadar in takoj nadaljevali svojo pot ob dalmatinski obali, dokler nista še isto noč prispeli v Split, kjer se je ustavila galeja Marcella, in Trogir, kamor je priplula galeja Zena. Za to pot sta potre- bovali oseminštirideset ur. Posadke galjotov so bile utrujene zaradi dolgotraj- nega, skoraj neprekinjenega veslanja v neugodnih vremenskih razmerah. Ga- leji Marcella in Zena sta se v teh mestih tudi oskrbeli s hrano in pijačo ter se v naslednjih dneh srečali na Hvaru, kjer je bilo dogovorjeno, da se vse tri ponov- prolog 19 krvavi poljub svobode no združijo pred skupnim nadaljevanjem plovbe proti jugu. A na galejo Lore- dano sta čakali zaman.1 Galeja Loredana je v nedeljo, 1. maja, pristala v Kopru in se privezala ob pomol, kjer je ostala preostanek dneva in vso noč. Poveljnik galeje, soprakomit plemič Antonio Loredan, je v Kopru želel obiskati očeta Hieronima Loreda- na, ki je bil takrat na položaju koprskega podestata in glavarja. Tu se je name- raval tudi preskrbeti za nadaljnjo pot in vkrcati nekaj galjotov, ki jih je pošiljal kapetan v Rašporju. V družbi svojega najplemenitejšega gosta gospoda Hie- ronima Minia in drugih plemičev je Antonio Loredan tisti nedeljski večer v Kopru preživel na večerji pri očetu v palači, nato pa se je za razliko od drugih vrnil na galejo, kjer je prespal. Naslednjega dne, v ponedeljek, 2. maja, se je so- prakomit Antonio Loredan znova izkrcal in z drugimi potniki odšel k maši, kjer so bili prisotni tudi podestat Hieronimo Loredan, gospod Minio in dru- gi. Prav tako je na kopno navkljub drugačnim poveljem stopil večji del posad- ke, od večine mornarjev ( skapolov) in varnostnega osebja do vseh častnikov, odgovornih za poveljevanje galeji. Eden je bil na obisku pri sorodnikih, drugi so posedali in poslali enega izmed njih na galejo po »nek pršut« za malico.2 A ni ga bilo nazaj. Medtem se je maša zaključila, soprakomit Antonio Loredan je s spremstvom in sopotniki pospremil očeta podestata do sosednje palače in ko so se poslavljali, so iz smeri pristana zaslišali vzklike: »Galjoti odnašajo ga- lejo! Galjoti odnašajo galejo!« ( i galioti mena via la galia). Prvi je alarm spro- žil tisti, ki se je odpravil iskat onega, ki ga ni bilo nazaj s pršutom za malico.3 1 Različna pričevanja o času plovbe in pristankov niso medsebojno usklajena in nedvoumna, ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Diffese dei Sopracomiti et Comito nel consiglio de 30 delegati del Senato, f. 72 – 83, 125, 127, pričevanja Nicolo Zen, Alvise Marcel o in drugi. 2 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 17v, Matthio del a Fina da Trau, q. Malipiero, contestabile al a porta de terra ferma da Traù (Koper, 6. maj 1605); prav tam, f. 18, Lazaro Mezavacha da Bologna q. Zuane servitore del Minio, et suo mastro di casa (Koper, 6. maj 1605) . 3 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 7, D. Matthio fiol del D. Barnaba Vidali (cancel iero col sig. Hieronimo Minio destinato al a Ceffalonia) (Koper, 6. maj 1605); prav tam, f. 18, Lazaro Mezavacha da Bologna q. Zuane servitore del Minio, et suo mastro di casa (Koper, 6. maj 1605) . Alarm je sprožil Matthio del a Fina, ta, ki je zaradi pršuta obtičal na ugrabljeni galeji, pa je bil Andrea Bassanese, prav tam, f. 19v, Andrea Bassanese dal a Rosa ditto Nicoletti q. Pietro servitore del cancel iero (D. Bernaba Vidali) (Koper, 6. maj 1605) . 20 Upor pod belo zastavo svobode Upor se je začel v tistem delu galeje Loredane, kjer so sedeli izkušenejši veslači ( portolati, pianieri), to je v prvih veslaških klopeh proti krmi. Dotlej je bilo na galeji povsem mirno. Člani posadke so v pričakova- nju povratka soprakomita posedali, malicali, kuhali in dremali. Takšno lagod- je so si lahko privoščili tudi izkušenejši ( portolati) in svobodni galjoti. Ko se je kapetan vojaške posadke na galeji ( capo dei provisionadi) Bastian Salamon podal proti svoji skrinji in šel mimo prvih veslaških vrst pri krmi, ga je Anton iz Splita porinil, da se je opotekel proti naslednji klopi, kjer mu je galjot Ivan iz Bosne nastavil iztegnjeno verigo tako, da se je spotaknil in mu padel v naročje. Kapetanu je odvzel bodalo in ga z njim zabodel ter umoril, pri tem pa mu je od zadaj pomagal Anton iz Splita. Oba sta bila uskoka, dosmrt- no obsojena galjota in »zaprisežena brata« ( fratelli Zuradi). Ivan je kapeta- nu, medtem ko ga je srdito zabadal z bodalom, govoril: »Pes, pa te le imam v rokah« ( can, te ho pur qua nelle man). Pri tem si je vsake toliko k ustom pri- bližal »okrvavljeno bodalo in ga obliznil, da bi mu pojedel kri« ( chiapava il stillo cusi insanguinado, et lo licava per mangiarghe il suo sangue). Mrtvega ka- petana Bastiana Salamona je Ivan iz Bosne odvrgel v morje.1 Zabodel naj bi ga kar petdesetkrat.2 Medtem je Lovre iz Nina, portolato, obsojen na deset let galeje, zaklical ukaz »ven s ponjave« ( fuora tenda), ki je pomenil, naj se spustijo vesla in iz- 1 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 38, Bastian di Motti da Bergamo q. Gasparo Galioto de libertà del a galia Loredana (Koper, 8. maj 1605); prav tam, f. 43 – 44, Piero del q. Antonio de Boneto Venetian sforzado nel a galia Loredana (Koper, 9. maj 1605); prav tam, f. 15 – 16, nobil homo D. Geronimo Minio destinado proveditor alla Ceffalonia (Koper, 6. maj 1605) . 2 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 15 – 16, nobil homo D. Geronimo Minio destinado proveditor alla Ceffalonia (Koper, 6. maj 1605); prav tam, f. 50, Domenego da Este uno de capi di bombardieri del a galia Loredana (Koper, 9. maj 1605) . upor pod belo zastavo svobode 21 krvavi poljub svobode pluje. Na vrh palice je privezal robec in vzkliknil: »Svoboda, svoboda!« Za- čela se je vstaja. Ko je opazil, da so spustili vesla, je prihitel birič ( aguzin) Elia iz Kefalonije in osuplo spraševal, kaj se dogaja. Z velikim nožem ( cortella) je pričel udarjati po galjotih, da bi nehali veslati. Uporniki so kmalu opazili agu- zina, kako udriha po veslačih, in ga pričeli loviti. Birič se je »dolgo boril« in pri tem ranil štiri ali pet galjotov, preden sta se nanj spravila Lovre iz Nina in Uskok Stipan Majka iz »kaštelov« pri Trogirju. Aguzin je Stipana ranil v gla- vo, kar je slednjega tako razbesnelo, da se je vrgel nanj »kot stekli pes« in ga zabodel z mečem, Lovre pa mu je priskočil na pomoč s helebardo in ga vrgel na tla. Stipan je nato ranjenemu biriču odvzel bodalo iz rok in ga z njim umo- ril. Biriča Elio so, tako kot kapitana Bastiana, mrtvega odvrgli v morje.3 Na- slednjega dne so na njegovem truplu, ko so ga izvlekli iz vode, našteli petind- vajset ran.4 Zarotniki so vstali s svojih klopi, stekli po odloženo orožje mornarjev ( scapoli) in si ga prisvojili. Oborožili so se z vsem, kar jim je prišlo pod roke, z različnimi bodali in celo z ražnji. Vodje so veleli, naj se odrežejo in spustijo vrvi, s katerimi je bila galeja privezana ob koprski pomol. Takoj so stekli do stražarja na krmi po imenu Gerolamo iz Kefalonije, ga prebodli s helebardo in ranjenega pahnili v morje.5 Stipan Majka je stekel na premec galeje in na- padel stražarja na premcu, to je bil mornar Stamati z Zakintosa, ga ubil in vr- gel v vodo.6 Uporniki so po galeji preganjali in lovili može posadke. Večina prestra- šenih mornarjev se je raje odločila za rešilni skok v morje, kot da bi padla v roke upornikov. Kdor ni skočil sam, je bil v vodo pahnjen. Tako je Lovre iz Nina, oborožen z ražnjem, porinil v morje dva moža posadke.7 Stipan Majka iz Trogirja je Lovretu iz Nina odvzel raženj iz rok in z njim stekel nad starega mornarja z Zakintosa, ki so ga imenovali »barba Nicolò«, ter mu zadal uda- 3 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 22v, Domenego Paris, scrivan del a galia Loredana (Koper, 6. maj 1605); prav tam, f. 34 – 35, Micholin Cavison di Candia galeotto esistente sopra la galia Loredana (Koper, 8. maj 1605); prav tam, f. 42, Zamaria Armano da Venetia de Andrea sforzado nel a galia Loredana (Koper, 8. maj 1605); prav tam f. 48, Francesco del q. Piero Riato, canever nel a galia Loredana (Koper, 9. maj 1605). 4 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 15 – 16, nobil homo D. Geronimo Minio destinado proveditor alla Ceffalonia (Koper, 6. maj 1605). 5 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 52, Georgila di Candia, compagno del a galia Loredana (Koper, 9. maj 1605). 6 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 30v – 32, Christoforo q. Thomio bergamasco, condannado (Koper, 8. maj 1605); prav tam, f. 34 – 35, Micholin Cavison di Candia galeotto esistente sopra la galia Loredana (Koper, 8. maj 1605). 7 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 29, Piero di Bianchi padoan del q. Agustin fante de piciol (Koper, 7. maj 1605). 22 upor pod belo zastavo svobode rec, zaradi katerega je padel v vodo in utonil. Stipan je še naprej tekal po gale- ji, »da bi ubijal skapole in kogarkoli bi mu prekrižal pot« ( andar a prova per amazzar scapoli, et chi ghe vegniva per tresso). Lovre iz Nina je ostale upornike pozval, naj nikogar ne ubijejo,8 in se s tem trudil, da bi se nasilje omejilo na najnujnejši obseg za uspeh upora. Vse- kakor je bilo nasilje usmerjeno proti odgovornim za (oboroženo) vzdrževanje reda na galeji, podžigalo ga je sovraštvo galjotov do njih. Tako je paron galeje Michelin s Krete povedal, kako je galjot Battista iz Benetk iskal komita in nje- ga, »da bi ju ubil«, ker sta jim kot oficirja galeje ukazovala in takrat »je vča- sih sledila kaka beseda« ( cercava il comito et mi che son il paron per amazzar- ne, per esser offiziali de galia, che comandandoli seguiva a volte delle parole).9 V Kopru je »ljudstvo pravilo, da so zaroto sklenili že več kot leto prej zaradi sovraštva, ki so ga čutili do kapetana, komita in biriča, in da so to želeli stori- ti že tisti večer, ko je prispela galeja« ( il vulgo diseva, che l‘haveva congiurato gia piu d‘un anno, per l‘odio che portavano, al capo, al comito, et all‘aguzzin, et che lo volevano far la sera che gionse la galia). O tem je govorilo veliko ljudi.10 Galjot Janni s Krete je ocenil, da je bila Lovretova zasluga, če »je veliko mož ušlo smrti, ker so jih oni drugi hoteli ubiti, on pa ni hotel, da bi se jih dotakni- li« ( Lovere, che faceva questo, ma l‘ha scappolado assai homeni dalla morte, che quei altri li volevano amazzar, et lui non volse, che i fosse toccadi).11 Zadnji odpor proti upornikom so poskusili bombardirji. Ko so opazili, da je birič Elia s Kefalonije obkoljen, so se podali proti upornikom, a so jih ti v neobvladljivo velikem številu, oboroženi z meči in ražnji ter že prosti oko- vov, takoj obstopili. Zaradi očitne premoči upornikov so se branitelji poda- li proti premcu, kjer je bil nameščen top ( penira). Poveljnika bombardirjev sta ga nameravala obrniti proti upornim galjotom na krovu, a še preden sta to lahko izvedla, so uporniki namero spregledali in ju napadli. Lovre iz Nina je s helebardo v roki pognal v morje kar nekaj mož. Poveljnika bombardirjev 8 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 22v, Domenego Paris, scrivan del a galia Loredana (Koper, 6. maj 1605); prav tam, f. 25, Marco de Pasqualin protto marangon sopra la galia Loredana (Koper, 6. maj 1605); prav tam, f. 30v – 32, Christoforo q. Thomio bergamasco, condannado (Koper, 8. maj 1605); prav tam, f. 42, Zamaria Armano da Venetia de Andrea sforzado nel a galia Loredana (Koper, 8. maj 1605); prav tam, f. 43 – 44, Piero del q. Antonio de Boneto Venetian sforzado nel a galia Loredana (Koper, 9. maj 1605). 9 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 24v – 25, Michelin di Candia paron del a galia Loredana (Koper, 6. maj 1605) . 10 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 8v, D. Alvise Quaresig de Albona, coadiutore de D. Bernaba Vidali cancelliero col sig. Hieronimo Minio (Koper, 6. maj 1605). 11 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 53v – 54, Janni del a Canea scapolo del a galea Loredana come uno di quel i che si ritrovo al tempo del svaliso et fuga sopra di essa (Koper, 9. maj 1605). 23 krvavi poljub svobode Zuana Battisto de Comio s Krfa so v napadu večkrat ranili in mu odsekali roko, dokončno pa ga je ubil Stipan Majka iz Trogirja. Mrtvega so s helebardo odvrgli v morje. Drugega poveljnika bombardirjev, po imenu Domenego, so vklenili in zaprli pod palubo, potem ko jih je na kolenih prosil za svoje življe- 24 upor pod belo zastavo svobode nje. Enako so ravnali z ostalima pripadnikoma te zadnje skupi- ne, ki se je poskusila zoperstaviti upornim galjotom, to je s pomoč- nikom poveljnika bombardirjev Francescom iz Benetk in z voja- kom ( compagno) Georgilajem s Krete.12 Enega od članov posadke, brivca in zdravnika Michiela, je obkolila množica upornikov, zato se je zatekel na premec galeje. Kot je kasneje pripovedoval, je za njim prišel Ivan iz Bosne »z okrvavlje- nimi rokami in obrazom, ker je umoril kapetana«, mu velel: »Tu si ti, poljubi me,« in ga nato prisi- lil, da ga je tri- ali štirikrat polju- bil, nakar mu je rekel še: »Ne boj se« ( vene Zuane capelleto, con le man insanguenade, et il viso, per- chè haveva amazzado il capo, di- 12 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 15 – 16, nobil homo D. Geronimo Mi- nio destinado proveditor al a Ceffalonia (Koper, 6. maj 1605); prav tam, f. 30v – 32, Christoforo q. Thomio bergamasco, condannado (Koper, 8. maj 1605); prav tam, f. 39, Bastian di Motti da Bergamo q. Gasparo Galioto de libertà del a galia Loredana (Koper, 8. maj 1605); prav tam, f. 43 – 44, Piero del q. Antonio de Bo- neto Venetian sforzado nel a galia Lore- dana (Koper, 9. maj 1605); prav tam, f. ❙ 1 50, Koper, Domenego da Este uno de capi Načrt Kopra z označenim krajem pristanka di bombardieri del a galia Loredana (Ko- per, 9. maj 1605); prav tam, f. 52, Geor- galeje Loredane (Giacomo Fino, 1609) gila di Candia, compagno del a galia Lo- (ASV, Senato – Mar, b. 223, dis. 1). redana, uno del i Sopraddetti che sono in galia (Koper, 9. maj 1605). 25 krvavi poljub svobode cendo mi ti è qua, poi mi disse besame, et me lo fece basar 3 o 4 volte, dicendo- mi poi no paura). 13 Medtem ko so ostali vodje upora obračunavali z odgovornimi za red in disciplino na galeji, da bi lahko nemoteno prevzeli nadzor nad njo, je An- drea Ponentin iz Apulije, prisilni galjot, ki je služil biriču Elii, z njegovim orodjem že pričel osvobajati galjote iz okovov, in sicer najprej vodilne (Lovre iz Nina, Nicolò Nucio). Nato je pri osvobajanju iz okovov pomagal tudi gal- jot, poimenovan Pistogia, ki je bil v preteklosti tudi sam birič na galeji Cor- naro in obsojen na galejo, ker mu je zbežal en veslač. Takoj zatem, ko je osvo- bodil vodilne galjote, je Andrea Ponentin stopil za krmilo in začel klicati »svoboda, svoboda!«, nakar so si vsi začeli drug drugemu razbijati okove na nogah.14 Vrvi priveza so bile spuščene, vesla so bila v vodi in galeja se je odmika- la od pomola. Z nje so se slišali zmagoviti vzkliki galjotov, ki so klicali »svo- boda! svoboda!«. S koprskega pomola so soprakomit, podestat ter številni meščani zrli proti galeji in na uporne galjote kričali: »Izdajalci, izdajalci« ( il sopracomito, et molti altri della Citta, et tutti cridando, traditori, traditori). V pristanišče je bilo slišati vpitje galjotov na krovu ladje ter »rožljanje orožja«. Osupli opazo-valci, ki so na kopnem spremljali dogajanje in pritekli do koprskega pristana, so lahko le nemočno opazovali, kako so galjoti odsekali roko poveljniku bom- bandirjev ( correndo, alla marina, ove vedessemo, che la galia partiva, con mol- to strepito d‘arme, in corsia).15 Ves ta čas se je galeja Loredana počasi oddaljevala od Kopra. A treba jo je bilo poganjati in usmerjati. Kakih petnajst minut je stala na morju pred Koprom, dokler uporniki niso med seboj uskladili namer in se dogovorili, saj del galjotov ni hotel veslati ( cusi menorno via la galia, che non erano d‘acordo, che parte vuogavano, et parte non volevano vuogare, che stetero un quarto d‘ho- 13 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 52v – 53, Michiel barbier dil a galia Loredana (Koper, 9. maj 1605) . 14 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 30v – 32, Christoforo q. Thomio bergamasco, condannado (Koper, 8. maj 1605); prav tam, f. 34 – 35, Micholin Cavison di Candia galeotto esistente sopra la galia Loredana (Koper, 8. maj 1605); prav tam, f. 36, Anzolo del q. Zamaria Pagiarin, galioto al presente su la galia Loredana (Koper, 8. maj 1605); prav tam, f. 38, Bastian di Motti da Bergamo q. Gasparo Galioto de libertà della galia Loredana (Koper, 8. maj 1605); prav tam, f. 50, Domenego da Este uno de capi di bombardieri della galia Loredana (Koper, 9. maj 1605); prav tam, f. 52v, Michiel barbier dil a galia Loredana (Koper, 9. maj 1605). 15 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 5v, D. Barnaba Vidali q. Pier‘Antonio, cancel iero col sig. Hieronimo Minio destinato al a Ceffalonia (Koper, 6. maj 1605); prav tam, f. 15 – 16, nobil homo D. Geronimo Minio destinado proveditor alla Ceffalonia (Koper, 6. maj 1605); prav tam, f. 19v, Andrea Bassanese dal a Rosa ditto Nicoletti q. Pietro servitore del cancel iero (D. Bernaba Vidali) (Koper, 6. maj 1605) . 26 upor pod belo zastavo svobode ra avanti che se acomodassero insieme, et poi se missero alla vuoga, et portorno via la galia).16 Na njej je bilo namreč kakih dvesto galjotov, ki v veliki večini niso bili seznanjeni z naklepi vodij upora in tudi niso nujno soglašali z uporom in be- gom, zato so jih k veslanju priganjali tako, da so jim grozili, jih tepli in jim dr- žali rezila na vratu. Vodje upora so hodili med veslači s sabljami in drugim orožjem v roki ter udrihali po tistih, ki niso veslali. K veslanju so prisilili tudi nekatere može posadke, potem ko so jih razorožili in onesposobili, in marsi- kdo je bil pošteno pretepen. Medtem ko so uporniki osvobajali druge galjote iz okovov, so ostali nadaljevali z veslanjem, da ne bi izgubljali časa in hitros- ti – trije so veslali, medtem ko so odklepali četrtega na klopi, saj jih je za vsakim veslom sedelo po štiri.17 Francesco Ponentin iz Gallipolija v Apuliji in drugih petnajst do dvajset Ponentinov, to je »Zahodnjakov« iz zahodnega Sredozemlja in posebej z za- hodnih obal italijanskega polotoka, je prevzelo vodenje plovbe ( Francesco Po- nentin, et altri 15 o 20 ponentini, che hanno menado la galia, et fatto il peota). Ko so se že oddaljili od obale, je Andrea Ponentin iz Apulije menil, da je čas, da »se okusi krmilo«, in naj se usmerijo proti odprtemu morju ter odjadrajo proti Apuliji. A večina se z njim ni strinjala. Menila je, da je primerneje ubra- ti »krajšo pot« ter galejo usmeriti »na kopno, da bomo takoj rešeni« ( horsu via, che se assagia l‘artimon, se femo vella, che andemo sotto vento in Pugia /.../ andemo pur qua in terra alla curta che semo salvi subbito /.../ Andrea Ponen- tin, che saltò al timon, et diceva, che vada alla volta del colfo, et tutti dicevano no, no, alla volta de terra). Prevladalo je mnenje, naj se galeja usmeri proti kop-nemu, da bi čim prej prispeli do bližnje habsburške obale – v pogovorih se je najpogosteje omenjal Štivan pri Devinu. Na premec galeje je stopil svobodni galjot Ivan Anton z vzdevkom »Opečen« ( Brusado), ki je bil doma iz bližnje- ga habsburškega Gradišča ob Soči, in usmerjal plovbo proti znanim domačim krajem ( Zuan Antonio da Gradisca ch‘era di libertà era a prova, et comandava al timon, et ne ha condotto in quel loco).18 16 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 19v – 20v, Andrea Bassanese dal a Rosa ditto Nicoletti q. Pietro servitore del cancel iero (D. Bernaba Vidali) (Koper, 6. maj 1605) . 17 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 4a, fol. 31 – 33v, Giulio Cesare Pozanis de Sesia del stato del Duca di Parma (Gorica, 6. maj 1605). 18 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 19v – 20v, Andrea Bassanese dal a Rosa ditto Nicoletti q. Pietro servitore del cancel iero (D. Bernaba Vidali) (Koper, 6. maj 1605); prav tam, f. 30v – 32, Christoforo q. Thomio bergamasco, condannado (Koper, 8. maj 1605); prav tam, f. 36, Koper, Anzolo del q. Zamaria Pagiarin, galioto al presente su la galia Loredana (Koper, 8. maj 1605); prav tam, f. 43 – 44, Piero del q. Antonio de Boneto Venetian sforzado nel a galia Loredana (Koper, 9. maj 1605) . 27 krvavi poljub svobode Takoj, ko so se oddaljili od Kopra, se je začelo plenjenje galeje ( messo la galia a sacco, subito slargadi dalla Città /.../ si messero a butinar la galia).19 Uporniki so vstopili v prostore pod palubo, kjer so iskali orožje, denar, blago in oblačila. Tam so se na smrt prestrašene stiskale tudi nekatere potnice, med katerimi je bila žena gospoda Minia, namenjenega za proveditorja na Kefalo- nijo, in potniki, katerim pa uporni galjoti niso storili nič žalega. Tja so se za- tekli tudi nekateri člani posadke. V valovih so uporniki po galeji iskali in odnašali arkebuze, pištole, svi- nec in smodnik ter »odvzeli vse orožje, ki so ga mogli najti«. Nicolò Nutio, dosmrtno obsojeni galjot iz Urbina v Markah in eden vodilnih v uporu, je najprej dal iz prostora, kjer je bilo hranjeno, prenašati orožje na krov, vendar je kaj kmalu pod palubo vdrla množica galjotov. Ti so si sami pričeli prilaščati orožje in tako oboroženi kričali: »Svoboda, svoboda« ( saltarono zo una frot- ta de loro a tiole esse arme, et poi cridavano libertà, libertà). Poleg tega so orož- je raztresli tudi po krovu, rekoč: »Kdor želi orožje, naj si ga vzame« ( butorno le arme per coverta, et dicevano chi vuol arme se ne tolgia).20 Battista Lora, ple-mič iz Verone, obsojen na deset let galeje in brez treh prstov na levi roki, je kli- cal: »Zmaga, zmaga, ubij te pse« ( diceva Vitoria, Vitoria, amazza sti cani).21 Na krov galeje so postavili dva soda smodnika, vsebino tretjega pa so stresli, tako da je na krovu nastal kup, »ki je zgledal kot kup soli«, zato da si je lahko vsak postregel z njim ( acciò se fornisse ogn‘uno i ghe ne haveva fatto un monte, che pareva un mucchio de sal). Z vsem papirjem, ki so ga našli, so si izdelali škrniclje in si vanje natresli smodnika. Odvzeli so si ga toliko, »kolikor so si ga zaželeli«, nekaj pa so ga odvrgli tudi v morje. Dva galjota sta na krmi »rezala svinec sv. Marka« in iz njega izdelovala krogle ( tagliavano i piombi de S. Marco da far ballini). Marco de Pasqualin, tesar na galeji in član posadke, je menil, da so smodnik potresli tudi v nekem prostoru pod palubo zato, ker »če bi prišla kaka galeja, so hoteli prižgati in pognati vse v zrak in se zažgati, 19 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 36, Anzolo del q. Zamaria Pagiarin, galioto al presente su la galia Loredana (Koper, 8. maj 1605); prav tam, f. 50v, Domenego da Este uno de capi di bombardieri del a galia Loredana (Koper, 9. maj 1605). 20 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 25v, Marco de Pasqualin protto marangon sopra la galia Loredana (Koper, 6. maj 1605); prav tam, f. 35, Micholin Cavison di Candia galeotto esistente sopra la galia Loredana (Koper, 8. maj 1605); prav tam, f. 36, Anzolo del q. Zamaria Pagiarin, galioto al presente su la galia Loredana (Koper, 8. maj 1605); prav tam, f. 39, Bastian di Motti da Bergamo q. Gasparo Galioto de libertà del a galia Loredana (Koper, 8. maj 1605); prav tam, f. 43 – 44, Piero del q. Antonio de Boneto Venetian sforzado nel a galia Loredana (Koper, 9. maj 1605); prav tam, f. 48, Francesco del q. Piero Riato, canever nel a galia Loredana (Koper, 9. maj 1605); prav tam, f. 50v, Domenego da Este uno de capi di bombardieri del a galia Loredana (Koper, 9. maj 1605). 21 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 45, Koper, Piero del q. Antonio de Boneto Venetian sforzado nel a galia Loredana (Koper, 9. maj 1605) . 28 upor pod belo zastavo svobode tako so se bili razbesneli« ( accio se fusse venuta qualche galia volevano dar fuo- go, et butar ogni cosa in aere et brusarsi, tanto erano arrabbiati).22 Lovre iz Nina in drugi vodje so se trudili, da bi umirili ostale galjote, vzpostavili nadzor nad dogajanjem na galeji in preprečili dejanja, ki bi po ne- potrebnem otežila njihova uporniška dejanja in s tem njihov položaj pred be- neškimi zakoni. Zato so drugim galjotom kriče zapovedovali, naj si ne pri- laščajo stvari sv. Marka, torej beneške države, ali »gospodarja« Antonia Loredana, »a od posameznikov si vzemite, kolikor morete« ( ma de partico- lari tolle tutta quella che pode haver).23 A niti to navodilo ni bilo povsem usli- šano. Andrea Bressan, obsojen na deset let galeje, je pod palubo mrzlično is- kal in spraševal, kje je skrit denar. »S sekiro v roki je rekel: “Pizdarija, ven z njim, naj bo od sv. Marka ali od kogarkoli, hočem ga,” in razbil eno skrinjo sv. Marka« ( con una manera che l‘haveva, dicendo putanazza, et fuora, siano de S. Marco, o di chi si voglia, ghe ne voglio, et sbregò una cassa de S. Marco). Bressan je odprl še več skrinjic in »notri našel vrečke z denarjem, veliko, ogromno ga je bilo na tisti galeji« ( trovò drento sachetti de quatrini, assai, moltitudine ghe ne giera in quella galia). Toda galjot Piero Boneto iz Benetk mu je takšno dejanje odsvetoval, rekoč: »“Pusti, to so zvitki sv. Marka,” oni pa je odgovo- ril: “Briga me”«, zato ga je prvi še enkrat opozoril: »Pazi, ker se bomo poklali kot psi, pusti to, kar je od sv. Marka« ( dissi lasselo star, che i è gropi de S. Mar- co, et lui me rispose, non importa niente /…/ et ghe dissi varda che se amazzare-mo come cani, lassa star quel de S. Marco).24 Še kdo se je našel, ki je odprl za- bojnik, napolnjen z zvitki ( groppi) »javnega denarja sv. Marka«, in iz njega izvlekel par vrečk, a je na koncu le obveljal ukaz vodij upora, naj se beneškega državnega denarja ne dotikajo. Eden vodij je govoril: »Pustite robo sv. Mar- ka, ker si bomo drug drugemu izbili glavo« ( diceva lasse star la robba de S. Marco, perche se butaremo via la testa un con l‘altro). Posebej Lovre iz Nina je kričal, naj ne jemljejo denarja države in soprakomita Loredana. Pred vsemi je 22 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 25v, Marco de Pasqualin protto marangon sopra la galia Loredana (Koper, 6. maj 1605); prav tam, f. 45, Piero del q. Antonio de Boneto Venetian sforzado nel a galia Loredana (Koper, 9. maj 1605); prav tam, f. 48, Francesco del q. Piero Riato, canever nel a galia Loredana (Koper, 9. maj 1605); prav tam, f. 50v, Domenego da Este uno de capi di bombardieri del a galia Loredana (Koper, 9. maj 1605). 23 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 39, Bastian di Motti da Bergamo q. Gasparo Galioto de libertà del a galia Loredana (Koper, 8. maj 1605); prav tam, f. 48, Francesco del q. Piero Riato, canever nel a galia Loredana (Koper, 9. maj 1605) . 24 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 44, Piero del q. Antonio de Boneto Venetian sforzado nel a galia Loredana (Koper, 9. maj 1605); prav tam, f. 46, Zuane di Tozi, Luchese q. Roco, scalco sopra la galia Loredana (Koper, 9. maj 1605). 29 krvavi poljub svobode ❙ 2 Beneška galeja na beneško- -avstrijskem obmejnem območju ob obali med Mil jami in Trstom, v ozad- ju viden grad Socerb (1644) (ASV, Disp. Rett. – Istria, b. F38, dis. 2). z bodalom in mečem v rokah zaklical: »Pus- tite na miru denar sv. Marka, ne povzročite škode sv. Marku, ker vam bom nekaterim odrezal glavo,« ( disse al cospetto de qua, et de la, lasè star i soldi de S. Marco, non de dano a S. Marco, che ve tagiarò la testa a qualcuno, et era armato con stillo, et spada nuda in mano).25 25 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 19v – 20v, Andrea Bassa- nese dal a Rosa ditto Ni- coletti q. Pietro servitore del cancel iero (D. Berna- ba Vidali) (Koper, 6. maj 1605); prav tam, f. 24v, Michelin di Candia paron del a galia Loredana (Ko- per, 6. maj 1605); prav tam, f. 36, Anzolo del q. Zamaria Pagiarin, ga- lioto al presente su la galia Loredana (Koper, 8. maj 1605); prav tam, f. 43 – 44, Piero del q. Antonio de Boneto Venetian sforzado nel a galia Loredana (Ko- per, 9. maj 1605) . 30 upor pod belo zastavo svobode 31 krvavi poljub svobode Očitno so se želeli izogniti ne le sodnim posledicam kraje državnega denarja, ampak tudi težavam z obvladovanjem strasti, ki bi se vnele ob delitvi ogrom- nega plena. Kljub temu so galjoti polomili in prerešetali zabojnike potnikov, soprakomita Loredana, oficirjev in posadke ter iz njih vzeli veliko denarja in tudi srebrnino. Mladenič beneškega plemiškega rodu Lorenzo Bollani, poimenovan Bollanetto, prisilni galjot, ki na dan upora še ni dopolnil sedemnajst let, naj bi bil glavni krivec za to, da so v nasprotju s navodilom Lovreta iz Nina galjo- ti oplenili stvari soprakomita, saj je »zbral dovolj poguma«, da je razbil nje- gove skrinje in delil njegova oblačila in orožje. Poskusil naj bi vzeti tudi Lo- redanov prapor. »Odet v oblačila soprakomita in poln denarja je hodil med veslaškimi klopmi z mečem in bodalom ter udrihal po vseh rekoč, veslajte psi, dajmo psi, ker boste dobili svojo svobodo« ( dicendo vuoghe cani, monta cani, che haverè la vostra libertà).26 Bollanetto naj bi tudi dejal: »Nočejo me prizna- ti, bom že poskrbel zato, da me spoznajo«, »da bo raje postal Turek, kot ka- darkoli spet postal beneški podložnik« in tudi: »Nočem, da me Benečani še kdaj vidijo, zagotovo« ( i non me vuol cognoscer mi, me farò ben cognoscer /.../ voleva piu tosto farse turco, che deventare mai più sudito de Venetiani /.../ non voglio che Venetiani me vedano più certo).27 Zvitke oplenjenega denarja so si spravljali v oblačila, denar so nosili tudi na krov in ga delili med galjote. »S klobukom so ga dajali veslačem, rekoč, vzemite, ko bomo zunaj, si bomo razdelili kot dobri bratje, in predvsem Lovre je bil tisti, ki je to počel« ( col capello andavan dagandone a quelli che vogava, dicendoli tole, come seremo fuora spartiremo da boni fradelli, et sora tutti era Lovere, che faceva questo). In dejansko, ko so stopali z galeje, so vodje upora med galjote delili denar iz klobukov, »da se je zdelo kot v pravljici« ( partiva- no li soldi andando fuora de galia, che pareva fosse fava, perchè queli capi, ne an- dava dagando con li capelli).28 26 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 36, Anzolo del q. Zamaria Pagiarin, galioto al presente su la galia Loredana (Koper, 8. maj 1605); prav tam, f. 38, Bastian di Motti da Bergamo q. Gasparo Galioto de libertà del a galia Loredana (Koper, 8. maj 1605); prav tam, f. 43 – 44, Piero del q. Antonio de Boneto Venetian sforzado nel a galia Loredana (Koper, 9. maj 1605); prav tam, f. 48v, Francesco del q. Piero Riato, canever nel a galia Loredana (Koper, 9. maj 1605) . 27 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 19v – 20v, Andrea Bassanese dal a Rosa ditto Nicoletti q. Pietro servitore del cancel iero (D. Bernaba Vidali) (Koper, 6. maj 1605); prav tam, f. 29v, Piero di Bianchi padoan del q. Agustin fante de piciol (Koper, 7. maj 1605). 28 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 19v – 20v, Andrea Bassanese dal a Rosa ditto Nicoletti q. Pietro servitore del cancel iero (D. Bernaba Vidali) (Koper, 6. maj 1605); prav tam, f. 30v – 32, Christoforo q. Thomio bergamasco, condannado (Koper, 8. maj 1605); prav tam, f. 50v, Domenego da Este uno de capi di bombardieri del a galia Loredana (Koper, 9. maj 1605); prav tam, f. 53v – 54, Janni del a Canea scapolo del a galea Loredana come uno di quel i che si ritrovo al tempo del svaliso et fuga sopra di essa (Koper, 9. maj 1605). 32 upor pod belo zastavo svobode Vzdušje namreč ni bilo le nasilno, ampak je po prevzemu nadzora nad galejo postalo tudi veselo in razposajeno, praznično in »pravljično«. Galjoti so glasno vzklikali svobodi in pluli pod »zastavo svobode«, saj so na premec galeje pritrdili belo krpo, ki je simbolično predstavljala »zastavo svobode«. Lovre iz Nina, »ki je bil vodja«, si je nadel zastavo biriča ( messero una pez- za bianca, una strazza su la prova della galia, per bandiera de libertà, poi tol- sero quella dell‘aguzzin, et quel Louere ch‘era capo se la messe ad arma colo).29 Nadeli so si oblačila plemičev in drugih posameznikov. Na klopi veslačev so zmetali vreče oblačil, rekoč, naj se tudi oni oblečejo. Slekli so se in se preob- lekli v oblačila plemičev in trgovcev, Loredana, posadke ter v oblačila morna- rice sv. Marka, ki jih je galeja prevažala za oskrbo vojaške flote. Od sv. Marka so vzeli srajce, hlače, čevlje in klobuke, vzeli so tudi po dva ali tri pare čevljev. Nekaj oblačil so odvrgli v morje, svoje obleke pa odvrgli na krov in jih zapus- tili. »Oblekli so se po svoje« ( si vestirno al loro modo), nekateri so se odeli v dragoceno blago iz Damaska ( si vestirno de raso de Damasco).30 Bollanetto, ki je bil plemiškega rodu, si je nadel oblačila plemiča Antonia Loredana.31 Razu- meti in predstavljati si je mogoče, kako so si vodilni uporniki nadeli plemiška oblačila ter v novi preobleki poveljevali galeji. V morje so zmetali vse, »kar jim ni bilo všeč« ( quello che no ghe piaseva, i butava in acqua), poleg oblek tudi žimnice.32 Ko se je galeja že oddaljila od koprskega pomola in je bilo konec ubijanja mornarjev in njihovega skakanja v vodo, so Lovre iz Nina, Giacomo Vizentin, svobodni galjot z vlogo kletarja, in drugi šli do prostora na ladji, kjer so hranili vino, ter »pili, kolikor se jim je za- hotelo«. Pri tem je Anton iz Splita zagledal člana posadke, kuhinjskega moj- 29 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 30v – 32, Christoforo q. Thomio bergamasco, condannado (Koper, 8. maj 1605) . 30 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 16v – 17, nobil homo D. Geronimo Minio destinado proveditor al a Ceffalonia (Koper, 6. maj 1605); prav tam, f. 19v – 20v, Andrea Bassanese dal a Rosa ditto Nicoletti q. Pietro servitore del cancel iero (D. Bernaba Vidali) (Koper, 6. maj 1605); prav tam, f. 25v, Marco de Pasqualin protto marangon sopra la galia Loredana (Koper, 6. maj 1605); prav tam, f. 30v – 32, Christoforo q. Thomio bergamasco, condannado (Koper, 8. maj 1605); prav tam, f. 35, Micholin Cavison di Candia galeotto esistente sopra la galia Loredana (Koper, 8. maj 1605); prav tam, f. 39, Bastian di Motti da Bergamo q. Gasparo Galioto de libertà del a galia Loredana (Koper, 8. maj 1605); prav tam, f. 40v, Rugier de Domenego da Porcia, sforzado del a galia Loredana (Koper, 8. maj 1605); prav tam, f. 45, Piero del q. Antonio de Boneto Venetian sforzado nel a galia Loredana (Koper, 9. maj 1605); prav tam, f. 50v, da Este uno de capi di bombardieri del a galia Loredana (Koper, 9. maj 1605); prav tam, f. 51v, Francesco da Venetia, Sotto Capo de bombardieri uno del i rimasti nel a galia Loredana (Koper, 9. maj 1605). 31 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 43 – 44, Piero del q. Antonio de Boneto Venetian sforzado nel a galia Loredana (Koper, 9. maj 1605); prav tam, f. 48v, Francesco del q. Piero Riato, canever nel a galia Loredana (Koper, 9. maj 1605) . 32 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 30v – 32, Christoforo q. Thomio bergamasco, condannado (Koper, 8. maj 1605). 33 krvavi poljub svobode stra ( scalco) Zuana di Tozi iz Lucche v Toskani, in mu zaklical »Oh, pes, tudi ti si tu« ter mu zadal močan udarec v oko. Vino so »oplenili« in ko so odpi- li, so pustili, da je vino steklo, vrčke pa so odvrgli v morje. Nek »Šepavi«, po imenu Gregorio, je med galjote delil kruh ( messo a sacco il vin, et come hanno bevudo cavando le canole et lassado andar fuora, et butado le stagnade in acqua /…/ un Zotto nominado Gregorio, spartiva il pan).33 Galeja Loredana je s svojimi upornimi galjoti pristala v Grljanu, na pol poti med Trstom in Devinom, to je med dvema koncema razmeroma krat- kega habsburškega obalnega pasu, ki sta ga zamejevali beneška Istra na eni strani in beneška enklava Tržič ( Monfalcone) na drugi. Očitno je, da so se galjoti odločili za najkrajšo pot do kopnega in med plovbo svojo smer uravna- vali po Proseškem stolpu, ki je stal prav nad Grljanom, manjšim zalivčkom in ribiškim pristanom. Zaradi neusklajenosti galjotom ni uspelo pristati, temveč so s premcem nasedli v plitvini pristana v Grljanu ( fu arivado con la prova in terra, voleva- no meter scalla in terra, ma per la disunion, non la messero, et per più prestezza andorno per il spiron).34 Vodje upora so priganjali ostale galjote, naj vendar- le izberejo svobodo in se izkrcajo in dejansko jim je sledila ogromna večina. Druge, ki niso hoteli izstopiti, sta Ivan iz Bosne in »Steffano schiavon« k temu »silila z bodalom«. Prvi jim je govoril: »Kaj hočete početi tu zdaj, ko je čas vaše svobode«, drugi pa: »Ven, ven raja, kaj čakate, da bo prišla kaka ga- leja« ( che voleù far qua, adesso ch‘è il tempo della vostra libertà /.../ fuora fuora canaggia, che aspettere che vigna una galia).35 Z malim čolnom so prepeljali na kopno skoraj vse galjote. Zlasti vodilni Dalmatinci so z drugimi galjoti odnesli denar, orožje, tkanine, obleko, obu- tev, smodnik in vse, »kar so si zaželeli«.36 Denar so namreč dobili vsi, a »od- 33 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 30v – 32, Christoforo q. Thomio bergamasco, condannado (Koper, 8. maj 1605); prav tam, f. 35, Micholin Cavison di Candia galeotto esistente sopra la galia Loredana (Koper, 8. maj 1605); prav tam, f. 45v, Zuane di Tozi, Luchese q. Roco, scalco sopra la galia Loredana (Koper, 9. maj 1605). 34 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 39, Bastian di Motti da Bergamo q. Gasparo Galioto de libertà del a galia Loredana (Koper, 8. maj 1605); prav tam, f. 40v, Rugier de Domenego da Porcia, sforzado della galia Loredana (Koper, 8. maj 1605) . 35 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 25v, Marco de Pasqualin protto marangon sopra la galia Loredana (Koper, 6. maj 1605); prav tam, f. 36, Anzolo del q. Zamaria Pagiarin, galioto al presente su la galia Loredana (Koper, 8. maj 1605); prav tam, f. 38v – 39, Bastian di Motti da Bergamo q. Gasparo Galioto de libertà del a galia Loredana (Koper, 8. maj 1605); prav tam, f. 53v, Janni del a Canea scapolo del a galea Loredana come uno di quel i che si ritrovo al tempo del svaliso et fuga sopra di essa (Koper, 9. maj 1605) . 36 AMSI, Dispacci del podestà di Capodistria 29, str. 9 – 10, 13 – 14; AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 4a, fol. 31 – 33v, Giulio Cesare Pozanis de Sesia del stato del Duca di Parma (Gorica, 6. maj 1605). 34 upor pod belo zastavo svobode ločnejši so ga vzeli več kot drugi«, posebej Dalmatinci »so ga dobili veliko, saj so bili gospodarji galeje in zdelo se je, da jim nihče nič ne more« ( tutta la Zur- ma ne hebbe et quelli che erano piu gagliardi ne tolsero piu delli altri, che parti- colarmente quelli cappelletti et schiavoni ne hebbero gran quantita perche erano patroni della galera, che pareva che niuno non li pottesse).37 Po besedah enega od prebeglih so nekateri galjoti odšli lepo oblečeni, drugi slabo, skupina vo- dilnih, ki naj bi štela kakih trideset mož, pa si je izdelala belo zastavico in se dobro oborožena ter založena z denarjem napotila »gor po hribu«.38 Povsem očitno so šli po ribiški poti, ki je po strmem bregu vodila do vasice Kontovel in naprej na Kras. Ostali so jim sledili. Zbežalo je skupno dvesto mož. 37 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Diffese dei Sopracomiti et Comito nel consiglio de 30 delegati dal Senato, f. 133, Gieronimo detto Spazapan dei balestrari dal a vil a di Oppeano (Benetke, 25. avgust 1606). 38 AST, ATTA, b.200/1, fasc. 4a, fol. 31 – 33v, Giulio Cesare Pozanis de Sesia del stato del Duca di Parma (Gorica, 6. maj 1605). 35 Koprski zasledovalci galeje Loredane A po prvem trenutku osuplosti, ko sta se nasilni upor in beg galjotov zgodila »pred očmi celega mesta«, kot sta poročala koprski pode- stat Loredan in kefalonijski proveditor Minio,1 v Kopru niso le nemo strmeli v odhajajočo galejo Loredano. Kot znak za alarm so zazvonili mestni zvonovi. Ukrepali so na morju in kopnem, čeprav naj ne bi po mnenju nekate- rih sprva nihče od Koprčanov zbral dovolj poguma, da bi se odzval na vzkli- ke podestata in mestnih svetnikov ter se podal za galejo ( il cl.mo podestà e si- gnori consiglieri cridavano, che se li andasse drio, ma però non fu alcuno che ardisse di quel luogo).2 Kmalu so vendarle zbrali nekaj čolnov. Nekateri bene- ški predstavniki in mestni veljaki so se takoj vkrcali na »oboroženo barko« in se s svojimi služabniki pognali za ubežno galejo ( mi son compiacciuto gran- demente della prontezza del Signor Capitano Giacomo Brutti, del Signor Ro- naldo Gavardo V. Collaterale et del Giulio Cesare Dotto Padovano, et altri /…/, che immediate con le persone loro in barca armata si posero dietro quei scelera- ti).3 Podestat Loredan je z nekaj možmi iz Kopra stopil »na čolniček« in se najprej odpravil v smeri Pirana, da bi preveril, ali se tam nahaja kaka galeja, ki bi jim lahko prišla na v pomoč ( il signor Podestà et capitano messosi con alquan- ti in una barcheta, andò verso Pirano, per veder se trovava galie, o altro agiuto),4 1 AMSI, Dispacci del podestà di Capodistria 29, str. 9–10. 2 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 58, Signor Giulio Dotto del q. signor cavalier Camil o Nobile Padoano (Koper, 9. maj 1605). 3 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Diffese dei Sopracomiti et Comito nel consiglio de 30 delegati dal Senato, f.135v, Lettera di Geronimo Minio destinata al Provveditor di Ceffalonia de 2 maggio 1605 da Capo d‘Istria; ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 58, Signor Giulio Dotto del q. signor cavalier Camillo Nobile Padoano (Koper, 9. maj 1605). 4 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 15–16, nobil homo D. Geronimo Minio destinado proveditor alla Ceffalonia (Koper, 6. maj 1605). koprski zasledovalci galeje loredane 37 krvavi poljub svobode soprakomit Antonio Loredan pa se je z ne- katerimi beneškimi predstavniki ( relegadi iz družin Dotto in Buzzaccarino) usmeril proti Trstu.5 Giulio Dotto, plemič iz Pa- dove, ki je zelo hvalil svoje ravnanje (»če bi ne bilo mene«), je izrazil mnenje, da so se ubežni galjoti odločili za najkrajšo pot do kopnega ravno zaradi tega, ker so uvi- deli, da jih zasledujejo, saj naj bi bili na tre- nutke skoraj na dosegu arkibuz zasledo- valcev.6 Po kopnem so poslali ljudi, ki so z okoliške obale in vzpetin opazovali, v ka- tero smer bo skrenila galeja in kje bi uteg- nila pristati.7 Do nasedle galeje v Grljanu sta naj- prej prispela dva Tržačana, ki sta galejo vi- dela in prišla pogledat, kaj se dogaja ( disse- ro c‘havendo veduto la galia erano vegnudi a veder cosa che era). Prvi med zasledoval- ci na morju je prispel čoln z osmimi vesla- či, ki ga je vodil samostojni in prostovol- jni zasledovalec plemič iz Padove Pataro Buzzaccarino, relegato v Kopru. Bil je za- nimiv lik, »dolgih, umazanih, mršavih las in odet v oklepni jopič« ( uno con li Cavel- li Longhi Zozi, come una sassara, et have- va un petto de ferro), ki je oborožen z dolgo arkebuzo prvi stopil na krov zapuščene ga- leje Loredane »in je ni več hotel zapusti- ti«. Ko je stopil nanjo, je z zanosom dejal, da je »za sv. Marka in za sv. Marka hoče 5 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 15, nobil homo D. Geronimo Minio destinado proveditor al a Ceffalonia (Koper, 6. maj 1605). 6 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 59, Signor Giulio Dotto del q. signor cavalier Camil o Nobile Pa- doano (Koper, 9. maj 1605). 7 ASV, Avogaria – MCC, b.4560, fasc. 13, f. 15–16, no- bil homo D. Geronimo Minio destinado proveditor al a Ceffalonia (Koper, 6. maj 1605). 38 koprski zasledovalci galeje loredane ❙ 3 Jadranska obala med Piranom in Štivanom pri Devinu ter Socerbom s prometno povezavo med Koprom in Trstom po kopnem (1620); viden je tudi Prosek s stolpom, pod katerim so galjoti na begu iz Kopra pristali z galejo Loredano (ASV, Disp. Rett. – Istria, b. 14, dis. 2). 39 krvavi poljub svobode umreti«, ženskam, ki so ostale na ugrabljeni in zapuščeni galeji, pa povedal: »Slišal sem za to pogubo in prišel dat življenje za svojega vladarja« ( respose che era per S. Marco, et morir per S. Marco /.../ ho sentido questa ruina, son vegnudo a metter la vitta per il mio principe).8 Kmalu zatem sta priplula še čolna s koprskim podestatom Loredanom in Giuliom Dottom. Ob pogledu na sinovo izropano in nasedlo galejo ob tr- žaški (habsburški) obali je koprski podestat »jokal« ( podestà, qual pianzeva). Državni denar, ki se je še nahajal na galeji, je dal naložiti na enega od koprskih čolnov, in sicer »čolnarja Mihaela iz Trogirja« ( paron Michel Traurin), in z njim odšel nazaj v Koper. Zbali so se namreč Tržačanov, ki so v večjem številu prihajali na prizorišče in si obetali bogat plen, a so razočarani kmalu ugotovi- li, kot so sami priznali, da so bili Koprčani hitrejši in »si grizli roke« zaradi izgubljene priložnosti ( che si mangiavano le man, che fossimo zonti, cosi presto come essi dicevano). Na prizorišče nasedle galeje so prišli »številni čolni z ve- liko ljudmi«, medtem ko jih je po kopnem prišlo le malo. Kakih petindvajset Tržačanov je stopilo na galejo in pomagalo veslati (kasneje so posumili, da so na galeji tudi kradli). Soprakomit Antonio Loredan je prispel nekoliko kasne- je iz Trsta s čolni in ljudmi, stopil nazaj na svojo galejo in poveljeval njenemu povratku. Koprski in tržaški čolni so skupaj počasi zvlekli galejo Loredano s preostalo posadko, potniki in tovorom nazaj v koprsko pristanišče, kamor so prispeli ponoči.9 Podestat Loredan je iz Grljana poslal Giulia Dotta h glavarjevemu na- mestniku ( luogotenente), cesarjevemu predstavniku v Trstu, da bi ga v njego- vem imenu prosil, naj da zajeti ubežne galjote. Dotto je prepričal nekaj Tr- žačanov, »tiste glavne, o katerih je bilo mogoče dvomiti več kot o drugih« 8 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 5v, D. Bernaba Vidali q. Pier‘Antonio, cancel iero col sig. Hieronimo Minio destinato al a Ceffalonia (Koper, 6. maj 1605); prav tam, f. 21, Andrea Bassanese dal a Rosa ditto Nicoletti q. Pietro servitore del cancel iero (D. Bernaba Vidali) (Koper, 6. maj 1605); prav tam, f. 29v, Piero di Bianchi padoan del q. Agustin fante de piciol (Koper, 7. maj 1605). 9 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 16v, nobil homo D. Geronimo Minio destinado proveditor al a Ceffalonia (Koper, 6. maj 1605); prav tam, f. 21, Andrea Bassanese dal a Rosa ditto Nicoletti q. Pietro servitore del cancel iero (D. Bernaba Vidali) (Koper, 6. maj 1605); prav tam, f. 25v–26, Marco de Pasqualin protto marangon sopra la galia Loredana (Koper, 6. maj 1605); prav tam, f. 29v, Piero di Bianchi padoan del q. Agustin fante de piciol (Koper, 7. maj 1605); prav tam, f. 37, Anzolo del q. Zamaria Pagiarin, galioto al presente su la galia Loredana (Koper, 8. maj 1605); prav tam, f. 39v, Bastian di Motti da Bergamo q. Gasparo Galioto de libertà del a galia Loredana (Koper, 8. maj 1605); prav tam, f. 47, Piero di Bianchi q. Augustin da Padoa, fante de piciol del a galia Loredana (Koper, 9. maj 1605); prav tam, f. 58, Signor Giulio Dotto del q. signor cavalier Camil o Nobile Padoano (Koper, 9. maj 1605); prav tam, f. 60, inventar preostalega blaga na galeji, zapisan na licu mesta v Grljanu 2. maja 1605 na ukaz koprskega podestata. ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Diffese dei Sopracomiti et Comito nel consiglio de 30 delegati del Senato, f. 92v – 93, Nobil homo Piero Pistamano fio de Zuan Antonio (Benetke, 17. avgust 1606); prav tam, f. 96, Jacomo Michiel fio de Steffano a quel tempo consegier in Capo d‘Istria (Benetke, 18. september 1606). 40 koprski zasledovalci galeje loredane ( quelli Triestini principali, de quali si poteva dubitar, più che delli altri), naj gredo z njim, in odplul proti Trstu po sodelovanje in pomoč pri lovu na galjote.10 10 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 58v, Signor Giulio Dotto del q. signor cavalier Camil o Nobile Padoano (Koper, 9. maj 1605). Ime takratnega (1605) glavarjevega namestnika v Trstu ni navedeno v nobenem od pregledanih virov, niti v literaturi ga nismo zasledili. Podobno velja za tržaškega glavarja, ki sploh ne nastopa v naših dokumentih, je pa ta tedaj verjetno še vedno bil Giorgio Nogaro-la, »plemič iz Verone«, ki je položaj nastopil leta 1590 in ga je leta 1600 še vedno zasedal Scussa, Storia cronografica di Trieste, 114. 41 Galjoti, Kraševci in Tržačani Galjoti niso imeli prav velike časovne prednosti. Po pričevanju tistih, ki so ostali na galeji, so od trenutka bega iz Kopra do prihoda prvih zasledovalcev na galejo pretekle dobre tri ure, galeja pa naj bi osta- la zapuščena vsega dve uri.1 Tolikšna je bila torej njihova prednost pred zas- ledovalci. Takoj po pristanku so se iz Grljana povzpeli po bregu navzgor in se usmerili proti Kontovelu, vasi visoko nad obalo, na robu strmega kraškega roba, od koder je dobro videti ves tržaški zaliv, vključno s Koprom. Do Kon- tovela so potrebovali kake pol ure. Kontovelci so opazili, kako je galeja priplula in pristala na obali pod vas- jo in kako so se galjoti podali po bregu navzgor proti Kontovelu. Njihovi prvi reakciji sta bila strah in zaskrbljenost zaradi možnosti, da bi neznani možje utegnili napasti in oropati vas. Zato so se vsi iz vaške skupnosti zatekli v ta- bor in s seboj vzeli svoje imetje, a so se kmalu zavedali, da galjoti nimajo zlih namer, saj so šli mimo vasi, »ne da bi povzročili škode ali storili kaj žalega« ( havendo li galiotti dato in terra con la galera, et vedendo noi questo, et che ve- nivano alla volta di Contovello, se retirassimo tutti con le robbe nel tabaro, du- bitando di qualche male, et di esser svaliggiati da loro, ma vedendo poi, che li ga- liotti passarono senza far danno/.../ ero nel Taber di Contovel, insieme con tutti li miei vicini, dubitando noi de Contovello che la gente sbarcata dalla Gallera 1 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Diffese dei Sopracomiti et Comito nel consiglio de 30 delegati del Senato, f. 69, Giorgila del a Canea (Benetke, 6. julij 1606); ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 25v– 26, Marco de Pasqualin protto marangon sopra la galia Loredan (Koper, 6. maj 1605); prav tam, f. 29v, Piero di Bianchi padoan del q. Agustin fante de piciol (Koper, 7. maj 1605); prav tam, f. 30v–32, Christoforo q. Thomio bergamasco, condannado (Koper, 8. maj 1605) . galjoti, kraševci in tržačani 43 krvavi poljub svobode sotto Contovello non fosse gente che venisse a depredare). Ko so to ugotovili, so se nekateri Kontovelci pognali v zasledovanje galjotov.2 Po okoliških vaseh se je sprožil preplah, cerkveni zvonovi so zazvonili na Kontovelu, sosednjem Proseku in drugje ( si sonava la campana a martello, a Contovello a Prosecco, et in altri luoghi circonvicini).3 Galjoti so se mimo Kon- tovela usmerili proti notranjosti Krasa in se kmalu približali vasi Zgonik, ki leži nedaleč stran. Tu so vaščani naenkrat zagledali veliko skupino mož, ki so se z zastavo na čelu približevali vasi ( vennero alla volta de Sgonicco in frotta con una banderolla). Jurij Vran iz Saleža je na zaslišanju dejal, da jih je bilo kakih dvesto. Galjoti so bili še vsi združeni v eni skupini. Tudi v Zgoniku je zavladal preplah, zazvonili so cerkveni zvonovi. Zbali so se, da namerava velika skupi- na mož opleniti vas, »vsi so verjeli, da so sovražniki in da je to beneška vojna« ( tutti credevano che fussero inimici, et che vi fusse la guerra venetiana).4 Slišalo se je jok in vpitje: »Bežite, ker je beneška vojna!« Vsi, ki so bili v vasi, in tisti, ki so bili na delu v vinogradih, so bežali v različne smeri, nekateri so gnali svo- jo živino na bližnji hrib, drugi so se poskrili v kraških vrtačah, spet tretji so za sebe in svoje imetje poiskali zatočišče v cerkvi ( dicevano, scampate che è la gue- rra Venetiana… tutti quelli, che si ritrovarono in la villa scamparono, et si sal- varono sul monte, et in certe buse, et anco in chiesa, etli animali cacciarono sul monte /.../ molti scampavano dalle vigne /.../ sentitti a gridar, et a pianger, et a scampar chi in qua, chi in la con li animali).5 Vaščan sosednjega Saleža, Jurij Vran, je odjezdil domov po arkebuzo, poprijel za orožje in se vrnil v Zgonik. Ko so tudi v Zgoniku zaslišali zvonjen- je, ki jih je spremljalo že iz Kopra ter nato Kontovela in Proseka, je večina gal- jotov, ki so hodili za zastavico, skrenila s poti proti bližnji vasi Repnič, ne da bi vstopila v Zgonik. Na tej točki se je zaključila skupna pot ubežnih galjotov, ki so se začeli drobiti na večje in manjše skupine. Jurij Vran se je z nekaterimi sosedi postavil na mesto pred vasjo, kjer je bila straža že v času kuge ( luogo dove si faceva la guarda al tempo della peste). Skupina kakih dvajsetih galjotov je nadaljevala po isti poti in se še bolj pri- bližala Zgoniku. »Mož, postavljen za skalo«, je vprašal: »Kaj hočete in kdo 2 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 7, Contra Adam Stariz et socios de Contovel o, f. 4v, Joannes Primosich de Sel-la habitans in Contovel o (Devin, 26. junij 1605); prav tam, f. 6v, Jurius Daneu de Contovel o (Devin, 26. junij 1605). 3 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 4a, fol. 37–41v, Thomas Lissizza di Sales (Devin, 28. junij 1606). 4 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 4a, fol. 17–18v, Jurius Vran de Sales retentus (Devin, 11. junij 1605); prav tam, f. 37-41v, Antonio puteo Carneus degens in Sgonico in Michael Bobech di Sgonicco (Devin, 28. junij 1606) . 5 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 4a, f. 37–41v, Antonio puteo Carneus degens in Sgonico, Michael Bobech di Sgonicco ter Thomas Lissizza di Sales (Devin, 28. junij 1606) . 44 galjoti, kraševci in tržačani ste?« »Hočemo jesti in piti in nameravamo plačati,« je bil odgovor. »Vrni- te se nazaj,« je odvrnil Jurij Vran, kmet na straži za skalo. Takrat je sprožil ar- kebuzo proti dvema galjotoma, ki sta hodila pred vsemi. Preostali galjoti so zbežali v isto smer, v katero je že šla večina, kmetje pa so se pognali za njimi.6 Z Jurijem Vranom so bili še Miha Bobek iz Zgonika, Tomaž Lisica iz Saleža, Antonio de Poz iz Karnije, ki je živel v Zgoniku, in Gašpar Cibic, mež- nar v Zgoniku. Bilo je tudi nekaj žensk in otrok, ki so s fračo streljali kamen- je na dva galjota, potem ko je Vran streljal na njiju. Eden od obeh, Cesare iz Padove, je bil ranjen v nogo in prsi ter se okrvavljen umaknil k vaškemu kalu. Tam so ga kmet, ki je streljal, ženska ter otroci s fračami dosegli in oropali vse- ga, kar je imel pri sebi. Tega ni bilo malo, saj je bil Cesare iz Padove eden iz- med tistih, ki so z galeje odnesli precej denarja. Imel ga je v »torbici« ( torbi- za), kot so ji rekli v Zgoniku, sam pa je trdil, da je v njej lahko bilo 70 do 80 dukatov. Vzeli naj bi mu tudi sabljo. Omenjeni vaščani, katerim so se pridru- žili še Ivan Muželj ter brata Anton in Matija Vran, so galjote zasledovali do Repniča. Niso se vrnili praznih rok. Tomaž Lisica je povedal, da so on ter bra- ta Vran pri njivah pri Repniču »našli pol vrečke srebrnikov, bilo jih je 90«, ki so si jih med seboj razdelili ( trovai mezzo sacchetto di Zanfroni che erano 90 li quali partissimo fra noi tre).7 Trdili so, da so jim galjoti podarili nekaj arkebuz in denar oziroma da so denar našli ob javni cesti. »Na cesti sem našel torbo s srebrniki, z mano sta bila še Anton in Matija Vran, in smo si jih razdelili, vsak je prejel 25 dukatov /. ./. Anton Vran jih je razdelil, naredil je tri kupčke,« je trdil Tomaž Lisica. Anton je menil, da so si srebrnike razdelili tako, da jih je vsak prejel 30, njegov brat Matija pa da jih je prejel le šest.8 Kontovelci, ki so prvi zagledali galjote, so jih oboroženi z arkebuzami zasledovali mimo Repna do Vogelj, kjer so se ustavili v gostilni Matije Rav- barja, ker jih je »preganjala žeja« ( spinti dalla sede /.../ sin a Vonglian, dove si fermassimo a bever in l‘hostaria de Matthia Rauber). Vodil jih je Adam Sta-6 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 4a, f. 37–41v, Antonio puteo Carneus degens in Sgonico, Michael Bobech di Sgonicco,Thomas Lissizza di Sales ter Gaspar Cibez di Sgonicco monacus (Devin, 28. junij 1606). 7 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 4a, fol. 4. in fol. 12–12v, Thomas Lissiza de Sal is (Devin, 15. maj 1605); prav tam, fol. 17–18v, Jurius Vran de Sales retentus (Devin, 11. junij 1605); prav tam, fol. 20v–22, Cesare di Padua (Devin, 9. december 1605); prav tam, fol. 31–33v, Giulio Cesare Pozanis de Sesia del stato del Duca di Parma (Gorica, 6. maj 1605); prav tam, f. 37–41v, Antonio puteo Carneus degens in Sgonico, Michael Bobech di Sgonicco, Thomas Lissizza di Sales ter Gaspar Cibez di Sgonicco monacus (Devin, 28. junij 1606). 8 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 4a, fol. 3–3v, Juvanus Cvetcovig decanus Sgonigh (b.d., 13. maj 1605?); prav tam, fol. 5v–6, Tomas Lissiza de Sal is (Devin, 15. maj 1605); prav tam, fol. 7, Mathias Vran de Sgonich (Devin, 15. maj 1605); prav tam, f. 7, Antonius Vran de Sgonnich (Devin, 15. maj 1605). 45 krvavi poljub svobode ❙ 4 Kraška obala med Trstom in Štivanom pri Devinu; na mapi so vidni Grljan, Kontovel in Prosek, kjer je pristala galeja Loredana in so galjoti začeli svoj beg na Kras; pogled z morja, 17. stoletje (BCT, AD, fasc. 12A 2/16). 46 galjoti, kraševci in tržačani plačevala za pijačo. Popili so tri ali štiri vrčke vina. Galjota sta bila razcapana, slabo oblečena in bosa ( dui galliotti stracciati et mal vestiti, et discalci). Prosila sta, če lahko dobita čevlje. Od gostiličarjevega sina sta prejela par novih in par starih ter v za- meno dala štiri srebrnike ( zan- froni), za katere sta poveda- la, da vsak velja tri lire. Galjota sta nato vprašala, ali kdo govo- ri italijansko, in se nato pogo- vorila z Adamom Starcem in Ivanom Primožičem ter ju pro- sila, naj ju pospremita na varno in pokažeta pot proti Gorici v zameno za »ustrezno plačilo« ( dimandarono se alcuno di noi sapeva parlar italiano /.../ s‘ac- cordarono di condurli a salva- mento alla volta de Goritia me- diante la competente mercede). Po besedah gostiličarja Mati- je Ravbarja so Adam Starec in tovariši že v gostilni »prisilili galjota, naj jim dasta vrečko de- narja, ne vem, če je bilo zlato ali srebro« ( si fecero dare dalli ga- leotti per forza un sachetto di de- nari, che non so se era oro o ar- gento). Potem, ko so jim iztrgali plačilo, sta Adam Starec in Ivan Primožič odšla z galjotoma, da bi ju pospremila. Povzpeli so se rec. Tam so našli dva galjota, ki sta jedla in na bližnji Kraški hrib. Za sku- pila, in več krajanov, moških in žensk, sku- pino so se podali tudi vsi osta- paj petnajst do dvajset ljudi, katerim sta li, ki so poprej bili v gostilni pri 47 krvavi poljub svobode Ravbarju, med njimi so bili kra- jani Repna, Vogelj, Vrhovelj in drugi Kontovelci. Za Kontovel- ci so se na Kraški hrib med dru- gimi podali tudi Primož Rav- bar, Sebastjan Ravbar in Štefan Stančič iz vaške skupnosti Re- pen in Voglje. Ko sta galjota pri vrhu hriba opazila številno druščino, sta dejala, da ne želita toliko družbe: »Kaj pomeni to- liko ljudi, ne potrebujeva jih.« Ustavila sta se pri nekem hras- tovem čoku, poklicala zasledo- valce, segla v torbo in vsakemu dala po en srebrnik, da bi se po- mirili in odšli ( che vuol dir tanta gente, noi non havemo bisogno de loro, et cacciarono man alla bor- sa et donorono a tutti un Zanfro- ne per uno). Kmetje so se »po- stavili v vrsto« ( si mettessimo in fila) in vsi vzeli ponujene srebr- nike, razen Jurija Daneua, ki naj bi po lastnem pričevanju galjo- tu dejal: »Nočem vzeti denarja, treba bi ga bilo dati tebi« ( non voglio tuor‘ danari ma bisogna- ria dartene a te). Galjot mu je vseeno vrgel srebrnik, ki naj bi obležal v travi ( mi buttò uno, qual restò nell‘herba).9 9 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 7, Con- tra Adam Stariz et socios de Contovel o, f. 2, Mathia Rauber de Repin (Devin, 15. maj 1605); prav tam, f. 2, Primos Rauber de Repin, Sebastianus Rauber tans in Contovel o (Devin, 26. junij 1605); prav tam, de Repin ter Stephanus Stanchig de Re- 6v–8, Jurius Daneu de Contovel o (Devin, 26. junij pin (Zgonik, 16. maj 1605); prav tam, 1605); prav tam, f. 8–9, Stephanus Stariz de Contovel- f. 4v–6, Joannes Primosich de Sel a habi- lo (Devin, 27. junij 1605); prav tam, f. 9–10, Adam 48 galjoti, kraševci in tržačani ❙ 5 Obala med Trstom in Štivanom pri Devinu s cestnimi povezavami v bližnjem zaledju, prose- škim stolpom ( Torre de Proseccho detta Contovel o), mimo katerega so šli galjoti na begu na Kras, in mejami med tržaško in devinsko jurisdikcijo, 17. stoletje (BCT, AD, fasc. 12A 2/16). 49 krvavi poljub svobode Vnel se je spor, ker so si ostali zaželeli več denarja in zavidali Kontovel- cema, ki sta spremljala galjota. Luka Daneu in Matija Klinja sta nanju kriča- la: »Nista kapetana in niti princa, da bi vodila te ljudi« ( non siete capitanei, ne manco principi, da condur questa gente). Adam Starec je držal za roko ene- ga od galjotov, Luka Daneu pa je zaklical: »Ubijmo Adama Starca, ki spreml- ja te ljudi« in »brani galjote« ( amazzemo il Starez che conduce via costoro /.../ che defende i galiotti). Luka Daneu je zagrabil kamen in, ker ni znal drugih ita- lijanskih besed, rekel samo: »Daj fičnike« ( da i bezzi). Kmetje so se pogna- li za galjotoma, jima grozili in metali kamenje. Eden od njiju je v begu po hri- bu navzdol padel na tla. Adam Starec mu je pomagal vstati, pri tem zgrabil torbico, ki jo je imel galjot privezano na pas, in se je polastil. V splošni zmedi se je Adam Starec s torbico polno srebrnikov sam oddaljil s prizorišča. Ostali kmetje so napadli galjota in od njiju zahtevali denar, a sta odvrnila, da sta tor- bo z denarjem že dala Adamu Starcu. Takrat je Luka Daneu zakričal: »Pojdi- mo ubit Adama Starca, ki odnaša torbo!«10 Medtem sta na prizorišče vrh hriba prišla dva kmeta s Proseka, Blaž Vrša in Andrej Črešnjar, ki sta bila na poti v Skopo. Kmete iz sosednje vasi Kontovel naj bi poskusila odvrniti od slabega ravnanja in napadov na galjo- ta, ki sta »jokala«, ko so ju kamenjali. Blaž Vrša je »v smehu in šali« na Kon- tevelce tudi uperil arkebuzo, oni pa naj bi se mu prav tako »v smehu in šali« zoperstavili z meči. Večina Kontovelcev je nato odšla za Adamom Starcem nazaj proti domu, preostali kmetje pa so galjota pospremili po drugi strani hriba navzdol do Dola, od koder sta nadaljevala svojo pot v smeri Tomaja.11 Tistega pestrega 2. maja zvečer so si na Kontovelu razdelili denar. Adam Starec je sam prispel nazaj domov in zvečer so se pri njem oglasili njegovi to- variši ter zahtevali svoj delež. Adam jim najprej ni hotel dati ničesar, po za- Starez de Contovel o (Devin, 27. junij 1605), prav tam, f. 10v–12, Lucas Daneu de Contovel o (Devin, 27. junij 1605); prav tam, f. 12–13, Matthias Clignia de Contovel o (Devin, 27. junij 1605); prav tam, f. 14, Lucas Bisiach famulus Adami Stariz de Contovel o (Devin, 28. junij 1605); prav tam, f. 14v–15, Peter Starez de Contovel o (Devin, 28. junij 1605). 10 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 7, Contra Adam Stariz et socios de Contovel o, f. 4v–6, Joannes Primosich de Sel a habitans in Contovel o (Devin, 26. junij 1605); prav tam, 6v–8, Jurius Daneu de Contovel o (Devin, 26. junij 1605); prav tam, f. 89, Stephanus Stariz de Contovel o (Devin, 27. junij 1605); prav tam, f. 9–10, Adam Starez de Contovel o (Devin, 27. junij 1605); prav tam, f. 10v–12, Lucas Daneu de Contovel o (Devin, 27. junij 1605); prav tam, f. 12–13, Matthias Clignia de Contovel o (Devin, 27. junij 1605); prav tam, f. 14, Lucas Bisiach famulus Adami Stariz de Contovel o (Devin, 28. junij 1605); prav tam, f. 14v–15, Peter Starez de Contovel o (Devin, 28. junij 1605). 11 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 7, Contra Adamo Stariz et socios de Contovel o – ločena obravnava Prosečanov, f. 1–2, Andreas Ceresignar de Prosecco (Devin, 3. julij 1606); prav tam, f 2v–3, Blasius Versa de Prosecco (Devin, 3. julij 1606); prav tam, fasc. 7, Contra Adam Stariz et socios de Contovel o, f. 12–13, Matthias Clignia de Contovel o (Devin, 27. junij 1605) . 50 galjoti, kraševci in tržačani četnem obotavljanju pa je vendarle razdelil del plena tako, da je vsakemu dal po štiri srebrnike. Kasneje se je izkazalo, da naj bi sam pridobil 42 srebrnikov ( zanfroni, vredni po tri lire).12 Prosečana Blaž Vrša in Andrej Črešnjar sta nadaljevala pot do Skopega, kjer sta v vaškem taboru pri cerkvi našla skupino kakih desetih galjotov z ve- likim številom vaščanov, ki so skušali ugotoviti, kakšne namere imajo nezna- ni tujci. Andrej Črešnjar, ki je znal »malo italijansko«, se je z njimi pogovoril in prejel deset srebrnikov, Blaž Vrša pa pet sežnjev črnega blaga ( Zambellotto negro). Vsak od njiju je prejel še po en manjši meč. Obdarjena sta bila v zame- no za napotke. Galjoti so želeli, da jih pospremita do Gorice, a sta odklonila, ker sta se morala vrniti domov. Tem galjotom naj bi se v Skopem ne zgodilo nič žalega.13 Dogodka v Zgoniku in pri Vogljah še zdaleč nista predstavljala edini nasilni srečanji med kmeti in galjoti na devinskem Krasu. Glavarjev namest- nik, cesarjev predstavnik v Goriški grofiji Gaspar de Lantheri, je devinskemu sodniku na primer pisal, da so nekateri galjoti povedali, kako so »potem, ko so stopili z galeje, medtem ko so hodili v bližnje vasi, bili na cesti in v samih vaseh oplenjeni denarja in blaga, ki so ju imeli pri sebi« ( da alcuni veramente s‘ha inteso, che smontati loro da la galera, mentre caminavan alle ville vicine, e in strada, e nelle ville stesse sono stati svaleggiati e di robbe e di dinari, ch‘have-vano addosso).14 Tudi številna pričanja kraških kmetov o »podarjenem« de- narju, arkebuzah in oblačilih prav gotovo prikrivajo nasilno odvzeta denar in blago.A ne nujno vsa. Na dan, ko so zbežali galjoti, so bili Sebastjan Semec, Martin Barbot, Gregor Lupinc in Gregor Šušteršič iz Šempolaja ter Mati- ja Šušteršič iz Prečnika in Tomaž Divjak iz Samatorce na poti, namenjeni v Škocjan, kjer je šempolajski župan hranil nekaj žita, ki naj bi jim ga namera- val dati. Jezdili so na svojih konjih in še preden so prispeli v Repnič, preko Zgonika, so ob cesti blizu njiv, ki jim pravijo Rjavci, opazili vrečko iz tankega belega blaga, jo pobrali in odjezdili naprej. Ko so prispeli na Gabrk oziroma 12 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 7, Contra Adam Stariz et socios de Contovel o, f. 4v–10v, Joannes Primosich de Sel a habitans in Contovel o, Jurius Daneu de Contovel o, Stephanus Stariz de Contovello, Adam Starez de Contovel o (Devin, 26. in 27. junij 1605). 13 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 7, Contra Adamo Stariz et socios de Contovel o – ločena obravnava Prosečanov, f. 1–2, Andreas Ceresignar de Prosecco (Devin, 3. julij 1606); prav tam, f 2v–3, Blasius Versa de Prosecco(- Devin, 3. julij 1606); prav tam, fasc. 7, Contra Adam Stariz et socios de Contovel o, f. 10v–12, Lucas Daneu de Contovel o (Devin, 27. junij 1605); prav tam, f. 12–13, Matthias Clignia de Contovel o (Devin, 27. junij 1605) . 14 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 4a, f. 14, Gaspar de Lantherijs Goritiae Locumntenens (Gorica, 22. maj 1605). 51 krvavi poljub svobode nedaleč od Divače, so vsebino vrečke izpraznili na nek lesen ploh in prešte- li srebrnike. Vrečka je vsebovala še eno vrečko iz grobega črnega blaga, v kate- ri je bilo 250 ali 260 srebrnikov različnih velikosti, črna jopa ter nekaj robcev in brisač. Zunanja vrečka je bila rahlo prerezana oziroma strgana pri vrvici, s katero se je zvezala.15 Po prvem preplahu, začetnem razburjenju in prevladi pohlepa so se strasti nekoliko polegle. Nastopil je čas za tudi drugačen odnos med kmeti in galjoti. Čeprav so tu nanje streljali, so se galjoti na primer že istega dne vr- nili tudi v Zgonik. Kakih deset galjotov od tistih, ki so hodili za zastavico, je prišlo jest in pit v gostilno. Kmalu zatem je prišel Jakob Volk in jim povedal: »Prišli so trije čolni, ki vas hočejo ujeti!« Očitno se je to pripetilo prav kmalu po njihovem prihodu na Kras, saj so bili to čolni, s katerimi so Koprčani pri- šli po galejo v Grljan, kamor so prispeli dve uri po izkrcanju galjotov. Ob tej novici so galjoti začeli bežati, ne da bi plačali, zato je Jakob Volk plačal gostil- ničarju namesto njih. Zaskrbljeni so prosili domačine, naj jim pokažejo pot v Gorico. Tako so jih Jakob Brankovič, poimenovan Vuk, Ivan Muželj, Jakob Pahorič in Berton Vran pospremili proti Dolu in za to od galjotov »v dar« prejeli arkebuze in plašče. Nekateri vaščani so prejeli po en ali dva »galjotska kovanca za vodo, drugi za vino« ( monete galeotte per aqua, chi per vin).16 Ran- jeni Cesare iz Padove je v Zgoniku dobil zatočišče pri Antoniu da Pozu, ki je v zameno prejel tri srebrnike za kruh in vino.17 Lovre Skok iz Repna je prejel ne- kaj denarja, ker je galjotom pokazal pot.18 Kot je povedal mežnar Gašpar Ci- bic, se je proti večeru v Zgonik vrnila skupina kakih dvajsetih galjotov, ki »so jedli, pili in odšli, ne da bi storili kaj žalega« ( verso la sera ne viensero anco in Sgonicho circa 20 li quali mangiarono, et beverono, et si partirono senza far dispiacer ad alcuno).19 Galjoti so šli tudi mimo Repna, kjer je župan Marko Stan- čič prejel en dukat za hrano in pijačo, drugi dukat za par čevljev in še tretje- ga, ker jih je »naučil poti«. Helena Sosič iz iste vasi je prejela štiri srebrnike, 15 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 4a, f. 23v–27v, Sebastianus Semez di Santo Pelagio, Matthias Sostercig di Presnich, Martinus Barbot di Santo Pelagio, Gregorio Lupinez di Santo Pelagio, Thomas Deviach di Samatoriza ter Gregorio Sostercig quondam Gregori di Santo Pelagio (Devin, 10. in 12. december 1605). 16 AST, ATTA, b.200/1, fasc. 4a, f. 3v–4, Bertonus Vran de Sgonich (Devin, 15. maj 1605); prav tam, f. 4–4v, Juvanus Musel de Salis (Devin, 15. maj 1605); prav tam, f. 37–41v, Antonio puteo Carneus degens in Sgonico (Devin, 28. junij 1606). 17 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 4a, f. 4v–5, Jacob Brancovig detto Vuch de Gabraviza (Devin, 15. maj 1605); prav tam, f. 6–6v, Antonius Depoz de Carnea degens in Sgonicho (Devin, 15. maj 1605) . 18 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 4a, f. 7v, Primossius Obresnich de Ottomai (Devin, 15. maj 1605). 19 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 4a, f. 41, Gaspar Cibez di Sgonicco monacus (Devin, 28. junij 1605). 52 galjoti, kraševci in tržačani Matija Mulič, ki je trdil, da jim je pokazal pot, pa naj ne bi prejel ničesar.20 V gostilni v Zgoniku sta se naslednjega dne srečala tudi oba galjota, na katera so streljali. Ranjeni Cesare iz Padove je tam našel Giulia Cesareja iz Parme, ki je pil, in skupaj sta se odpravila v Gorico.21 Od vseh prebeglih galjotov se je vsaj eden celo ustalil na Krasu, v Šti- vanu pri Devinu, in krožil po območju devinskega gospostva. Mesec dni po begu je župan v Štivanu Primož Lavriha povedal, da je bil en galjot najprej za- prt na devinskem gradu in nato izpuščen ter zdaj »tava po tej okolici, ne da bi storil kaj žalega« ( quello, che era qui in castello prigione, qual fu rilasciato, et va vagando in questi contorni senza far dispiacere ad alcuno). To je bil Vin- cenc Mavre iz Milj pri Kopru, ki je skoraj leto dni po begu še vedno prebi- val na tem območju. »Ne grem nazaj v Milje, temveč se zadržujem tu in tam, kot zmorem, in če najdem kaj dela pri kom, delam,« je dejal ( non vado a Mu- ggia, ma m‘intratengo qua et là al meglio, ch‘io posso, et se trovo da lavorar a qualch‘uno lo faccio). Neka vdova, pri kateri je prespal v Saležu, mu je zaupa- la, da je Jurij Vran v resnici ranil galjota Cesareja iz Padove in mu tudi odvzel denar, ki ga še hrani. Ko ji je povedal, da je tudi sam zbežal z galeje, se je kesa- la, da mu je to zaupala.22 Med zasledovalci galjotov na Krasu se omenjajo tudi razni Tržačani, ki so se želeli okoristiti z nenavadno priložnostjo in so zato prihiteli na Kras. Žu- pan v Zgoniku Ivan Cvetkovič je videl, kako je šel na dan bega skozi vas sin gospoda Zotta de Leo, pripadnika elitne tržaške rodbine, spremljal pa ga je Matija Cibic s Proseka ( io ho visto il fiol del Zotto de Leo, et Mathia Cibez uno di Trieste, l‘altro di Prosecho detto giorno a passar per la nostra villa).23 Podoben primer predstavljata Tržačan Piero Panbianco in Zuanbattista di Capodistria iz Kopra, živeč v Trstu.24 Po vsej verjetnosti sta to tista, ki ju je omenjal Miha- el Škabrijel iz Repna, ko je trdil, da je šel do Štorij z dvema Tržačanoma, ki sta zasledovala galjote, da bi jih oropala. Tam so skupaj jedli in pili, potem pa sta Tržačana ostala z galjoti in jih menda oropala ( andai con loro sino a Sattorian, dove bevei et mangiai con loro, et poi ritornai in drio, et non mi fu dato cosa al- cuna, qualli di Trieste restorono con quelli galeotti, et ho inteso che li tolsero li 20 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 4a, f. 8, Mathias Cocig de Repin (Devin, 15. maj 1605); prav tam, f. 8v, Mathias Mulig de Repin (Devin, 15. maj 1605). 21 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 4a, f. 20v–22, Cesare di Padua, et mio padre si chiama Alessandro da Fosson (Devin, 9. december 1605). 22 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 4a, f. 15, Primossius Laurica Decanus Sancti Joannis (Devin, 6. junij 1605); prav tam, f. 28–29, Vincentius Maure de Mugla (Devin, 20. marec 1606). 23 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 4a, f. 3–3v, Juvanus Cvetcovig decanus Sgonigh (b.d., 13. maj 1605?). 24 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 7, f. 1v, Mathias Scherlovai de Repin (Devin, 15. maj 1605). 53 krvavi poljub svobode danari).25 Tudi Matija Škerlavaj iz Repna je videl istega Zuanbattisto iz Kopra, živečega v Trstu, in Piera Panbianca iz Trsta, kako sta v spremstvu drugih še- stih mož, oboroženih z arkebuzami, zasledovala galjote. Dodal je, da je slišal, kako naj bi šli za njimi do Podnanosa v Vipavski dolini ( S. Vido di Vipacco) in jim tam odvzeli denar ter drugo, kar so imeli s seboj. »Bil sem prisoten, ko so ti iz Trsta spraševali galjote za denar, in galjoti so rekli: “Pustite nas na miru to noč, jutri vam bomo dali, kar želite”« ( io era presente che detti di Trieste do- mandavano danari a detti Galeotti, et li galeotti dicevano lassateci in pace que- sta notte che domani vi daremo quello volete).26 Tržačane je »galjotski denar« pritegnil na Kras tudi v naslednjih dneh. Veliko kmetov je zamenjalo nasilno ali prijazno pridobljeni denar, ker je bil takega kova, porekla in žlahtne kovine, da ni bil primeren za vsakdanjo rabo na podeželju, ali tudi zato, ker ga niso dobro ali sploh poznali. Nenazadnje je bilo denar, ki ni bil v navadnem obtoku na tem območju, smotrno zamenja- ti zato, da bi zabrisali dokaze o svojih dejanjih in pridobljeni koristi. Med Tr- žačani, ki so menjali denar kraškim kmetom, sta se omenjala zlasti Justo Ju- lianis (Giusto Giuliani) in Domenego Burlo (Domenico Burlo). Oba sta bila pripadnika dveh skozi stoletja uglednih tržaških plemiških rodbin, torej pripadnika mestne elite.27 Na dan bega, 2. maja, se je večja skupina galjotov s Krasa spustila nazaj proti obali v Trst. Tržačani so skupino galjotov, ki je štela šestdeset ali sedem- deset mož, »slekli« dragocenih plemiških oblačil ( diversi vestimenti de No- bili de galia, et altri gentilhomini de i quali, quelli ribaldoni se ne vestirno) in »jim odvzeli denar, ki so ga prinesli s sabo«, nato pa jim zagrozili s kaznovan- jem, če ne bi takoj zapustili Trsta. Glavarjev namestnik v Trstu je sicer privolil v prošnjo odposlanca koprskega podestata Giulia Dotta, da bi beneški možje in celo vojaška posadka capellettov na tržaškem ozemlju preganjala ubežnike. Galjoti, ki so se spustili v Trst, so torej naleteli tudi na Benečane. Pri tem naj bi bil ubit ubežnik, poimenovan »Cigan«.28 Dan po begu iz Kopra, to je 3. maja zvečer, je skupina galjotov na poti v Ljubljano že prenočila v Planini pri Postojni, kjer je »veselo trošila denar v 25 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 4a, f. 9, Michael Scabriel de Repin (Devin, 15. maj 1605). 26 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 7, Contra Adam Stariz et socios de Contovel o, f. 1v, Mathias Scherlovai de Repin (Devin, 15. maj 1605). 27 AST, ATTA, b.200/1, fasc. 4a, f. 1, brez imena in datuma; prav tam, f. 4; Thomas Lissiza de Sal is (b.d., 13. maj 1605?); prav tam, f. 5, Juvanus Brancovig de Gabraviza (b.d., 13. maj 1605?); prav tam, f. 6–6v, Antonius Depoz de Carnea degens in Sgonicho (Devin, 15. maj 1605). 28 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 16v–17, nobil homo D. Geronimo Minio destinado proveditor alla Ceffalonia (Koper, 6. maj 1605); prav tam, f. 58v, Signor Giulio Dotto del q. signor cavalier Camil o Nobile Padoano (Koper, 9. maj 1605); AMSI, Dispacci del podestà di Capodistria 29, str. 12. 54 galjoti, kraševci in tržačani gostilni« ( allegramente spendevano nell‘hostaria il danaro). Istega večera so štirje prespali v Senožečah, naslednjega dne pa naj bi odšli »neznano kam«. Tri dni po begu, 5. maja, je šla preko Senožeč še »velika skupina v smeri Kranjske« ( sono passati una grossa compagnia verso il Cragno). Tako so sporo- čali iz kraških gospostev na prošnjo beneškega kapetana v Rašporju.29 Očitno so bile nekatere skupine galjotov hitrejše, medtem ko so drugi napredovali počasneje. 29 AMSI, Dispacci del capitano di Raspo, str. 261–264. 55 Poti in cilji galjotov Kljub temu, da so se galjoti kmalu po prihodu na Kras razdelili in razkropili tudi v manjše skupine, je mogoče vsaj v glavnih potezah ori- sati različne smeri, ki so jih ubrali. Kraševci so pričali o tem, kako so jih galjoti spraševali za pot do Gorice in obenem iskali koga, ki bi govoril ita- lijansko. Prebivalci Zgonika in Saleža so nekatere usmerili proti vasi Veliki Dol, drugi so nadaljevali v smeri Repna in nato Skopega. Sklepati je mogo- če, da so se po različnih poteh podali čez Kras v Gorico. Dejansko je skupi- na galjotov, po pričevanju enega od njih, v Gorico prispela 4. maja zjutraj, to- rej drugi dan po begu, zaslišanja pa so se začela že naslednjega dne. Za to smer bega se je odločilo večje število galjotov, ki so bili še decembra 1605, torej se- dem mesecev kasneje, zaprti na goriškem gradu. Na podlagi ubrane smeri in navedb o jeziku je mogoče tudi sklepati, da so bili ti po poreklu iz italijanskih dežel. Odtod sta nenazadnje izhajala tudi oba galjota, zaprta na goriškem gra- du in zaslišana v okviru devinskih procesov, in sicer Giulio Cesare Pozanis iz vojvodine Parme in Cesare iz Padove.1 Gorico kot smer bega naj bi omenjal tudi beneški kapetan v Rašporju.2 O tej smeri nadalje priča primer galjota, ki so ga v Devinu prijeli že na dan bega, kot je poročal Giulio Dotto – to je bil Geronimo Oriol iz Benetk.3 1 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 4a, f. 20v–22, Cesare di Padua, et mio padre si chiama Alessandro da Fosson (Devin, 9. december 1605), in prav tam, f. 34, Cesare de Padoa (Gorica, 8. maj 1605); prav tam, f. 31– 33v, Giulio Cesare Pozanis de Sesia del stato del Duca di Parma (Gorica, 6. maj 1605). 2 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 23, Domenego Paris, scrivan del a galia Loredana (Koper, 6. maj 1605): Ho inteso che il signor general da Raspo haveva scritto, che molti era andati al a volta de Goritia, altri al a volta de Segna, chi qua chi la in paesi arciducali. 3 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 58v, Signor Giulio Dotto del q. signor cavalier Camil o Nobile Padoano (Koper, 9. maj 1605). poti in cilji galjotov 57 krvavi poljub svobode 58 poti in cilji galjotov ❙6 Zemljevid Istre z označenim potekom me- je med habsbur- škim in bene- škim ozemljem. Vidni so tudi kraji upora in bega galjotov: Koper, Grljan, Kontovel, Trst in Reka, v zaled- ju pa Kras, 1702 (StLA, Karten, M. 46 ( HK-1703- IV-62)). 59 krvavi poljub svobode Druga večja skupina se je potem, ko je prispela na Kras, ponovno spustila proti obali v Trst, kjer je verjetno pričakovala, da bo naletela na na- klonjenost, saj se je tja v preteklih letih že zateklo nekaj ubeglih galjotov, tudi z galeje Loredane, kot bomo še videli. A ne glede na to, kaj so si galjo- ti obetali, so jih tu pričakali plena željni tržaški meščani in celo beneški ca- pelletti, ki so uprizorili pravi lov na galjote. Gospod Dotto, ki je šel v Trst in Devin po pomoč, je poročal, kako so Tržačani oplenili šestdeset galjotov in jim zapovedali, naj takoj zapustijo Trst in njegovo ozemlje. Utemeljeno je sklepati, da so dejansko zapustili Trst, kar so lahko uresničili le tako, da so šli nazaj na Kras. Dotto je poročal tudi, kako je slišal, da je velika skupina krenila proti Karlovcu, medtem ko so ostale oplenili Tržačani in »kmetje iz tiste okolice«, torej Kraševci ( ho poi inteso che una troppa, ch‘era grossa, è tirata verso Car- lestat, li altri sono stati svalisati da Triestini, et villani di quei contorni).4 Tudi koprski podestat Hieronimo Loredan je poročal, da je druga skupina od tiste, ki se je spustila v Trst, štela naj bi »morda sto« galjotov, odšla »v smeri Sen- ja ali, kot pravijo drugi, v Karlovac«.5 Vse ostale razpoložljive informacije o premikih galjotov v prvih dneh po begu omenjajo njihovo pot preko kraških gospostev in dalje na Notranjsko, na primer preko Senožeč in Planine. Na tej podlagi je mogoče sklepati, da se je glavnina galjotov (razen tistih, ki so se po- dali v bližnjo Gorico) usmerila v zaledje, proč od meje, in sicer takoj, ko so prispeli na Kras, ali zatem, ko so morali zapustiti Trst. Oba ujeta galjota, ki sta v svojih zaslišanjih nekoliko natančneje opi- sala svojo pot, to sta bila Simon Boscador iz Motovuna in Lorenzo Bolla- netto iz Benetk, sta navedla, kako je večina galjotov prispela v Ljubljano.6 Tu so vodilni uporni galjoti, ki so imeli več denarja, »veliko tolarjev zamen- jevali za zlato« ( assai delli toleri che a Lubiana scambiavano per far ori). V Ljubljani so se ubežniki »razkropili«, a vendarle razdelili v dve večji skupi- ni. »Italijani« so se v Ljubljani nekoliko zadržali in nato »šli v eno smer«, to je proti italijanskim deželam, »Slovani« pa so »šli v drugo smer«, proti Zagrebu ( a Lubiana si sparpagnassimo, et chi andò alla volta de Mantoa, et chi d’Urbino /…/ i italiani si partiron andando da una parte, et i schiavoni anch’es-si si partiron andando dall’altra /…/ li itialiani restorno a Lubiana, et li schia-4 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 59, Signor Giulio Dotto del q. signor cavalier Camil o Nobile Padoano (Koper, 9. maj 1605). 5 AMSI, Dispacci del podestà di Capodistria 29, str. 12, Loredan (5. maj 1605). 6 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Boscador Simeone fuggito dal a galera Loredana, f. 3v–4v, Simon q. Mattio Boscador de Montona il mio mestier è di Calegaro(Motovun, 16. junij 1605); prav tam, f. 24–25, Lorenzo Bol ani (Oderzo, 29. julij 1606). 60 poti in cilji galjotov ❙7 Slovensko-hrvaško obmejno območje med Zagrebom in Karlovcem ter Kočevjem, Reko in Senjem s kraji, kamor so zbežali številni galjoti (StLA, Karten, M. 46, Nr. 5). 61 krvavi poljub svobode voni andorno a Grabbo).7 Seveda ni mogoče izključiti, da se je kdo od njih tudi ustalil na Kranjskem, saj so Benečani ujeli res majhno število vseh ubeglih gal- jotov, praviloma tiste, ki so se vrnili v domači kraj. O nadaljnji poti »italijanskih« galjotov je mogoče sklepati na podlagi pričevanj tistih, ki so jih kasneje ujeli. Tako je Paulo de Bertoli iz Bergama po- vedal, da je vselej potoval po kopnem po »cesarjevih« deželah do Trenta, kar pomeni, da se je iz Ljubljane in Kranjske podal preko Koroške in Tirolske. Iz Trenta je prestopil na ozemlje Beneške republike in prispel v Bergamo ( sem- pre in per quello dell‘Imperatore tanto che me condussi a Trento, et de la in que- sta Città), kjer so ga takoj ujeli, in sicer 16. novembra 1605, šest mesecev in pol po begu.8 Pred njim, najkasneje v juliju 1605, sta bila ujeta tudi Vicenzo Ghiseto iz Brescie, ki so ga aretirali v kraju Acquanegra v vojvodini Mantovi, in Piero Francesco dei Penazzi iz kraja Tregnago pri Veroni, ki so ga zasledili v domačem kraju.9 Že 26. junija 1605 je bil ujet Leardo iz kraja Zevio pri Vero- ni, kjer je bil aretiran.10 Ni izključeno, da so potovali skupaj. Šele leto kasneje (25. avgusta 1606) je bil na svojem domu ujet še en ubegli galjot z območja Ve- rone, to je Geronimo, poimenovan Spazapan dei Balestrari, iz kraja Oppeano pri Veroni, ki je izjavil, da se je medtem preživljal v Rimu.11 Možno si je pred- stavljati, da so se v domače dežele in kraje vračali tako, da so se, kolikor je bilo mogoče, izognili ozemlju Beneške republike, kot je to povedal edini, ki je ne- koliko pojasnil svojo pot. Druga večja skupina je iz Ljubljane krenila v Zagreb. Sestavljali so jo pretežno Dalmatinci, čeprav sta se tej skupini na primer pridružila tudi tista dva galjota, ki sta zapustila bogatejše informacije o njuni poti in sta bila dru- gačnega porekla. Simon Boscador iz Motovuna je povedal, da se je iz Zagre- ba »vrnil domov«, ker ni imel kaj jesti, v Motovunu pa je bil kot prvi od vseh 7 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Boscador Simeone fuggito dal a galera Loredana, f. 3v–4v, Simon q. Mattio Boscador de Montona il mio mestier è di Calegaro(Motovun, 16. junij 1605); prav tam, f. 24–25, Lorenzo Bol ani (Oderzo, 29. julij 1606). 8 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Boscador Simeone fuggito dal a galera Loredana, f. 8v, Francesco Diedo (?) Podestà di Bergamo (Bergamo, 18. november 1605); prav tam, f. 11, Paulo de Bertoli da Chiod-ano habitante in Borgo santo Leonardo (Bergamo, 17. november 1605) 9 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Boscador Simeone fuggito dal a galera Loredana, f. 6, Piero Francesco q. Matthiolo dei Penazzi da Trignan (Benetke, 23. julij 1605); prav tam, f. 6, Vicenzo Ghiseto de Remedel de Sora territorio bressan (Benetke, 23, julij 1605). 10 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Boscador Simeone fuggito dal a galera Loredana, f. 6, Leardo q. Giacomo da Zevio (Benetke, 23. julij 1605). 11 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Diffese dei Sopracomiti et Comito nel consiglio de 30 delegati dal Senato, f. 132–134, Gieronimo detto Spazapan dei balestrari dal a vil a di Oppeano (Benetke, 25. avgust 1606). 62 poti in cilji galjotov ubežnikov z galeje Loredane s strani Benečanov ujet že sredi junija 1605.12 Če za njega lahko le ugibamo, ali se je vrnil po isti poti nazaj ali pa je mor- da prispel preko kvarnerskega območja, je Lorenzo Bollani povedal nekoliko več. V Zagrebu se je zadržal dalj časa, nazaj v italijanske dežele pa se je vrnil preko Reke, kjer se je vkrcal in preplul Jadran. Njegova prva postaja na itali- janskem polotoku je bilo romarsko Marijino svetišče v Loretu, naslednji pa Cervia in nato Padova, od koder je prispel v okolico Oderza, kjer je bil v kraju Candole ujet šele julija 1606, več kot leto dni po uporu.13 Podobno kot v Ljubljani, so se verjetno tudi v Zagrebu galjoti postopo- ma razkropili; nekateri so tam ostali kratek čas, drugi so se zadržali dlje. Tudi na podlagi pričevanja Lorenza Bollanija, da naj bi se vodja upora poročil v Va- raždinu, lahko ugibamo tudi, da se je kdo ustavil v notranjosti Hrvaške in se na primer pridružil kateri od skupnosti v vojni krajini. Že omenjena poročila beneških opazovalcev in upraviteljev, da naj bi večja skupina galjotov odšla v smeri Karlovca, bi lahko potrjevala to domnevo. A do Karlovca, predvsem pa do Senja, ki se tudi omenja kot cilj bega, ni bilo mogoče priti le preko Ljubljane (in Zagreba), temveč tudi neposredno iz tržaškega zaledja in Krasa v smeri Reke in Kvarnerja, na primer preko Prema in Ilirske Bistrice. Prem je beneški kapetan v Rašporju Marc‘Antonio Erizzo dejansko omenil kot gospostvo, preko katerega je šla skupina galjotov.14 Tako pot potrjuje tudi pričevanje gospe po imenu Fiametta de Vettor Fasuol iz Be- netk, ki je pričala, kako jo je v Bakarju nagovoril moški po imenu Ivan ( Zu- ane), ki je hotel podkovati konja in se mu je zelo mudilo. Povedal ji je, da je z oropane beneške galeje in da mora bežati, saj je bil sam »iznajditelj« upora, ter dejal, da ga je na galejo obsodil vojvoda Mantove (kar ustreza vodilnemu uporniku Ivanu iz Bosne) »zaradi ljubezni do neke ženske in da je odločen, da hoče lepo živeti ali raje umreti« ( condannato in galia per amor di una don- na, et che l‘era risoluto vuoler, o ben vivere o morire).15 Če verjamemo temu pri- čevanju, ta pot kaže na namero, da bi se pridružil uskokom v Senju. Glede na to, da je bilo med vodji upora na galeji več uskokov, med katere je sodil tudi Ivan, je taka interpretacija prepričljiva in tudi predvidljiva, ker je bilo med us- 12 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Boscador Simeone fuggito dal a galera Loredana, f. 3–4, Simon q. Mattio Boscador de Montona il mio mestier è di Calegaro (Motovun, 16. junij 1605). 13 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Boscador Simeone fuggito dal a galera Loredana, f. 19, Zuane Bollani (Oderzo, 28. julij 1606); prav tam, f. 24–25, Lorenzo Bol ani (Oderzo, 29. julij 1606); ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 5, f. 24–25, Lorenzo Bol ani (Benetke, 2. avgust 1623). 14 AMSI, Dispacci del capitano di Raspo, str. 262–263. 15 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 5, f. 13, Madonna Fiametta de Vettor Fasuol da Venetia (Benetke, 20. februar 1622). 63 krvavi poljub svobode koki vedno prisotno precejšnje število ubežnikov z beneških galej.16 In če se je Ivanu tako mudilo, je po vsej verjetnosti prispel v Bakar kmalu po uporu. Če povzamemo in odmislimo neuspešno iskanje zatočišča v Trstu, so se galjoti na begu v večjih in manjših skupinah razdelili na tri tokove. Številni so poiskali in našli pot do Gorice – ti so bili večinoma italijanskega porekla. Druga, manjša skupina se je s Krasa usmerila direktno v Senj. Glavnina galjo- tov pa se je podala v Ljubljano. Od tod so nekateri nadaljevali pot proti Itali- ji s severne strani preko habsburških alpskih dežel Koroške in Tirolske, drugi pa so se spustili v Zagreb. Tu so eni šli v Vojno krajino, drugi nazaj na jadran- sko obalo, v Kvarner, od koder je bilo mogoče pripluti tudi na jadranske obale Papeške države. Nekateri so se v posameznih mestih na poti zadržali več, dru- gi manj časa, spet drugi so se ponekod tudi ustalili. 16 Bracewell, Senjski uskoci, 60–61, 75, 82–83. 64 Odziv ljudi, skupnosti in lokalnih oblasti na habsburški strani Sodne obravnave v Devinu, povezane z galjoti na Krasu, so zajele le del do- gajanja, saj je skupno število galjotov, vpletenih v dogodke, ki jih obrav- navajo devinski sodni spisi, daleč nižje od dvestotih prebeglih. Razen na začetku, ko so galjoti mimo Kontovela odkorakali proti Zgoniku in so bili po pričevanjih samih kmetov še vsi združeni v veliko skupino, ki je štela ka- kih dvesto mož, se je kasnejše dogajanje, izpričano v virih, razdrobilo na več manjših dogodkov, v katerih so praviloma udeležene manjše skupine ubežni- kov. Kljub tem oviram pa je vendarle mogoče zarisati nekatere glavne poteze in značilnosti odziva vaških skupnosti in posameznikov na srečanje z galjoti. Prihod ubežnih galjotov na Kras je povzročil različne odzive. Razlikovati je mogoče med prvo neposredno reakcijo in kasnejšimi pristopi, kakor tudi med različnimi vzgibi, kot so koristoljubje in nasilje, a tudi naklonjenost. Čeprav so z zlatom, srebrom, oblačili in orožjem bogato obloženi galjoti med kraški- mi kmeti nedvomno vzbudili strasten pohlep, vsa srečanja niso bila le izključ- no roparskega značaja. Prva reakcija je bil strah. Strah pred posadko beneške galeje, ki se je ne- nadoma izkrcala na kraški obali. Strah pred skupino dvestotih mož, ki so ob- lečeni v beneška plemiška, oficirska in mornariška oblačila, oboroženi z arke- buzami, meči in bodali korakali za zastavo. Ob tem prizoru so vaške skupnosti nemudoma dale znak za preplah z zvonjenjem zvonov, prebivalci so se zatekli v vaške tabore in cerkve s svojim imetjem, živino so odganjali na varno, stran od vasi. Bali so se, da se je pričela »beneška vojna«. V tem je mogoče opazi- ti takojšen kolektivni odziv skupnosti na pretečo nevarnost. V sklopu te prve, neposredne reakcije se pojavi tudi vsaj en primer samoobrambe, ki je edini iz- pričan, in sicer ko so se v Zgoniku postavili na stražo in streljali na galjote, pri odziv ljudi, skupnosti in lokalnih oblasti na habsburški strani 65 krvavi poljub svobode ❙8 Kraški rob med Kontovelom in Sesljanom z morjem v ozadju. Vidna sta Kontovel in Prosek, od koder so galjoti začeli svoj beg na Kras; pogled s kopnega, 17. stoletje, detajl (BCT, AD, fasc. 12A 2/16). 66 odziv ljudi, skupnosti in lokalnih oblasti na habsburški strani čemer proces ni mogel pojasniti, ali je bila oborožena straža postavljena po na- vodilu skupnosti ali pa je šlo za samostojno pobudo posameznika. Ko so ugotovili, da galjoti nimajo napadalnih namer in ne predstavljajo nevarnosti, so kraški kmetje ubrali drugačne, aktivnejše pristope k nenavad- 67 krvavi poljub svobode nemu dogajanju. Nekateri so se podali v zasledovanje galjotov z namenom, da bi izkoristili nepričakovano in nadvse redko priložnost ter galjote oropali de- narja in blaga z galeje. Pri tem so bili kmetje napadalni in nasilni, združeni v skupine, ki so štele po več mož. A galjoti so pri Kraševcih iskali predvsem po- moč in pogostitev, želeli so si miru in varnosti, hoteli so se oddaljiti od mo- rebitnih zasledovalcev in se umakniti na varno. Za vse to so bili pripravljeni dobro plačati in nagrajevati. Dejansko so Kraševci galjotom poleg nasilnega pristopa nudili tudi pomoč in gostoljubje proti plačilu, galjoti pa so kmete z denarjem in predmeti plačevali in nagrajevali za njihove usluge, ko so jim po- kazali pot, jih pospremili ali pogostili v gostilnah in po domovih. Iz virov si- cer ni mogoče razbrati, kakšno je bilo razmerje med nasilnostjo in prijaznost- jo kmetov pri pridobivanju koristi od galjotov v obliki denarja in predmetov, saj so na zaslišanjih vsi kmetje zatrjevali, da so denar, oblačila in orožje prejeli v dar ali pa našli po naključju, ne pa tudi, da bi šlo za plen napadov in ropov. Kljub temu je mogoče sklepati, da je bilo prisotno oboje, nasilje in pomoč, pri čemer so kmetje v zameno za pomoč pričakovali in tudi zahtevali poplačilo. V povezavi z odnosom kraških prebivalcev do ubežnikov je mogoče opaziti tudi razliko med količino informacij o srečanjih z galjoti italijanske- ga in slovanskega porekla. Eni in drugi skupaj so predstavljali veliko večino ubežnikov. Medtem ko večji del pričevanj o bolj ali manj nasilnih interakci- jah zadeva srečanja med kmeti in galjoti, ki so govorili italijansko, o ostalih v devinskih sodnih virih ni ne duha ne sluha. Ugibati je mogoče, da so se galjoti po poreklu iz dežel vzhodnega Jadrana laže sporazumevali s kraškimi doma- čini in so zaradi tega bolj gladko prišli skozi. Pri tem je smotrno upoštevati, da je bilo leto 1605 še dovolj blizu obdobju, ko so se na Kras naseljevali prebež- niki s hrvaških in bosanskih območij, vključno z uskoki.1 V primeru srečanja je to lahko predstavljalo dodatno prednost. Vsekakor so le redki kmetje priznali, da so prejeli denar, večinoma so to zanikali ali zamolčali. Tako je ugotavljal tudi upravitelj ( castellano) devin- skega gospostva in glavarstva Ludovico Lengo, ki je vodil proces in zaslišan- ja. V poročilu svojemu nadrejenemu, devinskemu gospodu in glavarju grofu Rajmundu Turnu ( Raimundus a Turri), o poteku sodne preiskave je po dveh tednih od začetka zaslišanj obveščal, kako naj bi tržaška gospoda Domeni- co Burlo in Giusto Giuliani ter »neki služabnik vikarja v Trstu« ( un servi- tor del Vicario di Trieste), to je glavarjevega namestnika, po vaseh devinskega gospostva kmetom zamenjali veliko srebrnikov za drug denar, pri menjavi pa naj bi zaslužili vsak po štirideset dukatov. Ludovico Lengo je sklepal, da je na 1 Terseglav, Uskoška pesemska dediščina, 25. 68 odziv ljudi, skupnosti in lokalnih oblasti na habsburški strani podlagi tolikšnega zaslužka z menjavo »treba verjeti, da so vaši podložniki prejeli veliko količino denerja, a tega nočejo priznati«, vsekakor pa menil, da so kmetje galjotom denar »odvzeli« ( si che si deve senon credere, che li subdi- ti suoi habbino hauto in gran quantita di danari, ma non lo voleno confessa- re /…/ danari, et robbe tiolte alli galeotti dalli subditi).2 Spomnimo se, kako je tudi goriški namestnik glavarja Gaspar de Lantheri na podlagi izjav nekaterih izmed galjotov, pridržanih v zaporu na gradu v Gorici, sporočal, da »po- tem, ko so se izkrcali iz galeje, medtem ko so hodili proti bližnjim vasem in na cesti in v samih vaseh, bili oropani blaga in denarja, ki so jih imeli na sebi«.3 Galjoti na begu so se izkrcali na ozemlju habsburškega mesta Trsta, a kmalu potem, ko so se povzpeli na kraško planoto, so prešli na območje, ki je pripadalo gospostvu in deželskemu sodišču Devin, zatem pa so na svoji poti prešli ozemlje še drugih primorskih gospostev. V odzivih lokalnih oblasti na habsburški strani je mogoče opaziti razlike med predstavnikoma centralne oblasti (namestnikoma glavarja) v Trstu in v Gorici, tržaškimi mestnimi ob- lastmi ter tistimi v posameznih kraških gospostvih. Že uvodoma je mogoče ugotoviti, da je bil pristop habsburških lokalnih oblasti neusklajen in čeprav so se na beneški strani pritoževali nad njihovo splošno nekooperativnostjo, je mogoče presoditi, da je bilo pomanjkanje sodelovanja z Benečani dejansko tudi edina skupna poteza v odzivu različnih oblastev. Najodločneje so habsburške oblasti ravnale v Gorici, vsaj na začetku. Na povelje namestnika glavarja Gasparja de Lantherija, vladarjevega predstavni- ka v Goriški grofiji, so bili vsi galjoti, ki so se nahajali v Gorici, aretirani in pridržani na tamkajšnjem gradu ( tutti li galiotti che si ritrovava qui in Goritia furono Rettenutti di ordine del Illustrissimo Signor Luogotenente /…/ in Cas- tello). A preostali denar je že pred tem (vsaj) eden od galjotov izročil goriške- mu gastaldu Horatiu Posarellu. Odgovornost za pridržanje in kasnejša zasli- šanja je tu prevzel predstavnik vladarja in ne predstavnik mestne oblasti, torej gastald mesta Posarello. V Gorici so galjote obdržali v ujetništvu vsaj sedem mesecev, saj je bil še decembra 1605 Cesare iz Padove iz zapora na goriškem gradu poslan na zaslišanje na devinski grad v sklopu procesa o dogodkih in streljanju v Zgoniku, v katerem je bil ranjen.4 Poleg tega, ko je kmalu po begu 2 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 4a, f. 10v–11v, Ludovico Lengo castel ano di Duino (Devin, 18. maj 1605). 3 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 4a, f. 14, Gaspar de Lantherijs Goritiae Locumntenens (Gorica, 22. maj 1605) . V Trstu je vladarja predstavljal glavar, njegov namestnik pa se je nazival luogotenente ali vicario, Scussa, Storia cronografica di Trieste, 273. 4 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 4a, f. 10v, Lodovicho Lengo castel ano di Duino (Devin, 17. maj 1605); prav tam, f. 13, Horatio Posarel o Gastaldo (Gorica, 19. maj 1605); prav tam, f. 20v–22, Cesare di Padua, et mio padre si chiama Alessandro da Fosson (Devin, 9. december 1605); prav tam, fol. 33v, Giulio Cesare Pozanis de Sesia del stato del Duca di Parma (Gorica, 6. maj 1605). 69 krvavi poljub svobode galjotov proveditor beneške obmejne trdnjave Palma ( Provveditore Genera- le a Palma, to je Palmanova) v Furlaniji naprosil, da bi svoje vojake cappellette poslal na lov za galjoti po Krasu, mu lokalne oblasti na habsburški strani niso dovolile posega na svojem ozemlju (verjetno Goriške grofije in glavar- stva Devin).5 Obratno so ravnali v Trstu. Ko se je na dan bega večja skupina galjotov s Krasa ponovno spustila proti obali in prispela v Trst, so se predstavniki izvrš- ne mestne oblasti, »sodniki in rektorji« ( giudici e rettori), takrat so to bili Antonio Snello, Giusto de Giuliani in Pietro de Leo,6 in »vse mesto« odloč- no zoperstavili prvotni nameri namestnika glavarja, cesarjevega predstavnika v Trstu, da bi ugodil prošnji koprskega podestata, naj odredi aretacijo galjo- tov in jih nato izroči Benečanom. Nikakor niso dovolili, da bi bil kateri gal- jot prijet, kaj šele predan Benečanom. Zato pa so Tržačani večji skupini galjo- tov odvzeli dragocena oblačila in denar ter jim zagrozili s kaznovanjem, če ne bi takoj zapustili Trsta. Glavarjev namestnik je sicer beneškim možem in celo posadki beneških vojakov capellettov na tržaškem ozemlju dovolil iskati in preganjati ubežnike ( capitò ancho a Trieste li capelletti, a quali feci dar licentia, dal signor Luogotenente di Trieste, de poter perseguitar detti fuggitivi nel territorio de Trieste).7A po drugi strani se je za galjoti, ki so bežali po Krasu, med drugimi podal prav »neki služabnik« istega tržaškega glavarjevega namestnika in ugibamo lahko, ali ga je ta tudi poslal. Na ozemlju mesta Trsta se je torej zgodil splošni lov na galjote, tako s strani tržaških prebivalcev, kar je dejansko omogočila mestna oblast, kot be- neških mož, katerim je to dovolil glavarjev namestnik. V tem je morda vi- deti večjo pozornost do čezmejnih oziroma meddržavnih odnosov s strani predstavnika centralne oblasti v smislu izogibanja trenjem in ustvarjanja na- petosti, a tudi neko večjo odmaknjenost in distanco od lokalne stvarnosti. Tržaški glavarjev namestnik je na prigovarjanje Benečana Giulia Dotta tudi spisal poziv imetnikom gospostev v tržaškem zaledju, naj sodelujejo pri iska- nju ubeglih galjotov,8 čeprav je treba upoštevati, da ni imel nikakršne neposre- dne pristojnosti nad njimi, saj so spadali v okvir Goriške grofije in vojvodine 5 AMSI, Dispacci del podestà di Capodistria 29, str. 11. Poseg proveditorja v Palmi omenja podestat Loredan v svojem poročilu v Benetke že 4. maja 1605. 6 BCT, AD, 2 F 19/2, Serie del i Giudici e Rettori del a Città di Trieste, f. 764: njihov mandat je bil štirime-sečen, navedni pa so bili imenovani januarja in potrjeni tako maja kot septembra 1605. 7 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 16v–17, nobil homo D. Geronimo Minio destinado proveditor alla Ceffalonia (Koper, 6. maj 1605); prav tam, f. 58v, Signor Giulio Dotto del q. signor cavalier Camil o Nobile Padoano (Koper, 9. maj 1605); AMSI, Dispacci del podestà di Capodistria 29, str. 12. 8 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 58v, Signor Giulio Dotto del q. signor cavalier Camil o Nobile Padoano (Koper, 9. maj 1605) . 70 odziv ljudi, skupnosti in lokalnih oblasti na habsburški strani Kranjske. Predstavniki izvršne mestne oblasti (»sodniki in rektorji«) in trža- ški meščani so izkazali bistveno večjo pozornost do ohranjanja jurisdikcije in pristojnosti nad svojim ozemljem pred vdorom Benečanov. Po drugi strani so si s takim stališčem prav gotovo nameravali zagotoviti možnost okoriščanja z nastalo situacijo. Na to jasno kažejo različni primeri in pričevanja, od posku- sa oropanja nasedle galeje, ki je spodletel zaradi hitrega prihoda Koprčanov, do zasledovanj galjotov, ropov in menjav denarja v Trstu in na Krasu s strani navadnih meščanov in še posebej predstavnikov višjega sloja. Med plemeniti- mi Tržačani, ki se na Krasu omenjajo kot zasledovalci galjotov ali kot tisti, ki so kmetom (ne)ugodno menjali prejeti denar in se pri tem okoristili, je bil celo Giusto Giuliani, to je zgoraj omenjeni član tržaške trojke »rektorjev in sod- nikov« (!), ki ni dovolil njihove izročitve Benečanom, poleg njega pa še »sin Zotta de Leo«, ki je nosil isti priimek kot drugi član trojke »rektorjev in sod- nikov« Pietro de Leo. V Trstu se kaže tudi drugačno razmerje sil med predstavniki osrednje in mestne oblasti kot v Gorici, saj je v Trstu prevladala linija meščanov, v Gorici pa je zadeve vodil glavarjev namestnik, predstavnik vladarja. Poleg tega je tr- žaški glavarjev namestnik nameraval uslišati pozive Benečanov k aretaciji in izročitvi galjotov, goriški pa jih je sicer dal aretirati, ni pa jih tudi izročil. V Tr- stu so galjote odgnali, v Gorici pa so jih še dolgo zadržali v zaporu. Navkljub drugačnim, prijaznim zagotovilom v duhu dobrososedskih odnosov, s katerimi so se habsburške lokalne oblasti odzivale na beneške proš- nje po sodelovanju, si tudi v drugih znanih primerih niso prizadevale za to, da bi aretirale galjote, ki so prehajali njihovo ozemlje, temveč so si kvečjemu poskusile prisvojiti, kar so imeli vrednega in dragocenega. Beneški kapetan v Rašporju Marc‘Antonio Erizzo je že 7. maja 1605 v svojem poročilu v Benetke zaprepadeno ugotavljal, kako je »malo možnosti, da bi pridobili karkoli na- zaj ali jih dobili v roke«, saj so imetniki gospostev na Krasu in nasploh na Pri- morskem »z veseljem sprejeli tiste lopove, od katerih so pridobili, kolikor so le mogli, in jih nato napotili dalje«, pri čemer je posebej navajal primera gos- postev Senožeče in Prem ( con allegrezza hanno recettati quei ribaldi, dai qu- ali hanno tratto quel più, c‘hanno potuto, et poi fattili partire). Tak pristop je Erizzo pripisoval dejstvu, da so bili imetniki gospostev na habsburški strani v bistvu »plačanci, ki kupujejo jurisdikcije« in katerim je le do zaslužka, ne pa tudi do dobrososedskih odnosov ( sendo la maggior parte di questi ministri Ar- ciducali gente mercenaria, che compra le giurisditioni).9 S tem je imel v mislih 9 AMSI, Dispacci del capitano di Raspo, str. 262–263. 71 krvavi poljub svobode sistem podeljevanja deželnoknežjih gospostev v zastavo v zameno za finančno posojilo notranjeavstrijski komori. A razlogi so bili vendarle kompleksnejši in so nedvomno vključevali razmeroma napete medsosedske odnose med Beneško republiko in notran- jeavstrijskimi deželami. Nasploh naj bi galjoti na poti v Ljubljano in nato v Zagreb ne naleteli na nobeno oviro s strani tamkajšnjih oblasti, edino v Go- riški grofiji so jih zajeli in držali priprte na goriškem gradu vsaj še sedem me- secev. V tej luči je razumeti beneške pritožbe na račun nesodelovanja oblasti na habsburški strani, kakor tudi odklonilni odgovor na predlog, da bi iz be- neške trdnjave Palmanove v Furlaniji poslali svoje vojake cappellette na Kras, ki je podoben odklonilnemu odzivu mestnih oblasti v Trstu, čeprav je tu gla- varjev namestnik Benečanom dovolil lov na galjote. Še najbolje pa je dokumentiran pristop habsburških oblasti v devinskem gospostvu in glavarstvu. V Devinu so bili o prisotnosti galjotov na njihovem ozemlju obveščeni že nekaj ur po tem, ko so se izkrcali, saj je beneški odposlanec Dotto v Devin takoj ponesel pismo tržaškega glavarjevega na- mestnika okoliškim gospostvom, naj bodo kooperativni. Tu je prejel odgovor, da gospa grofica ne more in ne želi ukrepati v odsotnosti svojega moža grofa Rajmunda Thurna ter da so že aretirali enega ubežnika. A v Devinu svoje po- zornosti niso usmerili h galjotom, temveč k prebivalcem oziroma svojim pod- ložnikom, in sicer v obliki sodnih procesov proti kmetom zaradi dogodkov in ravnanj na območju devinskega deželskega sodišča. 72 Preiskava in sodbe županske pravde v Devinu V Devinu so potekali trije procesi o dogodkih in dejanjih, povezanih z galjoti na begu. Devinski upravitelj Ludovico Lengo je kakih de- set dni po dogodkih sprožil prvi krog zaslišanj kmetov na devinskem gradu, izpraševal jih je tudi na nedeljo. V dveh dneh je zaslišal enaintrideset mož; spraševal jih je predvsem o pridobljenem denarju in blagu ter o dogaja- nju in nasilnih dejanjih v Zgoniku in okolici. Uspelo mu je tudi doseči, da so mu nekateri kmetje izročili nekaj denarja in predmetov. Na podlagi informacij, zbranih v tem prvem krogu zaslišanj, se je pre- iskava razcepila na dva dela. Na eni strani se je nadaljeval že začeti proces o dogodkih v Zgoniku in posebej o tamkajšnjem streljanju na galjote. Na dru- gi strani je takoj po prvem krogu zaslišanj 15. maja 1605 Lengo pisal mestnim oblastem v Trstu, to je »sodnikom in rektorjem«, naj omogočijo pričevanje vaščanov s Kontovela, ki so sodili v okvir tržaškega ozemlja, pri čemer je kot razlog navajal, da »je bilo na območju Proseka pod jurisdikcijo Devina v kra- ju, imenovanem Veliki Dol, najdeno mrtvo truplo« ( in le pertinenze di Pro- secho Iuristitione di Duino loco detto Vellica Dol fu trovato un cadavere morto).1 Vsled tega je bil za primer Kontovelcev in njihovih dejanj, storjenih na ozem- lju deželskega sodišča Devin, sprožen drugi, ločen sodni postopek. Kasneje se je od postopka proti Kontovelcem odcepila še tretja procesna veja, v sklopu katere so posebej obravnavali dejanja Prosečanov. V nadaljevanju je vsak pro- ces predstavljen ločeno, čeprav so potekali vzporedno. Prvi proces se je nadaljeval brez postanka. Po prvih dveh dneh zasli- šanj na devinskem gradu se je 16. maja preiskava preselila v Zgonik, kjer je na domu tamkajšnjega župana Ludovico Lengo izpeljal še štiri zaslišanja, pose- 1 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 4a, f. 1–8, posebej f. 8, Lodovicho Lengo castel ano di Duino (Devin, 15. maj 1605). preiskava in sodbe županske pravde v devinu 73 krvavi poljub svobode ❙9 bej na temo trupla. Na podlagi dodatnih za- Grad in naselje Devin ob jadran- slišanj v naslednjih dneh, med katerimi so ski obali, kjer je potekala sodna grozili tudi z mučenjem, so z devinskega gra- pre iskava, so bili priprti obtože- du pod varščino izpustili brata Matijo in An- ni kmet je in je zasedala županska tona Vrana iz Zgonika, ki sta bila osumljena pravda (Valvasor, 1689). pridobitve denarja od galjotov, medtem ko so Jurija Vrana in njegovega sina Ivana Vra- na iz Saleža pridržali na gradu zaradi stre- ljanja na galjote oziroma izmikanja pričanju o morebitnem truplu, ki naj bi se nahajalo v okolici Saleža. Ivan je končal v zaporu na gra- du, Jurij pa zaprt v grajskem stolpu, a je bil že po nekaj dneh, 20. maja, na svojo prošnjo in pod varščino izpuščen iz stolpa ter mu je bilo »zaradi njegovega slabega zdravja« dovolje- no, da se sprehaja po grajskem dvorišču ( stan- te adversa valetudine sua ac permitti deambu- lare per curiam Castri).2 Medtem je Ludovico 2 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 4a, f. 9–12. 74 preiskava in sodbe županske pravde v devinu Lengo pisal v Gorico s prošnjo, naj se mu omogoči zaslišanje ranjenega galjo- ta, zaprtega na goriškem gradu.3 Kateri je bil najzanimivejši vidik zadeve zanj, je upravitelj Lengo izpo- vedal že s prvim stavkom poročila svojemu nadrejenemu grofu Rajmundu Thurnu, gospodu in glavarju v Devinu. »Sprožil sem dolg proces, da bi našel denar in robo, ki so ju Vaši podložniki odvzeli galjotom« ( Ho formato longo processo per trovare li danari, et robbe tiolte alli galiotti dalli subditi di Vostra Signoria Illustrissima).4 Jurij in Ivan Vran iz Saleža sta ostala zaprta na devinskem gradu skoraj mesec dni. Po ponovnem zaslišanju sta 11. junija zaprosila, da se jima izroči kopija dokaznega gradiva ( indiciorum) v roku, ki jima bo omogočil pripravo svoje obrambe, in da se ju izpusti na podlagi varščine ( fidejussione). Castel-lanus Lengo je odredil, naj se jima izročijo zaprošeni prepisi. Določil je tudi rok za pripravo obrambe, kakor sta zahtevala ( pretensas defensiones), in sicer »do prihodnje pravde« ( ad proximam futuram praudam), zato da se zaklju- či ( expeditur) proces, v kolikor bi se to izkazalo za pravno ustrezno. Obenem ju je začasno izpustil iz pripora.5 Devinska županska pravda je potekala že dva tedna kasneje, to je 25. junija, njena sodba pa se je glasila, kot sledi. Na podlagi procesa, izvedenega ne le proti plenilcem / depredato- res/, temveč tudi proti Juriju Vranu iz Saleža, obtoženem izstrelitve samokresa, s katerim je ranil enega od galjotov, ki so zbežali z be- neške galeje, kakor tudi proti Jakobu Vranu, ki ni hotel podati iz- jave pred Plemenitim Gospodom Castelanom, ter proti Ivanu, nje- govemu bratu, ki je med privedbo na devinski grad izrekel veliko besed na račun gospoda Castelana in Magdalene, imenovane Maj- de Muželj, in kateri Ivan je bil priprt. Gospodje župani / Domini Decani/ kar zadeva Jurija zadržujejo izrek do druge pravde / ad ali- am praudam/, zato da medtem pripravi svojo obrambo, kot zahte- va. Kar zadeva Jakoba Vrana ga za ta prestop / excessu/ obsojajo na plačilo kazni ene marke, Magdaleno oziroma Majdo Muželj iz Sa- leža pa obsojajo na povračilo Ivanu Vranu za škodo, stroške in žali- tev, ki jih je utrpel zaradi pripora, prestanega po njeni krivdi, tako, da Ivanu osebno pravično poplača.6 3 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 4a, f. 12v, Lodovicho Lengo castel ano di Duino (Devin, 17. maj1605). 4 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 4a, f. 10–11, Lodovicho Lengo castel ano di Duino (Devin, 18. maj 1605) . 5 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 4a, f. 19 (Devin, 11. junij 1605). 6 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 4a, f. 19v–20, županska pravda (Devin, 25. junij 1605). 75 krvavi poljub svobode Ob razglasitvi sodbe je Ludovico Lengo protestiral zaradi njene nepra- vičnosti ter izjavil, da je izrek ničen in da ga namerava predati v razsodbo gos- podu grofu ( intendit remitti ad Juditium). Kljub temu je bila naslednjega dne, 26. junija 1605, sodba objavljena v kancelariji ob prisotnosti Jožefa Mervica in Martina Kluke iz Pečine.7 Sodba županov, poglavarjev vaških skupnosti z območja devinskega deželskega sodišča, bi težko bila milejša. V njej se ne omenja nihče od številnih vpletenih v različne dogodke. Strelcu Juriju Vra- nu se omogoči priprava obrambe, kar lahko razumemo tudi kot nestrinjanje z Lengovim ravnanjem, ki mu je pustil le dva tedna časa v ta namen. Strogo so nastopili le v primeru Majde Muželj, viru govoric o truplu v okolici Zgonika ali Saleža. S kaznovanjem (ženskega) klevetanja so morda prikrivali in omo- gočili zamolčanje kakega dejstva v korist tamkajšnje skupnosti, v vsakem pri- meru pa so na ta način sodno obravnavo proti Ivanu Vranu razvrednotili na raven nasedanja govoricam. Tudi to je mogoče razumeti kot sporočilo caste- llanu Lengu. Dejansko je sodba predstavnikov skupnosti v veliki meri izni- čevala delo predstavnika jurisdicenta in mu v bistvu sporočala nestrinjanje s sodno obravnavo devinskih podložnikov za dogodke, povezane z begom gal- jotov. Do razveljavitve te sodbe županov ni prišlo, je pa prišlo do nadaljevanja procesa proti Juriju Vranu, kot je to določila županska pravda. To pomeni, da je obveljala odločitev županov. Pol leta kasneje, 8. decembra 1605, je bil Jurij Vran priveden na devin- ski grad in na ukaz grofa Thurna zaprt v grajski stolp, zato da bo spremljal za- slišanje galjota Cesareja iz Padove, privedenega iz zapora na goriškem gradu, »katerega je 2. maja letos hudo ranil z izstrelitvijo samokresa z dvema ranama z metki, kot izkazujejo dejstva, eno v desno nogo nad kolenom, drugo v levo roko«. Grof torej ni omogočil Juriju Vranu, da bi se med nadaljevanjem sod- ne obravnave branil s prostosti. Naslednjega dne je pred devinsko sodišče naj- prej stopil moški, star približno 33 let, manjše postave, s črno brado in se pred- stavil: »Ime mi je Cesare iz Padove /. .//,/ po poklicu sem kuhar.« Povedal je svoj vidik dogodka in streljanja v Zgoniku, kako je bil ranjen in oropan, strel- ca pa označil le kot »kmeta«. Za njim je bil istega dne še enkrat zaslišan Jurij Vran, ki je priznal streljanje, ne pa tudi, da bi vedel, da je koga zadel ali ranil, pri čemer je vztrajal tudi takrat, ko je bil na koncu ponovno pozvan, naj pove resnico, sicer tvega mučenje. »Jaz ne vem, da bi koga ranil zagotovo« ( io non so d‘haver offeso alcuno del certo). V naslednjih dneh so se zvrstila še zaslišanja šestih mož, ki jih je Jurij Vran omenjal v svojem zadnjem pričevanju.8 7 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 4a, f. 19v–20 (Devin, 26. junij 1605). 8 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 4a, f. 20–27, Cesare de Padua, Jurius Vran retentus, Sebastianus Semez di Santo Pelagio, Matthias Sostercig di Presnich, Martinus Barbot di Santo Pelagio, Gregorio Lupinez di Santo Pe-76 preiskava in sodbe županske pravde v devinu Sledila je županska pravda, ki je 19. decembra 1605 zasedala »v naselju Devinu na običajnem mestu županskega sodišča« ( Actum in Vico Duini in loco solito Judicij Decanorum). Sodba je tokrat bila strožja. Z namenom, da se pride do resnice o pridobljenem denarju in ranjenem galjotu, je bilo potrebno postopati proti Juriju Vranu ( contra eum deveniendum esse ad questionem). Ta je ostajal v zaporu, kjer se je nahajal še dva meseca kasneje, ko sta 20. februarja 1606 njegov tast ( avunculus) Jakob Klinja in stric po očetovi strani ( patruus) Ivan Vran na devinskem sodišču pri grofu Rajmundu Thurnu vložila priziv proti sodbi županske pravde. Do odločitve jurisdicenta sta pretekla še dva me- seca. Grof Thurn se je 24. maja 1606 izrekel v prid prizivu in proti sodbi tako, da je razveljavil sodbo županov ( declaravit male judicatum, et bene appellatum per Jurium, et reformando sententiam). Juriju Vranu je dodelil čas do nasledn- je županske pravde zato, da lahko medtem pripravi svojo obrambo. Istega dne je bil Jurij proti varščini izpuščen iz zapora na devinskem gradu.9 Tokrat se je Jurij Vran bolje pripravil na sodno obravnavo in v ta na- men najel odvetnika iz Gorice po imenu Tarquinio Gereno. V mesecu juniju je s podporo odvetnika na devinskem sodišču najprej izročil spise za svojo ob- rambo, ki so vključevali devet točk utemeljitve nedolžnosti in predlog prič, ki naj se dodatno zaslišijo, nato pa še zapisa zaslišanj dveh ubeglih galjotov ( Ju- lij Caesar Parmesani in Caesaris Patavini) na goriškem gradu s prošnjo, naj se njuni pričevanji vključita med akte procesa v prid obrambe. To sta bila tis- ta galjota, na katera so streljali v Zgoniku, grof Thurn pa je prošnjo sprejel.10 Kmalu zatem se je Jurij Vran zglasil na devinskem sodišču s pričami v svojo podporo, ki so bile nato zaslišane. Priče so 28. junija 1606 odgovarjale oziroma izražale svoje stališče do vsake od devetih točk obrambe, ki jih je na- vedel Jurijev odvetnik. Zaslišani so bili možje iz Jurijeve vaške skupnosti, ki so že bili zaslišani v preteklosti; to so bili Antonio Da Poz imenovan Karnijec ( Carneus), Mihael Bobek, Tomaž Lisica in Gašper Cibic. Vsi so potrdili vsebi- no obrambnih točk Jurija Vrana.11 Dva meseca po zaslišanjih v obrambo Jurija Vrana in skoraj šestnajst mesecev po dogodkih, povezanih z begom galjotov, je končno prišlo do ponovne in dokončne sodbe županske pravde devinskega deželskega sodišča v tem primeru. Pravda je potekala 30. avgusta 1606 v Štiva- nu pri Devinu na domu tamkajšnjega župana Matije Lavrihe ( Actum in Vico lagio, Thomas Deviach di Samatoriza, Gregorio Sostercig quondam Gregori di Santo Pelagio (Devin 8.–12. december 1605). 9 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 4a, f. 27v–28, 29. 10 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 4a, f. 30 (Devin, 26. junij 1606), f. 35–36, Tarquinio Gereno (Gorica 12. junij 1606). 11 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 4a, f. 37–41, (Devin, 28. junij 1606). 77 krvavi poljub svobode S.ti Ioannis Duini prope domum Mathiae Laurice, ubi fiebat prauda). Prisost- vovalo ji je veliko ljudi in prič, pred župani je s sklepnim obrambnim zagovo- rom nastopil odvetnik Tarquinio Gereno. Izrek županske pravde je bil svečan, vključno z uvodnim delom. To je kazenska sodba, delno obsodilna in delno oprostilna, obli- kovana, dana in razsodilno izrečena s strani Županov Devinske- ga Glavarstva proti Juriju Vranu iz Saleža, ki je bil priprt in se mu je sodilo tako zaradi tega, ker je dne 2. maja lanskega leta 1605 pri vasi Zgonik s strelom arkebuze ranil nekega Cesareja iz Padove, ubežnika z galeje Loredane, na kateri je veslal, z dvema kroglama, ena od katerih mu je predrla stegno, druga pa ga je zadela in ranila v levo ramo, kakor tudi zato, ker je tekel za njim in mu hudodelsko odvzel torbico, v kateri je bilo veliko zlatnikov in srebrnikov ter druge stvari, kakor izhaja iz preiskovalnega procesa. Potem ko so pregledali omenjeni proces, z vsemi zaslišanimi pričami, tako na- sprotnimi kot v obrambo, in s pričevanji omenjenega Jurija, in vse zrelo presodili; potem ko so v živo in v zadostni meri slišali prečas- titega doktorja prava Tarquinia Gerena iz Gorice njegovega zago- vornika, so prej omenjeni Župani prišli do zaključka tega primera in, sklicujoč se na ime gospoda Boga, od katerega volje je odvisna vsaka dobra in iskrena sodba, razsodili, razsojajo ter s sodbo opros- tili in oproščajo omenjenega Jurija Vrana od obtožbe glede denarja in stvari, ki so bili odvzeti galjotu, ter ga razglašajo za oproščene- ga, obsojajo pa ga zaradi strela z arkebuzo na plačilo stroškov pro- cesa, sproženega po uradni dolžnosti. Sodba je bila takoj javno razglašena.12 Drugi proces je devinski upravitelj Ludovico Lengo sprožil proti Kon- tovelcem, in sicer zaradi pridobljenega denarja in nasilnega ravnanja, pa tudi zaradi »mrtvega trupla, ki je bilo najdeno na območju Proseka« ( esta ritrova- to uno cadavere morto nelle pertinentie di Prosecho).13 Dejanja, ki so jih na ob- močju pod jurisdikcijo devinskega sodišča zagrešili prebivalci Kontovela, ki so spadali pod tržaško jurisdikcijo, so se namreč obravnavala ločeno, kot smo povedali že uvodoma. 12 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 4a, f. 41v–42v, županska pravda (Štivan pri Devinu, 30. avgust 1606), Questa è una sententia criminale parte absolutoria, et parte condemnatoria lata data et sententialmente promulgata dal i Degani del Capitaneato di Duino contra Jurio Vran de Sales. 13 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 4a, f. 10–11, Lodovicho Lengo castel ano di Duino (Devin, 18. maj 1605) . 78 preiskava in sodbe županske pravde v devinu Ta proces se je formalno začel na podlagi prijave »po uradni dolžnos- ti« s strani župana na Proseku Tomaža Sigine na devinskem sodišču dne 14. maja 1605. V naslednjih dveh dneh je bilo v Devinu in v Zgoniku na domu tamkajšnjega župana zaslišanih devet prič. Na tej podlagi je že 17. maja 1605 Ludovico Lengo izdal »razglas, ki ga je bilo treba razglasiti na trgu v Štivanu pri Devinu in izobesiti na običajnem mestu« ( proclama desser publicato /.../ la piaza di S. Zuane, et affisso al loco solito). Z njim je na zaslišanje poimensko pozval štiri može »iz vasi Kontovel pod jurisdikcijo Trsta«, to so bili Adam Starec, Luka Danev (tudi Danevčič), Ivan Primožič in Štefan Starec, ter »nji- hove tovariše«. Obtoženi so bili vdora in motnje devinske jurisdikcije, ropa, hudodelstva, nošenja prepovedanega orožja in slabega zgleda.14 Omenjeni preiskovanci, malo boječi božje in človeške pravice, so si 2. tega meseca drznili zasledovati nekatere galjote, ki so zbežali z galeje, in jim oboroženi z arkebuzami slediti na območje jurisdik- cije tega gradu in do hriba pri Zgoniku, imenovanega Kraški, jih oropati in jim nasilno odvzeti ogromno količino denarja in dru- gih stvari, in ker si ta delikt zasluži ustrezno kazen, saj so ta deja- nja storili ubijalsko in v slab zgled drugim in z motnjo naše juris- dikcije /…/ se morajo v neodložljivem roku prihodnjih devetih dni zglasiti in se predstaviti na gradu, da se branijo in oprostijo za vse navedene reči in druge, zapisane v procesu. V nasprotnem primeru bi jim sodili v odsotnosti. Devinski uradnik Jo- žef Brvinc ( Fermigola) je 18. maja »na glas objavil razglas« s tem besedilom in njegovo kopijo razobesil »na običajnem mestu« v Štivanu pri Devinu.15 V naslednjih dneh so se obdolženci s Kontovela zglasili na devinskem sodišču in prosili za kopije zapisnikov procesa z namenom, da pripravijo svo- jo obrambo, ter zagotovili vplačilo varščine zato, da ne bi bili pridržani in da bi se lahko branili s prostosti.16 Z zaslišanji so pričeli naslednji mesec; med 26. in 28. junijem je bilo zaslišanih pet mož in trije dečki s Kontovela.17 Tudi tok- rat so obtoženi po zaslišanju prosili za kopije pravkar nastalih procesnih ak- tov, zato da bi lahko pripravili svojo obrambo, ter zagotovili varščino zato, da so bili izpuščeni. 14 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 7, Contra Adamo Stariz et socios de Contovel o, f. 1–3. 15 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 7, Contra Adamo Stariz et socios de Contovel o, f. 3. 16 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 7, Contra Adamo Stariz et socios de Contovel o, f. 3–4. 17 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 7, Contra Adam Stariz et socios de Contovel o, f. 4–15, Joannes Primosich de Sel-la habitans in Contovel o, Jurius Daneu de Contovel o, Stephanus Stariz de Contovello, Adam Starez de Contovel o, Lucas Daneu (infante) de Contovel o, Matthias Clignia de Contovel o, Lucas Bisiach (infante) famulus Adami Stariz de Contovel o, Peter Starez (infante) de Contovel o (Devin, 26.–28. junij 1605). 79 krvavi poljub svobode V svojih pričanjih so Kontovelci med vpletenimi v dogodke, za katere so bili obtoženi, omenjali tudi nekaj mož iz sosednje vasi Prosek, ki je spadala pod devinsko jurisdikcijo. Na tej podlagi je devinski castelan Ludovico Lengo takoj odprl poseben, tretji, proces proti Prosečanom, udeleženim v dogajanje s Kontovelci, h kateremu se bomo vrnili v nadaljevanju. Obtoženi Kontovelci so morali svoje obrambe pripraviti in izročiti pred devinsko župansko pravdo, ki je bila predvidena za 26. september 1605. Na sam dan pravde so se opravičili, ker niso mogli pripraviti svoje obrambe zaradi odsotnosti tržaškega sodnika za kazenske zadeve ( Thirisio Andrioli, Giudice di Maleficio), kateremu so bili izročili procesne spise. V potrditev svoje naved- be so priložili potrdilo tržaške mestne oblasti ( Giudici et Rettori, Stephanus Trauner in Andreas). Prosili so, naj se zadrži zaključek procesa, kar jim je bilo ugodeno.18 Kljub temu v ohranjenem gradivu ni zapisov, ki bi kazali na izročitev obrambnih spisov ali na zaslišanja dodatnih prič v obrambo, kot v drugih primerih, tako da je bila kasnejša sodba, izrečena na naslednjem zasedanju žu- panske pravde v decembru, očitno sprejeta, ne da bi predhodno stekla obram- ba obtožencev. Zakaj je bilo temu tako, lahko le ugibamo. Sodba v primeru Kontovelcev je bila izrečena na istem zasedanju župan- ske pravde, na katerem je bil v sklopu prvega procesa spoznan za krivega Ju- rij Vran (a je sodba nato doživela uspešno pritožbo), to je 19. decembra 1605 v Devinu. Besedilo izreka nam je v uvodnih besedah že poznano: »To je ob- sodilna kazenska sodba, oblikovana, dana in izrečena s strani Županov De- vinskega Glavarstva« ( Questa è una sententia criminal condemnatoria lata, data, et promulgata per li Degani del Capitanato di Duino). Vseh osem obto- žencev s Kontovela je bilo tudi obsojenih: Adam Starec, Matija Klinja, Luka Danev(čič), Luka Bizjak, Peter Starec, Štefan Starec, Ivan Primožič in Jurij Danev(čič). Prisotni so bili vsi, razen glavnega, Adama Starca, ki »se ni zme- nil za to, da bi se zglasil« ( non curavit comparere). Utemeljitev obsodbe je sko- raj dobesedno ponavljala obtožnico. Obsojeni so bili na skupno plačilo sto dukatov kazni, na povračilo sodnih stroškov in na zapriseženo izročitev vse- ga, kar so odvzeli galjotom, in sicer v roku osmih dni. Županska pravda si je pridržala pravico do ponovne obravnave in dodatnega povračila v primeru, če bi se izkazalo, da niso izročili vse pridobljene koristi. Poleg tega si je pridržala tudi pravico do ločenega postopanja proti prebivalcem Proseka za iste dogod- ke. Obsojenci so bili izpuščeni na podlagi varščine.19 18 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 7, Contra Adam Stariz et socios de Contovel o, f. 16v–17 (Devin, 1. in 26. september 1605). 19 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 7, Contra Adam Stariz et socios de Contovel o, f. 17v–18 (Devin, 19. december 1605). 80 preiskava in sodbe županske pravde v devinu A do javne razglasitve obsodbe ni prišlo takoj, temveč se je ta del sodne- ga obreda odvil šele več mesecev kasneje, 9. maja 1606, eno leto po obravnava- nih dogodkih. Obsojenci so bili za ta dan pozvani na grad v Devin, kjer so se tudi dejansko predstavili in bili na ukaz gospoda grofa Thurna zaprti v grajski stolp, kjer so počakali na objavo obsodbe. Edino Luke Bizjaka, mladega hlap- ca ( famulus) Adama Starca, niso mogli zapreti, ker je »zbežal z gradu« ( auf- ugit ē Castro). Istega dne je bila sodba županske pravde prebrana in objavljena v devinski kancelariji, nakar so se preselili v »veliko dvorano« ( sala magna) devinskega gradu, kamor so bili iz zapora privedeni tudi obsojenci. Na vrsti je bila prisega, ki jo je predvidevala obsodba. Prvi je bil kolovodja. Adam Sta- rec je »prisegel, dotikajoč se svetega pisma v rokah castelana Lodivica Len- ga, da od galjota ni prejel drugega kot srebrnikov 42 po 3 lire«. Na vprašan- je je odgovoril: »Zagotovo nisem dobil drugega, da bi se spomnil, a če se bom spomnil, da jih je bilo več, hočem razbremeniti svojo vest in nočem, da bi za- radi tega trpela moja duša« ( certo io non ho avuto altro che mi ricordi, ma se mi ricordarò che sian stati di più voglio discargar la mia conscientia, et non vo- glio che l’anima mia patisse per questo). Nato so po vrsti prisegli ostali obsojen-ci in vsak je izpovedal, koliko denarja je prejel in od koga. Na podlagi zaveze, da bodo zbrali denar za plačilo sto dukatov kazni, so bili zatem pod varščino izpuščeni.20 Vendar zgodbe še ni bilo konec, saj so kontovelski obsojenci že dva tedna kasneje poskrbeli za presenečenje. Pojavili so se na naslednjem zasedan- ju »častitljive pravde« ( honorabilis prauda) 22. maja 1606 v Devinu v sprem- stvu svojega zagovornika, goriškega odvetnika Tarquinia Gerena, in povedali, da se gospodu grofu pritožujejo nad obsodbo ter prosili, naj se nič ne spremin- ja v dotedanjem postopku in se jim izročijo sodni spisi, brez katerih ne more- jo pripraviti svoje obrambe. »Gospodje župani« so pritožbo sprejeli ( admissa fuit appellatio per Dominos Decanos),21 vendar o nadaljevanju sodnega postop- ka v gradivu ni sledu, tako da v tem primeru konec ostaja odprt. So pa jim na devinskem sodišču zaračunali za 33 lir sodnih stroškov.22 Na istem zasedanju županske pravde (22. maj 1606) je župan na Proseku Tomaž Sigina zaprosil za odlog zaključka procesa proti svojim sovaščanom, ki se je vodil ločeno. »Gospodje župani so ugodili« prošnji in zadevo odložili 20 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 7, Contra Adam Stariz et socios de Contovel o, f. 18v–19 (Devin, 9. maj 1605). 21 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 7, Contra Adam Stariz et socios de Contovel o, f. 19v–20 (Devin, 22. maj 1606). 22 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 7, Contra Adam Stariz et socios de Contovel o, f. 22, Spese che deveno al ‘offitio quelli di Contovel o. 81 krvavi poljub svobode »na drugo pravdo«.23 Na ta način se vračamo k tretjemu vzporednemu sod- nemu postopku, ki se je na devinskem sodišču odvijal za ravnanja in dogodke, povezane z begom galjotov. Tudi ta postopek še leto dni po dogodkih torej ni bil zaključen, začel pa se je bil z razglasom Lodovica Lenga dne 28. junija 1605, s katerim so bili na sojenje pozvani Blaž Vrša, Andrej Črešnjar in »njuni pajdaši« s Proseka. V roku devetih dni so se morali predstaviti »v devinskem zaporu zato, da se branijo in opravičijo v procesu, sproženem proti njim zaradi ubijalsko izvede- nega ropa preteklega dne 2. maja na hribu nad vasjo Voglje na škodo galjotov, ki so navedenega dne zbežali z beneške galeje, proti Bogu, pravici in razumu, in to namerno ter v nasprotju z obliko dobrega življenja« ( nelle forze di Dui- no a defendersi, et escusarsi dal processo contro loro formato per causa del svallig- giamento assassinescamente fatto sotto li 2 di maggio prossimo passato nel monte sopra la Villa di Vonglian contro li galeotti che‘l detto giorno scamparono dal- la galera venetiana, contro Dio, la giustitia, et ragione con animo deliberato, et contro la forma del ben viver). Razglas je bil objavljen in »izobešen v vasi Šti- van na običajnem mestu, da bodo vsi jasno obveščeni«. Takoj zatem je Lengo določil, da je rok za zglasitev na sodišču deset dni po prejetju kopij sodnih spi- sov, ki so bile izročene 4. julija 1605.24 A ne le, da ta postopek še ni bil zaključen, niti začel se še ni. Od objave razglasa s proglasitvijo Andreja Črešnjarja in Blaža Vrše s Proseka za obtožen- ca napada in oropanja galjotov se v tem primeru namreč ni premaknilo nič, saj zgoraj navedeni predlog župana na Proseku za odložitev obravnave na de- vinski pravdi maja leta 1606 predstavlja prvi sodni zapis po razglasu 28. junija in nato izročitvi sodnih spisov 4. julija leta 1605. Dejansko sta se Andrej Črešnjar in Blaž Vrša na devinskem gradu ogla- sila ne deset dni, temveč šele natanko leto dni po tem, ko so jima bile izročene kopije sodnih spisov. 3. julija 1606 sta se namreč »na lastno pobudo v skladu z razglasom proti njima z dne 28. junija 1605 predstavila v močeh pravice z na- menom, da se opravičita in se ubranita katerekoli obtožbe, ki jima je pripisana in žali njuno nedolžnost« ( comparverunt Blasius Versa et Andreas Ceresegnar de Porsecco, et precepto tenore proclamatis contra eos emanati sub die 28. junij 1605, spinti se se presentaverunt in viribus iustitiae intendentes se purgare, et tue-ri a quacumque imputatione sibi impicta, et innocentiam suam offendente). Za- prosila sta za zaslišanje in njuna prošnja je bila sprejeta.25 Že istega dne (3. julija 23 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 7, Contra Adam Stariz et socios de Contovel o, f. 20 (Devin, 22. maj 1606). 24 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 7, Contra Adam Stariz et socios de Contovel o, f. 15v–16 (Devin, 28. junij in 4. julij 1605). 25 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 7, Contra Adam Stariz et socios de Contovel o, f. 20 (Devin, 3. julij 1606). 82 preiskava in sodbe županske pravde v devinu 1606) sta bila zaslišana v »veliki dvorani devinskega gradu« ( in Castro Dui- ni in salla magna).26 Po zaslišanju sta zaprosila za izpustitev na prostost proti varščini in za kopijo sodnih spisov z namenom, da pripravita svojo obrambo. Oboje jima je bilo ugodeno.27 Njun primer je bil obravnavan na prvem naslednjem zasedanju župan- ske pravde, in sicer na tistem, na katerem so župani devinskega glavarstva ob- likovali milo sodbo v primeru Jurija Vrana iz Zgonika, to je 30. avgusta 1606 v Štivanu v hiši tamkajšnjega župana. Pred zasedajoče župane je stopil Andrej Črešnjar, ki je v svojem imenu in v imenu bolnega Blaža Vrše preko njune- ga odvetnika izročil pisno obrambo. Odvetnik je na županski pravdi še ust- no predstavil argumente v obrambo svojih varovancev. Župani so menili, da je s svojim obrambnim spisom in nastopom zagovornik omogočil »očitno spoznanje nedolžnosti« obtožencev ( ha fatto evidentemente conoscere l‘inno- cenza). V sodbi je še zapisano, da so »po zrelem pretresu argumentov, nave- denih v obrambo krivcev« in sklicujoč se na Kristusovo ime, »od katerega izhaja vsaka dobra in pravilna sodba«, župani zaključili proces in razglasi- li, da »razsojajo in s sodbo oproščajo omenjena Andreja Črešnjarja in Bla- ža Vršo ter ju razglašajo za oproščena in prosta obtožbe« ( li antedetti Dega- ni havuta matura consideratione sopra le ragioni addotte in diffesa d‘essi rei et invocato il nome de Christo signor nostro, dal quale procede ogni buono et retto giuditio venendo alla speditione del detto processo sententiano et sententiando assolveno li soprascritti Andrea Ceresignar et Biasio Versa, et per assolti et liberi da tal imputatione li dechiarano).28 Oprostilno sodbo je na pobudo samih županov takoj in na samem kraju zasedanja pravde v Štivanu pri Devinu »pred župani in ob prisotnosti Andre- ja Črešnjarja« ter »številnih drugih prič ob veliki udeležbi na sojenju« ( co- ram ipsis Decanis, sic instante Andrea Ceresignar /.../ pluribus testibus in magna frequentia judicij) razglasil devinski kancelar Jožef Budin.29 Ta oprostina sodba potrjuje, kar smo zgoraj sklepali glede (ne)uspešnosti sodnega pregona s strani castellana Ludovica Lenga. V podkrepitev je mogoče dodati, da na tem zasedanju pravde Lengo ni bil prisoten, temveč ga je nadomeščal »gospod Te- 26 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 7, Contra Adamo Stariz et socios de Contovel o – ločena obravnava Prosečanov, f. 1–2, Andreas Ceresignar de Prosecco (Devin, 3. julij 1606); prav tam, f. 2v–3, Blasius Versa de Prosecco (Devin, 3. julij 1606) . 27 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 7, Contra Adamo Stariz et socios de Contovel o – ločena obravnava Prosečanov, f. 3v (Devin, 3. julij 1606). 28 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 7, Contra Adamo Stariz et socios de Contovel o – ločena obravnava Prosečanov, f. 4, županska pravda (Devin, 30. avgust 1606). 29 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 7, Contra Adamo Stariz et socios de Contovel o – ločena obravnava Prosečanov, f. 6v (Devin, 30. avgust 1606). 83 krvavi poljub svobode rentio Sarotto, ki je sedel pri domu Matije Lavrihe skupaj z gospodi župani glavarstva, da bi izrekali pravico« ( Actum in Vico Sancti Joannis Duinicoram spetiali Domino Terentio Sarotto sedente illic prope Domum Matthiae Lauri- cae loco Domini Ludovici Lenghi Castellani unā, cum Dominis Decanis Capi- taneatus ad ius ordinare dicentes).30 Nazadnje bomo omenili najdbi trupla galjota pri Proseku in drugega (morebitnega) pri Saležu. Obe kmalu izgineta iz zapisnikov zaslišanj, kar bi lahko pomenilo, da sta bili najdbi namišljeni ali pa kasneje zakriti in da je bil sum opuščen. Za truplo pri Proseku, ki je pustilo prepričljivejše sledi v sodnih spisih, je mogoče ugibati tudi, da smrt ni bila posledica napada s strani kme- tov. Možno je namreč, da bi to bil Stipan Majka iz Trogirja, ki ga je med upo- rom na galeji aguzin ranil v glavo, preden ga je Stipan umoril. Zanj je eden od zaslišanih v Kopru teden dni po begu namreč dejal, da kroži govorica, »da je umrl za posledicami te rane« ( l‘aguzzin dalla Zaffalonia, che fu amazzado, et diede una ferida a Stipane da Traù /…/ che ho anco inteso, che per quella feri-da è morto).31 Tako podrobna predstavitev poteka sodnih obravnav je namenjena tudi spoznavanju in razumevanju ustroja in delovanja sodne oblasti na devinskem deželskem sodišču, posebej županskega sodišča kot organa, ki je bil izraz po- deželskega prebivalstva in njegovih pristojnosti. Čeprav je obstoj županskih sodišč na Primorskem in tudi v samem Devinu (leta 1524) znan, je njihovo delovanje namreč bistveno manj poznano. Na podlagi povedanega je mogoče presoditi, da devinske županske pravde ustrezajo splošnim značilnostim, ka- kor jih je zarisal Sergij Vilfan: županska pravda je pomenila župansko sodišče, bila je organ devinskega deželskega sodišča, sestavljali so jo župani z njegove- ga območja (glavarstva), zasedala je trikrat letno.32 Devinsko župansko sodišče (županska pravda) je imelo poseben kraj v Devinu, kjer je običajno zasedalo, lahko pa je zasedalo tudi na domu župana v Štivanu. Štivan je bil tudi sicer pomembnejši kraj, saj so na tamkajšnjem trgu razglašali uradna sporočila, tam je bila tudi oglasna deska za vse glavarstvo.33 Devinska županska pravda je bila »častitljiva«, župani, ki so jo sestavljali, pa 30 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 7, Contra Adamo Stariz et socios de Contovel o – ločena obravnava Prosečanov, f. 4, županska pravda (Devin, 30. avgust 1606). 31 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 45, Piero del q. Antonio de Boneto Venetian sforzado nel a galia Loredana (Koper, 9. maj 1605) . 32 Vilfan, Zgodovinska pravotvornost, 282–284, posebej za Devin 283. 33 V Štivanu se je prirejal tudi letni sejem na dan Ivana Krstnika, ki je predstavljal pomemben in tudi svečan dogodek, Panjek, Čeč, Homo staturae altae, ki je izpričan že v srednjem veku, Gestrin, Trgovina slovenskega zaledja, 38, in Kos, Srednjeveški urbarji, 207, kjer se za leto 1494 na proščenju v Štivanu omenjajo »prapor«, »piskači«, krčme in stojnice. 84 preiskava in sodbe županske pravde v devinu so se nazivali z »gospodi«. Njene pristojnosti so bile razmeroma široke, v na- šem primeru so sodne obravnave zadevale različna kazniva dejanja, vključno s krvnimi zadevami. Sodbe devinske županske pravde so bile polnomočne, upravitelj glavarstva in deželskega sodišča ( castelan), ki je deloval kot nekak preiskovalni sodnik in tožilec, ter sodna kancelarija sta jih morala razglasiti in upoštevati. Upravitelj – preiskovalni sodnik je sprožal sodne obravnave in vodil zaslišanja, ki so se praviloma vršila na devinskem gradu, lahko pa tudi na domovih županov po vaseh, kar kaže na to, da je bil dom župana nenakš- no uradno mesto. Na podlagi zaslišanj je oblikoval sodno gradivo in zatem re- zultate preiskave predstavil na zasedanjih županske pravde, ki se je na tej os- novi opredeljevala in sodila. Na zasedanju pravde je sedel »skupaj« z župani, a ni imel nobene pristojnosti pri določanju sodb, ki so bile v izključni domeni županov. Iz tega je razvidno, da župani niso bili le »prisedniki«, ki bi s pred- sednikom (upraviteljem) sestavljali zbor sodnikov, temveč so delovali kot ne- kakšna sodniška porota, sestavljena iz kvalificiranih predstavnikov skupnos- ti, ki je odločala in sodila. Njena vloga je nastopila ob zaključku postopka, ki ga je vodil upravitelj – preiskovalni sodnik, poleg predstavitve rezultatov nje- govega dela pa so na zasedanjih županske pravde lahko nastopili odvetniki obtožencev. Samostojnost odločanja županske pravde se je uresničevala tudi v primeru nestrinjanja upravitelja, ki je vodil preiskovalni postopek, in je lahko povzročila tudi velika trenja z njim, tako da na enem od odločilnih zasedanj ta ni želel sedeti z župani. Priziv je bil v našem primeru možen na jurisdicen- ta, to je imetnika glavarstva in deželskega sodišča, ki je lahko sodbo župan- ske pravde razveljavil in dovolil priziv, vendar je nato tudi v prizivni instan- ci ponovno odločala taista županska pravda. Zasledili smo tudi primer, ko je bil priziv naslovljen neposredno na zasedanju županske pravde in ga je ta tudi sprejela in odobrila. V sklopu sodnega postopka se je za pomembnejše osumljence oziro- ma obtožence uporabljal pripor na devinskem gradu, ki je lahko trajal tudi več mesecev, in sicer v grajskih zaporih ali v stolpu, lahko pa tudi z možnost- jo dnevnega izhoda na grajsko dvorišče. Po zaslišanjih so morali osumljen- ci jamčiti z varščino, če so se želeli braniti s prostosti, ravno tako je bila var- ščina potrebna za izpustitev iz pripora. Osumljenci so imeli na voljo možnost vpogleda v sodne spise, ki so jih obremenjevali, pridobitve časa za pripravo svoje obrambe in njeno predstavitev. Pri tem je zanimivo opaziti, da so se ob- toženi kmetje posluževali mestnih odvetnikov. Ti so s pravniško učenimi in retorično spretnimi ali tudi samo razumnimi sklepanji v pisnih obrambah, a tudi z gostobesednimi nastopi na zasedanjih pravde župane uspešno prepri- 85 krvavi poljub svobode čevali o nedolžnosti svojih strank. Vsaj v tu prikazanih primerih je mogoče sklepati, da so bili župani naklonjeni sprejemanju milih sodb, ki so jih zago- varjali odvetniki. Zasedanja devinske županske pravde so bila javna, na sojenjih se je lahko zbralo in jim prisostvovalo veliko ljudi. S tega vidika se kaže neka podobnost z »večami« kot sodnimi zbori, kar ni prvi tovrstni primer.34 Sodni pregon je imel v devinskem glavarstvu precej jasen namen sank- cioniranja in discipliniranja podložnega prebivalstva, vendar je mogoče pre- soditi, da je bil na tem področju v primeru sojenj zaradi galjotov njegov uspeh omejen. Opaziti je namreč, da je lahko županska pravda izvajala dokaj učin- kovito funkcijo družbene (samo)obrambe in stanovske solidarnosti ter varo- vala pred brezobzirnim ali pretiranim preganjanjem posameznikov, članov svojih skupnosti. Iz sodb je tudi opaziti, kako je županska pravda, ki so jo ses- tavljali poglavarji vaških skupnosti devinskega glavarstva, izrekla mile sodbe na račun svojih pripadnikov, medtem ko je v primeru Kontovelcev, ki so bili prebivalci tržaškega ozemlja in torej »tujci«, razsodila strožje. Pri tem je za- nimiva tudi ugotovitev, kako je akter pregona ves čas upravitelj Lengo, ne pa tudi grof Thurn, imetnik jurisdikcije. Po drugi strani je povsem jasno, da si je devinska oblast odločno priza- devala za izročitev vsega denarja, orožja in blaga, ki so ga kmetje tako ali dru- gače dobili od galjotov, da si je torej prilaščala gmotno korist, ki so si jo uspeli pridobiti na njenem ozemlju. A tudi na tem področju je bili njen uspeh raz- meroma omejen in tudi tu kot glavni dejavnik teh teženj izstopa upravitelj, ne pa tudi gospod grof Thurn. Iz procesnih dokumentov je nenazadnje razvidno, kako so po prvih dneh navzkrižnih obtoževanj vaške skupnosti strnile svoje vrste in z nadaljn- jimi pričanji zaščitile svoje pripadnike. To otežuje tudi natančno in povsem zanesljivo rekonstrukcijo dogodkov, ker so si pričanja deloma protislovna, predvsem pa je opazno omalovaževanje samih dogodkov in ravnanj, zaznati je mogoče tudi težnjo po zamolčanju, tako iz samoobrambe kakor zaradi zašči- te drugih članov vaških skupnosti. 34 Vilfan, Zgodovinska pravotvornost, 280–284. 86 Koprski in beneški odziv, preiskava in proces V Kopru so se na neobičajni dogodek množičnega upora in bega galjo- tov odzvali zelo hitro in obenem taktično premišljeno, saj jim je s ta- kojšnjo akcijo na morju uspelo, da so prvi prispeli do ugrabljene in na- sedle galeje ter jo ponovno pridobili pod nadzor z vsem preostalim tovorom in ogromno vsoto državnega denarja. Z istočasno akcijo po kopnem, ko so ob- lasti v Trstu obvestili o dogodku ter jih prosili za sodelovanje pri lovu na ga- ljote in reševanju galeje, pa so se izognili možnemu obmejnemu incidentu in si zagotovili vsaj delno pomoč. V Trstu so celo dosegli, da lahko zasledujejo in preganjajo galjote po mestnem ozemlju. Z enakim ukrepom je poskusil tudi proveditor beneške obmejne trdnjave v furlanski Palmi, ki je na mejo takoj poslal svoje vojake cappellette z namenom, da bi lovili galjote po Krasu, a so- sednje lokalne oblasti na habsburški strani tega niso dovolile.1 Nemudoma so bile obveščene tudi beneške mejne postojanke z navodilom, naj bdijo nad mo- rebitnimi prehodi prebeglih galjotov. In vendar ni vse potekalo gladko in brezhibno. Rašporski kapetan Marc‘Antonio Erizzo, ki je nadzoroval beneško območje v notranjosti severne Istre na meji s habsburškim Krasom, je o dogodku izvedel šele tri dni kasneje, 5. maja, nad čemer se je tudi pritožil. Po njegovem mnenju bi lahko nekateri upravitelji kraških gospostev ravnali drugače, če bi bili še pravočasno obvešče- ni.2 A po drugi strani je tržaški glavarjev namestnik že na dan bega galjotov spisal obvestila za okoliške sodnije, čeprav je treba upoštevati, da ni imel nobe- ne neposredne pristojnosti nad njimi, saj so spadale pod Goriško grofijo (Go- rico) in vojvodino Kranjsko (Ljubljano). Še v mestu in na njegovem malem 1 AMSI, Dispacci del podestà di Capodistria 29, str. 11. Poseg proveditorja v Palmi omenja podestat Loredan v svojem poročilu v Benetke že 4. maja. 2 AMSI, Dispacci del capitano di Raspo, str. 261–264. koprski in beneški odziv, preiskava in proces 87 krvavi poljub svobode ozemlju, kjer je bil pristojen, v primeru galjotov ni zmogel uveljaviti svoje vol- je proti mestni oblasti. Dogodek s sinovo galejo je predstavljal hud udarec za Hieronima Lo- redana ( la percossa ricevuta nel caso di mio figlio è stata si grave), saj je ogrozil njegov osebni ugled predanega beneškega upravitelja in nasploh plemiča, povzročil pa mu je tudi ogromno gmotno škodo. Zaradi tega je bila vsa njego- va družina »neozdravljivo potlačena«, kakor se je sam izrazil v svojih dopi- sih v Benetke ( la mia casa habbi insanabilmente oppresso). Izgubil naj bi velik del svojega premoženja, a kljub temu »vselej ohranil željo po služenju v javno dobro«, čemur je nameraval posvetiti preostanek svojega življenja.3 Sam An- tonio Loredan je kasneje na zaslišanju povedal, da je »v tem ropu utrpel in izgubil več kot 5.000 dukatov« ( ho patido, et perso in questo svaleggiamento piu de 5000 ducati).4 »Ta tako pomembna nesreča, uprizorjena pred tem ljud- stvom, je močno vznemirila duha vseh zaradi novosti tako zoprne odločitve in zarote«, je pisal podestat Loredan na isti dan, ko sta se zgodila upor in beg galjotov iz Kopra. In vendar temu ni bilo povsem tako – beg ni bil povsem »novost«, posebej za družino Loredan ne. Kot bi se usoda poigrala z Loredanovimi, se je beg galjotov leta 1605 nam reč zgodil natanko ob obletnici bega galjotov z iste galeje Loredane, leto pred tem. Tretjega maja 1604 je Giovanni Francesco Loredan, ki je svojega brata Andreo tedaj nadomeščal pri vodenju galeje Loredane, odplul s čolnom in sedmimi možmi v Trst, da bi privedel nazaj štiri galjote, ki so bili zbežali v prejšnjih dneh, medtem ko se je galeja nahajala v Piranu. A se je v Trstu zaplet- lo. Giovanni Francesco je izsledil ubegle galjote in jih poskusil pregovoriti, naj se vrnejo na galejo, ti pa so to odklonili in se s čolnom podali na delo v nek vi- nograd nedaleč od mesta. Loredan jim je sledil s svojim čolnom, ko jih je dohi- tel tretji čoln, na katerem je bil tudi mož, ki je že leto poprej zbežal z beneške galeje in se nastanil v Trstu. Loredan ga je dal potegniti na svoj čoln, da bi ga odpeljal, njegovi možje pa so stopili na kopno in se objestno vedli ter tekali za nekaterimi delavci v vinogradu in jim polomili sod bevande. Iz mesta so vse to opazovali in na ukaz enega od tržaških sodnikov in rektorjev bučno opremili dve barki s petdesetimi tržaškimi mladeniči, oboroženimi z arkebuzami, ki so dosegli in ujeli Koprčane ter jih odvedli v zapor na tržaškem gradu. Giovanni Francesco Loredan je na poti v pripor »trdil, da je ujel galjota in da je to smel storiti, ker morje pripada Beneški republiki« ( poterlo far, per esser il mare del- la Serenità Vostra). Kot bi šlo za znak usode na začetku nesrečnega mandata, 3 AMSI, Dispacci del podestà di Capodistria 29, str. 8–15 in posebej 16. 4 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Diffese dei Sopracomiti et Comito nel consiglio de 30 delegati dal Senato, f. 67, Antonio Loredan, Benetke, 5. junij 1606. 88 koprski in beneški odziv, preiskava in proces je bila prva zadeva, o kateri je Hieronimo Loredan po prevzemu položaja po- destata in glavarja v Kopru poročal v Benetke, ravno pripor njegovega sina na tržaškem gradu, povezan z begom galjotov z galeje Loredane leta 1604.5 Čeprav so bili v skladu z beneškim razumevanjem Jadranskega morja pri sebi očitno prepričani, da je morje beneško vse do obale sosednje države, so leto kasneje, ob velikem uporu na njihovi galeji leta 1605, Loredanovi pri svo- jem ravnanju prav gotovo upoštevali pravkar navedeno nerodno izkušnjo iz leta 1604. Ubrali so taktično bolj premišljen pristop in se do Tržačanov ved- li bistveno taktnejše in tudi spoštljivo do njihove jurisdikcije. In čeprav so si vseeno privoščili pripluti s številnimi čolni in tudi oboroženimi možmi tik do obale pri Grljanu, kjer je galeja nasedla v plitvini, so o svojem posegu istočas- no obvestili tržaško oblast in jo tudi prosili za pomoč. Tudi v Benetkah so pokazali veliko odzivnost. Najvišji državni organi so bili v nekaj dneh obveščeni o dogodku z galejo Loredano. Določili so ukre- pe in jih tudi začeli izvajati. Koprski sli so na ukaz podestata s čolnom, kate- rega gospodar je bil Domenico Cernivan, že dan po dogodku (3. maja 1605) pripluli v Benetke ter ponesli novico in prinesli pisno poročilo samega po- destata.6 Že naslednjega dne, 4. maja, je beneški senat sprejel vrsto nujnih ukre- pov. Odločil je, naj se izmed članov enega najvišjih državnih organov, ki bi mu lahko rekli »državno tožilstvo« ( Avogadori de Comun), imenuje eden, ki bo raziskal in oblikoval proces o dogodku na galeji Loredani. Takoj je bil ime- novan avogador Carlo Foscarini, ki je moral nemudoma v Koper. V ta namen je beneški dož Marino Grimani s senatom odredil soprakomitu Zuan Marii Mudazzu, naj vzame Foscarinija na svojo galejo in že isto noč odpluje ter ga odpelje v Istro in v Zadar, kakor mu bo sam naročil. Foscarini je v namen pre- iskave od doža prejel zelo široka pooblastila in pristojnosti glede zaslišanj, pri- vedb in pridržanja vpletenih.7 Na isti seji je bil sprejet tudi ukaz za generalnega proveditorja v Dal- maciji in Albaniji ( Proveditor General in Dalmatia et Albania), naj v Koper takoj pošlje kapitana proti uskokom ( Capitano contra Uscocchi) z nalogo, da prevzame državni denar in ga ponese komisarju armade ( Commissario in Ar- 5 AMSI, Dispacci del podestà di Capodistria 27, str. 21–24, Podestat Antonio Basadonna in Podestat Girolamo Loredan (Koper, 4. do 17. maj 1604). 6 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Diffese dei Sopracomiti et Comito nel consiglio de 30 delegati dal Senato, f. 137. Sintetična navedba teh in sledečih sklepov (iz registra), sprejetih v prvih dneh po uporu na galeji, je bila že objavljena v AMSI, Senato Mare – Cose del ‘Istria, str. 107–108. 7 ASV, Senato D – Mar F, 165. Doževo navodilo Carlu Foscariniju v ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 3, Marinus Grimano Dei gratia Dux Venetiarum (Benetke, 4. maj 1605). 89 krvavi poljub svobode ❙10 Načrt Kopra z označenim krajem upora na galeji Loredani ob pomolu in samostanom sv. Dominika, kjer so potekala zaslišanja, ki jih je vodil avogador Carlo Foscarini (Giacomo Fino, 1609, detajl) (ASV, Senato – Mar, b. 223, dis. 1). 90 koprski in beneški odziv, preiskava in proces veljevanje konvoju do izročitve dr- žavnega denarja.8 Poleg tega so istega dne spre- jeli poziv generalnemu provedi- torju v Palmi, naj zaradi nujnos- ti zadeve in »pomembnosti tega, kar se je zgodilo galeji Loredani«, postori vse mogoče, da bi osvet- lil, kam so prispeli uporni ubež- niki in kje je končal denar, ki so ga odnesli, zato da se le-ta shrani in aretirajo »hudodelci« ( delinquen- ti). Podoben poziv je bil namen- jen tudi beneškim predstavnikom v Vidmu, Čedadu, Tržiču, Trevi- su, Sacilu, Motti in Rašporju, to- rej v širšem obmejnem pasu na vzhodu beneške Terraferme. Ker je bil »izgred tako hud in nenava- den« ( la gravezza di cosi strano et insolito eccesso), je bilo generalne- mu proveditorju v Palmi in osta- lim navedenim odrejeno, naj vsak povsod naredi vse, kar je mogo- če, da pride do informacij. Prove- ditorju v Palmi pa je bilo dodatno naročeno, naj v ta namen razpošl- je ljudi, kamorkoli meni, da je po- trebno, ter naj poroča. Nazadnje je istega 4. maja beneški dož izdal razglas, s katerim je obveščal in skupaj s senatom naročal vsem in vsakemu od beneških upraviteljev in predstavnikov v Istri in Dalma- mata) ter s seboj vzame galeji Zeno in ciji, pomorskim poveljnikom in Marcello, ki sta bili skupaj z galejo Lo- soprakomitom ( Rectoribus, et Re- redano določeni v ta namen. Tak ukaz presentantibus nostris tam in Istria je bil poslan tudi neposredno kapitanu proti uskokom, ki je moral prevzeti po- 8 ASV, Senato D – Mar F, 165. 91 krvavi poljub svobode quam in Dalmatia, Capitibus Maris, et Supracomitibus) ter vsem drugim, ki bodo prejeli pričujoči patent, naj nudijo vso pomoč in informacije ter dajo na razpolago svoje uradnike posebnemu odposlancu avogadorju Carlu Foscari- niju.9Tudi za sv. Marka je bila zadeva stvar ugleda in izrednega gmotnega ob- sega, saj je bila državna pošiljka skupaj vredna 40.000 dukatov v denarju,10 k čemur je treba prišteti veliko število uniform in opreme za beneško vojno mornarico v boju z gusarji v vzhodnem Sredozemlju. Za lažjo predstavo o vrednosti tega zneska državnega denarja je mogoče reči, da bi lahko v tistih letih s 40.000 dukati v Kopru ali Gorici za eno leto prehranjevali celo mesto.11 Seveda se ni vse nahajalo samo na galeji Loredani, a vendarle. Imenovani preiskovalec, visoki državni pravosodni funkcionar, avoga- dor de comun Carlo Foscarini, je 6. maja, to je samo štiri dni po begu galjo- tov, že prispel v Koper in istega dne pričel s sodnimi opravili, in sicer v pros- torih samostana sv. Dominika, ki ga je izbral za svoje domovanje in kraj, kjer je vodil zaslišanja.12 Medtem je že dan po uporu sam soprakomit Antonio Lo- redan predlagal, naj hrambo in popisovanje preostalega denarja in tovora od koprskega podestata Loredana prevzame gospod Minio, proveditor v Kefalo- niji, in sicer zaradi večje transparentnosti, saj je bil sam kot odgovorni povelj- nik galeje obenem sin podestata.13 Tako so tudi ravnali in nastalo dokumenta- cijo je nato prevzel Foscarini. Avogador Foscarini je prvo poročilo v Benetke poslal že po drugem dne- vu zaslišanj. Ugotavljal je, da je velika večina državnega denarja ostala na ga- leji, kjer so našteli 47 celih zvitkov ( groppi) sv. Marka in enega strganega, v 9 ASV, Senato D – Mar F, 165. 10 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Diffese dei Sopracomiti et Comito nel consiglio de 30 delegati del Senato, f. 70–74, Alvise Marcel o (Benetke, 6. julij 1606) in Nicolò Zen (dan kasneje), ki je trdil, da je na svoji galeji prevažal 13.000 ali 14.000 dukatov. 11 Lahko preračunamo, koliko pšenice je bilo mogoče kupiti s 40.000 dukati in koliko obrokov hrane odraslega človeka bi to naneslo. V beneškem Kopru in habsburški Gorici je bila v prvih letih 17. stoletja, ko se je zgodil upor na galeji Loredani, vrednost pšenice skoraj enaka. S 40.000 dukati je bilo mogoče kupiti 992 ton pšenice, kar pomeni 1,65 milijonov dnevnih obrokov. Drugače povedano, bi se lahko za eno celo leto nahranilo preko 4.500 ljudi, kar približno ustreza takratnemu številu prebivalstva primorskih mest, kot so Koper, Trst in Gorica. Pri tem je smiselno upoštevati, da so se s pšenico prehranjevali le višji sloji, nižji pa z manj dragimi žiti, tako da bi te številke lahko bile še višje. Sicer se je takrat v dnevni prehranski obrok prištevalo tudi vino, ki pa ga v tem izračunu ne upoštevamo. Podatki o ceni pšenice in o obsegu dnevnega obroka so povzeti po Panjek, Fevdalna renta, 49, 65 s tam navedeno literaturo; cena pšenice v Kopru pa je povzeta po Darovec, Davki nam pijejo kri, 80. 12 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 5. 13 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 62 (Koper, 3. maj 1605). 92 koprski in beneški odziv, preiskava in proces katerem je ostalo 380 dukatov. Če upoštevamo, da so pričevanja v glavnem soglašala v tem, da so galjoti odnesli dva ali tri zvitke državnega denarja, je mogoče sklepati, da jih je galeja Loredana prevažala petdeset. Če je vsak od njih vseboval po 500 dukatov,14 je skupna vrednost denarja sv. Marka na Lore- dani dosegala ogromni znesek 25.000 dukatov, kar predstavlja večji del celot- ne pošiljke na treh galejah (40.000 dukatov). Denarja sv. Marka so torej gal- joti res odnesli razmeroma malo (1.120 dukatov, slabih 5 % tovora). Zvitkov zasebnega denarja pa je ostalo devetnajst.15 Dukat je bil števna (teorična) de- narna enota, zvitki oziroma žakljički so v resnici vsebovali različne vrste ko- vancev, kakor smo videli v našem primeru. Natančnega izračuna tega, koliko denarja so odnesli galjoti, ni bilo in ni mogoče narediti, saj pisar galeje ni imel pisne evidence o zasebnih predmetih in gotovini potnikov. Nekaterim je bilo vrnjenih nekaj stotin dukatov, drugim par tisoč. Pisar galeje Paris je menil, da so soprakomitu Antoniu odnesli tako rekoč vse, kar je prevažal, saj so »odne- sli gospodarjeva oblačila, orožje, njegov denar in vso njegovo srebrnino, razen enega lavorja in vrča« za vodo, tako da je skupno izgubo ocenjeval na približ- no 7.000 dukatov, v to vrednost pa je zajel »robo, denar in može, ki so mu od- nesli svoj dolg, ki so ga imeli« ( fuori che un bacil, et un ramin /…/ tra robba danari e tli homeni, che li ha porta via il debito, che i haveva, è da sette mille ducati).16 Po besedah očeta Loredana pa je v nezgodi izgubil kar celo premoženje ( la perdita delle mie sostanze ridotte si puo dir quasi tutte sopra questa galera de- rubata).17 Kljub plenjenju oblačil je ostalo tudi veliko uniform in opreme, na- menjenih različnim posadkam, ter prepečenca ( biscotto). Na galeji Loredani je ostalo dvanajst prisilnih galjotov brez okovov, trije svobodni in malo mornar- jev ( scapoli), »vsak od katerih je taval naokoli, kot se mu je zljubilo«, sama galeja pa je bila brez poveljstva, saj sta bila soprakomit in komit odsotna.18 Uporniki so torej odnesli precej denarja in oblačil, a vseeno le manjši del vsega, kar je prevažala galeja. Po državni denar je bil v Koper poslan kapitan proti uskokom Vincen- zo Grimani, ki je prispel že dva dni po dogodku (4. maja) in nato 6. maja od koprskega podestata tudi prevzel ves preostali državni denar, to je 47 celih 14 Tucci za leto 1573 navaja en groppo v vrednosti 500 dukatov in dva v skupni vrednosti 900 dukatov, Tucci, Mercanti, navi e monete, 119. 15 Glej Prilogo 2, Popis 1; prim. AMSI, Dispacci del podestà di Capodistria 29, str. 13–14 ( Foscarini). 16 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 23, Domenego Paris, scrivan del a galia Loredana (Koper, 6. maj 1605). 17 AMSI, Dispacci del podestà di Capodistria 29,str. 12–13 ( Loredan). 18 AMSI, Dispacci del podestà di Capodistria 29, str. 13–14 ( Foscarini). 93 krvavi poljub svobode zvitkov in enega prerezanega.19 Na podlagi ugotovitve, da galeja Loredana v takem stanju ne more ostati v Kopru, je bilo 7. maja v Benetkah izdano navo- dilo koprskemu podestatu, naj poskrbi, da se galeja vrne v Benetke z vsemi ob- stoječimi možmi posadke in preostalim tovorom, ter naj po potrebi zagotovi dodatno moštvo za plovbo. Sestavi naj tudi natančen seznam preostalih oseb na galeji in vsega preostalega blaga, streliva in drugega20. Prvi krog zaslišanj v Kopru je bil izveden med 6. in 9. majem. Pred Fos- carinija je bilo poklicanih veliko število odgovornih na galeji in oseb, priso- tnih ob uporu, vključno s potniki, potnicami ter člani posadke in galjoti, ki so ostali na galeji in preživeli njeno ugrabitev, ter drugih obveščenih oseb. Sku- paj je v štirih dneh zaslišal okoli štirideset oseb. V središču pozornosti na za- slišanjih so bili zlasti ukradeni in preostali denar, vloga posameznikov pri uporu in njegov potek ter ravnanja odgovornih za poveljevanje in varnost na galeji Loredani. Nato se je sodna obravnava preselila v Benetke. Preiskava in proces sta se vršila na najvišji ravni. S sklepi, obravnavami in zaslišanji so bili vanju poleg avogadorja vključeni Quarantia Criminal (najvišji pravosodni organ), svet Pregadov oziroma senat republike ter sam dož. Na podlagi rezultatov in gradiv iz Foscarinijeve preiskave ter zaslišanj so v Benetkah kmalu sestavili seznam vodij upora na galeji in vseh ubeglih galjo- tov. Oblikovani sta bili in 17. maja 1605 na seji beneškega Senata tudi že izgla- sovani dve ločeni obtožnici in tiralici za vodje upora ter za druge sodelujoče z ukazom, naj se aretirajo kjerkoli na ozemlju Republike in zaprejo v ječe Avo- gadorjev de Comun. Vodje upora so bili obtoženi, da so bili tako neverni in hudodelski, da so zapostavili vsako boja- zen do Boga in do pravice in, ko so se dne 2. maja nahajali na galeji Loredani v pristanišču v Kopru, izkoristili odsotnost soprakomi- ta in mož, veščih sablje, ter si drznili prevzeti vlogo vodij in glav- nih izvajalcev upora na tej galeji, pri tem pa so osvobodili galjote iz okovov, nato umorili Bastiana Salamona, kapetana provisionadov, Elio s Kefalonije Aguzina, Zuan Battisto di Tolio Vodjo Bombar- dirjev, Nicoloja in Stamatija z Zakinthosa skapola, ranili tudi stra- žo na krmi in povzročili skok v vodo več mož, od katerih so ne- kateri utonili, zatem pa odpeljali galejo proti ozemlju Devina, pri 19 Adi 4 Maggio 1605. Furono consignati … Adi 6. ditto al ‘Il ustrissimo Signor Vincenzo Grimani Capitano del a guardia Contra Uscocchi d‘ordine di sua Serenità Groppi pubblici quarantasette intieri, et intatti, et uno tagliato … con ducati tresento et ottanta dentro, ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 61, popisi preostalega denarja in blaga na galeji (glej tudi Prilogo 2); AMSI, Dispacci del podestà di Capodistria 29, str. 12. 20 ASV, Senato D – Mar F, 165. 94 koprski in beneški odziv, preiskava in proces čemer so k veslanju prisiljevali z udarci in ranami, ter jo oplenili in izropali tako, da so odnesli veliko količino denarja, srebrnine, ob- lačil in orožja, bodisi od države bodisi od zasebnikov, ter s tem dali zelo slab in nezaslišan zgled, omenjena dejanja pa izvedli podlo in hudodelsko ter naklepno in v združbi..21 Vsi ostali pa so bili »obtoženi, da so bili tako hudodelski, da so se spaj- dašili z Vodji upora, se jim pridružili in z njimi sodelovali, odnesli denar in blago z galeje ter zbežali z omenjenimi vodji, ta dejanja pa so izvedli hudo- delsko in v združbi«.22 Na isti seji senata so zaradi nespoštovanja prejetih navodil na zagovor poklicali soprakomite vseh treh galej (Marcello, Zen in Loredan), ki naj bi sku- paj pluli v Levant. Alvise Marcello in Nicolo Zen sta dobila mesec dni časa od izročitve poziva s strani beneškega proveditorja armade, da se zglasita v Be- netkah pred Avogadorji de Comun ter »dokažeta svojo nedolžnost in upra- vičita kršitev navodil, ki sta jih prejela od našega Kolegija preteklega dne 28. in 29. aprila, v skladu z njihovo vsebino, kar je povzročilo upor na galeji Lore- dani«.23 Soprakomita Antonia Loredana so poleg enakega poziva k opravičilu zaradi kršenja prejetih navodil dodatno obdolžili opustitve dolžnega ravnan- ja pri zagotavljanju varnosti galeje med postankom v Kopru, kar je povzroči- lo upor in škodo na galeji ter odtok denarja iz Kopra »proti črki zakonov«. V dneh po dogodku je izginil neznano kam, očitno se je umaknil zaradi hude- ga udarca svoji in družinski plemiški časti, ki ga je bilo težko prenesti, sramo- te in bojazni pred posledicami. V Loredanovem primeru je sklep predvideval, 21 Imputadi, che siano stati cosi impij, et scelerati, che postposto ogni timore de Dio, et del a Giustitia ritrovandosi essi sotto del 2. Maggio instante sopra la Galea Loredana in porto di Capo d’Istria, presa occasione che il sopra comito, et li huomeni da spada si trovavano in terra, habbino havuto ardire farsi capi, et principali attori della amutinatione di essa galia, disertando tutti li galeotti, et poi amazzando Bastian Salamon capo de provisionadi, Elia dal a Zaffalonia aguzin, Z. Battista de Teomio capo de Bombardieri, Nicolò et Stamati dal Zante scapoli, ferendo anco la guardia de puppa, facendo saltar in acqua diversi, parte de quali si sono anegadi, habbino poi menato via essa galia verso il territorio di Duino, ove la fecero vogar con percosse, et ferite, dipredando-la et sacheggiandola, portando via molta quantità di denari, arzenti, drappi, et arme si del pubblico come de privati, con pessimo, et inaudito essempio; commettendo le predette cose empiamente, et sceleratamente, pensata-mente, et in setta, et come in processo, per autorità di questo Consiglio possino, et debbino esser retenti qui, et in cadaun luogo del Dominio nostro, et se non si possino haver nel e forze, siano proclamati sopra le scale di Rialto con termine di giorni cinque a presentarsi al e preggioni del i Avogadori di commun, ASV, Senato D – Mar F, 166; tudi ASV, Senato D – Mar R, reg. 65, f. 40 (Benetke, 17. maj 1605). 22 Imputati, che siano stati cosi scelerati, che havuta complicità con li sud:i Capi, del ‘am‘utinan:to, siano stati par-tecipi, et cooperatori di essi, portando via anco loro den:i et robba del a p:ta galea, et fuggendo con li sop.ti capi, commettenti le soprad:e cose sceleratan:te in setta, ASV, Senato D – Mar F, 166; tudi ASV, Senato D – Mar R, reg. 65, f. 39 (Benetke, 17. maj 1605). 23 ASV, Senato D – Mar R, reg. 65, f. 37v–38; tudi ASV, Senato D – Mar F, 166 (Benetke, 17. maj 1605). 95 krvavi poljub svobode da se mora pred Avogadorji de Comun zglasiti že v osmih dneh od prejema po- ziva, ki so mu ga morali izročiti koprski svetniki, »če se bo našel, sicer pa v Pa- lači Podestata in Glavarja njegovega očeta«. Poziv se je poleg tega moral izro- čiti tudi na njegovem domačem naslovu v Benetkah.24 Tudi kapitan galeje, komit Giorgilà s Krete, je po nezgodi izginil. Zanj je sklep senata z iste seje 17. maja predvideval »aretacijo tu v Benetkah in v vsakem kraju našega Dominija«. Bil je »obtožen, da je bil tako predrzen, da je zapustil galejo in je ni varoval, kot bi moral, poleg tega pa se je oddaljil in je zbežal, pri čemer obstaja sum, da je odnesel denar z galeje, omenjena dejan- ja pa je storil slabo in v nasprotju z zadolžitvami svojega položaja«.25 Za raz- liko od soprakomita namreč komit ni poniknil brez sledu, saj je na zaslišanjih v Kopru takoj po uporu avogador Foscarini k pričanju pozval tudi nekaj mož iz Izole, ki so ga srečali in mu pomagali, ko se je oddaljil iz Kopra. V pozivu, ki ga je posredoval podestatu v Izoli, zato da ga objavi v njegovem imenu, je Foscarini grozil z vsemi mogočimi kaznimi, če bi se priče ne pojavile na zasli- šanje. »Takoj morajo priti k nam zato, da jih izprašamo, pod kaznijo izgona, zapora, galeje in drugih hujših kazni po naši arbitrarni presoji« ( che subbito debbano venir da noi per esser essaminadi, sotto pena di bando, pregion, galia, et altre pene maggiori ad arbitrio nostro).26 Giorgilà se je peš podal v Izolo, kjer si je drugi dan po uporu, to je 4. maja proti večeru, priskrbel prevoz do Pirana, od koder je nameraval pluti dal- je v Benetke. V Izoli ga je prepoznal Michiel čevljar, po rodu iz Vidma v Furla- niji, ki se je tu nastanil potem, ko je odslužil svojo kazen na galeji soprakomita Beligna, na kateri sta se spoznala z Giorgilajem, in ga vprašal, »kaj dobre- ga ga prinaša« ( li dimandai che bone facende). »Solinar in čolnar« Geroni- mo Gerello, Koprčan, stanujoč v Izoli, »mlad in z malo svetlolase brade«, ga je vzel na svoj čoln, na katerem so veslali še trije Izolani, in sicer duhov- 24 Che per auttorità di questo cons:o sia scritto al i Cons:ri nostri di Capod‘Istria, che faccino intimar al nob: ho: s. Antonio Loreda‘ sopracomito se si troverà, se non al Palazzo del Pod:a e Cap:o suo padre, che in termine de giorni otto dopo la intimatione debba ap‘tarsi al i Avog:ri n‘ri di Co:, per discolparsi, et render conto del a transgres-sione de i mandati a lui dati dal Col : n‘ro sotto li 28 et 29 Aprile pross:o pass:o come in quel i, et din on haver at-teso, et fatto attender al a custodia del a galea come conveniva al carico suo; il che ha causato l‘amutinam:to et il danno del a d.a galea, conducendo anco fuori del a Città sopra la med:a galea quantità de sesini contra la fro-ma del e leggi, con au‘tta al i p:ti Avogadori di constituir esso nob: ho: s. Ant:o Loreda‘, ASV, Senato D – Mar R, reg. 65, f. 37v–38; tudi ASV, Senato D – Mar F, 166 (Benetke, 17. maj 1605). 25 Che Giorgilà dal a Canea comito del a galea Loredana incolpato che sia stato cosi temerario, che abbandonan-do la d:a galea et non custodendola come doveva, si sia etia‘ abse‘tato, et fuggito, non senza sospetto di haver por-tato via danari di essa, come nel processo: commetendo le p:ti cose malamente, et contra il debito del suo cargo; per auttorita di questo Cons:o possi, et debbi esser, retento qui in Venetia, et in cadau‘ altro luogo del Do: n‘ro, ASV, Senato D – Mar R, reg. 65, f. 38v; tudi ASV, Senato D – Mar F, 166 (Benetke, 17. maj 1605). 26 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 33, Foscarini (kopija dopisa, Koper, 8. maj 1605). 96 koprski in beneški odziv, preiskava in proces nik Matthio Russignan ter »kmetovalca« ( lavorador di terra) Iseppo Vascot- to in Zuane Manzuol. Komit Giorgilà si je najprej dal prinesti »bokal vina«, ki mu ga je prodal Ivan iz Šibenika, gostilničar v Izoli, nato se je dal zapelja- ti do Strunjana. Tu je stopil s čolna in z duhovnikom Russignanom obiskal »strunjansko mater božjo, da bi dobil odpustek« ( lo butammo alla madon- na de Strugnan a tuor la perdonanza /…/ l’andò alla madonna de Strugnan a tour il perdon). Po tem se je ponovno vkrcal na čoln in zapeljali so ga do Pira- na, kjer se je dal izkrcati pri tamkajšnji ladjedelnici pri Sv. Bernardinu, po dru- gih pričanjih pa nekje v mestu ( se ha fatto butar a S. Bernardin /…/ lo butassemo ai squeri a Piran /…/ si ha fatto butar, a una ruia, et non ha volesto andar al porto …lo butassemo su una vica a Piran). Komit naj bi povedal le, da »če bi bil na galeji, bi ga narezali na kose«, in da si je »po naključju rešil življenje« ( disse solamente che se l‘era in galia lo haverian tagliado a pezzi /…/ disse, che l‘era comito di questa galia et che haveva scappolado la vita). A preiskovalca je posebej zanimalo, ali je odnesel kaj denarja z oropane galeje. Po pričevanju gostilničarja Ivana iz Šibenika in čolnarja Geronima Gerella naj bi namreč duhovnik Matthio Russignan povedal, da se mu je videlo, kako je imel v hla- čah poln žep denarja, saj se mu je poznalo vse do kolena. Russignan se je o tem izrazil slikovito: »V čolnu smo imeli zaklad« ( il prete mi ha detto, havevemo il figo in barca, perche l‘haveva li soldi a basso nelle braghesse /…/ disse che li pareva, che l’havesse dei danari nelle braghesse verso lj Zinochi). Vendar so na zasli- šanju vsi zatrdili, da je to povedal duhovnik, a sami niso opazili denarja, razen tega, ki ga je imel komit Giorgilà s Krete v torbici, da jih je plačal z enim sku-dom in vprašal, ali je dovolj. Duhovnik Russignan pa se na Foscarinijev strogi poziv na zaslišanje ni odzval.27 Čeprav so sklepi predvidevali, da se postopek prične tudi v odsotnosti obdolžencev, so bila zaslišanja soprakomitov v Benetkah izvedena šele več kot leto dni po dogodku, saj sta preiskovanca Alvise Marcello in Nicolo Zen za- prosila in pridobila odlog obravnave zato, da sta lahko izpeljala svoje vojaške naloge v Sredozemlju. Obema je beneški senat priznaval, da v javno korist načelujeta galejama, potrebnima v boju proti gusarjem v Levantu.28 Antonio Loredan se je pri avogadorju Foscariniju zglasil ne osem, temveč okoli štiri- deset dni po uporu (10. junija 1605) in prejel navodilo, naj do drugačnega uka- 27 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 32v–33; Zuanne da Sebenico hosto a Isola (Koper, 8. maj 1605); prav tam, f. 54, Geronimo Gerel o da Isola, saliner, et barcarolo (Koper, 9. maj 1605); prav tam, f. 54v, Iseppo Vascoto da Isola, Lavorador di terra (Koper, 9. maj 1605); prav tam, f. 55, Zuane Manzuol de Isola, Lavorador de terra (Koper, 9. maj 1605); prav tam, f. 55, Michiel calegher da Udene habita a Isola (Koper, 9. maj 1605). 28 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Diffese dei Sopracomiti et Comito nel consiglio de 30 delegati dal Senato, f. 15, 19, 37–39. 97 krvavi poljub svobode za ostane na svojem domu v Benetkah.29 Za začetek obravnave so po povrat- ku Marcella in Zena počakali še na komita Giorgilàja. Potem ko se je zglasil pri avogadorju, mu je bilo namreč na njegovo prošnjo dovoljeno, da namesto v zaporu sodno obravnavo dočaka v svoji službi na galeji Loredani, katere po- veljstvo je medtem prevzel Antoniov brat Francesco.30 Obvestilo o pozivu na pričanje je Giorgilà prejel v Zadru. Tako so v Benetkah kljub takojšnjemu začetnemu odzivu z zaslišanji pričeli šele na začetku poletja naslednjega leta 1606. Komit Giorgilà je na zaslišanjih trdil, da je galejo zapustil z dovoljenjem soprakomita Loredana, da je nato sodeloval pri njenem reševanju, ko so jo na- šli nasedlo v Grljanu, in jo nato vodil do Kopra, kjer jo je »lepo privezal«. Po- vedal je, da je nato sam prišel v Benetke poročat, se posvetovat in zato, da bi se oblekel, saj naj bi ga okradli čisto vsega. Nasprotno so ga obtoževali, da je ukradel denar in da ga je imel polne žepe, saj so priče povedale, kako »se je vi- delo, da je imel polno denarja v hlačah, saj je znak segal do kolena« ( appareva che havesti quantità de danari nelle braghesse, che corrispondeva il segno fino al Zenochi). A Giorgilà je vztrajal pri svoji nedolžnosti.31 Zen, Marcello in Loredan, vsak od treh beneških plemičev, je odloč- no zagovarjal svoje pravilno ravnanje, njihova pričanja pa so bila vsakič manj plemenita in diplomatska – prehajala so od zavračanja lastne odgovornos- ti do medsebojnega zvračanja krivde. Odločitev je padla na predvečer dru- ge obletnice obravnavanega dogodka (26. april 1607) in je bila vsaj deloma ne- pričakovana. Na glasovanje tridesetčlanske komisije, sestavljene iz delegatov senata, je bil dan sklep o primeru Antonia Loredana, ki je predvideval nadal- jevanje sodnega postopka. A predlog je padel, zanj je glasovalo le devet od šti- riindvajsetih prisotnih, proti jih je bilo štirinajst, eden je bil vzdržan. Anto- nio Loredan je bil s tem oproščen. Pri ostalih treh je bil že predlagani sklep oprostilen. Soprakomit Marcello je bil oproščen z devetnajstimi glasovi za in s petimi proti, soprakomit Zen in komit galeje Loredane Georgilà s Krete pa sta bila soglasno oproščena. Na koncu se je torej proces proti četverici zaključil z oprostilnimi sodbami.32 29 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Diffese dei Sopracomiti et Comito nel consiglio de 30 delegati dal Senato, f. 15. 30 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Diffese dei Sopracomiti et Comito nel consiglio de 30 delegati dal Senato, f. 42, 45. 31 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Diffese dei Sopracomiti et Comito nel consiglio de 30 delegati dal Senato, f. 69v–70, Jorgila del a Canea, Benetke, 6. julij 1606. 32 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Boscador Simeone fuggito dal a galera Loredana, f. 34. 98 koprski in beneški odziv, preiskava in proces Tudi sodba proti ubeglim galjotom ter članom posadke je bila izreče- na skoraj točno dve leti po dogodku (4. maj 1607). Posebej so obsodili galjo- te v odsotnosti in tiste, ki so jih medtem uspeli ujeti. Štirinajst vodij upora je dočakalo strogo kazen, bili so »za vselej izgnani iz Benetk in njihovega oze- mlja ter drugih mest, dežel in krajev, tako kopnega dominija kot morskega, z oboroženih in neoboroženih ladij«. Če bi kdaj koga ujeli, bi ga morali prives- ti v Benetke in obesiti, »da umre«, temu, ki bi ga ujel, pa bi pripadlo 1.000 lir nagrade, v tujini 1.500.33 Izmed vodij so ločeno sodili Lorenzu Bollaniju, ki je bil ujet. Tudi preostale obtožene udeležence upora in bega je doletela stro- ga kazen. Poleg dobesedno iste kazni, kot je bila predvidena za vodje, to je po- polni izgon z beneškega ozemlja in plovil, je v primeru njihove aretacije sodba predvidevala pet let veslanja na galeji, po odsluženju katerih so se morali pri- vesti v Benetke, kjer jim bodo odsekali močnejšo dlan, nakar jih je čakalo po- novno izgnanstvo. V primeru, če bi še prekršili izgon, jih je bilo treba prives- ti v Benetke in zapreti v »zaprto ječo« (in /…/ carceribus clausis) za leto dni, nakar je bil predviden ponovni izgon. Nagrada za tega, ki bi jih ujel ali jih pomagal ujeti, je znašala 600 lir.34 Ločeno so sodili tudi sedmim ubežnim galjo- tom, ki niso spadali med glavne akterje in so jih ujeli, preden je bila izrečena skupna obsodba (glej Tabelo 4). Ti so bili posebej obsojeni na dodatno trilet- no veslanje na galeji, ki se je prištevalo k njihovim predhodnim kaznim. Po odsluženi skupni kazni je bilo tudi v njihovem primeru predvideno, da se jih privede v Benetke in se jim »od roke odseka okretnejšo dlan«, nato pa izže- ne. Tudi naknadna kazen za povratništvo je bila ista.35 V procesni dokumentaciji izstopa primer mladega galjota, nesrečnega beneškega plemiča, ki je bil prepoznan kot eden izmed vodij upora in kate- rega sodna pot je trajala še celi dve desetletji. Izviral je iz stare beneške ple- miške rodbine Bollani, katere pripadniki so bili skozi stoletja imenovani na pomembne vojaške, upravne, politične in diplomatske položaje.36 Usoda vsaj še enega od njih je tragično povezana z dogodkom na galeji v severnojadran- skih vodah; to je bil plemič Marco Bollani, »nekako tipičen lik generacij, ki so še verjele v trgovanje«. Leta 1497 je pri Cresu utonil v brodolomu dveh ga- lej, natovorjenih z orientalskim blagom, medtem ko si je skušal rešiti življenje 33 ASV, Avogaria Comun, Miscel anea civile e criminale, b. 4286, f. 4, Boscador Simeone fuggito dal a galera Loredana, f. 30 obsodba (Benetke, 4. maj 1607). Glej Tabelo 2. 34 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, f. 4, Boscador Simeone fuggito dal a galera Loredana, f. 30–32, obsodba (Benetke, 4. maj 1607). Glej Tabelo 3. 35 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, f. 4, Boscador Simeone fuggito dal a galera Loredana, f. 33, obsodba (Benetke, 4. maj 1607). 36 Schröder, Repertorio genealogico del e famiglie, 132. 99 krvavi poljub svobode in kar se je rešiti dalo. V globino morja ga je potegnilo preko pet kilogramov čistega zlata, ki ga je imel pri sebi.37 Lorenzo Bollani, imenovan Bollanetto, je bil leta 1603 obsojen na dve leti galeje »z okovi na nogah za polovično plačo« zaradi kletvice, izrečene, ko je bil star šele štirinajst let ( Lorenzo Bollani carcerato per haver biastemato il santissimo nome di Dio /…/ sia condanato per anni doi in Galera de condana- ti a vogar al Remo con li ferri alli piedi a meza paga). Lorenzu, sinu beneškega plemiča iz drugega zakona z žensko meščanskega izvora, so potomci iz prve- ga zakona oporekali čistost porekla in ovirali pravico do dedovanja. Po nje- govem prepričanju naj bi ga nečak po očetovi strani, plemič Zuane Bollani, z lažnim pismom zvabil iz Zagreba, kjer si je po begu našel zatočišče, nazaj v Beneško republiko ter ga nato pri Padovi dal aretirati zato, da bi se znebil nje- ga in njegovih zahtev po pripadnosti rodbini in zemljiški posesti. Bollanetto je dolgo ždel v beneških zaporih, vmes preživel tudi smrtno obsodbo, ki zad- nji trenutek ni bila izvedena. Vztrajno je zagovarjal svojo nedolžnost in neso- delovanje v uporu ter s prošnjami in pritožbami skušal doseči ponovno obrav- navo svojega primera. Leta 1609, potem ko ni bila izvedena smrtna obsodba, mu je bila »podeljena milost, da se brani« ( concede grazia de fare le sue difese). Deset let zatem, leta 1619, »po štirinajstih letih«, odkar je bil »živ zakopan« ( sepolto vivo) v ječi, mu je bilo potrjeno, naj ostane v zaporu zaradi sodelovan- ja v uporu s pozivom, naj vendarle prizna svojo odgovornost. Po dolgem zav- lačevanju je ponovno obravnavo končno tudi doživel, a dokončna sodba mu ni bila naklonjena. Devetnajst let po uporu in na osemnajsto obletnico pre- stajanja zaporne kazni (ujet dne 28. julija 1606, dokončna obsodba 12. julija 1624), je bil namreč neomajno, »dosmrtno obsojen na zaprto ječo z dnevno svetlobo« ( condemnatus ad standum in carcere clauso ad lucem pro toto tem- pore eius vitae).38 Povsem drugačen in morda nepričakovan razplet pa so doživeli tisti, ki se ob uporu in begu z galeje Loredane kljub pretepanju in grožnjam z orožjem niso pridružili ubežnikom, temveč so ostali na krovu, in katerim doslej nismo 37 Tucci, Mercanti, navi, monete, 60. 38 Življenjska zgodba in procesna pot v »primeru Bol anetto« ( caso del Bol anetto) bi si zaradi zanimi-vosti in obsežnega gradiva zaslužili specifično obravnavo, ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4 in fasc. 5; prav tam, b. 4560, fasc. 13. Lorenzo je bil krščen v Benetkah dne 14. julija 1588, prvič obsojen pa 27. januarja 1603. Lorenzov oče je bil Zuane Bolani detto Figaeto, mati pa Magnifica madonna Lu-cieta di Lorenzi fu de M. Francesco Cittadina di Lendinara (kraj med Padovo in Ferraro), poročila sta se bila leta 1577. Lorenzov polbrat po očetu iz prvega zakona je bil Clementissimo Signor Agostin mio fratel o per parte di Padre, čigar sin, spet Zuane po imenu (ki je bil Lorenzu nečak, čeprav je bil starej- ši), naj bi ga zvabil v past in predal beneškim sodnim oblastem, ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 5, f. 30, Lorenzo Bol ani (23. avgust 1623), in ff. 54–57, kopije potrdil o krstu in poroki staršev. 100 koprski in beneški odziv, preiskava in proces namenili pozornosti. Med njimi so bili tako »svobodni«, prostovoljni galjoti kakor tudi »prisilni«, kaznjenci. Na zaslišanjih so svojo odločitev in kljubo- vanje na barvit način utemeljevali z željo po nemotenem povratku domov ob zaključku svoje kazni oziroma ob izplačilu svojih dolgov do gospodarja, ne da bi tvegali dodatne in hude kazni s strani Beneške republike, kateri so izražali vso zvestobo in popolno predanost. Svobodni galjot Rinaldo, poimenovan Moreto, je, preden je skočil v morje, dejal: »Skočil bom v vodo, naj Bog nikoli ne izve, da je res, da sem izdal svoje gospode in svojega gospodarja« ( voglio butarme in aqua, et non sa- pia mai Dio, che sia vero, che tradisca i miei signori etil mio paron). Drug svo- bodni galjot, Bastian di Motti iz Bergama, naj bi Ivanu iz Bosne navkljub grožnji z ubojem in njegovem prigovarjanju: »Kaj hočeš ti tu počet v okovih, ko si dolžan toliko denarja«, odvrnil: »Že 24 let tu služim svojemu vladarju in nočem se mu zameriti, niti svojemu gospodarju.« Na zaslišanju je svoje rav- nanje pojasnil z besedami: »Ostal sem, ker sem suženj svojega gospodarja, ki me plača in preživlja /. .//,/ in nisem želel končati na vislicah, čeprav sem mu dolžan 700 lir« ( le 24 anni che servo qua el mio principe, non ghe voio far tor- to, ne al mio paron /.../ son restado perchè son schiavo del mio paron, che lui me paga, et me governa /.../ et mi non ho volesto andarme a far impicar, se ben son debito 700 lire al mio paron). Prisilni galjot Rugier de Domenego iz kraja Porcia v Furlaniji je menil, da so »vsi tako ravnali, da bi ohranili dobro zvestobo do svojega vladarja, jaz pa ne zaradi drugega kot denarja, ker sem dolžnik, saj služim že 21 let in želim preživljati svoje otroke« ( tutti havemo fatto per ser- var buona fede al nostro principe, et mi non son per altro, che per danari, che son debitore, poiche è 21 anno che servo, et voglio poder governar i miei fioli). Prisilni galjot Manoli iz Senja je na zaslišanju trdil, da »bi si raje dal odrezati glavo, kot da bi odšel, ker čakam na svojo svobodo od sv. Marka, če Bog hoče« ( mi più tosto me haveria lassado tagliar la testa che andar via, perche aspeto la mia libertà da S. Marco se Dio vuorà). Ko mu je uporni vodja Stipan, s katerim sta veslala na isti klopi, rekel: »Hočem, da tudi ti prideš proč«, mu je prisilni gal- jot Piero de Boneto iz Benetk odvrnil: »Ne, dragi Stipan, ker imam ženo in otroke, nočem biti upornik sv. Marka.« Na zaslišanju je svojo odločitev do- datno obrazložil z besedami: »Nočem se upreti svojemu vladarju, tudi če bi zaradi tega izgubil glavo, saj sem rojen v Benetkah, imam ženo, otroke in de- lavnico klobas, tako da upam v Boga, da se bom vrnil domov k svojim opra- vilom, čeprav mi manjka 21 mesecev« ( voglio che anca ti vegni via, et mi ghe dissi, no caro Stipani, che ho mogier, et fioli, non voglio esser rebello de S. Mar- co /.../ perche per primo, non voglio rebellar il mio principe, quand‘anco ghe an-101 krvavi poljub svobode dasse la testa, che son nasudo a Venetia, ho moglie fioli, et botega de luganegher, che spero in Dio, se ben me manca 21 mese, de andar a far le spese a casa mia).39 Taka drža se jim je obrestovala. Že septembra istega leta 1605 so bili gal- joti, ki se niso udeležili upora, po sklepu beneškega senata »spuščeni na svo- bodo z oprostitvijo dolga, ki ga imajo do Beneške republike«.40 Prav gotovo so bile to sanje vsakega galjota. 39 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 28r/v, Anzolo Canazzo da Este q. Pietro, fante di piciol del a galia Loredana (Koper, 7. maj 1605); prav tam, f. 38–39, Bastian di Motti da Bergamo q. Gasparo Galioto de libertà del a galia Loredana (Koper, 8. maj 1605); prav tam, f. 41, Rugier de Domenego da Porcia, sforzado del a galia Loredana (Koper, 8. maj 1605); prav tam, f. 41v, Manoli da Segna q. Michiel sforzado nel a galia Loredana (Koper, 8. maj 1605); prav tam, f. 43–45, Piero del q. Antonio de Boneto Venetian sforzado nel a galia Loredana, condanado (Koper, 9. maj 1605); prav tam, f. 46, Zuane di Tozi, Luchese q. Roco, scalco sopra la galia Loredana (Koper, 9. maj 1605). 40 AMSI, Senato Mare – Cose del ‘Istria, str. 109. 102 Poreklo galjotov in sestava posadke galeje Loredane Ena prvih nalog v preiskavi dogodkov, odgovornosti in posledic bega ga- ljotov z galeje Loredane, ki si jo je zadal preiskovalec avogador Foscari- ni, je bila ugotoviti, kdo so bili vodje upora, kdo vse je zbežal z galeje in kaj je na njej ostalo. V ta namen je pisarju na galeji Domenicu Parisu takoj na- ročil, naj na podlagi zapisov, ki jih je ustvaril in hranil po službeni dolžnosti, pripravi sezname galjotov in posadke (ubeglih, preostalih in preminulih) ter inventarja in tovora, kolikor ju je ostalo. Paris je zahtevane sezname res sesta- vil in 10. maja izročil poimenski seznam vseh galjotov in mornarjev galeje Lo- redane, ki so zbežali, seznam posadke z navedbo prisotnih in odsotnih z ga- leje ob uporu ter galjotov, ki niso zbežali in so ostali na galeji, seznam v uporu ubitih članov posadke kakor tudi popise preostalega tovora.1 Vzporedno je Foscarini zasliševal preostale galjote in prisotne na galeji med uporom ter na tej podlagi sestavil sliko dogajanja in omogočil opredelitev vodij in odgovor- nih za dejanja, ki so bila ocenjena kot hujša. Na tej podlagi sta bila sestavljena dva seznama, in sicer seznam vodij upora ter seznam ostalih sodelujočih ga- ljotov in ubežnikov. Pri sestavi obeh seznamov, to je vodij in sodelujočih, ki sta postala ses- tavni del obtožnice in tiralice ter kasneje tudi obsodbe, je prihajalo do očit- nih težav. Prva je bila ta, da je bil poimenski seznam vodij sestavljen na podla- gi pričevanj in vsak od zaslišancev je različne udeležence poimenoval nekoliko po svoje, to pa je oteževalo identificiranje vodij v prvotnem, splošnem sezna- mu vseh ubeglih galjotov, ki ga je sestavil pisar Domenico Paris. Poleg tega so se pri ponavljajočih se prepisih dolgega seznama sodelujočih v uporu in begu porajale težave pri razbiranju različnih pisav, kar je povzročalo razlike 1 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 59v, 64–69. poreklo galjotov in sestava posadke galeje loredane 103 krvavi poljub svobode in nedoslednosti v načinu zapisa imen, priimkov in porekla. V bistvu je šlo za takrat razmeroma običajne težave pri obvladovanju tako velikih količin po- datkov oziroma imen, oteževalno okoliščino pa je prav gotovo predstavljalo raznoliko geografsko in etnično poreklo galjotov, ki se je odražalo v težko ra- zumljivih poimenovanjih. To pomeni, da operiramo z več seznami. Osnovni je seznam ubeglih gal- jotov in članov posadke, ki ga je sestavil pisar Paris. Na njegovi podlagi sta bila za obtožnico in tiralico izdelana seznama ubeglih galjotov (in mornarjev) ter seznam vodij. V kasnejši fazi je bil za obsodbo sestavljen tretji seznam ubeglih galjotov, ki se nekoliko razlikuje od predhodnega.2 Seznam vodij iz obtožnice in tiralice pa je ostal nespremenjen tudi v obsodbi, z izjemo Lorenza Bollanet- ta, čigar ime je izpadlo, ker je bil ujet in so mu sodili ločeno.3 Poleg navedenih razpolagamo še s Parisovima seznamoma članov posadke in galjotov, ki niso zbežali, ter umrlih v uporu, ki se ne spreminjata (glej prilogo). Za omenjene spremembe, torej razlike v galjotih, ki jih navajajo Pari- sov seznam, seznam ubeglih galjotov iz obtožnice in tisti iz obsodbe, ni vselej mogoče ugotoviti razloga. Nekatera imena izpadejo iz seznama, druga so pre- črtana in ni mogoče vedno razumeti, ali gre za pomoto ali pa za odpravljan- je napak, torej izbrise z razlogom. Kar je jasno, je sledeče. Od petnajstih vo- dij upora je beneškim sodnim uradnikom v Parisovem seznamu sprva uspelo identificirati le tri imena, ki so zato izpadla iz seznama ubežnikov v obtožbi. V obsodbi ubežnikov pa je mogoče ugotoviti, da so prečrtana vsa imena galjo- tov, ki so bili medtem ujeti in za katere so se ohranili dokumenti o njihovem prijetju in zaslišanjih (teh je bilo sedem). Pri ostalih spremembah je v nekate- rih primerih mogoče sklepati o razlogu, v drugih pa le ugibati. Z vsemi navedenimi težavami smo se seveda srečali tudi pri obravna- vi teh seznamov v namen pričujoče predstavitve, saj smo si zastavili podoben cilj. S primerjavo različic seznamov in z upoštevanjem dodatnih informacij, ki jih nudijo številna pričevanja, smo sestavili dva seznama, dopolnjena z na- 2 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 64–66, Domenegho Paris scrivano del a galea Loredana (prvi nastali seznam, Koper, 10. maj 1605); prav tam, f. 71, prepis obtožnice in tiralice senata z dne 17. maja 1605; ASV, Senato D – Mar R, reg. 65, f. 38–40, obtožnica in tiralica beneškega senata (Benetke, 17. maj 1605); ASV, Senato D – Mar F, 166, 1605, a 17 Maggio In Pregadi (obtožnica in tiralica senata); ASV, Avogaria Comun, Miscel anea civile e criminale, b. 4286, fasc. 4, Boscador Simeone fuggito dal a galera Loredana, f. 30v–32r, obsodba (Benetke, 4. maj 1607). 3 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 70, prepis obtožnice in tiralice senata z dne 17. maja 1605; ASV, Senato D – Mar R, reg. 65, f. 40, obtožnica in tiralica beneškega senata (Benetke, 17. maj 1605); ASV, Senato D – Mar F, 166, 1605, a 17 Maggio In Pregadi (obtožnica in tiralica senata); ASV, Avogaria Comun, Miscel anea civile e criminale, b. 4286, fasc. 4, Boscador Simeone fuggito dal a galera Loredana, f. 30, obsodba (Benetke, 4. maj 1607). 104 poreklo galjotov in sestava posadke galeje loredane tančnejšimi in dodatnimi podatki o imenih in poreklu posameznih galjotov. Seznama, ki ju predstavljamo v nadaljevanju, sta torej dodelana seznama vodij upora in drugih ubežnikov, pri čemer je – poleg dopolnjevanja imen in pore- kel – v vsakem primeru, ko je prišlo do sprememb, naveden razlog ali hipoteza. Večji poseg je bil narejen na podlagi ugotovitve, da so v seznamu vodij upora navedeni štirje galjoti po imenu Štefan, medtem ko nobeden od zasli- šanih ni navajal več kot tri Štefane. V tem primeru je očitno prišlo do zme- de zaradi številnih soimenjakov, ki so jih med drugim zaslišanci poimeno- vali vsak nekoliko po svoje. Na podlagi primerjave imen in pripisanih dejanj je bilo mogoče ugotoviti, da so bili vodilni Štefani v resnici trije in ne štirje oziroma da sta bila v originalni obtožnici in obsodbi navedena Stipan Majka »Schiavon« in Stipan Uskok iz Trogirja v resnici ena in ista oseba. Zato smo v seznam vodilnih vključili Tomaža Uskoka iz Šibenika, ki se pojavlja v zasli- šanjih, a ga ni bilo mogoče najti v nobenem seznamu. Iz teh problemov izhaja tudi težava, ki nastopi ob poskusu opredelitve števila posadke in ubeglih galjotov. Za dodatno, izvorno zagato je tu poskrbel že pisar Domenico Paris, ki svoj poimenski seznam ubeglih galjotov zaklju- čuje s tremi pripombami. Prva je ta, da je k seznamu treba prišteti še »15 Po- nentinov, ki so bili tu začasno odloženi in niso bili popisani«, pripadali pa so galeji beneškega plemiča Barbara. Druga je ta, da v seznamu manjkajo imena »štirih ali petih« galjotov, s podatki o katerih pisar ni razpolagal v trenutku, ko je sestavil svoj splošni seznam. Tretja pripomba pa je, da je seznam sestavil na podlagi svojih zapisov in »po spominu«.4 Poleg tega je opaziti vsaj dva pri- mera, za katera obstaja sum, da se isto ime ponovi dvakrat, in sicer skozi vse različice seznamov. Vse navedeno pomeni, da so podatki, ki jih navajamo v na- daljevanju, natančno preverjeni in v skladu z viri, a vseeno obstaja možnost, da niso povsem točni. Redna posadka galeje Loredane je štela 196 galjotov, kar je ustrezalo te- danji najnovejši standardni različici »tanke« galeje z 49 veslaškimi klopmi in s po štirimi veslači na vsaki klopi oziroma veslu (glej poglavje 9). Od teh je bilo 35 »svobodnih galjotov« ( galeotti di libertà), 161 pa »prisilnih galjotov« ( galeotti sforzadi). Z galeje Loredane je 2. maja 1605 zbežalo 181 mož njene veslaške posadke, ostalo pa jih je 15. Za beg se je odločilo 150 (ali 93 %) prisil- nih galjotov in 31 (ali 89 %) svobodnih, torej ogromna večina, in oboji so bili zastopani tako med vodji upora kot med ostalimi ubežniki. Na galeji Loredani je tedaj bilo začasno vkrcanih še 15 galjotov Ponenti- nov, kar dobesedno pomeni »Zahodnjakov« in označuje poreklo iz zahod- 4 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 65v, Et la presente notta o fatto Io Domenegho Paris ... quanto mi ricordo fin horra, et che ho potutto cavar dal i miei scritti (Koper, 8. maj 1605). 105 krvavi poljub svobode ❙11 Zemljevid s prikazom porekla galjotov in mornarjev na galeji Loredani ter glavnih smeri bega. 106 poreklo galjotov in sestava posadke galeje loredane nega Sredozemlja, to je iz italijanskih dežel od Apulije na jugu do Li- gurije na severu.5 Ti niso spadali v redno veslaško posadko na Loredani, zato jih v nadaljevan- ju ne obravnavamo, so se pa vsi pridružili upo- ru in begu, kar skupno število ubežnikov dvig- ne na 196 mož. Še zanimivejši so podatki o poreklu galjo- tov, saj je tovrstne infor- macije sicer mo go če za- slediti v literaturi, a veči- noma za kasnejše obdob- je, to je za drugo polovico 17. in 18. stoletja.6 Po- datki, s katerimi razpo- lagamo, pa so vsaj za pol stoletja starejši. V prime- ru galeje Loredane je v virih poreklo, ki nam ga je uspelo id en tificirati, navedeno za 84 galjotov redne posadke, kar pred- stavlja slabo polovico vseh in s tem razmero- ma velik vzorec (43 %, Tabela 1). 5 Prevažanje kaznjencev na galejah je bila zelo raz- širjena praksa, Lo Basso, Uomini da remo, 147–148. 6 Lo Basso, Uomini da remo, 101 – 112, 115 – 120. 107 krvavi poljub svobode Tabela 1: Pregled porekla galjotov posadke Galeje Loredane po krajih in de- želah (primeri z navedenim poreklom). Regija Kraj ali dežela Število galjotov Benetke 8 Bergamo 3 Brescia 5 Cremona 1 Beneška Terraferma Furlanija 4 Padova 8 Verona 4 Vicenza 2 Skupaj 35 Ancona 5 Chieti 1 Ferrara 3 Imola 1 Lodi 1 Mantova 1 Severna in srednja Italija – zahodni Jadran Modena 1 Parma 1 Pavia 1 Piacenza 1 Urbino 1 Skupaj 17 Apulija 2 Elba 1 Firence 1 Ligurija 1 Južna in zahodna Italija ( Ponentini) Rim 1 Sicilija 1 Zahodno Sredozemlje 1 Skupaj 8 108 poreklo galjotov in sestava posadke galeje loredane Regija Kraj ali dežela Število galjotov Split 2 Šibenik 1 Beneška Dalmacija Zadar 2 Vzhodni Jadran 1 Skupaj 6 Koper 1 Milje 1 Beneška Istra Motovun 1 Istra 1 Skupaj 4 Fara 1 Gradišče ob Soči 1 Habsburško primorje Krmin 1 Senj 2 Skupaj 5 Kefalonija 1 Kreta 1 Grčija Zakintos 1 Skupaj 3 Bosna 2 Turčija 4 Skupaj galjotov posadke galeje Loredane z navedenim poreklom 84 Skupno število galjotov posadke galeje Loredane 196 Odstotek galjotov posadke galeje Loredane z znanim poreklom 43 % Vir: obdelava podatkov iz tabel 2, 3 in 4. Večina galjotov z znanim poreklom je izhajala z območij pod Beneško republiko ( Terraferma, Dalmacija, Istra, grški otoki, skupaj 48 od 84 mož ali 57 %). Drugo najštevilčnejšo skupino galjotov z znanim poreklom so pred- stavljali veslači iz drugih italijanskih dežel in držav (skupaj 25 mož ali 13 %), med katerimi so bili podaniki severno- in srednjeitalijanskih držav zahod- nega Jadrana številčnejši od tistih, ki so izhajali iz južne in zahodne Italije ( Ponentini). Sicer je bilo vseh galjotov iz italijanskih dežel za skoraj tri četrtine ( Terraferma in druge italijanske države, skupaj 60 mož ali 71 %), iz dežel 109 krvavi poljub svobode vzhodnega Jadrana (slovenski, hrvaški, bosanski in grški prostor) pa je izha- jalo 20 mož (24 %). Čeprav za večino galjotov porekla ne poznamo, je na podlagi znanega vzorca in nanizanih imen in priimkov (Tabela 3) mogoče sklepati, da je po- dobno razmerje v grobem veljalo tudi za celoto galjotov na galeji Loredani, to je, da jih je četrtina prihajala z območja vzhodnega Jadrana in vzhodnega Jonskega morja, ostali pa iz italijanskih dežel severnega in zahodnega Jadra- na ter zahodnega Sredozemlja. Najštevilčnejšo skupino so predstavljali galjoti z beneške Terraferme, številni pa so prihajali tudi iz drugih italijanskih držav, med katerimi sta dobro zastopani zlasti območji Padske nižine in zahodne jadranske obale. Med tistimi z vzhodne jadranske in jonske obale ter zaledja se najdejo Dalmatinci, Istrani, Kvarnerci in Grki ter Goričani. Dalmatinci in Grki so sicer razpoznavni po imenih in priimkih tudi v številnih primerih, ki nimajo navedenega porekla (in jih zato ne moremo vključiti v pričujočo anali- zo). V nekaterih imenih lahko spoznamo Slovence (vsaj Vincenc Mavre, Blaž Krivec, Jure Mavrič). Prisotni so bili tudi Bosanci, ki se lahko dodatno skriva- jo za pokristjanjenimi imeni, in štirje turški »sužnji«, vojni ujetniki iz Ana- tolije in Karamanije. Po imenih sodeč bi bili nekateri galjoti po poreklu lahko tudi iz srednjeevropskih dežel. Nekaj je tudi takih, ki so izhajali iz krajev zelo blizu Kopra in Krasa, kjer sta potekali prvi fazi bega po morju in kopnem, to so Koper, Milje, Motovun, Gradišče ob Soči, Krmin in Fara. To pomeni, da jih je vsaj nekaj poznalo te kraje in obale. Sestava galjotov je bila zelo raznolika tudi po socialnem izvoru, saj lah- ko mirno rečemo, da so se med njimi našli predstavniki vseh družbenih slo- jev. Galjoti so bili iz mesta in s podeželja, iz morskih in celinskih krajev, bili so kmetje in obrtniki, a med njimi sta bila tudi dva cerkvena moža ( Fra Piero Vandi, Padre Giacomo Agatone) in dva plemiča (Lorenzo Bollani iz Benetk in Battista Lora iz Verone). Med galjoti, ki so bili spoznani in obtoženi ter nato tudi obsojeni kot glavni vodje upora na galeji Loredani, se sestava po poreklu bistveno razlikuje od slike, ki smo jo podali za celotno posadko veslačev. Če so bili v veslaški po- sadki v manjšini, so bili pri vodenju upora galjoti z vzhodnega Jadrana v rela- tivni večini, saj je jih je od tam izhajala polovica. Sedem vodij upora je namreč bilo iz Nina, Trogirja, Splita, Šibenika, eden je bil po poreklu naveden le kot »Uskok« in eden kot »Kapelet«, kar ravno tako kaže na isto geografsko po- reklo. Med njimi jih je kar pet bilo uskokov. Drugo najštevilčnejšo skupino so sestavljali štirje tako imenovani Ponentini, za katere lahko utemeljeno hipo- teziramo poreklo iz Apulije in Ligurije. Iz beneške Terraferme sta bila doma 110 poreklo galjotov in sestava posadke galeje loredane le dva izmed vodij upora in oba sta bila plemiškega rodu. Pomembno vlogo je odigral tudi mož iz Gradišča ob Soči v habsburški Goriški grofiji, in sicer z usmerjanjem plovbe galeje, eden pa je bil iz Urbina v srednji Italiji (glej Tabe- lo 2). Na tej osnovi je mogoče presoditi, da so bila pričevanja, po katerih naj bi dalmatinski Schiavoni et Cappelletti vodili upor in beg, v glavnem utemeljena. Ta skupina se je očitno dogovorila z italijanskimi Ponentini za skupno akcijo, pridružili pa so se jim še nekateri posamezniki različnega porekla. Spet drugačna je bila sestava mornariške in vojaške posadke galeje Lo- redane, ki so jo pretežno sestavljali možje z grških otokov, posebej s Kefalo- nije in Krete, a tudi s Krfa in Zakintosa, drugo najštevilčnejšo skupino pa so predstavljali možje iz Benetk in Terraferme. Od skupaj 62 mož posadke (vključno z duhovnikom, s petimi ubitimi v uporu in še petimi, ki so zbeža- li z galjoti) nam je poreklo znano za 37 mož, torej za 60 % posadke. Izmed tistih, katerih poreklo je poznano, sta slabi dve tretjini izhajali z grških oto- kov (23 mož od 37 ali 62 %), skoraj četrtina jih je bila iz Benetk in Terrafer- me (9 mož ali 24 %), trije so bili iz Zadra in s tamkajšnjega otoka Pašmana (8 %), eden pa iz Toskane (za prikaz sestave posadke po vlogah glej Tabelo 5 v Prilogi 1). Tabela 2: Seznam vodij upora na galeji Loredani v Kopru leta 1605. Vodilni galjoti Galjoti (dopolnjeni podatki) Poreklo (iz obsodb) 1. Lorenzo ditto Lovere da Lovre iz Nina, Vidov sin*1 Nin (Zadar) Nona 2. Nadal Ponentin pianier Nadal di Battista*, Ponentin2 Zahodno Sredo- zemlje 3. Zuane Capelletto Ivan iz Bosne, »pokristjanjen Bosna* Turek«, Uskok, obsojenec vojvode Mantove*3 4. Andrea Ponentin Andrea da Porseno*, Ponentin4 Apulija* 5. Steffano Maica Schiaon Stipan Majka iz Kaštelov pri Tro- Trogir* girju, Uskok*5 6. Antonio Capel etto Anton iz Splita, »Capel etto«, Us- Split da Spalato kok, obsojenec vojvode Mantove*6 7. Steffano Scocco Štefan Uskok, Vuković*7 Uskok 8. Battista Lora da Verona Battista di Lora, plemič* iz Verone8 Verona 9. Giulio Ponentin Giulio Perlini, Ponentin iz Ligurije*9 Ligurija* 10. Steffano Capelletto Steffano Capelletto Vzhodni Jadran 111 krvavi poljub svobode Vodilni galjoti Galjoti (dopolnjeni podatki) Poreklo (iz obsodb) 11. Francesco Ponentin Francesco da Gal ipoli, Ponentin, Apulija* grškega rodu*10 12. Brusado Galeoto de libertà (Zuan) Antonio Marcantin iz Gradišče ob Soči* Gradišča*, poimenovan Opečen11 13. Steffano da Traù Scocco Tomaž iz Šibenika*, Uskok12 Šibenik* 14. Nicolò Nucio, sforzado Nicolò Nucio/Nutio, prisilni galjot Urbino del Signor Duca d’Urbin vojvode Urbina 15. Lorenzo Bol anetto 13 Lorenzo Bol ani, poimenovan Benetke Bol anetto, beneški plemič Vir: ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Boscador Simeone fuggito dal a galera Loredana, f. 30, obsodba vodij upora (4. maj 1607). Zaradi pojasnjevanja imen, pri mkov, vzdevkov in porekla posameznikov smo pri sestavi tega seznama podatke integrirali z informacijami iz različnih zapisnikov zaslišanj, navedenih v besedilu. Dopolnitve so označene (*) in pojas-njene v opombah za vsak primer posebej. Opombe k Tabeli 2 1 V različnih seznamih in zaslišanjih je poimenovan kot L o renzo de Viddo da Nona, Lovere da Nona, Lovere Scia on ipd., o njegovi istovetnosti ni dvoma. 2 V dveh pričanjih se med glavnimi uporniki omenja Nadal Ponentin, v tretjem pa Nadal di Battista, Ponentin, in sicer v pričanju galjota Micolina Cavisona, ki je napisal seznam in ga pokazal na sodiš- ču, ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 32, Christoforo q. Thomio bergamas c o, condannado (Koper, 8. maj 1605), ter ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 35, Micholin Cavison di Candia galeotto (Koper , 8. maj 1605); prav tam, f. 43–44 , Piero q. Antonio de Boneto Venetian sforzado (Koper, 9. maj 1605). Nadal de Battista je edini s tem imenom, ki nastopa v Parisovem seznamu galjotov, nato pa ostaja enako naveden v obtožbi in obsodbi. Na tej podlagi sklepamo, da gre za isto osebo, ki se omenja v zaslišanjih, in torej za enega od Ponentinov, vodij upora, zato mu tu pripišemo patronim di Battista. 3 V različnih zaslišanjih je omenjen kot Zuane Capel etto sforzado, condanado dal Duca de Mantoa, scoco, Zuanne capel etto Bossenese, Turcho fatto Chrestian, ASV , Avogari a – MCC, b.4560, fasc. 13, f. 38, Bastian di Motti da Bergamo q. Gasparo Galioto de libertà del a galia Loredana (Koper, 8. ma j 1605); ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Boscador Simeone fuggito dal a galera Loredana, f. 23, Lorenz o Bol a-ni (Oderzo, 29. julij 1606); ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 5, f. 3, Lorenzo Bol ani (Benetke, 14. julij 1623). Glej tudi sledečo opombo k Antonu iz Splita. Na podlagi navedenih poimenovanj (in opisanih ravnanj) gre nedvomno za eno in isto osebo, zato mu tu pripisujemo vse navedene dodatne podatke. 4 Andrea Ponentin v zaslišanjih nastopa kot tisti, ki je prijel za krmilo in galejo hotel usmeriti proti Apuliji. Andrea da Porseno pa je naveden v vseh seznamih (Paris, obtožba in obsodba) med ubežni-mi galjoti. Ker smo njegovo poreklo identificirali s krajem v Apuliji, se zdi povsem verjetno, da gre za isto osebo. 5 V različnih zaslišanjih je omenjen kot St ipane Maica, Maica schiavon Scoco, Maica da Tragu dei cas-telli, Stipani da Trau scoco, Maica galiotto sforzado, ASV, Avogari a – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 33v, Dimo del a Ceffalonia, disse esser compagno; prav tam, f. 34–35, Micholin Cavison di Candia galeotto esistente 112 poreklo galjotov in sestava posadke galeje loredane sopra la galia Loredana; prav tam, f. 36, Anzolo del q. Zamaria Pagiarin, galioto al presente su la galia Loredana; prav tam, f. 42, Zamaria Armano da Venetia de Andrea sforzado nel a galia Loredana (Koper, 8. maj 1605); prav tam, f. 43–44, Piero del q. Antonio de Boneto Venetian sforzado nel a galia Loredana (Koper, 9. maj 1605) idr. Na podlagi navedenih poimenovanj in ravnanj gre nedvomno za eno in isto osebo, zato mu tu pripisujemo vse navedene dodatne podatke. 6 Da je bil obsojen v vojvodini Mantovi, je navedeno npr. v sledeči izjavi: Antonio capeletto da Spalato, condanado in vita, ghe dette una spenta, et lo buttò in brazzo ad un altro Zuane capel etto sforzado, che sono fratel i Zuradi, condanadi in vitta, et sono schochi, ASV, Avogari a – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 43–44, Piero del q. Antonio de Boneto Venetian sforzado nel a galia Loredana (Koper, 9. maj 1605). 7 V seznamu galjotov, obsojenih zaradi sodelovanja v uporu in bega, manjka ime Stefano Vucovich, ki se pojavlja v predhodnih seznamih (obtožnica in tiralica; glej Tabelo 3). Tudi v seznamu galjotov, ki so ostali na galeji, ni najti nobenega Štefana. Zaradi tega je mogoče sklepati, da je bila ugo-tovljena istovetnost z nekom iz seznama vodij upora, zato (pogojno) pripisujemo pri mek Vuković tistemu Štefanu iz seznama vodij, ki nima pri mka in je ime izpričano kot Uskok. 8 Da je bil plemič, izhaja iz številnih pričevanj. Na enem prepisu obsodbe je njegovo ime označeno in prečrtano s pripisom, da je bilo dne 5. aprila 1617 njegovo ime izbrisano iz registra obsodb, ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Boscador Simeone fuggito dal a galera Loredana, f. 30. 9 Giulio Perlini dal a Civeggia nastopa v vseh seznamih (Paris, obtožba in obsodba) ubežnikov, a ker med vsemi galjoti ni drugega, ki se je imenoval Giulio, gre verjetno za istega, ki je v zaslišanjih poi-menovam Giulio Ponentin in je nato tako zapisan tudi v seznamih vodij upora. Zato mu tu pripisujemo pri mek Perlini in ligurijsko poreklo, ki ustreza vzdevku Ponentin. 10 V prvem skupnem seznamu ubeglih galjotov izpod peresa pisarja Parisa je naveden Francesco da Gallipoli Ponentin, ki ga nato v obtožnici in obsodbi imenujejo le skrajšano Francesco Ponentin, in sicer tako med vodji upora kot med ubežniki. Verjetno gre za eno in isto osebo, in sicer tistega vodjo, ki ga v zaslišanju poimenujejo Francesco detto Ponentin, ma era griego (ASV, Avogari a – MCC, b.4560, fasc. 13, f. 24r/v, Michelin di Candia paron del a galia Loredana, Koper, 6. maj 1605), kar je v skladu s tem, da je bila v mestu Gal ipoli prisotna skupnost grškega rodu, ter s tem, da so Ponentini za kr-milom galeje želeli pluti proti Apuliji. 11 V zaslišanjih se med vodji upora pojavlja Z. Antonio da Gradisca, Antonio Brusado da Gradisca in Brusado de libertà, ki ga je tudi na podlagi njegovih ravnanj (s premca galeje je usmerjal plovbo) mo-goče nedvoumno identificirati kot eno in isto osebo, ki je obenem istovetna z Brusado Galeotto de libertà iz obtožnice in obsodbe vodij upora. V Parisovem seznamu in nato v seznamu ubeglih galjotov v obtožnici je med »svobodnimi« galjoti naveden Z. Antonio Marcantin, ki pa ga ni v obsodbi. Po vsej verjetnosti je bilo ugotovljeno, da gre za isto osebo, ki je že na seznamu vodij, zato je bil iz obsodbe ubeglih galjotov izbrisan. Na tej podlagi mu tu pripisujemo pri mek Marcantin. 12 Pri tem imenu gre za pomoto v obtožnici in tiralici, saj gre očitno za istega galjota, ki je že naveden zgoraj kot Steffano Maica schiaon, poleg tega vsi zaslišani med vodji upora navajajo največ tri »Štefane« (čeprav se njihova poimenovanja delno prekrivajo in s tem ustvarjajo zmedo), ne pa tudi štiri, kot je navedeno v obtožnici. Ker je v dveh pričevanjih med »glavnimi« naveden »Tomaž« ( Thomaso Scocco, Thomaso da Sebenico), ki pa ga ni najti niti v seznamu ostalih obtoženih, smo ga tu vključili v seznam kolovodij na mesto odvečnega Štefana. 13 Lorenzo Bol ani je bil ujet in so mu sodili ločeno, zato je prisoten v seznamu Parisa in v obtožnici, ne pa tudi v skupni obsodbi vodij. V obtožnici je bil uvrščen na prvo mesto, tu smo ga uvrstili na zadnje, saj ta seznam sloni na obsodbi. 113 Upor na Loredani v jadranski zgodovini okoli leta 1605 Galeja je predstavljala vrhunec sredozemske tehnologije vojaškega lad- jarstva. Bila je posebej prilagojena sredozemskim plovnim razmeram v pretežno plitvih vodah in ob razčlenjenih obalah, s spremenljivo močjo vetra in pogostim brezvetrjem. Galeja je v takih razmerah lahko kom- binirala jadranje z veslanjem in se s tem učinkovito prilagajala vsakokratnim potrebam. Predvsem z veslanjem je bila hitra in agilna, zaradi trikotnih latin- skih jader pa je bila manj prožna pri jadranju. Bila je tudi razmeroma enostav- ne izdelave. Dolga stoletja je gospodavala v Sredozemlju. Galej ni uporabljala le Beneška republika, temveč tudi pomorske države zahodnega Sredozemlja (Genova, Neapelj, Španija, Francija), Osmani in drugi.1 V teku 16. stoletja, posebej njegove druge polovice, so na galejah prešli s sistema, pri katerem je vsak galjot imel svoje veslo, na vsaki klopi pa so bili po trije veslači, k sistemu z enim samim, večjim veslom za vsako klop ter najprej tremi in nato štirimi galjoti na istem veslu. S tem so galeje postale zmogljivej- še in hitrejše, a so potrebovale kakih 50 galjotov več, kar so zagotavljali s siste- matičnim zapolnjevanjem potreb po veslačih iz vrst kaznjencev, to je prisilnih galjotov, ki so po novem predstavljali večji del veslaške posadke. Omenjeni prehod je obenem omogočil prihranek z vidika izdelave in vzdrževanja plovila ter njegove opreme, saj je galeja namesto predhodnih 150 manjših potrebova- la le 49 vesel, čeprav večjih. Nova vesla so bila vzdržnejša, dolga skoraj 12 met- rov, a obenem tudi dražja in težje dobavljiva ravno zato, ker so bila večja. Be- neška republika jih je v enem letu lahko porabila preko 1.200 (podatek za leto 1633). Tipična in običajna, po uradnih standardih grajena beneška galeja je 1 Tenenti, Venezia e i corsari; Lo Basso, Uomini da remo, 11–12. O beneških galejah in drugih vojaških ladjah v slovenski literaturi Bonin Prisotnost galej, 404, in Bonin, Naloge severozahodnih istrskih mest, 82–91. upor na loredani v jadranski zgodovini okoli leta 1605 115 krvavi poljub svobode 116 upor na loredani v jadranski zgodovini okoli leta 1605 ❙12 Struktura beneške gale- je z označenimi posamezni- mi deli plovila (Vicenzo Co- ronel i, 17. stoletje) (ASV, Patr. Provv. Arsenale, Navigli, rotolo unico, dis. 4). bila dolga 43,5 metrov in široka 5,5 metrov, na njej pa je bilo 49 veslaških klopi, 25 na desni in 24 na levi strani. To so bile dimenzije tako imeno- vane »tanke galeje« ( galea sottile), ki je bila najbolj razširjena, visoki poveljniki beneške po- morske armade so raz- polagali z malenkost večjimi, obstajale pa so tudi »velike galeje« ( galea grossa) in »gale- jače« (tudi galeace, ga- leazza), ki so bile že v osnovi večje, torej daljše in širše, s številčnejšo posadko, in predvsem prostornejše. Prehod s starega (en galjot eno veslo) na nov sistem (ena klop eno veslo) se je pri Benečanih zgodil do začetka 17. stoletja.2 Ga- 2 Lo Basso, Uomini da remo, 14–19. Zahodnosredo- zemske galeje so bile ne- koliko večje s številč- nejšo posadko in večjo 117 krvavi poljub svobode leja Loredana je bila leta 1605 že »tanka galeja« nove generacije, s štirimi gal- joti za vsakim veslom, kot pričajo sami galjoti in njihovo skupno število (49 vesel s po štirimi galjoti pomeni skupaj 196 veslačev). Bila je med boljšimi in hitrejšimi v beneški armadi, kot pričajo beneški poznavalci v procesu. Pomorska »tanka armada« Beneške republike je v obdobju, ko se je zgodil upor na Loredani, štela okoli trideset galej (29 leta 1589, 28 leta 1606).3 Prav v tem obdobju je Serenissima tudi reformirala ureditev na tem področju. Novi red »tanke armade«, objavljen leta 1603, je predvideval stalno vzposta- vitev položaja »komisarja armade« ( Commissario d‘armata), ki je nadziral celotno floto galej ter posebej ekonomske in finančne vidike njihovega delo- vanja ter oskrbovanja, vključno z dobavo in razdelitvijo opreme ter preverjan- jem vsake galeje posebej. Komisar je bil izvoljen na senatu republike in je os- tajal na položaju za leto dni. Le dva meseca po uporu na Loredani so zato, da bi »spodbudili duha plemičev« s »kako častno spodbudo«, povišali pod- pore za poveljnike galej, katerih službeno obdobje je trajalo vsaj tri ( capo da mar) oziroma štiri leta ( sopracomito), za kar je soprakomit po novem prejel 2.000 dukatov »poklona« ( donativo), 1.365 dukatov »podpore« ( sovvenzio-ne) ter vnaprejšnje izplačilo treh in pol mesečnih plač (635 dukatov), kar je skupaj zneslo 4.000 dukatov začetnih sredstev. Za položaje komita, »pilo- ta« in »gospodarja« ( comito, peota, paron) galeje, je bilo predvideno prever- janje usposobljenosti. Višjo plačo so po novem prejemali vsi člani posadke ra- zen galjotov, ki so ostajali pri znesku 8 lir na mesec (po 33 dni), čeprav so vidni poznavalci razmer v beneškem senatu ponavljali, da z osmimi lirami plače ne morejo preživeti.4 Konec 16. in začetek 17. stoletja je Beneška republika nadzor nad »svoji- mi« vodami izvajala s petimi skupinami galej in drugih vojaških plovil. Kapi- tan proti uskokom je razpolagal z dvema galejama in tremi fustami (manjšimi plovili), s katerimi je varoval istrske vode. Guvener obsojencev ( Governatore dei Condannati) je imel na voljo štiri galeje, s katerimi je stražil severni Jadran od črte med izlivom reke Pad in Reko do tiste med Ancono in Zadrom. Kapitan zaliva ( Capitano del Golfo) je bil s sedmimi galejami odgovoren za nadzor nad preostalim južnim Jadranom, od katerih sta dve posebej zagotavljali var- no plovbo ob ustju Neretve. Najštevilčnejšo skupino je imel na razpolago ko- površino jader od beneških, prav tam. Posebej o veslih in njihovi dobavi iz Furlanije (in sosednjih slovenskih dežel) Lazzarini, Remi per le galee, 30–31; tudi Bonin, Prisotnost galej, 404–405, in Bonin, Naloge severozahodnih istrskih mest, ki galeazzo sloveni z »galeaca«. 3 Tenenti, Venezia e i corsari, 158–159; Lo Basso, Uomini da remo, 41, 44–45. Na dolgi rok je število be-neških galej padlo s 30 na 10, čeprav je vmes v vojnem času tudi naraščalo. 4 Lo Basso, Uomini da remo, 69–70; Tenenti, Venezia e i corsari, 165–166. 118 upor na loredani v jadranski zgodovini okoli leta 1605 misar armade, ki je s svojega sedeža na Krfu s sedmimi galejami varoval Jon- sko morje, kar je predstavljalo »najtežjo nalogo«, pri kateri so mu v poletnih mesecih pomagale še štiri galeje s Krete. Na sami Kreti je deloval še kapitan kandijske straže ( Capitano della Guardia di Candia), ki je vode okoli otoka sredi vzhodnega Sredozemlja nadziral s štirimi galejami. To je bila »ena več- jih stalnih flot v Sredozemlju«, vendar je zaradi rednih zamenjav soprakomi- tov in nepopolnih posadk veslačev kapitan zaliva Bernardo Venier leta 1606 ocenjeval, da »od potencialnih 28 dobrih galej vaši Jasnosti nedvomno zman- jka dobra tretjina«.5 Kriterij sestave in nabora posadke galjotov se je v Beneški republiki sko- zi stoletja spreminjal, uvajali so reforme (1542, 1602, 1620, 1774) in rastočo or- ganiziranost upravljanja na ravni države. S temi ukrepi se je v različnih obdob- jih spreminjalo razmerje v številčnosti med svobodnimi in prisilnimi galjoti, od povsem svobodnih veslaških posadk na začetku novega veka do prepove- di vkrcanja svobodnih galjotov oziroma »gnusne trgovine z bednimi ljudmi, prodanimi na galeje« proti koncu 18. stoletja.6 Delovne in življenjske razmere galjotov so bile za današnji čas težko predstavljive in naravnost nepojmljive. Veslali so na odprtem, pod milim ne- bom, v vseh vremenskih razmerah, podnevi in ponoči. Galeja je bila dolgo in vitko, ozko in predvsem nizko plovilo z majhnim ugrezom, ki so ga več- ji valovi preplavljali in močili vse, kar je bilo na krovu, začenši z galjoti. Še več, pod milim nebom so živeli, spali, jedli, se umivali, in to ob vsakem vre- menu. Oblečeni so bili slabo, pomanjkljivo, marsikdaj so bili napol goli, na soncu, v dežju in vetru. Gnetli so se v bornih higienskih razmerah, vsak je imel na razpolago kvadratni meter prostora za veslanje in spanje. Prehrana je bila revna in pogosto slabe kakovosti, nekaj prepečenca ( gallette, biscot- to), zelenjavne juhe ( minestra), vode in vina, čeprav marsikdaj vina in juhe niso dobili. Nedolgo pred uporom na Loredani, leta 1593, je bil na galejah beneške vojne mornarice strošek dnevnega obroka za veslača določen v viši- ni osmih soldov (0,4 lire). V letih 1550–1560 so ga sestavljali jutranja bobo- va juha in večerna menažka prepečenca, kuhanega z oljem, poleg približno pol kilograma kruha. Vino je bilo odvisno od dobre volje soprakomita, ki je z njim nagrajeval galjote takrat, »ko so posebej dolgo in močno veslali ali se kako drugače utrudili«. Pozimi so dobivali dvojno porcijo juhe in vino vsak drugi dan. Mnenja in pričevanja uglednih beneških poznavalcev raz- mer potrjujejo tako sliko tudi v letih, ko se je zgodil upor na galeji Loreda- 5 Tenenti, Venezia e i corsari, 158–159. 6 Lo Basso, Uomini da remo, 35–40. 119 krvavi poljub svobode ni. O kaznjencih je admiral Nicolò Donà leta 1599 zapisal: »Od prisilnih posadk jih umre neskončno število. In čeprav njihovo oblačenje, prehranje- vanje in zdravljenje vašo Jasnost stanejo cele zaklade, so ti ubogi ljudje sla- bo oblečeni zaradi izredno slabe kakovosti oblačil in njihove oblike, ker jih ne pokriva, skromno prehranjeni, saj nimajo drugega kot kruh in mineštro, ter v bolezni slabo oskrbljeni«. Življenje galjota je bilo težko tudi s čustve- nega vidika, saj je prinašalo dolgotrajno odsotnost od doma in družine. Le deset let po uporu na galeji Loredani (1615) je kapitan zaliva Antonio Civran živo in nazorno opisal razmere: »Vsak čuti odpor do imena galeja, saj upoš- tevajoč, kako je hudo iti spat med uši in stenice na kos zelo ozke klopi, jesti malo prepečenca ali izsušenega kruha z dvema požirkoma mineštre in sko- delico vina ter se nato truditi na veslu, ki ga vsi sovražijo, se je vsi izogibajo in vzdržijo skoraj kot peklenske kazni.« Pri vsem tem so bili prisilni galjoti še vklenjeni. Edino olajševalno okoliščino je predstavljalo dejstvo, da v zim- skih mesecih galeje praviloma niso plule in so soprakomiti radi podaljševali obdobja prezimovanj in postankov v Benetkah ter v beneških mestih v Istri, drugje na Jadranu in v Sredozemlju. Edino zaščito pred (ne)milim nebom so predstavljale ponjave, s katerimi so ob slabem vremenu in počitku prekriva- li prostor za veslače na krovu, a niso zdržale močnejšega vetra in valov.7 Za- radi tega je Lovre iz Nina tistega spomladanskega jutra dal znak za začetek upora s klicem fora tenda! (»ven s ponjave«). Veslanje je bilo že samo na sebi naporno, a galjoti so veslali veliko ur za- poredoma in tudi nekaj zaporednih dni z le kratkimi postanki za počitek. Za- radi vsega navedenega je bila bolezen stalnica med galjoti. Posebej nove posad- ke, sestavljene v veliki meri iz neizkušenih, veslanja neveščih mož, mladih in starih, ki so včasih prvič videli morje, so na svojem prvem potovanju mora- le računati na izbruh kake epidemije, ki je galejo neizbežno zadržala v miro- vanju do izboljšanja zdravstvenega stanja galjotov. »Ti ubogi novi prisilni gal- joti niso vajeni težkega napora na teh plovilih in niti dela na morju (katerega lice večina od njih sploh še videla ni), vendar morajo zdržati vse to breme, ki je zanje dvojno, ker niso izurjeni za služenje na galeji, tako da neizbežno zbo- lijo in umrejo, saj je skoraj nemogoče, da bi zdržali: ker so to nazadnje ljudje iz mesa in ne iz železa.« Tako je pet let po uporu na Loredani takratni kapi- tan zaliva Francesco Molin obveščal beneški senat in razmere opredelil kot – 7 Tenenti, Venezia e i corsari; Lo Basso, Uomini da remo. Odlomek iz poročila kapitana zaliva ( Antonio Civran) je objavljen v Lo Basso, Uomini da remo, 126–127, tisti iz poročila admirala Donaja pa je povzet iz Tenenti, Venezia e i corsari, 148–149. Podatki o sestavi in količini dnevnega obroka iz Tucci, Mercanti, navi, monete, 191, ki navedeni citat o nagrajevanju galjotov z vinom povzema po Da Canal, Del a Milizia marittima, 165. 120 upor na loredani v jadranski zgodovini okoli leta 1605 v prostem prevodu – »mesarsko klanje« ( macello di creature).8 Tudi številni zaslišani z galeje Loredane so svoje nesodelovanje v uporu utemeljevali s tem, da so takrat bili »bolni«. Med posadkami je bila umrljivost visoka. Tako je admiral Nicolò Donà leta 1599 presojal, da zaradi razmer na galejah umira 60 % prisilnih galjotov, ravno leta 1605, le deset dni pred našim uporom, pa je generalni proveditor za morje ( Provveditore generale da mar) Filippo Pasqualigo zapisal, kako »se iz leta v leto zaradi mraza odrežejo stopala in noge številnim kaznjencem, ki na koncu tudi nesrečno izgubijo življenje«. Po njegovem mnenju posadke pozi- mi niso mogle zdržati »na odprtem mraza, neurij in udarcev neba, poleg ne- štetih drugih neugodij, ki so prav pogosto te uboge ljudi spravili v smrt ali v dolgotrajna bolezenska stanja«. Razmere so bile težko vzdržne za človeka tudi zato, ker je »kronično primanjkovalo ponjav«, s katerimi bi galjote zašči- tili pred vremenskimi neprilikami, in ker ti niso imeli drugih oblačil, v katere bi se preoblekli, ko so bili premočeni. Istega leta, 1605, je Tommaso Morosini pisal, kako so tudi velike galeje ( galee grosse) neustrezne za plovbo v nevihti, »saj so nizke, zato jih v viharju morska voda prekrije, ko skušajo vzdržati silo vetrov, in v viharju ni mogoče imeti ponjav, zaradi česar so posadke mokre in zaradi morske vode in dežja zbolijo in umrejo, kot se je videlo v svežem prime- ru«. Nicolò Donà je leta 1607 jasno in jedrnato zapisal, kako so posadke ses- tavljene iz »slečenih, bednih ljudi, ki jim primanjkuje vsakdanjega kruha, jih zgoraj moči dež, spodaj morje in nimajo kaj preobleči: velikokrat se jim pre- moči tudi kruh, ki ga imajo za jesti; imajo malo počitka, ker se vedno dvigajo ali spuščajo jadra, vedno se mudijo pri kakšnem opravilu, tako da v kratkem času neizbežno propadejo«.9 Svobodne galjote je Beneška republika pridobivala na različne načine, z razpisi, prostim zaposlovanjem in novačenjem preko posrednikov, ki so be- neški oblasti proti plačilu priskrbeli na desetine in stotine mož po Terrafermi in v drugih državah. A pomemben vir galjotov je bil »pomorski nabor« ( leva marittima), za katerega je skrbela posebna državna institucija, »morska mi- lica« ( Milizia da mar). Slonel je na opredelitvi teoretičnega skupnega števila potrebnih galjotov in porazdelitvi tega števila med različne dele države ( carat- tada), in sicer med mesto Benetke, njegovim Dogadom, Terrafermo in drugimi enotami. Na vsakem območju je bila nadalje določena razporeditev med posamezne kraje in poklicne skupine, za vsakega in vsako od katerih je bilo 8 Odlomek iz poročila kapitana zaliva Molina je povzet iz Tenenti, Venezia e i corsari, 152. O smrtnosti in obolevnosti zaradi neizkušenosti tudi Lo Basso, Uomini da remo. 9 Tenenti, Venezia e i corsari, 149, 184–185; Tucci , Mercanti, navi, monete, 225–226 ( Morosini, 5. marec 1605). 121 krvavi poljub svobode opredeljeno število mož, ki so jih bili in bile dolžni dati za galjota. Obseg bre- mena so skozi čas posodabljali in ga nekako prilagajali zmožnostim zavezanih skupin in potrebam države. Ko je prihajalo do pomorskega nabora, se pravi- loma niso odzivali tisti, ki so bili zapisani v sezname, temveč so posamezne skupine pošiljale predvideno število mož, ki pa so jih novačili drugje in ne v svojih vrstah. Tudi število poklicanih je bilo praviloma manjše od predvide- nega. Skupno število predvidenih galjotov se je na prehodu med 16. in 17. sto- letjem sukalo okoli 10.000 mož, v letih upora na galeji Loredani pa je narašča- lo (1545: 10.062; 1595: 8.882; 1602: 10.397; 1610: 11.202). V sistemu pomorskega nabora je moralo največ galjotov s Terraferme priskrbeti mesto Brescia s svo- jim ozemljem, sledilo je mesto Verona z ozemljem, pa Furlanija (z Vidmom) in območji Padove in Vicenze. S pomorskim naborom so zajemali tudi prebi- valstvo iz beneške »Pomorske države« ( Stato da Mar), a svobodnih galjotov naj bi odtod preko nabora prihajalo razmeroma malo.10 Dejansko so bili tudi mesta in skupnosti z vzhodne obale Jadrana dolž- ni nuditi galjote. V času izjemne potrebe po veslačih tik pred veliko pomorsko bitko pri Lepantu (1570–1571) je beneška Istra skupaj dala preko tisoč mož za galeje, odtod in iz Dalmacije pa naj bi takrat izhajala petina do četrtina vseh galjotov, vkrcanih na preko stotih beneških galejah, vključenih v spopad. Si- cer sta morala Koper in Istra stalno oskrbovati tako imenovano »koprsko« oziroma »istrsko« galejo z njeno posadko, tako kakor druge mestne skup- nosti in območja vzdolž vzhodne jadranske obale pod Beneško republiko. Na poziv beneških oblasti so včasih morali priskrbeti veslače tudi za druge be- neške galeje. Tudi v tem prostoru so izpričani različni načini novačenja vesla- čev, navedeni za Terrafermo. Obstajali so popisi mož in seznami kandidatov za galjote, izmed katerih so bili nekateri vpoklicani, prav tako se navaja praksa zamenjave »izbrancev« z nekom drugim, ki je šel na galejo proti plačilu. Zna- ni so tudi primeri novačenja dodatnih veslačev mimo seznamov, torej »na trgu«, zlasti na podeželju. Tako je na primer beneški senat leta 1645 koprske- mu podestatu naročil, naj zbere sto mož za galeje. Ta je naslednje leto od Za- vršja zahteval enega galjota, a ker se nihče ni prostovoljno javil, je skupnost za veslača najela Antona Škorjanca iz Draguča proti plačilu 660 lir. Nasledn- je leto sta na enako zahtevo koprskega podestata in iz istega razloga skupnos- ti Završje in Oprtalj skupaj najeli veslača, to je bil Jakob Flego, s katerim so se pogodili za plačilo 900 lir in star belega žita. Istega leta 1647 je beneški se- nat koprskemu podestatu naročil, naj novači večje skupine in ne posamezni- kov ter naj v ta namen najde organizatorje, ki bodo ljudi iskali tudi onstran 10 Lo Basso, Uomini da remo, 75–82. 122 upor na loredani v jadranski zgodovini okoli leta 1605 beneške meje v Istri, torej na habsburškem ozemlju. Poleg vpoklica in nova- čenja svobodnih galjotov so iz Istre in drugod na galeje pošiljali tudi obsojen- ce s tamkajšnjih sodišč.11 O slednjem priča tudi naša galeja Loredana, ki je v Kopru nameravala vkrcati nekaj kaznjencev, ki jih je pošiljal rašporski glavar. Ne glede na način, kako so prišli do dela na galeji, to je preko nabora, posrednikov ali samoiniciativno, so svobodni galjoti ob nastopu službe prejeli plačilo, ki je bilo dovolj veliko, da je lahko premamilo in prepričalo marsika- terega moškega v ekonomski stiski, iz socialno šibkega okolja ali družbenega obrobja. Na podlagi začetnih pogojev si je mlad moški lahko obetal, da si bo z nekaj leti trdega dela ustvaril gmotno osnovo za samostojno življenje in mo- rebitno družino. Le deset let pred našim uporom (1595) je bila prvič zakonsko določena minimalna vstopna nagrada, ki je znašala 25 dukatov, prvo obleko in druge ugodnosti (včlanitev v obrtniški ceh, dota, hiša ipd.). Dejanski začet- ni znesek je bil v sistemu javnega nabora v resnici višji, v prvih letih 17. stoletja je še naraščal in dosegal vrednosti med 50 in 60 dukati (1601, 1607). Nagra- de, ki so jih nudili zasebni posredniki, prekupčevalci s kandidati za veslača, so bile nižje od državnih. Denar vstopne nagrade je za galjote praviloma hranil soprakomit, njihove račune pa vodil pisar galeje.12 Vendar je bil sistem tako naravnan, da je svobodnega galjota začetne- mu znatnemu »plusu« navkljub nezadržno in neizogibno vodil v poguben »minus«. Kako je deloval, nam izpričuje kapitan zaliva Antonio Civran v že omenjenem poročilu (1615). Svobodni galjoti so, kot Vaša Jasnost ve, glavno jedro posadk in mogoče jih je imenovati, oziroma so vsi skupaj sužnji; ker z zelo pi- člo plačo 7 lir in 12 soldov na mesec, ki jo imajo, ne morejo dolgo živeti; saj morajo piti in se oblačiti in plačujejo zdravljenje; za ob- leko potrebujejo dva kompleta oblačil na leto, ki staneta 42 lir; za pijačo in preživetje v naporih potrošijo do pet in več lir na mesec, tako da se s temi stroški in drugimi ter s plačevanjem dolgov tistih, ki zbežijo, ob koncu leta plovbe znajdejo zadolženi za blizu deset dukatov in na ta način iz leta v leto narašča njihov dolg, ki dosega 11 Klen, Galije i galijoti iz Istre, o primerih, povezanih z novačenjem koprskega podestata (1645–1647) posebej 214 in 260; Klen, Šćavunska vesla, 70–71, 87–88, posebej o novačenju veslačev v Istri in Dalmaciji pa 118–158. Beneško navodilo koprskemu podestatu o organiziranem iskanju galjotov tudi na habsburškem ozemlju časovno sovpada s cesarjevim dovoljenjem, da se obsojence lahko preda Beneški republiki za galjote, Čeč, Projekt zagotavljanja galjotov, 143, ki povzema po Posch, Österreicher als Galerensträflinge, 53. 12 V letih uskoške vojne (1617) je bila vstopna nagrada omejena na 75 dukatov, kasneje v teku stoletja pa so se zneski še podvojili, Lo Basso, Uomini da remo, 121–123. 123 krvavi poljub svobode ogromne zneske. /…/ Malo število in zmanjševanje teh ljudi izhaja iz teh dveh razlogov: prvi je ta, da je zelo malo novih in po narav- ni poti izumirajo starejši. Drugi razlog je njihova zelo nizka plača, kot sem povedal zgoraj, zaradi katere so se prisiljeni tako zelo za- dolžiti in za vselej postati sužnji, zakopani v tisto bedo. Svojo vlogo so poleg tega igrale že opisane nevzdržne življenjske razme- re na galeji in »še posebej gotovost, da se bodo zadolžili in jim bo tako za ved- no onemogočeno, da bi videli mesto in kraje, kjer vendarle vsak pušča kake- ga sorodnika in kakšno ljubezen«. Ker z galeje ni bilo mogoče izstopiti, ne da bi odplačali nakopičeni dolg, je zadolževanje vodilo v sužnjelastniški odnos med »svobodnim galjotom« in njegovim delodajalcem soprakomitom, od ka- terega je galjot dobival hrano, pijačo, obleko in zdravstveno oskrbo.13 Istega leta, kot se je zgodil upor in beg na galeji Loredani, kateremu se je pridružila ogromna večina svobodnih galjotov, je generalni proveditor za morje Filippo Pasqualigo v svojem poročilu napisal, da v »tistih ubogih, spravljenih v slab- še stanje kot obsojenci ali sužnji«, prezadolženost vzbuja brezup in »čudaške misli, polne zlih posledic«.14 V tej luči postane jasno, kako je to stanje zavestno izraženo v besedah, ki sta jih izrekla vodja upornikov Ivan iz Bosne in svobodni galjot Bastian di Motti iz Bergama, ki je vladarju in gospodarju služil že 24 let. Ko je upor- ni galjot drugemu dejal: »Kaj hočeš ti tu početi v okovih, ko si dolžan toliko denarja«, je imel v mislih ekonomske okove zadolženosti. Drugi je pojasnil: »Ostal sem, ker sem suženj svojega gospodarja, ki me plača in preživlja« in »sem mu dolžan 700 lir«, kar pomeni preko sto dukatov. Tudi sam se je zave- dal, da je dejansko (ekonomski) suženj.15 Na ta način so postali svobodni galjoti last svojega soprakomita in so imeli svojo vrednost, ki je bila (vsaj) enaka znesku njihovih dolgov. Njihov gospodar jih je ob koncu svojega službenega obdobja prodal drugemu sopra- komitu, ki je plačal in odkupil njihove dolgove. Tako je galjot dobil novega gospodarja. Bili so zelo iskani, ker jih je moralo biti na vsaki galeji določe- no število in je vedno primanjkovalo podmladka. Čeprav je bila zaradi nji- hove zadolženosti cena svobodnih galjotov »zelo visoka«, so jih soprakomi- ti »pograbili kot dragocene dragulje« ( come gioie preciose sono incaparrati e presi).16 13 Lo Basso, Uomini da remo, 125–127. 14 Tenenti, Venezia e i corsari, 166. 15 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 38–39, Bastian di Motti da Bergamo q. Gasparo Galioto de libertà del a galia Loredana (Koper, 8. maj 1605). 16 Kapitan zaliva Antonio Civran v Lo Basso, Uomini da remo, 126–127. 124 upor na loredani v jadranski zgodovini okoli leta 1605 Za leta okoli upora na galeji Loredani razpolagamo s podatkom o skup- nem številu vseh galjotov, svobodnih in prisilnih, ki jih je imela na voljo Be- neška republika, le za leto 1617, to je sredi uskoške vojne, ko je bila potreba po njih po vsej verjetnosti večja. Takrat so jih našteli preko 7.000.17 Na beneških galejah je glede sestave posadke galjotov namreč veljal »mešan sistem«, v ka- terem so kombinirali svobodne in prisilne galjote, ki so jih začeli na široko uporabljati od sredine 16. stoletja dalje.18 Prisilni galjoti ( condannati, sforzati) so bili kaznjenci, obsojeni na vesla- nje na galeji. Prve primere nesvobodnih in neprostovoljnih veslačev v sredo- zemskih mornaricah (Francija, Aragona) je zaslediti v drugi polovici 14. sto- letja, prvi primer »masivne in redne uporabe obsojencev« na galejah pa naj bi bil francoski iz leta 1443. V drugi polovici 15. stoletja se je poseganje po pri- silnih veslačih razširilo na Genovo, kjer pa je njihova uporaba vselej ostala postranska, in Španijo, na samem začetku 16. stoletja pa še na Papeško drža- vo. Beneška republika je kazen veslanja na galeji uzakonila šele v letih 1542– 1545 s t. i. reformo Da Canal in bila s tem med zadnjimi sredozemskimi drža- vami (istočasno s Toskano, 1542), čeprav so bili prvi beneški zakonski ukrepi, ki so predvidevali prisilno veslanje za določene prekrške, v veljavi že od leta 1525. Kaznovanje z veslanjem na galeji se je v Sredozemlju močno uveljavilo od druge polovice 16. stoletja, pri čemer so lahko v posameznih pomorskih drža- vah prisilni galjoti predstavljali večji ali manjši delež veslačev, razširilo pa se je tudi v severno Evropo.19 Kaznovanje z veslanjem na galeji izvira iz težav v novačenju veslačev med svobodnimi možmi in predstavlja odgovor na spremembe na trgu dela, ki so bile posledica demografskih kriz v 14. in 15. stoletju, začenši z veliko epidemi- jo kuge sredi 14. stoletja (»črna smrt«). Število prebivalstva in z njim delav- cev se je zmanjšalo, cena njihovega dela oziroma mezde so se zvišale, na voljo je bilo več priložnosti za manj naporno in bolje plačano delo od veslanja na gale- ji. Zato je bilo vse manj kandidatov, ki bi prostovoljno segli po veslih, kot so to številni počeli v prejšnjih stoletjih, a obenem je tehnologija napredovala, ga- leje so postajale večje in so na krovu potrebovale številčnejše posadke. In rav- no ta razkorak med naraščajočimi potrebami in skromno ponudbo veslačev se je zapolnjeval s kaznjenci. To pa je privedlo do »degradacije« poklica vesla- ča na galeji, kar je dodatno zmanjševalo njegovo privlačnost in tako je potem tudi ostalo. Kazen v obliki veslanja na galeji torej ni bila neposredna posledica 17 Lo Basso, Uomini da remo, 47. 18 Lo Basso, Uomini da remo, 21. 19 Angiolini, La pena del a galera, 79–84, 94; Lo Basso, Uomini da remo, 57. 125 krvavi poljub svobode ❙13 Prisilni galjot z vzhodne jadranske obale (Berto- ša, Doba nasilja, doba stra- ha, 419). iskanja strožjih in učinkovitejših oblik represije in kaznovanja, čeprav so nato pravniki in vladarji zna- li ceniti tudi njen kaznovalni pomen in vlogo, nje- na uporabnost pa je segala od nadomeščanja smrtne obsodbe do odstranjevanja potepuhov.20 Evropska pravna stroka ni ustvarila soglasne, dosledne in ce- lovite teorije o kazni v obliki veslanja na galeji, kar 20 Angiolini, La pena del a galera, 84–86, s tam navedeno literatu- ro, posebej Fonteney, L‘esclave galérien. O gibanju mezd vesla- čev po črni smrti in kasnejših težavah pri novačenju na primeru aragonsko-katalonskih galej, ki so med prvimi pričele z vkrca- vanjem neprostovoljnih veslačev, Simbula, L‘arruolamento degli equipaggi. 126 upor na loredani v jadranski zgodovini okoli leta 1605 je po svoje omogočilo njeno zelo široko aplikabilnost in njen uspeh kot kaz- novalni in represivni ukrep, obenem pa je iz nje naredilo »enega temeljnih elementov velike transformacije v evropskem sistemu kaznovanja v zgodnjem novem veku«, to je uveljavljanja zaporne kazni.21 Beneški sodni aparat se je prilagodil potrebam države po galjotih in ob- sodba na galejo je kmalu postala zelo razširjena oblika kazni, še posebej za pri- padnike nižjih družbenih slojev. Bila je »kazen revežev«. Slikovito poveda- no, je bila kazen veslanja na galeji »hči in žena politike in ekonomije ter daljna sorodnica prava«. Do galeje so lahko privedla raznovrstna kazniva dejanja, posebej tatvine, umori in nasilno ravnanje, a tudi kletvice in nedovoljene ob- like spolnega občevanja in ravnanja. Nanjo so bili lahko obsojeni tudi nižji pripadniki cerkvene hierarhije.22 Za plemiče ni popolnega soglasja med avtor- ji, saj nekateri menijo, da jih niso obsojali na galejo, čeprav so zakoni dopušča- li to možnost v primerih specifičnih kaznivih dejanj, drugi pa, da so Benetke izdale zakone, ki so predvidevali galejo tudi zanje, a naj bi ne bilo dokazov o dejanski uporabi te kazni za kakega pripadnika plemiškega stanu.23 Sestava posadke galeje Loredane, za katero iz sicer redkih primerov z znanim pokli- cem lahko sklepamo o prevladi kmetov in malih obrtnikov, potrjuje opisano splošno sliko kakor tudi prisotnost dveh cerkvenih mož med galjoti. Izjem- nejši primer predstavljata dva plemiča, kaznjenca na Loredani, ki torej priča- ta o tem, da so bili beneški plemiči dejansko lahko obsojeni na beneško galejo. Razširjenost obsodb na galejo v praksi ponazarja na primer dejstvo, da so jih uporabljali tudi v beneških Nadiških dolinah v sklopu svojih širokih sodnih pristojnosti. Tako sta »banki« (sodišči) dolin Landarja in Merse, ses- tavljeni iz izvoljenih predstavnikov lokalnega prebivalstva, leta 1629 na skup- nem zasedanju sodili bratoma Millano, po imenu Andrea in Biasio. Oba sta že bila obsojena na trajni izgon in smrt zaradi dveh umorov in raznih tatvin, ta- krat pa sta bila ujeta »po številnih krajah goveda in drobnice, vina, žita, teks- tilnih izdelkov, orodja in celo pohištva, ki sta jih zgrešila v več vaseh Nadiških dolin« spomladi istega leta. Andrea je bil obsojen na smrt, ker pa rablja ni bilo na razpolago, so določili, »naj se Andreja pošlje v Benetke, kjer bi v oko- vih odslužil 12 let kazni na galeji«, če bi pa ne bil primeren za veslanje, naj ga v Benetkah usmrtijo z obešanjem. Brat Biasio je bil obsojen na 10 let galeje.24 21 Angiolini, La pena del a galera, 87–94, s tam navedeno literaturo, posebej citat 92. Prim. Čeč, Projekt zagotavljanja galjotov. Za razvoj kaznovalnega sistema na Slovenskem Studen, Rabljev zamah. 22 Lo Basso, Uomini da remo, 21, 141, 143–145. 23 Prim. Lo Basso, Uomini da remo, 144–145, in Angiolini, La pena del a galera, 90. 24 Beguš, Avtonomija in ekonomija. Iz tega primera je tudi »razvidno, da so banke v kazenskih zadevah dejansko imele pravico izrekati smrtno kazen ali dosojati izgon iz Republike«, prav tam. 127 krvavi poljub svobode Najvišja možna kazen v Beneški republiki je bila najprej deset, nato dva- najst let veslanja, v drugih sredozemskih državah pa so poznali tudi dosmrt- ne obsodbe na galejo. Slednja v beneškem sistemu niti ni bila potrebna, saj so tudi prisilnim galjotom zaračunavali sodne stroške, stroške prevoza do galeje ter stroške preskrbe in oskrbe, ki so skupaj zlahka presegli njihovo borno pla- čo in jih tako priklenili na galejo po istem principu zadolževanja, kot smo ga videli na delu pri svobodnih galjotih. To pomeni, da so prisilni galjoti marsi- kdaj ostajali na galeji tudi po izteku svoje obsodbe in je na to beneška oblast tudi računala. Če po prestani kazni niso zmogli odplačati nakopičenega dol- ga, so ga namreč morali z nadaljnjim, pogosto večletnim veslanjem. Marsik- daj so na galeji ostali še dlje, tudi vse življenje, ker so se s časom tako »privadili na tisto delo in tisto bedo«, da se niso znali več preživljati na drug način ( fino che assueffatti all‘esercito, et a quella miseria /…/ non sanno vivere altrove che in galera). Komisar armade Giovanni Pasqualigo, kateremu je bila namenje- na pošiljka, ki jo je prevažala galeja Loredana, je le nekaj mesecev po uporu leta 1605 prisline galjote opisal kot »brez upanja, da bi dosegli svojo svobo- do, ne glede na to, kako dolgo bi služili, in zaradi njihove revščine toliko manj s plačilom /…/, saj ni mogoče, da bi kdaj poplačali dolg do javne uprave, ki so ga nakopičili s stroški za sojenja, prevoze, nagrade za aretacijo, oblačila, pon- jave, zdravnike in brivce, niti z osmimi lirami vsakih triintrideset dni«, koli- kor so prejemali potem, ko so odslužili kazen, kot svobodni galjoti.25 Tudi na galeji Loredani so bili prisotni galjoti, ki so že odslužili svojo kazen, a so osta- jali za veslom. A prisilni galjoti na beneških galejah niso bili le podložniki sv. Mar- ka, obsojeni na sodiščih Serenissime. Številni so izvirali iz drugih držav, tako z italijanskega polotoka kakor iz nemških dežel onkraj Alp. Med italijanski- mi porekli so bili posebej številni prisilni galjoti iz severnoitalijanskih držav oziroma vojvodin v Padski nižini, kot so Mantova, Modena in Parma. Kaz- njence so tuje države Benetkam prodajale, ceno odkupa in stroške prevoza do Benetk pa so nato zaračunavali samim galjotom, ki so morali znesek poravna- ti z veslanjem.26 Tako sliko potrjuje tudi naša galeja Loredana, na kateri pa je bilo tudi več galjotov iz južne Italije in nekaj iz habsburških dežel. Včasih so avstrijski nadvojvode in fevdalni gospodi iz habsburških dežel predajali svo- je kaznjence Benečanom za veslače na njihovih galejah, in sicer tako iz bližn- jih obmejnih krajev (npr. habsburška Istra) kakor iz bolj oddaljenih dežel, kot 25 Poročilo Antonio Civran, Kapitan zaliva, v Lo Basso, Uomini da remo, 142; prav tam, 149. Poročilo Giovanni Pasqualigo (Komisar armade, 19. november 1605), v Tenenti, Venezia e i corsari, 150. O galjotih kaznjencih tudi že Klen, Šćavunska vesla, 161–170. 26 Lo Basso, Uomini da remo, 156–161. 128 upor na loredani v jadranski zgodovini okoli leta 1605 je primer kaznjenca iz Brna, ki je bil leta 1651 predan v Kopru.27 Leta 1675 je bilo po naročilu iz neapeljskega kraljestva preko Trsta in Pescare poslanih 42 madžarskih kaznjencev, protestantskih pastorjev, obsojenih iz verskih razlo- gov, od katerih je živih na cilj prispelo le 29. Ti so bili prodani po 50 tolarjev na glavo, a že nekaj mesecev zatem so bili izpuščeni po posredovanju nemških trgovcev v Neaplju. 28 Prisotnost veslačev iz slovenskih krajev izven Istre je izpričana v pri- merih, kjer se omenjajo galjoti z območja Trsta, Prema, Rodika, Sežane, To- maja, Gorice, Krmina, Ljubljane, Metlike in Beljaka, ki pa izhajajo iz obdob- ja 1353–1364,29 ko habsburški nadvojvode svojih dednih avstrijskih dežel še niso razširili do jadranskih obal. Morje so namreč prvič dosegli leta 1366, ko so se Devinski gospodje podvrgli Habsburžanom z vsemi svojimi posestvi, ki so vključevala Devin (z obalo v Tržaškem zalivu), Senožeče, Prem ter Reko, Kastav in druge kraje ob obalah Kvarnerskega zaliva.30 Je pa znan kasnejši pri- mer, ko se je leta 1484 uprla posadka beneške galeje Duoda, na kateri so bili med drugimi Jakob in Jurij iz Ljubljane, Štefan iz Kranja in Ivan iz (verjet- no) Kanala.31 Zabeležen je ostal tudi primer obsojenca na galejo iz Gorice leta 1671 (duhovnik Petejan), in sicer celo v obliki risbe izpod Marussigovega pere- sa.32 Poleg navedenih izvorov so se na beneških galejah včasih znašli tudi tur- ški vojni ujetniki, ki jih najdemo tudi na galeji Loredani v vlogi »sužnjev«.33 Pošiljanje kaznjencev iz slovenskih dežel na galeje sicer poznamo iz pri- mera obsojencev za kmečki upor leta 1635. V devinskem arhivu se je ohranil računovodski zapis, iz katerega izhaja, da je dne 14. oktobra 1635 »v Devin prispel cenjeni gospod grof Ivan Filip /…/ s puntarji, ki so bili vkrcani« ( con li punteri, quali furono inbarcati). V Devinu so »puntarji«, bilo jih je enajst, za hrano dobili kruha in repe. Povsem očitno je šlo za obsojence za kmečki upor leta 1635, kam so jih odpeljali, pa ni znano. Na podlagi količine vkrcane hrane za 51 vojakov, ki so jih spremljali (300 hlebov kruha, 128 liber oz. 38,5 kg sira, 200 cipljev in sod vina), pa je mogoče sklepati, da so bili namenjeni na nekoli- ko daljšo plovbo in ne na bližnje beneške obale ali v Benetke, torej po vsej ver- jetnosti ne na beneške galeje.34 27 Klen, Šćavunska vesla, 170–171. 28 Lo Basso, Uomini da remo, 330. 29 Gestrin, Pomorstvo srednjeveškega Pirana, 117–119. 30 Štih, Srednjeveške goriške študije, 160, 172. 31 Gestrin, Pomorstvo srednjeveškega Pirana, 117. 32 Marussig, Le morti violente, str. 72. 33 O suženjstvu v Beneški republiki, tudi v povezavi z gusarstvom, Pelizza, Riammessi a respirare. 34 AST, ATTA, b. 91.2. Glej tudi Panjek, Čeč, Homo staturae altae. 129 krvavi poljub svobode Tako domači kot tuji prisilni galjoti na beneških galejah so imeli le dve možnosti, kako ponovno priti na svobodo: poplačati dolgove z veslanjem ali biti pomiloščeni. Tretja možnost je bil beg,35 kot v našem primeru galeje Lo- redane. Begi galjotov z beneških galej so sicer bili razmeroma pogosti, včasih tudi »množični«, a kljub temu je bil primer upora in bega z galeje Loredane ocenjen kot »najspektakularnejši dogodek te vrste«.36 Podobno kot je primanjkovalo svobodnih galjotov, ki so jih zaradi tega soprakomiti »pograbili kot dragocene dragulje«, je primanjkovalo tudi prisil- nih. Poleg tega, da je bila njihova smrtnost zelo visoka, kot smo že videli, so nekateri bežali, drugi pa vendarle uspeli odslužiti svojo kazen in odšli. Zato je bilo na nekaterih galejah namesto predvidenih 160 le 100 do 120 kaznjen- cev. Tako je kakih deset dni pred begom z galeje Loredane generalni provedi- tor za morje Filippo Pasqualigo v že omenjenem poročilu opozarjal, kako so le s težavo zapolnjevali redne potrebe po prisilnih galjotih na »tankih« gale- jah.37 V takih razmerah je izguba cele posadke veslačev, ki se je zgodila takoj zatem, pomenila toliko večji udarec, in sicer ne le za družinsko blagajno Lore- danovih, temveč tudi za interese države in potrebe celotnega sistema, in to v obdobju, ko je bil izpostavljen posebej močnim pritiskom gusarjev, kot bomo še ugotovili. Med šibke točke sistema so sodile tudi neposlušnost, samovolja in sa- movšečnost soprakomitov. Vse beneške galeje so imele trup in vesla prebarva- na z rdečo barvo, soprakomiti pa so kljub prepovedim krmo radi dodatno pre- barvali v zlato.38 Soprakomiti so bili praviloma pripadniki vidnejših plemiških rodbin iz Benetk, na ta položaj pa jih je imenoval senat republike. Njim je pripadala vsaka disciplinska, politična, tehnična in vojaška odločitev, bili so »absolutni gospodarji galeje«, saj na plovilu niso imeli po položaju in sta- nu enakovrednega sogovornika. Tudi nadrejeni poveljniki skupin, katerim so pripadali, so se do njih vedli kot »kolegi«, saj so pripadali »istemu, ozkemu krogu vodilnega razreda«, včasih so si bili celo sorodniki ali prijatelji, drugič so se mladi soprakomiti zavedali, »da pripadajo plemenitejši ali močnejši dru- žini ali krogu kot njihov poveljnik«. Pogosto so zapuščali območja, ki bi jih morali nadzorovati, in so s svojimi galejami brez dovoljenja zapluli na primer v Istro ali v okolico Benetk. Posebej radi so se zadrževali v Istri, kot se je mar- 35 Lo Basso, Uomini da remo, 154. 36 Klen, Galije i galijoti iz Istre, 270–271; Klen, Šćavunska vesla, 159–160. »Leta 1533 je z galeje Morosini pobegnilo 60 galjotov, ki so vsi bili iz Istre«, Klen, Galijoti i ratni brodovi, 135, kjer navaja tudi, da se je o uporu na galeji Loredani leta 1605 »ohranila zelo obsežna dokumentacija«. 37 Tenenti, Venezia e i corsari, 151. 38 Lo Basso, Uomini da remo, 146. 130 upor na loredani v jadranski zgodovini okoli leta 1605 ca leta 1594 beneški senat pritoževal v dopisu vsem admiralom in podestatu v Poreču: »Slišimo, da se veliko naših galej nahaja v istrskih pristaniščih, kjer ostajajo v brezdelju in nočejo izvajati svoje straže niti navodil svojih poveljni- kov.« Radi so iskali izgovore, da bi se predčasno vrnili v Benetke, na primer na nepotrebne preglede in zamenjave galej.39 Večkrat so galjotom odtegovali vino in juho ter jih hranili le z vodo in s prepečencem, kot je senatu poročal kapitan zaliva Bernardo Venier v poro- čilu, spisanem le pol leta po uporu na Loredani. Po njegovem naj bi dnevni obrok 224 galjotov (torej posadke veslačev na večji galeji od »tanke«) zna- šal 18 unč ( oncia), to je 450 gramov prepečenca na osebo in skupaj 36 funtov ( libbra) riža, to je slabih 11 kilogramov ali niti 50 gramov na osebo, »kar sko- raj ni dovolj, da se ohranijo pri življenju«.40 V potrditev teh navedb je mogo- če pristaviti, da naj bi bil soprakomit Antonio Loredan do svojih galjotov po- sebno »dober«, ker jim je redno dajal tudi »mineštro«, kot je nekdo pričal na procesu. Vendar je znake slabega delovanja kazal tudi sam sistem preskrbe galej s prehrano in posebej s prepečencem, ki so ga izdelovali le v Benetkah in na Krfu ter od tam dostavljali v številna beneška skladišča. Problemi so se po- javljali v zagotavljanju denarja iz Benetk, s katerim so lahko soprakomiti na- bavili hrano za svoje posadke, kakor tudi v tem, da so v skladiščih najboljši prepečenec prodajali po višjih cenah, za potrebe galej pa je vselej ostajal tisti slabše kakovosti. »Tako se dejansko opaža, da vse ladje, velike in male, ki plu- jejo po /jadranskem/ Zalivu ne uporabljajo in porabljajo drugega kruha kot prepečenec vaše Jasnosti, katerega pridobijo na omenjeni način«, to je z na- kupom v državnih skladiščih. Zato so »nesrečni galjoti za običajni vsakdan- ji obrok« prejemali, kar je ostajalo, to so bile »samo drobtine suhega kruha«, s čimer niso mogli zdržati naporov, »zaradi česar se dogaja tudi toliko bolez- ni in smrtnosti«, je leta 1608 zapisal kapitan zaliva Agostino Michiel. Težave s preskrbo so imele tudi širše posledice od pomanjkanja, ki so ga trpeli veslači. Tako se je moral slabe tri mesece po uporu na Loredani kapitan zaliva Bernar- do Venier odpovedati zasledovanju gusarskih plovil, ki so ujela neko beneško trgovsko ladjo. Konec julija 1605 so vplule v Jadransko morje; Venier jih je naj- prej nameraval prestreči pri Hvaru, a je nato moral zapluti v Zadar, ker so ime- le vse njegove galeje le za deset dni prepečenca, a skladišča v Zadru in na Hva- ru so bila prazna. »Namesto da bi zasledoval gusarje, kakor je moja odločna 39 Tenenti, Venezia e i corsari, 152–156. O ravnanju soprakomitov tudi Lo Basso, Uomini da remo, posebej 131–140. 40 Tenenti, Venezia e i corsari, 156, 160–161. 131 krvavi poljub svobode namera, se bom moral podati na iskanje kruha za moje ljudi, kajti brez njega ni mogoče pluti.« Preskrbo in okrepitev je prejel šele septembra.41 Tudi s tega vidika razumemo, kako nujna in potrebna je bila pošiljka, ki jo je prevažala Loredana, in kakšni škodi je upor na njej izpostavil ves sistem. Kot smo videli, je bila okoli leta 1605 v Benetkah sprejeta vrsta ukrepov, povezanih s sistemom galej in galjotov, ki pričajo o takratni aktualnosti tega področja in akutnosti problemov, kar je že samo na sebi povečevalo odmev- nost in pomen upora na galeji Loredani. »Mladi beneški plemiči so se vse bolj izogibali službi na galejah«, mornarji so jih zapuščali, »galjoti so bežali«.42 A s temi ukrepi je Beneška republika odgovarjala na še širše probleme in teža- ve, zaradi katerih je imel upor v Kopru v resnici še številne implikacije, ki so bistveno presegale vprašanji vzdrževanja discipline na sami galeji in dosledne- ga izvajanja navodil za plovbo s strani njenega soprakomita. Konvoj treh ga- lej je bil spomladi leta 1605 poslan iz Benetk z denarnimi sredstvi in zalogami ter kot okrepitev v boju z gusarji. Ta problem je bil takrat posebej pereč in se je kasneje izkazal tudi za usodnega. Pod vprašajem sta bila beneški pomorski vojaški nadzor ter trgovska prevlada, prisotnost in sama vloga Benetk v med- narodni trgovini. V zadnjih desetletjih 16. stoletja se je Beneška republika vse bolj spopa- dala s težavami, ki so jih povzročali gusarski napadi sredozemskih plenilskih mornaric in posadk, med katere prištevamo tudi senjske uskoke na Jadranu, in stopnjevanje gusarskega delovanja tehnološko naprednejših, večjih in zmo- gljivejših, bolje in težje oboroženih ladij iz severnoevropskih držav, ki so vse bolj prodirale v Sredozemlje in se tam zadrževale. Benetke so tudi vse težje na- domeščale izgube trgovskega ladjevja zaradi napadov. V letih 1595–1605 so do- živele pravo »gusarsko ofenzivo«, kot jo je opredelil Alberto Tenenti.43 Ugo Tucci pa je presodil, da so desetletja na prehodu iz 16. v 17. stoletje predstavl- jala »najhujše obdobje za varnost plovbe v novem veku«.44 A problem ni bil le gmotne narave, to je izgube tovorov in ladij. »Gusarska vojna je neizogibno povzročala zmanjševanje ugleda Benetk in je dokončno izkazovala njeno po- litično nazadovanje«, dogajala se jim je »pomorska katastrofa«.45 Isti ali vsaj zelo podoben učinek in pomen je moral imeti tudi upor cele posadke na be- neški galeji Loredani, še toliko bolj, ker je bila sestavni del konvoja, ki bi mo- 41 Tenenti, Venezia e i corsari, 158–161. 42 Tenenti, Venezia e i corsari, 172. 43 Tenenti, Venezia e i corsari, 129. Posebej o gusarstvu na Jadranu tudi Scotti, I pirati del ‘Adriatico. 44 Tucci, Mercanti, navi, monete, 156. 45 Tenenti, Venezia e i corsari, 129. 132 upor na loredani v jadranski zgodovini okoli leta 1605 ral podpreti in okrepiti boj proti gusarjem ter sodelovati pri zagotavljanju na- dzora v pomorskem prometu in dokazovanju, da je Beneška republika tega še sposobna. Upor na Loredani je boleče razkrival interne razpoke v sistemu, ki je moral zagotavljati prav to. Ravno v času, ko so bile v okrepitev na Levant poslane tri galeje, med ka- terimi je bila tudi Loredana, je nastala spomenica predstavništva beneških tr- govcev ( Università dei mercanti), naslovljena na samega doža, ki jo je Tenen- ti poimenoval »trgovčeva žalostinka«. Ker je datirana aprila 1605, v zadnjih dneh istega meseca pa sta dož in senat izdala ukaz, naj se nemudoma odpremi- jo tri dodatne galeje, naložene z opremo in denarjem za beneško floto v Jon- skem morju in vzhodnem Sredozemlju, zaskrbljena vsebina spomenice prav gotovo sodi med vire informacij, ki so beneški državni vrh tedaj prepričale o potrebi po takojšnji nujni okrepitvi delovanja beneške vojne mornarice ter v ta ukrep. Trgovci so tožili, kako je »plovba v Levant, ki je glavna opora temu trgu, že padla v tako skromno in žalostno stanje ter obseg zaradi številnih zelo hudih primerov škode in plenjenja, ki so ga prizadejali angleški bertoni in dru- ga gusarska plovila«, da sta jo brez odločnih ukrepov s strani države čakala »gotov propad in popolno izumrtje«. Tako, prejasni Knez, prav zdaj se v tem mestu /Benetke/ nahajajo večje in manjše ladje, pripravljene na odhod in namenjene na tis- to plovbo, a ne morejo odpluti, saj – tako zaradi plenjenj, ki so se zgodila pred kratkim, kakor tistih, s katerimi grozijo oborožena plovila različnih narodnosti, ki so že pripravljena in namenjena za razdejanje in ropanje beneških ladij, kakor prostodušno dajo razu- meti in kot smo bili trgovci zagotovo obveščeni z najnovejšimi pre- jetimi pismi – trgovci svojega kapitala in premoženja ne morejo in nočejo izpostaviti gotovi izgubi. Zaradi izkušenj in aktualnih groženj naj bi bilo tedaj (april 1605) v Be- netkah nemogoče najti kogarkoli, ki bi bil pripravljen zavarovati beneško tr- govsko ladjo na poti v Levant. V istih dneh, ko je bil trem galejam, vključno z Loredano, izdan ukaz, naj gredo v okrepitev v Levant, je beneški senat raz- pravljal o najustreznejših ukrepih v boju z gusarji in med drugim presodil (30. april 1605), da je bilo za varnost plovbe in »iztrebljenje gusarjev« še najpri- merneje uporabljati velike galejače, a se s tem niso vsi strinjali – obstajali so 133 krvavi poljub svobode namreč zagovorniki teze, da plovila galejskega tipa niso več ustrezala novim časom in potrebam.46 Poleg tega se beneške trgovske ladje, čeprav oborožene, »niso hotele bo- jevati«, v veliko primerih pa so bile slabo oborožene in opremljene s slabot- nimi in neizkušenimi posadkami, katerih pripadniki so se ob gusarskem na- padu poskrili pod palubo in »se strahopetno pustili prijeti« ali so celo »ne le pomagali, temveč so se tudi sami prepustili plenjenju« svoje barke, kot je ne- kdo poročal ravno aprila 1605. Leta 1607 je Nicolò Donà svojemu bratu dožu razlagal, kako je »javna oblast onečaščena, trgovci obrekujejo, nekateri omen- jajo, da bi zamenjali domovino, vsi se zgražajo«.47 Zmanjšana dejavnost in privlačnost uskokov zaradi povečanega be- neškega pritiska in pomorske blokade v letih pred in okoli 1605,48 ko se je zgo- dil upor na Loredani, nam lahko pojasni, zakaj so takrat soprakomiti tako brezskrbno pluli v severnem Jadranu in se združevali v konvoje šele pri Spli- tu, kakor so pričali v našem procesu.49 Uskoki so se praviloma izogibali nepo- srednim spopadom z beneškimi galejami, saj so pretežno uporabljali manjše čolne, s katerimi so izvrševali nenadne napade in izkoriščali številna skrivališ- ča ob razčlenjenih obalah severovzhodnega Jadrana, iz istih razlogov pa so se tudi galeje redkeje spuščale v lov za uskoškimi plovili.50 Kljub temu so se med- sebojni spopadi vendarle dogajali in uskoki so znali biti pri tem tudi uspešni, kot izpričuje primer, ki se je pripetil le nekaj let po uporu na Loredani. V kvar- nerskih vodah so leta 1612 uskoki ujeli galejo, ki ji je poveljeval koprski plemič Gravisi, in ga »skupaj s posadko galeje usmrtili«.51 A uskoki še zdaleč niso predstavljali edinega niti največjega gusarskega problema za Benetke. Posledice gusarskih udarcev so bile daljnosežne. »Po letu 1600 je prisotnost ladij iz Beneške republike v Severnem morju povsem izjemna«, vse manj so bile prisotne tudi na atlantskih obalah Portugalske in 46 Tenenti, Venezia e i corsari, 134–135, 183; Tucci, Mercanti, navi, monete, 145–160 o beneškem pomorskem zavarovalništvu v tem obdobju in 224–226 o vprašanju ustreznosti galej. 47 Tenenti, Venezia e i corsari, 141–143. 48 Bracewell, Senjski uskoci, 62–63. 49 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Diffese dei Sopracomiti et Comito nel consiglio de 30 delegati dal Senato, f. 94v–95, Nobil homo Francesco Contarini de Luca Francesco (Bentke, 5. september 1606) potrdi, da imajo soprakomiti navado ustaviti se v severnem Jadranu v namen preskrbe in se nato dobiti v Zadru, na Hvaru ali tudi na Korčuli, ker do tam ni nevarnosti gusarjev. Tudi druga dva plemiča in soprakomita to potrjujeta, kasneje v zapisniku. Da so bili postanki beneških galej v istrskih mestih z namenom oskrbe nekaj povsem običajnega, je ravidno tudi v Bonin, Prisotnost galej, 406, in Bonin, Naloge severozahodnih istrskih mest, 92–100. 50 Tenenti, Venezia e i corsari, 13–28. 51 Bonin, Prisotnost galej, 410. 134 upor na loredani v jadranski zgodovini okoli leta 1605 Španije ter celo južne Italije. Povezave med Sredozemljem, Anglijo in Ho- landsko so po novem vzdrževale severnoevropske trgovske mornarice. »Od konca 16. stoletja beneška trgovska flota ne uresničuje več svoje dvojne nalo- ge dobavitelja zahodnih izdelkov na turškem Vzhodu in izvajalca transporta živil in drugega blaga iz Levanta v severnoevropske dežele.« Po letu 1610 so beneške trgovske ladje na morju postale »maloštevilna manjšina«, okrnjeno dejavne so bile le še v vzhodnem Sredozemlju.52 Alberto Tenenti leta na prehodu iz 16. v 17. stoletje opredeljuje kot pre- lomno obdobje v zgodovini Beneške republike, ko se je sistem beneških ga- lej izkazal za tehnološko preseženega in organizacijsko neučinkovitega ter nesposobnega prenove. Prodor severnomorskih trgovskih in bojnih ladjevij v Sredozemlje z njihovim razširjenim gusarskim delovanjem, ki so mu bile be- neške galeje z vojaškega vidika težko kos in prav tako beneško trgovsko lad- jevje, je povzročal krčenje dometa in obsega beneške pomorske trgovine. S tem pa je tudi pripomogel k temu, da se je večstoletna zgodovinska krivulja Benetk postopoma prevešala navzdol, v smer izgube moči, vplivnosti in vloge na mednarodni ravni. Kljub temu je Benetkam, ki so zmogle v preteklosti za krajše obdobje prevladati nad celim Sredozemljem, uspelo še naprej ohraniti razmeroma pomembno vlogo v vzhodnem Sredozemlju in prevlado na Jadra- nu ter obvladovati svojo že dolgo vzpostavljeno trgovinsko povezavo med po- morskimi in kopnimi potmi, ki so vodile v Padsko nižino in v Srednjo Evro- po. A s 17. stoletjem Benetke postanejo vse bolj regionalna in nič več evropska velesila.53 Upor na galeji Loredani iz leta 1605 se torej umešča v posebej nape- to in problematično ter obenem odločilno obdobje v zgodovini Beneške repu- blike. Lahko bi rekli, da je bil upor na Loredani simptomatičen, saj je odražal tako rekoč vse takratne beneške pomorske tegobe in težave. Tudi na širši sredozemski in evropski ravni je to obdobje zaznamova- no z značilnostmi in premiki na področju ekonomije in pomorstva, ki so te- meljnih zgodovinskih razsežnosti. Sredozemsko morje je dolga stoletja pred- stavljalo stičišče trgovinskih tokov med Evropo, Azijo in Afriko. Italijanski trgovci in mesta so ohranili prevlado na Sredozemskem morju za pet stoletij, do konca 16. stoletja. Naraščajočemu pomenu oceanskih pomorskih poti, ki so jih odprla velika geografska odkritja, se je tedaj pridružil prodor severno- 52 Tenenti, Venezia e i corsari, navedeni citati posebej 119–120 in 129–131. 53 Tenenti, Venezia e i corsari; Tucci, Mercanti, navi, monete; Beltrami, La penetrazione economica. Novej- ši kritični presoji »krize 17. stoletja« na primeru Beneške republike v Zannini, L’economia veneta nel Seicento, ki se osredotoča predvsem na Terrafermo, in Pezzolo, Violenza, costi di protezione e declino, ki obravnava zlasti pomorsko vprašanje in prodor severnih ladjevij, oba s tam navedeno literaturo; za starejše (mednarodne) prispevke na to temo Luzzato, Aspetti e cause del a decadenza. 135 krvavi poljub svobode evropskih trgovskih in gusarskih mornaric tudi v Sredozemlje. Sredozemska Evropa, zlasti srednja in severna Italija, je do začetka zgodnjega novega veka predstavljala središče evropske ekonomije. Vzporedno s premiki v pomorski trgovini se v evropski zgodovini zgodi temeljni premik, to je pomik evropske- ga ekonomskega težišča iz Sredozemlja v Severno morje oziroma v severoza- hodno Evropo.54 Če pa se na upor na galeji Loredani leta 1605 s širšim zgodovinskim pogledom ozremo s habsburške strani, ga je mogoče umestiti v dolgo obdobje šibkejše pomorske politike in pomorske ekonomije habsburških severnojad- ranskih mest ter zaledij, ki je trajalo od priključitve Devina, Reke in Trs- ta habsburškim deželam (1366–1382) do enostranske razglasitve »svobodne plovbe na Jadranskem morju« (1717). Šele takrat, po dolgih treh stoletjih in pol odkar so Habsburžani prvič dosegli jadransko obalo, se je začelo novo ob- dobje v zgodovini avstrijske pomorske politike in ekonomije ter primorske- ga in jadranskega prostora nasploh, saj sta razglasitvi svobodne plovbe sledi- la ustanovitev prostih luk in razvoj Trsta ter Reke. Predzgodovina te aktivne, merkantilistično navdahnjene ekonomske politike v »Avstrijskem Primorju« je komajda raziskana v primerjavi s številnimi obravnavami tako kasnejšega razvoja Trsta in avstrijskega pomorstva kakor tudi ostalih sodobnih akterjev v jadranskem pomorstvu, zlasti Beneške in Dubrovniške republike. Ne glede na to pa je povsem jasno, da sta se habsburška pomorska poli- tika in ekonomija v tem obdobju odvijali v razmerah nadzora Beneške repub- like nad pomorskim prometom v Jadranskem morju, ki so mu radi rekli kar »Beneški zaliv«, in da je uveljavljanje pomorskih ekonomskih interesov in sa- mostojne pomorske politike na Jadranu za Habsburžane pomenilo neizbežno merjenje moči z Benetkami. Vprašanje svobodne plovbe na Jadranu je avstrij- ska stran sicer večkrat odprla, a vselej neuspešno. V to smer je posebej pritis- kal Trst oziroma njegova elita, ki je že v 17. stoletju izražala precej široko stra- teško razvojno vizijo, v kateri je imel Trst vlogo vozlišča in stičišča trgovskega prometa med srednjeevropskim zaledjem in italijanskim polotokom. Trst je bil in moral bi se še bolj uveljaviti kot »pristan Germanije« ( scala dell‘Ale- magna), kakor so izražali svojo vizijo, a pogoj za to je bila vzpostavitev svo- bodne plovbe. Tudi slovenske dežele v zaledju so bile vključene v pomorsko ekonomijo, in sicer do te mere, da so deželni stanovi vojvodine Kranjske leta 1567 vladarju pisali, da so bili za takratni upad trgovine nenazadnje krivi »gu- 54 Malanima, Economia preindustriale, 387–390. O ekonomski »krizi« 17. stoletja, o njenem začetku in časovnem razponu, najbolj izpostavljenih panogah ter mestu sredozemskega in italijanskega prostora v njej je bilo veliko napisanega. Tu navajamo le deli, ki obravnavata ključna vprašanja in in-terpretacije, to sta Romano, Opposte congiunture, in Malanima, La fine del primato. 136 upor na loredani v jadranski zgodovini okoli leta 1605 sarji in morski roparji«, zaradi katerih noben trgovec iz te dežele ni varen pri plovbi na morju«. Če je na dolgi, večstoletni rok (do začetka 18. stoletja) habs- burško zavzemanje za svobodno plovbo mogoče oceniti kot medlo, vsekakor pa neučinkovito, je ravno v letih na prehodu iz 16. v 17. stoletje, to je v obdob- ju, ko se je pripetil upor na galeji Loredani, opaziti povečano pozornost na to vprašanje in verjetno največjo aktivnost ter odločnost v tej smeri. Tedaj so na- mreč avstrijski nadvojvode po eni strani izkoriščali in tudi podpirali protibe- neško gusarsko delovanje uskokov, po drugi pa so se z Benetkami spustili celo v vojno, v kateri je imelo »jadransko vprašanje« osrednjo vlogo, poleg od- prtih obmejnih vprašanj na Goriškem in v Furlaniji ter urejanja trgovine tudi po kopnem. To je bila tako imenovana »uskoška« vojna ali vojna »za Gradiš- če« (1615–1617).55 Izvorno jedro uskokov so predstavljali prebežniki iz vzhodnojadranske- ga balkanskega zaledja, ki so se umikali pred otomansko oblastjo. Nastanje- ni v mestecu Senj na kvarnerski obali so oblikovali manjšo, a močno skupnost z izrazitimi vrednotami in ideologijo, ki je na osnovi poudarjene pripadnosti krščanski veri in boja proti »nevernikom« ter njihovim sodelavcem utemel- jevala in upravičevala ropanje in plenjenje ladij na morju ter mest in vasi na kopnem. To jim je dajalo identiteto in obenem pomenilo obliko življenja in preživljanja. Uskoki so si pridobili precejšnjo podporo med prebivalstvom na obalah in otokih Kvarnerja in Dalmacije ter s svojim modelom delovanja in priložnostmi za dober zaslužek, ki jih je obetal, postali tudi privlačni, tako da so se skozi čas mednje priseljevali in se v njihovo skupnost vključevali prišleki z obal in iz zaledij tako habsburškega kakor beneškega vzhodnega Jadrana in celo z zahodnega, torej z apeninskega polotoka.56 Čeprav sta bili v letih okoli 1605 dejavnost in privlačnost uskokov v krizi (nakar so se ti ponovno dvigni- li in bili zelo dejavni v letih pred in med uskoško vojno), ni dvoma o tem, da se je del ubeglih galjotov z Loredane zatekel ravno v Senj. Nenazadnje so ime- li med vodji upora na Loredani uskoki vidno vlogo. Poleg tega pa so ves čas predstavljali pogosto pribežališče številnim prebežnikom z beneških galej.57 55 Kandler, Storia del Consiglio dei patrizi, 183, 197–202; Moscarda, L‘area alto adriatica, posebej poglavje o svobodni plovbi na Jadranu v 16. stoletju, 183–215; Panjek, La diplomazia del vino, posebej 105; Bertoša, Doba nasilja, doba straha, 17–55. Širši pogled na vojno v Valentinitsch, Ferdinand II, in Simoniti, (Notranje) avstrijsko-beneška vojna. O beneškem pogledu na pomorsko prevlado na Jadranu v tem obdobju Bin, La Repubblica di Venezia. V slovenskem zgodovinopisju najpopolnejši pregled in najcelovitejša interpretacija primorske ekonomske zgodovine tega obdobja (brez Goriške) ostaja Gestrin, Trgovina slovenskega zaledja, posebej o svobodni plovbi in boju za usmerjanje trgovskih tokov v zaledju 32–35 in 242–245, citat kranjskih deželnih stanov pa 30. 56 Bracewell, Senjski uskoci. 57 Bracewell, Senjski uskoci, 60–61, 75, 82–83. 137 krvavi poljub svobode 138 upor na loredani v jadranski zgodovini okoli leta 1605 ❙14 »Novi gori«. Napad beneških ga- lej na Novi Vinodol- ski, verjetno začetek druge avstrijsko-be- neške vojne, to je us- koške vojne ali voj- ne za Gradišče, 1615 (ASV, Provv. Fortezze, b. 82, dis. 100). 139 krvavi poljub svobode Uskoki so obenem predstavljali nekakšne neredne vojaške enote v okvi- ru Vojne krajine (vzpostavljene 1526), to je habsburškega sistema obrambe pred turškimi vpadi na območju Kvarnerja in Like. Kot branilci krščanskih krajev pred »neverniki« so imeli nalogo vpadati v turško zaledje Dalmacije, pleniti živino in zajemati ljudi. Njihove tarče niso bili le turške ladje, trgovci in blago, ampak tudi tisti, ki so jih prevažali ali ščitili, kot je to na osnovi spo- razumov počenjala Beneška republika. Zato so njihove operacije na morju in v dalmatinskem zaledju uskoke vodile v konstanten konflikt z Benetkami, ki so izvajale monopolni nadzor in zagotavljale varnost v Jadranskem morju ter skrbele za trgovino svojih dalmatinskih mest s turškim zaledjem. Otomanski imperij pa je v roparskih pohodih uskokov videl združeno podporo Habsbur- žanov in Benetk proti svojim ozemljem ter obenem dokaz o nesposobnosti Benetk, da bi ščitile turške trgovce in blago na Jadranu v skladu s sporazumi. Habsburžani so vzdrževali senjske uskoke primarno zaradi vojaških in ropar- skih operacij proti »Turkom«, obenem pa jim je njihova protibeneška dejav- nost na morju služila kot orodje političnega pritiska na Benetke in sredstvo v diplomatskem dogovarjanju o svobodni plovbi na Jadranu. Po uskoški vojni so Habsburžani v dogovoru z Benetkami odpovedali podporo uskokom, ki se odtlej niso več pojavljali kot dejavnik v pomorski zgodovini severnega Jadra- na.58 Če so Benečani izvajali monopolni nadzor nad morjem, so Habsbur- žani v severnojadranskem prostoru obvladovali kopenske poti, ki so vodile v obalna mesta.59 V tem obdobju so avstrijski nadvojvode kazali večjo dejav- nost tudi na področju usmerjanja trgovinskih tokov v zaledju in iz zaledja v Trst ter beneška mesta v severni Istri. Proti koncu 16. stoletja se je na habsbur- ški strani pričel oblikovati interni spor, ki je dodatno zapletel že prej odprto vprašanje glede privilegijev Trsta pri trgovanju z vinom in, splošneje, glede za- veze k usmerjanju trgovskega prometa v tržaško pristanišče. Ko so se v zade- vo vklju čili goriški in koroški deželni stanovi, je postalo upravljanje vprašanja trgo vine z vinom kompleksnejše, saj so bili po novem v igri različni lokalni in- teresi, centralna oblast pa se je odzvala obotavljajoče. V roku 25 let je bilo izda- nih kar devet zakonskih ukrepov, katerih cilj je bil urediti trgovino z vinom na severnojadranskem območju, pogosto z nasprotujočimi si usmeritvami, in sicer leta 1586, 1590, 1593, 1597, 1598, 1603, dva leta 1604 ter 1609. Leta 1586 je nadvojvoda Karel odredil povečanje mitnin na beneško vino in sol, leta 1590 pa je določil pravila in poti, ki so jih morali cesarski trgovci upoštevati pri na- bavljanju »pomorskih vin« ( vini navigati): uvoz iz Istre je bil dovoljen le, če je 58 Bracewell, Senjski uskoci; Ivetic, Gli uscocchi. 59 Gestrin, Trgovina slovenskega zaledja. 140 upor na loredani v jadranski zgodovini okoli leta 1605 potekal preko habsburških pristanišč v Trstu ali Štivanu. Nato so si v hitrem sosledju sledile popolne prepovedi na uvoz beneških vin in njihove takojšn- je odprave, dolgoročno pa je prevladal ukrep iz leta 1590. Naslednji ukrep iz leta 1604, ki ga je nadvojvoda Ferdinand razglasil za »odločujočega«, je dolo- čal, da lahko koroški trgovci kupujejo beneška vina le potem, ko so izčrpali tr- žaške in goriške zaloge. Vendar tudi ta ukrep ni obveljal kot dokončen in leta 1611 so v Gradcu priredili celo večstransko »diplomatsko« srečanje, na kate- rem so se delegacije mesta Trsta, Goriške grofije in vojvodine Koroške pogaja- le z mediacijo notranjeavstrijske vlade.60 Kakor so bili poskusi usmerjanja tr- govine z vinom težko sprejemljivi za Koroško in njene trgovce in tovornike, so znali biti za Kranjsko, njene trgovce, tovornike in kmete neugodni ukre- pi, povezani z obveznimi potmi v Trst in njegovo pristanišče v primeru trgo- vine s soljo (npr. leta 1606) in drugim blagom ter z uravnavanjem višine mit- nin v ta namen.61 Ob povečani pozornosti je torej vidna neodločnost, ki je nenazadnje izvirala iz dejstva, da avstrijske dedne dežele še zdaleč niso delovale tako cen- tralizirano kot Beneška republika. Dobra ponazoritev tega je ravno omenjena »vinska diplomacija«, ko je skupna notranjeavstrijska vlada v Gradcu sklica- la tri svoje dežele, ki so na pogajanjih nastopale in bile obravnavane kot ne- kakšne samostojne enote, sama pa je morala nastopiti kot mediator med njimi in poskušati uskladiti njihove različne interese. Predstavniki goriških plemi- čev so se med drugim sklicevali na načelo, sprejeto na zasedanju združene- ga stanovskega parlamenta ( dieta) notranjeavstrijskih dežel leta 1577 v Mos- tu na Muri ( Bruck an der Mur), na osnovi katerega nobena od dežel ni smela »podvzeti ali postoriti česarkoli škodljivega proti drugi«, ampak so nasprot- no bile zavezane k ohranjanju »skupnega značaja na najboljši način ter dobrih in zvestih dobrososedskih odnosov, kakor tudi nudenju vzajemne pomoči ob vsaki priložnosti«.62 Povezanost je bilo šele treba poudarjati. Habsburške de- žele so bile takrat še vedno v procesu postopnega združevanja v enotno dr- žavo.63 To je smiselno omeniti zaradi tega, ker pomaga razumeti odziv lokal- nih oblasti na habsburški strani ob vdoru prebežnikov z galeje Loredane čez mejo. Oblastni sistem je bil razdrobljen na med seboj šibko povezana zemljiš- ka gospostva in gosposka sodišča, reakcije pa so bile bolj mlačne in pragma- tične. K temu je prav gotovo prispevalo dejstvo, da so se na habsburški strani 60 Panjek , Vzhodno od Benetk, 59–84. 61 Gestrin, Slovenske dežele, 264, 277. 62 Panjek , Vzhodno od Benetk, 59–84. 63 Vilfan, Pravni značaj deželnih stanov;Vilfan, Deželni stanovi in deželni zbori; Sutter Fichtner, Habsburg State-Building. 141 krvavi poljub svobode v priobalnem pasu in bližnjem zaledju nahajala upravna območja, ki so pripa- dala trem različnim deželnim oblastem: Devin s pristanom v Štivanu, obalo do Nabrežine in kraškim zaledjem je pripadal vojvodini Kranjski, malo dlje v kraškem zaledju in Brkinih sta se razprostirali gospostvi Rihemberk in Švar- cenek, ki sta spadali pod Goriško grofijo ter mejili in se ozemeljsko delno pre- pletali z drugimi kranjskimi gospostvi, kot so bila Senožeče, Prem, Novi grad in Socerb, slednje pa je mejilo tudi na mesto Trst, ki je predstavljalo neke vrs- te mestno deželo. Upravitelj v Devinu na primer ni niti dobro vedel, komu naj piše v Gorico, da bi na zaslišanje dobil enega izmed tam zaprtih galjotov. Taka razdrobljenost prav gotovo ni mogla biti v pomoč niti Benečanom pri prido- bivanju sodelovanja, obenem pa je jasno, da na tej strani meje niso mogli imeti pretiranega interesa, da bi ustregli beneškim pozivom k sodelovanju pri lovu na galjote, razen morebitne skrbi, da bi dogodek ne izzval resnejšega obmejne- ga incidenta, kakršnih je takrat bilo razmeroma veliko. Po drugi strani nam stopnjevanje trgovinskih ukrepov nakazuje takrat- no ozračje na terenu obmejnega območja. Še pred začetkom uskoške vojne so se v Istri in pri Trstu dogajali čezmejni vdori, plenjenja in požigi, v kate- rih niso sodelovali le uskoki, temveč v precejšnji meri tudi kmečko in mest- no prebivalstvo. Literatura sicer navaja primere, ki so se zgodili po letu 1605. Med temi je »kriza žaveljskih solin«, ki je nastopila leta 1609, ko so Tržača- ni vztrajali pri njihovi gradnji in obnovi, saj so jih sosedje iz Istre uničili, in »v kateri so že sodobniki videli uvod v vojni obračun«, ki se je nato začel leta 1615.64 Ob vdoru dvestotih mož na območje vaških skupnosti, ki so v pisani druščini, deloma razcapani in deloma v beneških mornariških in plemiških oblačilih, oboroženi korakali za belo zastavo, so Kraševci najprej pomislili na zaščito svojih življenj in imetja ter na to, da se je začela »beneška vojna«, ki je dejansko izbruhnila deset let kasneje. To nam izpričuje, kako so prebivalci Krasa že takrat občutili in bili seznanjeni s težkimi varnostnimi razmerami in napetimi političnimi odnosi na severovzhodnem Jadranu. Kraševci so nam pokazali, da jim izbruh vojne ni bil presenetljiv, pričakovali so ga že leta 1605 – »doba strahu« je bila že tu. 64 Bertoša, Doba nasilja, doba straha, 31, 41–44. 142 Krvavi pust na galeji Loredani Na koncu se povrnimo k upornikom in njihovim ravnanjem na galeji, razpetim med razumnim vodenjem in neizprosno okrutnostjo, tak- tičnimi in tehničnimi potrebami ter razposajenim veseljem, osebni- mi vzgibi in skupnimi interesi, materialnimi željami in simbolnimi dejanji. Primer upora na galeji Loredani se kaže kot večplasten že na podla- gi razčlenitve oblik in motivov za upor, ki jo je predlagal antropolog James Scott, po katerem vsak upor predstavlja izjemno obliko širšega in splošnejše- ga odpora, ki so ga podrejeni sloji in skupine gojili do vladajočih elit. V našem primeru gre po eni strani za beg iz zapornih in vojaški službi sorodnih razmer ( evasion), blizu sužnjelastniškim odnosom, kar ga uvršča med manj izrazite oblike »prikritega odpora« proti »materialni dominaciji«. A po drugi stra- ni so v njem razpoznavne sestavine »odkritih oblik odpora«, tako proti ma- terialni dominaciji, saj je šlo za »odkrit upor« ( open revolt), kakor tudi proti »statusni dominaciji«, to je proti »poniževanju, deprivilegiranosti, žalitvam in napadom na dostojanstvo«. Odpor in upor po Scottu namreč ne izvirata le iz nestrinjanja s prilaščanjem materialnih dobrin, dela in njegovih sadov, ampak tudi iz »vzorca osebnih ponižanj, ki so značilni za tako izkoriščanje«, katerim odgovarja »javno izražanje svoje vrednosti z gesto, obleko, govorom in/ali odkrito skrunjenje statusnih simbolov vladajočega«.1 Galjoti na Loredani so odpovedali poslušnost nadrejenim in se jih zne- bili tako, da so se uprli. Pomemben vzgib za upor in vodilo njihovega rav- nanja med uporom so predstavljala ravno poniževanja in žalitve, ki so jih bili deležni in zaradi katerih so sovražili vodstvo galeje, kot vemo in bomo še videli. A obenem so ugrabili in oropali galejo, simbol prevlade Beneške repub- 1 Scott, Domination and Resistance, posebej 111–112, 198. krvavi pust na galeji loredani 143 krvavi poljub svobode like na morju, ter nanjo razobesili drugo, belo »zastavo svobode«, prevzeli so prapore in si nadeli oblačila nadrejenih tako, da so na različne načine oskru- nili simbole vladajočih. Dejansko je iz beneških procesnih dokumentov za- znati, kako so upor, prevzem galeje in nekatera specifična dejanja upornikov oblasti razumele kot napad na ugled Beneške republike kot države. »Z zasta- vo /…/ kakor ponosni nad tolikšnim zločinom ste hodili po Nadvojvodski Deželi /po habsburškem ozemlju/ in izrekali bogoskrunske kletvice ter ne- spoštljive in tudi žaljive besede na račun Republike,« so očitali sodniki ( con bandiera /…/ come gloriosi di cusi fatto delitto, ve ne andavate per il Paese Ar- ciducale, proferendo sacrileghe bestieme, et parole di poca stima se non di offesa verso la Repubblica).2 V prostoru in času, ki ga obravnavamo, je bilo nasilje sicer del vsakdana.3 Vendar je za razumevanje dogajanja na galeji in ravnanj upornikov med upo- rom potrebno upoštevati, da so se v zgodnjem novem veku tako ožji spori med posamezniki in rodbinami kakor širši konflikti med skupnostmi in raz- ličnimi družbenimi segmenti zelo pogosto razreševali z nasilnimi praksami, ki pa niso bile brezglave, temveč so sledile določenim običajem in so se izva- jale na podlagi določenih vedenjskih vzorcev in obredov. Za takratne »upor- niške množice« je značilno, da »se njihovo nasilje, čeprav okrutno, ne izkaže za slepo in nebrzdano, temveč je usmerjeno proti točno določenim tarčam in je izbrano iz repertoarja tradicionalnih kazni ter oblik uničevanja«, kar po- meni, da so se posluževale »obredov nasilja«.4 Drugače in še nekoliko širše povedano, so »v predmoderni Evropi socialne konflikte izživljali na podlagi vzorcev, ki so predstavljali obrede nasilja« ( rites of violence).5 To pomeni, da je za razumevanje dinamike in ustrezno kontekstualizacijo upora na Loredani treba izhajati prav iz osnovnega dejstva, da gre za nasilje in ravnanja med upo- rom. Na galeji so si vodilni uporniki razdelili naloge poveljevanja, upravljanja in usmerjanja plovbe ter nadzora nad veslači. Plemič Battista Lora iz Verone je ves čas stal na krmi, kjer se nahajata prostor poveljnika galeje in njeno krmi- lo, in s tem kot plemič dejansko prevzel vlogo soprakomita. Lovre iz Nina je s tem, ko si je nadel biričev prapor, prevzel vlogo aguzzina in torej odgovorne- ga za disciplino med galjoti. Francesco Ponentin je prevzel krmilo in vlogo pi- 2 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 5, f. 2v, Lorenzo Bol ani (Benetke, 8. julij 1623). 3 O razpredenosti nasilja v vsakdanjem življenju za Istro Bertoša, Doba nasilja, doba straha; za primorski in širši slovenski prostor Simoniti, Fanfare nasilja; za sosednjo Furlanijo Bianco, Krvavi pust, in Muir, Mad Blood; za Goriško tudi Marussig, Le morti violente. 4 Zemon Davis, Le culture del popolo, 212, 238. 5 Muir, Mad Blood, 195. 144 krvavi pust na galeji loredani lota ( peota). To so tehnični ukrepi, s katerimi so zagotovili, da je galeja plula v želeno smer in (sicer ne brez težav) prispela do dogovorjenega cilja. Po drugi strani pa so ta dejanja po analogiji precej podobna razširjenemu načinu rav- nanja upornih in nasilnih množic ter skupin v zgodnjem novem veku, ko so pri svojih dejanjih povzemali in se zgledovali po oblikah delovanja uradnih institucij ter na ta način prevzemali njihovo vlogo in jih nadomeščali: tako so v drugi polovici 16. stoletja množice v Franciji »svoje žrtve vodile do krajev, kjer so se izvrševale uradne usmrtitve«.6 Tako so pripadniki uporniške stra- ni v Vidmu leta 1511 »udejanjili krvno maščevalno pravico z oponašanjem na- vad uradne pravice«, ko so »oplenjene predmete prodajali na stojnicah na mestnem trgu, kot če bi bili zaplenjeni upornikom proti Benetkam in lastni- na prodana po nalogu Senata«.7 Tako so na Slovenskem »ob kmečkih uporih udeleženci izvajali svoje lastno kazensko pravo«.8 Podobno so leta 1713 upor- niškemu voditelju Jakobu Velikonji »med vstajo Tolminci rekli cesar«, ko so svojim nasprotnikom odvzemali lastnino, pa so se posluževali pravnih aktov in postopkov.9 Podobno so se leta 1651 člani fantovščine v Štivanu pri Devinu med nasilno eskalacijo ljudskega obreda »mačje godbe« oborožili, se vojaško postrojili in si nadeli vojaške čine, od »kapetana« navzdol.10 Ravnanje upornih galjotov še na druge načine spominja na običajna de- janja kmečkih in nasploh ljudskih upornih množic v zgodnjem novem veku. Najočitnejši cilj uničevanja in plenjenja je bil prizadejati škodo nasprotniku in se polastiti njegove lastnine. Tako ni naključje, da so galjoti na Loredani najtemeljiteje okradli ravno soprakomita in druge glavne odgovorne za povel- jevanje na galeji. Podobno velja za blago, ki so ga odvrgli. Vendar je uničevanje lahko imelo globlji simbolni pomen, povezan s (krvnim) maščevanjem, kakor izpričuje običaj »pustošenja«, ki je bil v 16. stoletju zelo razširjen med kmeč- kim prebivalstvom na Kranjskem: sorodniki smrtne žrtve so uničili in opus- tošili zemljišče ubijalca. Kmetje so ga pojmovali kot »običaj in pravo«, tako da je bilo pustošenje takrat »pravna institucija, ki so jo poznale in priznava- le širše plasti prebivalstva«, uradna oblast pa ga je hotela odpraviti. Potekalo je nekako tako: »Če se zgodi uboj, se dvigne vse sorodstvo, da vdere na sto- rilčevo zemljišče, kjer vse opustošijo in pohodijo, to pa imajo za običaj in pra- 6 Zemon Davis, Le culture del popolo, posebej citat 220. 7 Muir, Mad Blood, 198. 8 Vilfan, Zgodovinska pravotvornost, 459. 9 Panjek, Kmečki odpor na Tolminskem. 10 Panjek, Kdo je tretja stranka.Tudi mačja godba, obred karnevalskega tipa, »je slovar, ki se na eni strani dotika karnevala in na drugi vislic«, Thompson, Navade, 609. 145 krvavi poljub svobode vo /…/, pri tem pa se zgodi veliko hudega in slabega.«11 Na podlagi tega opisa je tudi ta »običaj« mogoče uvrstiti med »obrede nasilja«. Drugi globlji sim- bolni pomen uničevanja je lahko bilo tudi uveljavljanje svojega lastništva ali pravic nad tem, kar se je uničevalo. Z uničevanjem so se izražale in izkazovale posestne pravice nad uničeno dobrino, obenem pa se je onemogočilo nasprot- niku, da bi užival sporno imetje. To so lahko bili naravni viri na spornem oze- mlju, ki so si ga lastile sosednje skupnosti, kot je pokazal Edoardo Grendi v Liguriji (1715–1745).12 Tovrstne prakse poznamo tudi na Krasu, na primer, ko so leta 1771 pripadniki vaške skupnosti Tomaj v gospostvu Rihemberk uniči- li kar 28 obdelanih dolin, ki so jih člani sosednjih skupnosti pod gospostvo- ma Devin in Švarcenek uredili na tomajski srenjski zemlji.13 Drugačen, a vse- binsko podoben primer je vino, ki so ga uporni kmetje na zavzetih gradovih najprej pili in nato razlivali (saj so ga vendar sami pridelali in morali dati gos- podu), kot med drugim vemo iz ponarodelega slovenskega verza »vino teče«. Tako so ravnali tudi galjoti na Loredani, ki so pili vino in nato pustili, da od- teče. A prevzemanje vloge nadrejenih, preoblačenje v oblačila svojih nasprot- nikov in žrtev ter uživanje v obilju pijače in razlivanje vina uvajajo tudi v dru- go dimenzijo uporov, in sicer tisto, ki uprizarja »narobe svet«. Naši galjoti so si nadeli plemiška in oficirska oblačila ter se odeli v dragoceno blago, pri če- mer je izstopal (nezadovoljivo priznani) beneški plemič Lorenzo Bollani, ki se je oblekel v soprakomitova oblačila. Preoblačenje v obleke umorjenih ple- mičev poznamo na primer v kmečkem in ljudskem uporu »krvavega pusta« v Furlaniji leta 1511.14 Pust in upor sta imela vsaj dve skupni značilnosti, ki nas tu zanimata: pre- obračanje ustaljene hierarhije in vzorcev (in njegovo uprizarjanje) ter izvajanje nasilja, posebej kaznovanja in maščevanja, tudi krvnega. V uporih v zgodnjem novem veku se nasploh zelo pogosto najdejo elementi karnevala. »Avtorizi- rani element karnevala je nudil nastavitev, v katero je bilo razmeroma var- no vključiti ne ravno nenevarna sporočila.« Zato je v tedanjem času »skoraj nemogoče razdružiti karnevalsko od politike« in zaradi tega »dejanski uporniki oponašajo pust – se oblačijo kot ženske ali se zamaskirajo«, njihove »grožnje uporabljajo podobe in simboliko karnevala«. Upodabljanje narobe sveta je bilo močno zastopano v dejanskih uporih. Med nemško »kmečko 11 Vilfan, Zgodovinska pravotvornost, 459–463, posebej citat 459. 12 Grendi, La pratica dei confini. 13 Panjek, Človek, zemlja, kamen, 73–74, z zemljevidom območja in označenimi poškodovanimi dolinami z legendo Dolline Demolite dalli Comembri di Tomaj (2. avgust 1771). 14 Bianco, Krvavi pust, 103–105. 146 krvavi pust na galeji loredani vojno« je vodilni upornik neko grofico preoblekel v beračico in jo postavil na voz z gnojem, v služabnike oblečeni plemiči pa so pri mizi stregli kmetom, ki so se preoblekli v plemiška oblačila in se norčevali iz plemiških obedovalnih navad. Na ta način so »kmetje dobili priložnost, da izživijo svoje fantazije in sanje o maščevanju«, in njihove fantazije so ustrezale upodobitvam narobe sveta. Zaradi tega, »če je takojšnji izid uspešnega upora zelo podoben karne- valu, je to tudi razumljivo, ker oba predstavljata čas razvrata in svobode«, ko se lahko razkrije dotlej prikriti odpor do nadrejenih in do socialnih razmer, tako da so upori tudi »trenutki norosti«.15 Pustni obredi in navade vsebujejo elemente nasilja in v zgodnjem no- vem veku so marsikdaj nudili igrivo in norčavo, predvsem pa ritualizirano ob- liko izvajanja nasilnih dejanj ob uporih.16 Pust je povzemal različne družbe- ne vsebine in »univerzalne človeške procese«, med temi tudi »ubijanje živali in ubijanje ljudi«. Kar pa bi tu posebej navedli, je naslednja pomenska pove- zava, ki jo izpelje Edward Muir. »Karneval, krvno maščevanje in lov so bile ločene dejavnosti, a ob dejanju ubijanja in pisanja o ubijanju so se meje med njimi brisale, tako da je krvno maščevanje zlahka postalo pustni izgred ali je prevzelo kulturne oznake lova. /…/ Karneval in krvno maščevanje sta si deli- la fascinacijo nad telesnimi podobami, ker sta oba nudila kulturno upraviči- lo za ubijanje.«17 Povrnimo se k uporom in poglejmo že omenjeni primer na pustni četr- tek leta 1511 v Vidmu. Po poročanju in besedah dveh sodobnih kronistov, ka- kor jih je predstavil Furio Bianco, so uporniki, »ko so odnesli stvari, začeli iskati ljudi po hišah in zadajati smrt vsakomur, ki se jim je skrival. To zan- je ni bila težka naloga. Plemiče so vsi tako zelo sovražili, da so ne le moške s hudobnimi nagnjeni, temveč celo nežna dekletca mile narave našli, kjerko- li so se skrivali.« Ko pa so jih našli, so jih »poklali kot bike, da se je vpitje in stokanje razlegalo do neba«. Cesta je bila »vsa krvava«, »posejana s kosi 15 Scott, Domination and Resistance, 166–182, posebej citati 171, 181–182. 16 Zemon Davis, Le culture del popolo, 237–238; Muir, Mad Blood, 194–200. Karnevalski rituali so namreč v skupnosti nasploh predstavljali nekakšen javni in glasni komentar družbene stvarnosti, katerega namen je bilo uveljavljanje pravilnega vedenja s pomočjo zasmehovanja iz nepravilnega ravnanja, nudili so ritualne oblike ravnanja, ki so se lahko uporabljale v različnih primerih in s katerimi so se lahko izvajale različne stopnje kaznovanja, vključno z izvajanjem nasilja v primerih, ko je posmeh prerasel v napad, Muir, Ritual, 93–124. 17 Muir, Mad Blood, 194–195, 215–200. Z izrazom »krvno maščevanje« prevajamo angleški vendetta in ga na ta način opredeljujemo kot dejanje, za razliko od »fajde« ( feud), ki nam pomeni dolgotrajni spor med rodbinami ali skupinami, ki se med drugim izraža s ponavljajočimi se dejanji krvnega maščevanja, kot v Gentile, La vendetta di sangue, s tam navedeno literaturo. O fajdi na Slovenskem Nared, Seznam deželnih sovražnikov. 147 krvavi poljub svobode mesa, z možgani in lasmi«, ker so »njihova trupla slekli in razkosali na cesti«. Umirajočega plemiča »so odvlekli na pokopališče« in ga tam ubili »z ve- likim trpinčenjem ob brezupnem tuljenju, joku in solzah« žensk. Drugih okrutnosti ne bomo navajali. V naslednjih pustnih dneh »so predstave, maš- karade in karnevalski obredi dobili temačen, s smrtjo prežet priokus«, upor- niška množica je »hitela z zabave na zabavo; odeti so bili v svilene obleke in uniforme izdanih plemičev ter drug drugega nagovarjali z imenom lastnika obleke, ki so jo nosili /…/, norčevali in posmehovali so se iz nesrečnega plem- stva, oblečeni v njegove obleke in celo v dohtarje ter ženske v plemkinje, kakor da bi se svet obrnil na glavo«. Izpostaviti želim, kako se v primeru tega upora prepletata pust in nasilje, pust in krvno maščevanje, in obenem, kako so bili njegove tarče vidnejši predstavniki nasprotne strani: »Pobili so nekatere naj- bolj ugledne predstavnike grajskega plemstva.«18 »Medtem ko so likvidirali zasovražene plemiče in plenili njihove domove na pustni četrtek, so kmetje in obrtniki uprizarjali tudi svoja čustva jeze in prezira.«19 Nasilna dejanja in nekatera ravnanja upornikov na galeji Loredani delu- jejo skoraj kot »krvavi pust« v malem.20 Prvič, razpoznavni so pustni elemen- ti: preoblačenje, prevzemanje vlog, veseljačenje in prepuščanje zatrtim stras- tem, zlasti maščevanju, bela zastava. Uporni galjoti so se »oblekli po svoje«, nekateri so se odeli v dragoceno blago iz Damaska, Lorenzo Bollani si je nadel oblačila soprakomita Antonia Loredana. V novi preobleki so poveljevali gale- ji, ki je plula pod belo zastavo svobode – ki je bila le krpa. Spomnimo se tudi, kako so v morje zmetali vse, »kar jim ni bilo všeč«, kako so »pili, kolikor se jim je zahotelo«, in nato pustili, da je vino steklo, vrče pa odvrgli v morje. Vsekakor je tudi na Loredani, tako kot v mnogih drugih primerih upo- ra, prisoten preplet kolektivnih in individualnih vzgibov, simbolnih dejanj in ritualnega ravnanja, organizacije in improvizacije. Osebni naboj je opazen tudi v vzklikih mladega nesrečnega plemiča Lorenza Bollanija, ki naj bi izja- vil: »Nočejo me priznati, bom že poskrbel zato, da me spoznajo« in da bo »raje postal Turek, kot kadarkoli spet postal beneški podložnik«. Pri njem je očiten vzgib revanša, maščevanje za doživeto krivico in ponižanje. Pustni pre- vrat, ki ga je omogočil upor, mu je dal priložnost, da uresniči svoje hrepenenje po plemiškem statusu. Zato se je preoblekel v plemiška oblačila soprakomita. 18 Bianco, Krvavi pust, posebej citati 44–45. 19 Muir, Mad Blood, 195. 20 Na galeji Loredani gre za primer sobivanja in prekrivanja uporniških in nasilnih dejanj s pustni-mi prvinami, pri čemer pa seveda ne gre za izkoriščanje pustnega obdobja za izvajanje nasilnih in upornih dejanj (poleg navedenega furlanskega je zelo znan tovrsten primer Ladurie, Le carnaval de Romans), temveč za uporabo prvin iz pustnih ritualov pri izvajanju upora. 148 krvavi pust na galeji loredani Druga analogija med furlanskim in nasploh novoveškimi upori ter koprskim je v tem, da je bilo nasilje okrutno in vendar natančno usmerjeno ter omejeno. Na galeji Loredani so bili umorjeni le tisti, ki so predstavljali naj- višjo prisotno oblast na galeji in ki so s svojo vlogo vojaškega nadzora ter obo- roženo reakcijo neposredno ogrožali uspešnost upora. Poleg tega so želeli ubi- ti tiste, ki so jih imeli za najbolj osovražene nasprotnike. Ubiti so bili kapetan vojaške posadke na galeji Bastian Salamon, poveljnik topničarjev (bombar- dirjev) Zuan Battista de Comio s Krfa in birič ( aguzin) Elia s Kefalonije, ki je bil odgovoren za disciplino in priganjanje veslačev, ter dva mornarja, ki sta bila na straži. Paron galeje Michelin s Krete je tudi povedal, kako naj bi galjot Battista iz Benetk iskal komita in njega, »da bi ju ubil«, ker sta jim kot oficirja galeje ukazovala in takrat »je včasih sledila kaka beseda«, a ob uporu njiju ni bilo na galeji. V Kopru je »ljudstvo pravilo«, da so se galjoti uprli »zaradi sovraštva, ki so ga čutili do kapetana, komita in biriča«. Dodajmo, da to ni bil prvi poskus upora in bega te posadke galjotov. Leto poprej so z njima posku- sili, ko je galeja Loredana bila v Piranu (1604), a je beg v Trst uspel le štirim. Če drži tudi to, kar je Lorenzo Bollani pred beneškimi sodniki navedel kot dokaz, da sam ni sodil med vodilne upornike, je bil upor v Kopru leta 1605 že njihov četrti poskus po vrsti. Bollani je namreč navedel še dva primera. Ta Loredanova Posadka je že prej hotela odnesti Galeje, in sicer ko so bili z gospodom Corneliom Barbarom /na galeji soprakomi- ta Barbara/ v Pulju, so med seboj sklenili dogovor, da ko bodo šli po vodo k Fontani, bi eden od njih zatrobil v nek Rog, in so tudi zatrobili in vsi so odvrgli posode na tla in se vrgli nad Skapole, jim odvzeli orožje ter se podali v beg v smeri Cesarstva, tako da če bi ne bilo oficirjev z druge galeje, bi vsi odšli. /. ./ Glede na to, kar je ta Posadka pripovedovala na poti potem, ko smo zbežali, so tudi Gospodu Almoru Cornerju hoteli prirediti pok / volevano fargli la botta/, ampak jim je to preprečila neka Gospa /… iz Šibenika/, ki je slišala, kar so se dogovarjali, in je takoj stekla h gospodarju / so- prakomitu/ Almorju Cornerju, on pa je previdno in povsem mir- no dal podvojiti Straže, tako da niso mogli storiti nič drugega, to- rej naj pravica uvidi naklepnega duha teh, ki so hoteli zbežati, saj mene takrat ni bilo na Galeji.21 K omejevanju maščevalne vneme na galeji Loredani leta 1605 je veliko pripomogel Lovre iz Nina. Njegova je bila zasluga, da »je veliko mož ušlo 21 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 5, f. 18, Lorenzo Bol ani (Benetke, 2. avgust 1623). 149 krvavi poljub svobode smrti, ker so jih oni drugi hoteli ubiti, on pa ni hotel, da bi se jih dotaknili«. Tak primer je bil Stipan Majka, ki naj bi tekal po galeji in »poskušal ubiti skapole in kogarkoli, ki bi mu prekrižal pot«. Da je bilo nasilje dejansko ome- jeno in usmerjeno, dokazujejo med drugim trije primeri usmiljenja, ko so zad- nje može, ki so se zoperstavili upornikom, in sicer drugega poveljnika bom- bardirjev Domenega da Este, ki je na kolenih prosil za življenje, pomočnika poveljnika bombardirjev Francesca iz Benetk ter vojaka Georgilaja s Krete, vklenili in zaprli pod palubo, ne pa tudi umorili. Kakor je nasilje na Loredani treba razumeti v sklopu dinamik takrat- nih uporov, ki so obsegali tudi skrajno kruta ravnanja in karnevalske elemen- te, pri čemer je bilo nasilje usmerjeno in se je izvajalo v obrednih oblikah, ga moramo obenem umestiti v okvir običajev, vezanih na krvno maščevanje. Na ta način je mogoče ugotoviti, da so bila tudi najsrditejša dejanja, ki so jih zag- rešili uporni galjoti, povsem v skladu z znanimi vzorci. Preidimo k najbolj kr- vavim obračunom na Loredani. Uskok in kaznjenec Ivan iz Bosne naj bi kapetana Bastiana Salamona zabodel kar petdesetkrat, medtem pa mu je govoril: »Pes, pa te le imam v ro- kah.« Prav tako uskok in kaznjenec Stipan Majka iz Trogirja je umoril povel- jnika bombardirjev Zuana Battisto s Krfa, potem ko so mu v napadu odsekali roko, posebej srdito pa se je spoprijel z biričem Elio s Kefalonije, zlasti potem, ko ga je ta ranil v glavo. Takrat se je nanj podal »kot stekli pes« in ga zabodel z mečem, nato pa ranjenemu odvzel bodalo iz rok in ga z njim umoril tako, da so na njegovem truplu našteli petindvajset ran. Ti brutalni umori, zlasti Iva- nov kapetana Salamona in Stipanov biriča Elie, so neposreden izraz nakopi- čenega sovraštva, obračuna z močnim osebnim nabojem storilcev, izvedenega z neizprosnostjo in surovostjo krvnega maščevanja. V teh dejanjih je namreč videti sorodno izgubo razsodnosti v jezi in maščevalnem zanosu, kakor so jo v tem obdobju izražali protagonisti krutih krvnih maščevanj v Beneški repub- liki,22 kjer je plemstvo še vse 16. stoletje »pravičnim maščevanjem in pogum- nim podvigom, ki so s krvjo poravnavali žalitve in hudodelstva« pripisovalo »pozitivno vrednost«. Tu je še globoko v 17. stoletju krvno maščevanje osta- lo »eno najobičajnejših sredstev« za razreševanje »smrtnih nasprotij in glo- bokih sovraštev«.23 Tudi Stipan in Ivan sta prihajala z območja, kjer je bilo doma krvno maščevanje, tako da je najkrutejša ravnanja treba umestiti v kulturni in vred- 22 Muir, Mad Blood, 227, 237; Povolo, La giusta vendetta, 186, 189. 23 Bianco, Krvavi pust, 103–105. Specifično in širše o fajdi in krvnem maščevanju Povolo, Faida e vendetta. 150 krvavi pust na galeji loredani nostni okvir storilcev. Na vzhodnem Jadranu je »močna moškost, ki je kore- ninila v časti in pogumu«, veljala za »eno temeljnih družbenih vrednot«, za »moža s slovesom« je štel ta, kdor je javno in »sijajno izkazoval svojo moč, drznost in neustrašnost«, »sposobnost izvajanja nasilja, poveličevana v juna- štvo«, je bila splošno sprejeta kot pozitivna lastnost.24 V Dalmaciji, posebej »v hribovitih krajih« zaledja, je krvna osveta dolgo ostala živ običaj in prak- sa, tako da je bila še na začetku 19. stoletja »vsakodneven pojav« in je sodila med najpogostejše vzroke zločinov in ubojev. Temu običaju so rekli krvarina in »praviloma se je to reševalo tako, da je ubijalec moral plačati določeno de- narno odškodnino za izvršeno dejanje uboja« in s tem družino žrtve poplača- ti »za prelito kri (izplačilo krvarine)«.25 Plačilo za poravnavo izgube sorodni- ka in za pomiritev »vroče krvi«, ki bi sicer privedla do krvnega maščevanja, so poznali tudi v Črni Gori, kjer je socialna sprejemljivost oziroma že nujnost maščevanja primerljiva s tisto, ki je v zgodnjem novem veku veljala v Furlani- ji. Povsem podobne, malodane iste so tudi definicije psihološkega stanja, ki je povzročalo in spremljalo maščevanja, na primer »kri, ki zavre« in pome- ni »moralno opravičilo« za storjeno dejanje. V prvi osebi to pride še jasneje do izraza. »Ko sem povsem razumel, kaj je rekel, se je moj razum postavil na glavo in moja kri je zavrela pod mojim črnogorskim klobukom /…/. Ko je mo- ški izgubil svoj obraz /čast/, je izgubil svoj razum,« je konec 19. stoletja izjavil Djuro na zasedanju spravnega razsodišča.26 Po vsej verjetnosti so krvno maščevanje v podobni obliki takrat pozna- li tudi na kraškem podeželju. Leta 1602 se je na devinskem sodišču odvil pos- topek zaradi umora, ki se je zgodil julija istega leta na nedeljo na vaškem praz- niku v Šmarjah pri Sežani ( festa di Samaria) in katerega storilec je bil Primož Dolgan, poimenovan Mulec, iz Žirij. Andraž Štoka iz Povirja je na zaslišan- ju med drugim pričal, kako je žrtev Matjaž Sadran iz Žirij na smrtni postelji »naredil oporoko in v njej priznal, ob prisotnosti duhovnika, mene in drugih sosedov, da je bil on sam kriv in je prosil sorodnike ter svoje sinove, da zara- di tega ne smejo storiti nič drugega žalega omenjenemu Primožu, ker to, kar je storil, mu je storil pod prisilo«. Primož je namreč Matjaža zabodel v samo- obrambi, potem ko ga je bil ta kot prvi izzival in napadel. Še več, prosil je, »naj se tega Primoža ne obremeni z ničemer drugim, kot s plačilom nekaj malega 24 Bracewell, Frontier Blood-brotherhood, 39, 43. 25 Poplačilo se je izvedlo ne glede na to, ali je sodišče storilca obsodilo, Oršolić, Teritorijalne snage, 282–284, posebej citat 282. Krvno maščevanje so poznali tudi v Črni Gori in Albaniji (in še marsik-je), Vilfan, Zgodovinska pravotvornost, 460; Bianco, Krvavi pust, 98. 26 Boehm, Blood Revenge, posebej citati str. 118, 125. 151 krvavi poljub svobode njegovih dolgov, ki so lahko znesli pet ali šest dukatov«.27 Izjavo je razumeti tako, da je žrtev želela preprečiti, da bi se njegovi sorodniki maščevali nad sto- rilcem. To bi pomenilo, da je bilo takrat med kmečkim prebivalstvom Krasa krvno maščevanje poznano, kakor tudi izplačilo odškodnine (krvnine), tako kot v Dalmaciji in Črni Gori.28 Tudi Sergij Vilfan omenja ta običaj, »krvni- no« pa opredeljuje kot »odkup od krvnega maščevanja, o katerem se dogo- vorita udeleženi strani in ki ima včasih obredni značaj«. Samo krvno mašče- vanje po njem izvira iz želje po »zadostitvi«.29 Umestitev najsrditejših umorov med uporom na Loredani v okvir krv- nega maščevanja je mogoče dodatno utemeljiti s črnogorskim primerom, in sicer tako z vidika načina njihove izvedbe kot razumevanja vzgibov storilcev. Prvič, »osveta je grozno dejanje, hujše od navadnega umora. Osveta je namer- no in dobro načrtovano zlo /…/. Ko išče maščevanje, osvetnik ve koga hoče ubiti in zakaj«. Drugič, v osveti se nasilje stopnjuje, maščevanje je po možnos- ti hujše od utrpljenega dejanja, tako da je krvno maščevanje možno tudi kot odziv na verbalne žalitve in javna ponižanja in ne le kot enakovredni povra- čilni ukrep za prelito kri. Tretjič, krvno maščevanje lahko obsega okrutna de- janja in znašanje storilca nad mrličem. In, nenazadnje, za Črnogorca je bilo maščevanje »razumna in eminentno moralna oblika socialnega ravnanja«.30 Kljub sklicevanju na vrenje krvi in izgubo razsodnosti je torej mogoče ugoto- viti, da gre pri krvnem maščevanju za povsem racionalno dejanje tako z vidi- ka storilca kakor kulturnega okvira, v katerega sodi. Poleg navedenega pa ne gre prezreti, da sta oba srdita morilca z galeje Lo- redane prihajala iz uskoških vrst, tako da je bilo njuno ravnanje prav gotovo podprto in začinjeno z uskoškimi izkušnjami v nasilju.31 27 Qual Matthias avanti che morisse fece testamento et in quel o confesso, al a presenza del prete et de mi et de altri vicini, che lui havea il torto et pregò li parenti, et figli che per questo non dovessero far dispiaceri altri al detto Primos perchè quel o, che lui havea fatto, li havea fatto sforzatamente. Anzi pregava che esso primos non fosse aggravato in altro che in pagar alcune sui pochi debiti che potevano importare 5 over 6 ducati, AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 1, Processo per l‘omicidio di Matthias Sadran de Sirian contro Primos Dugan de Povir, 1602. Povedal je tudi, da je bil tistega dne Matjaž pijan in da je pred tem brez razloga s pastirsko palico razbil »godino« (glasbilo) nekemu godcu ( ruppe una godena ad un sonatore). Na tem dokumentu, izbranem predvsem zaradi tega detajla, je študent Denis Cerkvenik pod mojim mentorstvom napisal tudi seminarsko nalogo. 28 Možno bi tudi bilo, da je bil Matjaž Sadran potomec priseljencev z območja Zadra (Zadran) in da je bila njegova izjava, ki izpričuje omenjeni običaj, povezana s tem kulturnim poreklom. Znano je namreč, da se je na Kras v 15. in 16. stoletju priselilo nekaj prebivalstva z območja današnje Hrvaške in Bosne, tudi uskokov, glej npr. Terseglav, Uskoška pesemska dediščina, 25. 29 Vilfan, Zgodovinska pravotvornost, 461. O maščevanju tudi Vilfan, Pravna zgodovina, 262–265, kjer pa ne navaja konkretnih primerov krvnega maščevanja na Slovenskem. 30 Boehm, Blood Revenge, posebej citati str. 59 (povzet po Medaković, Život i običaj) in 62. 31 Bracewell, Senjski uskoci, 155–174. 152 krvavi pust na galeji loredani Podobnosti med obema uporoma v Vidmu in na galeji v Kopru so vidne tudi v obsedenosti s pasjimi metaforami, s psovkami, ki se tudi na Loredani uporabljajo v več smislih. Vodilni uporniki s »psi« nagovarjajo ostale galjote, medtem ko jih surovo priganjajo k veslanju, in v tem smislu je to zmerljivka, ki se nanaša na pasjo podrejenost in ubogljivost gospodarju, podobno suženj- stvu (vendar nosi v sebi nekaj resnice, saj so se nekateri galjoti sami opredelje- vali kot »sužnji« in izraz »pes« za služabnika se je dejansko uporabljal tudi na primer v Furlaniji). Drugi pomen se navezuje na uporabo »psa« za za- sovraženega nasprotnika, medtem ko ga pobijajo, v smislu nečastnega bitja. »Zmaga, zmaga, ubij te pse!« je klical Battista Lora, plemič iz Verone, obso- jen na deset let galeje. V tretjem smislu je »stekli pes« lahko metafora »celo za najbolj hladnokrvni uboj z razlago, da je morilca prevzel neobvladljiv bes. /…/ Psi so nudili model, s katerim obrazložiti človeško obnašanje, ko je zavre- la huda kri.«32 Točno tako je pobesnel ranjeni uskok Stipan Majka iz Trogirja, o katerem so povedali, da se je na biriča pognal »kot stekli pes« in ga simbo- lično pokončal z njegovim lastnim bodalom, ki mu ga je iztrgal iz rok, ter se nad njim znesel s petindvajsetimi zabodi. Stipan je v uporu izvršil svoje krvno maščevanje. Ubil in vrgel v vodo je tudi stražo na premcu, mornarja Stamatija z Zakintosa, in še starejšega mornarja z Zakintosa »barba Nicolò«, ki je zara- di njegovega udarca padel v vodo in utonil. Da je šlo za maščevanje, je še toliko jasneje v drugem primeru, v kate- rem nastopa človek, ki je za seboj že imel razgibano življenjsko zgodbo, to je Ivan. Po zbranih drobcih informacij je o njem mogoče sklepati, da je izviral iz Bosne, od koder je prešel na jadransko obalo, kjer je postal »pokristjan- jen Turek«. Glede na tedanje selitvene in identitetne dinamike na obmejnem območju med turško Bosno, beneško Dalmacijo in habsburškim Primorjem je razumna domneva, da je šlo za človeka krščanskega izvora, ki se je iz de- žele pod muslimansko oblastjo preselil v krščanske kraje.33 Tako kažejo tudi njegove nadaljnje selitve in ravnanja med samim uporom, kot bomo še vide- li, čeprav ni mogoče povsem izključiti, da je njegovo »pokristjanjenje« tre- ba razumeti dobesedno. O njem so pričali, da je bil »Uskok«, a so ga do- sledno poimenovali Cappelletto, kar pomeni pripadnika vzhodnojadranskih beneških vojaških enot. Logičneje se zdi, da je Ivan najprej šel služit v beneško vojsko v vrste capellettov, nato pa se pridružil uskokom. Temu v prid govori tudi dejstvo, da je proti koncu 16. stoletja »veliko otomanskih podanikov iz 32 Muir, Mad Blood, 222–238, citati posebej 227, 237. 33 Pust, Podoba Turka in Pust, Vprašanje identitete z navedeno literaturo. Na tem mestu se zahvaljujem Klemnu Pustu za pogovor o prehajanjih in identitetah v obravnavanem prostoru in času ter o mo- škem poljubu na tedanjem Balkanu. 153 krvavi poljub svobode zaledja vstopilo v beneško službo« in ker se potem »niso mogli prilagoditi mirnemu življenju«, so mnogi »prej ali slej končali v Senju«, kjer je velika ve- čina uskokov takrat izvirala ravno z otomanskega ozemlja. Pri uskokih je bilo namreč mogoče nadaljevati boj proti Otomanom in si obetati lagodnejše ži- vljenje. Po drugi strani je v 90-ih letih 16. stoletja v Senj prispel nov »val pri- seljencev iz otomanskih dežel in Dalmacije«. Poleg tega pa je v letih tik pred uporom na Loredani zaradi povečanega beneškega pritiska in morske bloka- de nastopila začasna kriza roparskih prihodkov in hudo pomanjkanje v zad- njih letih 16. stoletja, tako da se je veliko uskokov razselilo, nekateri so se celo vrnili v beneško službo.34 To pomeni, da bi bili za našega Ivana iz Bosne kl- jub vsemu možni obe poti, to je iz beneške službe k uskokom ali obratno. V vsakem primeru je z vzhodne jadranske obale Ivan prešel na zahodno. Tudi to pot je mogoče povezati tako z izseljevanjem iz Senja zaradi krize uskokov, ko so mnogi »nadaljevali samostojno plenjenje ali stopili v službo kje drugje«,35 kakor tudi s služenjem v beneški vojski. Ne glede na to, ali kot uskok-izselje- nec ali kot pripadnik beneških capelletov, je Ivan iz Bosne zagotovo prispel v vojvodino Mantovo, ki je mejila na beneško Terrafermo v Padski nižini, saj je bil tu dosmrtno obsojen na galejo in v skladu s takratno prakso predan be- neškim oblastem kot prisilni galjot. Morda je bil Ivan iz Bosne v Mantovi res obsojen »zaradi ljubezni do neke ženske«, kot je v Bakarju povedal kakih petindvajset let star, svetlolas moški visoke postave in z uhanom, samozvani »iznajditelj« upora po imenu Ivan, na begu in očitno namenjen nazaj v Senj, »odločen, da hoče lepo živeti ali raje umreti«. Kot vemo, so bili uskoki po- gost cilj ubeglih galjotov.36 Po vsej verjetnosti je večji del teh poti Ivan prehodil in prebrodil skupaj z Antonom iz Splita. Obema so rekli Cappelletto, oba sta bila »Uskoka«, oba dosmrtno obsojena galjota in obsojenca vojvode Mantove, a povrhu tega sta bila še »zaprisežena brata« ( fratelli Zuradi). V dalmatinskem in širšem (ne le) slovanskem zaledju vzhodnega Jadrana, vključno z območjem habsburške, beneške in turške tromeje, je bilo razširjeno pobratimstvo. Poimenovano tudi »krvno bratstvo«, se je sklepalo predvsem kot oblika medsebojnega zavez- ništva in prijateljstva, še najbolj med moškima, pripadnikoma iste vere, če- prav so bili pogosti primeri sklenitve pobratimstva tudi med sovražniki raz- ličnih veroizpovedi (npr. katoliške in muslimanske), predstavljalo pa je lahko tudi obliko pomiritve med sprtimi stranmi. Vez, ki je nastala na ta način, je 34 Bracewell, Senjski uskoci, 60–63, 79–80. 35 Bracewell, Senjski uskoci, 63. 36 Bracewell, Senjski uskoci, 60–61, 75, 82–83. 154 krvavi pust na galeji loredani bila občutena kot močnejša od pravega krvnega sorodstva. Krvno bratstvo je slonelo na časti obeh mož in na vzajemnem spoštovanju junaštva in možatos- ti. Sklenitev takega odnosa se je izvajala z ritualom, ki je včasih potekal v ver- skem ali cerkvenem okviru in s katerim sta krvna brata vzpostavila častno vez, ki je s seboj prinašala dolžnost pomoči in zaščite. Lahko bi rekli, da sta se drug drugemu zaverovala. »Ritual, s katerim se je utrjeval odnos, je poudarjal njegov vzajemni značaj: običajno je vključeval izmenjavo krvi« kot »simbola sorodstva in časti«. Kot je to opisal turški opazovalec leta 1660, sta namreč v sklopu obreda, s katerim sta si »zaprisegla krvno bratstvo«, udeleženca »po- lizala drug drugega kri«.37 Medtem ko ga je ubijal, je Ivan iz Bosne kapetanu Bastianu Salamonu govoril: »Pes, pa te le imam v rokah«, v srditem zanosu naj bi ga zabodel pet- desetkrat. In če bi še ne bilo dovolj jasno, da je šlo za maščevanje, je nekajkrat ponesel k ustom »okrvavljeno bodalo in ga obliznil, da bi mu pojedel kri«, kot so njegovo gesto razumeli in opisali očividci. Povsem očitno tu ne gre za uporabo simbolike »krvnega bratstva«, ampak za povsem drugačno pomen- sko razsežnost lizanja krvi. Zaužitje človeške krvi predstavlja namreč tudi mi- lejšo obliko ekstremnega početja, kot je kanibalizem, ki je lahko nastopal kot izraz »maščevanja« ( revenge) nad premaganim sovražnikom.38 S tem dejan- jem je Ivan svoje krvavo maščevanje dobesedno okusil. A simbolike še ni bilo konec, samo še stopnjevala se je. »Z okrvavljenimi rokami in obrazom, ker je umoril kapetana«, je šel Ivan do brivca in zdravnika Michiela in mu rekel: »Tu si ti.« Prav njega je iskal. »Poljubi me,« mu je dejal in ga prisilil v tri ali štiri poljube, nakar je dodal: »Ne boj se.« Poljub je imel lahko več pomenov. Mednje sodi razširjen krščanski sim- bol in ritual srednjeveškega izvora, imenovan »poljub miru«, ki je »izsto- pal kot najmočnejše mirovno dejanje«: zaradi »percepcije, da je pristen mir neločljiv od odpuščanja in sprave«, je bil po krščanskem idealu mir, ki ga je poljub izkazoval in sklepal, razumljen »kot naklonjenost in odnos, temelječ na vzajemnem zaupanju in dobronamernosti«. »Poljub miru« je imel tudi drugo pomensko razsežnost, saj je lahko obenem predstavljal dejanje moči, izkazovanja nadvlade in podrejenosti.39 Čeprav »kompleksen simbol«, je v vsakem primeru poljub pomenil in izkazoval pomiritev med sovražniki in 37 Bracewell, Frontier Blood-brotherhood, posebej citati 30, 32. 38 Muir, Mad Blood, 237, s tam navedeno literaturo o evropskih primerih; primeri iz sveta v Petrino-vich, The Cannibal Within, 118, 120, 129. V obravnavanem obdobju je poleg tega pitje krvi obstajalo kot razmeroma razširjena medicinska praksa, Sugg, Good Physic. 39 Petkov, The Kiss of Peace, posebej citati 2–5. »Poljub miru« se je uporabljal tudi s strani vladarjev kot orodje in »dokaz politične suverenosti predmodernega človeka«, ostal je aktualen tudi v zgodnjem novem veku vse do vključno 17. stoletja, prav tam. 155 krvavi poljub svobode prijateljske odnose, »vedno je bil del rituala, ki je vzpostavljal prijateljsko skupnost«.40 Še vse 19. stoletje se je poljub uporabljal tudi v obrednih pomi- ritvah fajd na obalni strani črnogorskega prostora, ki je poprej spadal pod be- neško in kasneje avstrijsko oblast. Nastopajoči v tovrstnem ritualu iz okoli leta 1820 je pričal, kako sta se v določenem trenutku obreda v solzah polju- bila s predstavnikom nasprotne strani, ki je ob tem rekel: »Naj se veseli naše botrstvo« ( kumstvo). »Najprej brat, potem krvni sovražnik, potem za ved- no brat,« je v drugem primeru iz leta 1890 med obredno pomiritvijo izrekel predstavnik ene od sprtih strani, nakar sta se s predstavnikom nasprotnikov »poljubila in objela kot brata«.41 Ivan je uporabil poljub kot simbolno gesto prijateljstva, sprave in miru ter celo »bratstva« ter ji dodal novih simbolnih razsežnosti. Michiel, žrtev poljuba, je bil v tistem trenutku obkoljen s strani upornikov, pred njim pa je stal eden najbolj krutih izmed slednjih. Ivanov krvavi poljub je poljub smr- ti, ki ji zreš v oči in jo dobesedno okusiš, ki namerno vzbuja grozo in obču- tek ogroženosti. Simbol miru je Ivan spremenil v svoje nasprotje. A obenem je to poljub prisilnega galjota, ki si je z uporom izboril svobodo, s krvavim maš- čevanjem pa se je osvobodil tudi sovraštva. Zdaj svobodni upornik je prevzel oblast, ima moč, da razpolaga z življenjem zasovraženega nasprotnika, in to izkaže s tem, da mu prizanese ter na ta način poljub povrne v običajni pomen- ski okvir miru in sprave. To je storil celo porogljivo, saj je grozljivi dvoumnos- ti, ki jo je uprizoril z izkrivljanjem rituala, naredil konec s pomirjujočo izjavo, da nič ne bo ( no paura). Tako lahko tudi ta poljub uvrstimo med karnevalske uporabe in oponašanja uradnih ritualov, vzorcev in vlog v drugačne name- ne, med pustne prakse spreminjanja simbolnih pomenov v njihova nasprotja, med primere krutega norčevanja. A obenem pomilostitve. Po vsej tej krvi se bomo poslovili kot v pravljici. Že med veslanjem so vodilni uporniki ostalim galjotom delili ukradeni denar, »s klobukom so ga dajali veslačem, rekoč: “Vzemite, ko bomo zunaj, si bomo razdelili kot dobri bratje”«. Tu ponovno nastopi še en zanimiv lik: »Predvsem Lovre je bil tisti, ki je to počel.« Tudi Lovre iz Nina je imel za seboj razgibano življensko pot, čeprav spet ne naj asnejšo. Starejši mornar po imenu barba Matija s Pašmana ga je v Carigradu odkupil iz turškega suženjstva, zato mu je bil Lovre »sin po duši« ( figlio d‘anima).42 40 Slitt, Acting Out Friendship, posebej citat 156. 41 Boehm, Blood Revenge, 123, 134, 136, oba primera sta iz Grbalja, kraja nedaleč od Kotorja. 42 »Ma del vechio che ha nome barba Mattio da Paspan s‘à vegnudo via con la Ciurma perche l‘haveva Lorenzo detto Loure Sciaon, il quale era suo figlio d‘anima, dove che sto vecchio l‘ha liberado un altra volta de sciavitu de Turchi in Costantinopoli per quel o, che da loro ho inteso, in un loco, 156 krvavi pust na galeji loredani Lovre iz Nina je bil tudi tisti, ki je pozival, naj se ne krade državnega de- narja, temveč od potnikov in trgovcev, ki je dejavno sodeloval pri nasilnem prevzemu nadzora nad galejo in pri napadih na može posadke, a je iz vseh opi- sov razvidno, da ni bil med ubijalci in da je nekatere mornarje enostavno pah- nil v morje. On je bil tisti, ki je pozival, naj se preneha z ubijanjem, in njegova zasluga je bila, da »je veliko mož ušlo smrti«, kot je povedal očividec. Veči- na prič ga je navajala kot glavnega vodjo upora. V tej zgodbi Lovre iz Nina na- stopa nekako v vlogi »dobrega upornika«, vsekakor razsodnega in vseskozi razumnega. A s pobudo, da se denar razdeli med galjote, ki so veslali, in z ob- ljubo, da si ga bodo na svobodi »razdelili kot dobri bratje«, deluje skoraj ro- binhudovsko, kot »plemeniti ropar«, ki »nikoli ne ubija, razen v samoobram- bi ali iz pravičnega maščevanja« in »jemlje bogatim, da bi dal revnim«.43 In tako se je zares zgodilo. Ko so v Grljanu galjoti stopali z galeje, so jim vodje upora delili denar iz klobukov, »da se je zdelo kot v pravljici«. Denar iz klobuka nas s svojo simboliko in pravljičnostjo uvaja v še eno pomensko razsežnost upora na Loredani – »milenarizem«, v smislu sveta, v katerem zadnji bodo prvi in obratno, kar je tudi osnovna vsebina »tema- tike narobe sveta«.44 Vodje upora na galeji so uprizorili enakost, enakoprav- nost, enakomerno porazdelitev bogastva že na tem svetu (»bomo razdelili kot dobri bratje«), solidarnost in vzajemno pomoč. Niso razdelili le denarja, isto velja za razdeljevanje oblačil in orožja, za kup smodnika, ki je bil na voljo vsem, in nenazadnje za osvobajanje galjotov iz okovov. Podobno velja za pozi- ve, naj galjoti vendarle izberejo »svobodo« in izkoristijo priložnost, ki so jim jo ustvarili in ponudili uporniki. S tem, ko je razdeljevanje denarja iz klobuka ocenil kot prizor iz pravljice, nam očividec dokazuje, da je bilo sporočilo jas- no in razpoznavno v okviru kulturnih in vrednostnih vzorcev nastopajočih v naši zgodbi. Ljudska kultura in z njo tudi pravljice so namreč eden od kra- jev, kjer sta se izražala ljudski pogled na svet in hrepenenje po drugačni druž- beni ureditvi.45 To pomeni, da je upor na galeji Loredani vseboval tudi »ide- ološko« dimenzijo, da je bil to tudi upor proti »ideološki dominaciji«,46 to je vrednotam in argumentom, s katerimi je Beneška republika utemeljevala che si domanda Varastin, che sto Loure se ha maritato«, ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 5, f. 5, Lorenzo Bol ani, Benetke, 14. julij 1623. 43 Najnovejša obravnava lika in mita Robina Hooda, ki mi je znana, je Knight, Robin Hood, od koder so vzeti tudi navedeni citati, in sicer iz Chandler, Batman and Robin Hood, 191, ki jih navaja po Hobsbawm, Bandits, 47. 44 Scott, Domination and Resistance, 80. 45 Scott, Domination and Resistance, 155–166, posebej 157. 46 Scott, Domination and Resistance, 198–201, posebej 198. 157 krvavi poljub svobode in upravičevala podrejenost galjotov ter razmere, v katerih so živeli in delali. To je bilo tudi globlje sporočilo »bele zastave svobode«, ki je vihrala na upor- niški galeji Loredani tistega 2. maja 1605 med Koprom in Grljanom. Upor na Loredani se je odvil v eni sami uri, kolikor je trajala osvobodil- na plovba od istrskih do kraških bregov. Če upoštevamo tako kratek čas in obenem široko tipologijo dejanj, njihovo bogato simboliko in skladnost s ti- pičnimi uporniškimi praksami in motivi, lahko ocenimo, da so galjoti upri- zorili »popoln upor«. 158 Priloge I Poimenski seznami posadke galeje Loredane Tabela 3: Seznam ubeglih z galeje Loredane leta 1605. Ime, priimek, vzdevek Poreklo Opombe Svobodni galjoti 1 Nicolò Baldo 2 Zuan Maria Cassin 3 Costantin Paternio 4 Urban Furlan Furlanija 5 Anzolo da Venetia Benetke 6 Antonio Marinelli 7 Antonio da Zara Zadar 8 Simon Boscador* da Montona Motovun Ujet.* Prečrtan v obsodbi. 9 Zuan Antonio da Capo d’Istria Koper 10 Pietro da Pavia detto Caporal* Pavia 11 Alvise dei Brachi, 12 Maccario Custranopulo 13 Domenego Fanton 14 Gianni Fragiacopel o / Janni Papadopulo 15 Gerolamo Oriol*q. Piero da Venetia Benetke Ujet v Devinu.* 16 Teofilo Simbos, 17 Zuan Antonio Marcantin Gradišče ob Soči* Odsoten v obsodbi. Vodja* 18 Piero de Lorenzo da Padoa Padova 19 Lorenzo Catorio 20 Paulin da Padoa Padova 21 Battista di Paulo 22 Zuane da Fermo Fermo (Ancona) 23 Renaldo da Padoa Padova 24 Francesco Lanchi/Lausti 25 Zuan Battista da Singaglia Senigal ia (Ancona) priloga 1: poimenski seznami posadke galeje 161 krvavi poljub svobode Ime, priimek, vzdevek Poreklo Opombe 26 Domenego dal Final Finale Emilia (Modena) 27 Biasio de Zuan Maria da Venetia Benetke 28 Francesco de Scipion da Bienno Bienno (Brescia) 29 Virgilio de Francesco da Padoa Padova 30 Piero de Marco Bossina Bosna 31 Battista da Portogruer Portogruaro Prisilni galjoti 32 Iseppo di Antonio Librer detto Stocada 33 Simon Polaco 34 Ferigo dei Filippi 35 Pasqualin de Bortolo barcaruol da Venetia* Benetke* 36 Zuan Maria q. Vicenzo da Manerbba, Malerbio (Brescia) q. Vecio de Mama 37 Rafael Lucera da Ferarra Ferrara Odsoten v obtožnici in obsodbi (?). 38 Zuan Maria de Mattia Odsoten v obsodbi (?). 39 Nicol o Nontio Urbino* Odsoten v obtožnici in obsodbi. Vodja.* 40 Bernardo Pistor/Picher 41 Oratio de Gesi q. Francesco Jesi (Ancona) 42 Zuan Zelonovich da Grup/Grus (?) 43 Stefano Vuchovich Senj (Uskok) Odsoten v obsodbi. Vodja.* 44 Greguol de Valente (Gregorio da Messina)* Messina (Sicilija)* 45 Periza/Perisa Filipovich 46 Francesco de Giacomo Bossolin 47 Fra Piero Vandi 48 Giacomo de Francesco 49 Giovanni de Battista 50 Nicolò di Franici/Franizzi 51 Steffano Rasmiel/Basuviel 52 Zuane de Giacomo 53 Paulo Nicodemi 54 Antonio di Randeni/Radenni 55 Gasparo Ongaro 56 Gerolamo Balestriera, detto Spazzapan Oppeano (Verona)* Ujet.* Prečrtan v obsodbi. dei balestrari*) 57 Francesco de Christoforo 58 Piero Francesco q. Matthiolo dei Penazzi Tregnago (Verona)* Ujet.* Prečrtan v obsodbi. da Trignan, veronese* 59 Domenico q. Zuane 60 Biasio q. Giulio 61 Zuan Maria dal a Stellada Stellata (Ferrara) 162 priloga 1: poimenski seznami posadke galeje Ime, priimek, vzdevek Poreklo Opombe 62 Ippolito di Ferrazzi 63 Zuane de Mattio Giacometto 64 Bastian del Manzin 65 Zuan Maria de Zuan Domenego 66 Camillo de Vicenzo T/Zalandroni 67 Zuan Battista de Lazari 68 Baldissera Seratti da Vicenza Vicenza 69 Zacco Garofolino 70 Iseppo de Antonio da Cordovado Cordovado (Portogruaro) 71 Gabriel Francanto 72 Zuan Battista da Gambara Gambara (Brescia) 73 Francesco da Sinigaglia Senigal ia (Ancona) 74 Giovanni Turlino detto Comi 75 Giovanni Snero q. Papagiorgili 76 Nicolò Giaretti 77 Teodoro Papadopolo 78 Nikita Papadopolo 79 Torquato de Candiano Candiana (Padova) 80 Domenico dalla Calonega Calonega (Padova) 81 Luca da Vicenza Vicenza 82 Steffano da Mantoa Mantova 83 Zuan Paulo da Fermo Fermo (Ancona) 84 Giorgi Armogianni 85 Vicenzo da Cremona Cremona 86 Nicolo q. Messe 87 Nicolo Alepotti/Alergosi 88 Anzolo de Paulo Lamperti (?) 89 Santo da Lemba1 Elba (Toskana) Ponentin.* 90 Porto Cesareo (Portus Andrea da Porseno Sasina, Apulija) Ponentin, vodja.* 91 Nadal de Battista (Ponentin*) Zahodno Sredozemlje Ponentin, vodja.* 92 Gasparo Capeler da Padoa Padova 93 Sabba da Natolia Turco schiavo Anatolija (Turčija) 94 Bergoth dal a Caramania Turco schiavo Karamanija (Turčija) 95 Hamameth da Natolia Turco schiavo Anatolija (Turčija) 96 Salen da Natolia Turco schiavo Anatolija (Turčija) 97 Francesco da Galipoli Ponentin Gal ipoli (Apulija) Ponentin, vodja.* 98 Piero de Francesco Marchioto 99 Lunardo q. Donà 100 Gierolamo q. Zuan Maria 101 Zuan Modenese da Piasenza Piacenza 163 krvavi poljub svobode Ime, priimek, vzdevek Poreklo Opombe 102 Iseppo q. Biasuto 103 Giacomo Pistogia Pistoia (Firenze) 104 Andrea di mastro Guidone 105 Bortholomeo de Gabriel 106 Andrea Mama, dei Grognoli, dei Mami, Malerbio (Brescia)* Ujet.* Prečrtan v obsodbi. da Manerbi de Bressana 107 Domenico Carea dal a Calonega Isti kot št. 80. 108 Domenico Bonani 109 Michiel Molinaro da Bariuza (?) 110 Cesaro Pason, Cesare di Padua, di Alessandro Padova* Ujet v Gorici.* da Fosson* 111 Domenego ditto Cormons, Cormin Krmin (Gorica) 112 Zuan Maria d’Alvise 113 Cristian Lochanter/Ovanter 114 Bortholo q. Bartolomio 115 Zuan Domenico Sasano/Fazzano 116 Colesin de Colesini 117 Iseppo Buratto 118 Domenico q. Antonio 119 Gasparo q. Zuane da Fal i Fal o (Chieti) 120 Domenico q. Antonio Bagolin 121 Ercule de Condello/Codillo 123 Anzolo Siedea 124 Battista de Paulo Faizacho/Saisaro 125 Battista detto Sguerzo 126 Paulo Lavato 127 Steffano de Zuan Maria 128 Francesco da Malagise (?) 129 Gabriel Citta/Sita 130 Battista q. Francesco 131 Zorzi da Lodi Lodi 132 Padre Giacomo Agatone 133 Antionio Porta Lett. .re(?) 134 Lorenzo Bolanni Benetke Odsoten v obtožnici in obsodbi. Vodja.* 135 Steffano q. Andrea orbo 136 Zuane Blacovich 137 Antonio Gambarotto 138 Biasio Crivich/Cricich de Gouza(?) (?) 139 Gregol Grabovach/Grabocach 140 Mattio Corlenich/Sorlenich 141 Zuane da Fara d’Antonio Fara (Gorica) 164 priloga 1: poimenski seznami posadke galeje Ime, priimek, vzdevek Poreklo Opombe 142 Lorenzo de Viddo da Nonna Nin Odsoten v obtožnici in obsodbi. Vodja.* 143 Steffano da Imola Imola 144 Constantin Cristoffano dal Zante Zakintos 145 Giusizza Gerdinovich 146 Rado Vucovich 147 Vido Figliozzo di Antonio 148 Stefano Vicaleicich/Vicalevich 149- Zuane Blacovich Isti kot št. 134. 150 Vido Vissich Odsoten v obsodbi (?). 151 Zuan Battista da Roma Rim 152 Mattio q. Andruzzi/Andrucci 153 Mil e Salamonich/Salamovich 154 Menego Brugadignan 155 Dimitri Benetti 156 Luca Bertolin 157 Mattio Cimgul/Singul detto Panza longha 158 Antonio da Benos/Berias(?) (?) 159 Vicenzo Maurich, Vicentius Maure de Mugla* Milje* Ujet in prost v Devinu.* 160 Zuane Comerlich 161 Vicenzo figlio di Quenti/Penti 162 Giure Maurich 163 Gasparo Cencho/Suh 164 Michiel Deslich/Desliach 165 Achil e q. Giacomo 166 Valentin q. Ventura 167 Mattio Populin/Pomprulich q. Zuane 168 Antonio di Francesco da Z.tto(?) (?) 169 Remedel o di Sopra Vicenzo di Ghisetti, Ghisetti de Remedel de Sora (Brescia)* Ujet.* Prečrtan v obsodbi. 170 Gasparo Basetta detto Simon 171 Cesare Pesano da Sisa, Giulio Cesare Pozanis Sesia (Parma)* Ujet v Gorici.* de Sesia del stato del Duca di Parma* 172 Paulo q. Gianetti di Bertoli da Chiudano* Chiuduno (Bergamo)* Ujet.* Prečrtan v obsodbi. 173 Aleardo q. Giacomo di Leardi, da Zevio Veronese* Zevio (Verona)* Ujet.* Prečrtan v obsodbi. 174 Zuane Fauro fio de Giacomo 175 Antonio Nalin dal e .. (?) (?) 176 Domenegho Schitta detto Ferarino Ferrara 177 Zuan Anzolo de mastro Oratio 178 Giulio Perlini del a Civegia Civezza (Ligurija) Ponentin, vodja.* 179 Daniel q. Zuane da Spilimbergo Spilimbergo (Furlanija) 180 Gregorio Crasenich/Grasevich 165 krvavi poljub svobode Ime, priimek, vzdevek Poreklo Opombe »Drugih 4 ali 5 kaznjen- Altri 4 over 5 condannati che le sentenze sonno cev, katerih obsodbe hra- dal’Il . s.r comito. ni komit.« »15 Ponentinov, ki so bili 15 Ponentini li qual i eranno in deposito Zahodno Sredozemlje začasno na galeji in niso e non sonno notadi in Galia. bili zabeleženi.« Člani posadke, ki so zbežali z galjoti 1 Iseppo Torignol tegnoso, Scapolo 2 Matthio da Pasman, Scapolo, barba* Pašman (Zadar) 3 Manolli de Gianni Rem.to, Scapolo 4 Lucio da Venetia, Scapolo Benetke 5 Giacomo Ronchatto, Mastro di Casa Vicenza* (canever, Vazentin)* Vir: Pričujoči seznam temelji na več različicah seznama ubežnikov oziroma obtoženih bega in sodelovanja pri uporu, ki se najdejo v arhivskem gradivu, med katerimi se zasle- dijo manjše razlike, pogoste pa so razlike v zapisu imen posameznikov. Ta seznam smo sestavili tako, da smo na podlagi primerjav označili nekatera imena (ker se ponavljajo v seznamu obtoženih organizacije upora), druga pa vključili, kjer so po očitni pomoti ponekod izpadla. Pri zapisu imen in krajev porekla navajamo naj asnejše in najberljivejše različice, pri navedbi podatkov o posameznikih pa smo kolikor mogoče integrirali informacije iz vseh različic seznama. Informacije so poleg tega dopolnjene z navedbami iz zaslišanj prič in ujetih galjotov. Vse dopolnitve so posebej označene (*). Seznami v virih so sledeči: ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13. f. 64–66, Domenegho Paris scrivano del a galea Loredana (prvi nastali seznam, Koper 10. maj 1605); prav tam, f. 71, prepis obtožnice in tiralice senata z dne 17. maja 1605); ASV, Senato D – Mar R, reg. 65, f. 38–40, obtožni-ca in tiralica beneškega senata (Benetke 17. maj 1605); ASV, Senato D – Mar F, 166, 1605, a 17 Maggio In Pregadi (obtožnica in tiralica senata); ASV, Avogaria Comun, Miscel anea civile e criminale, b. 4286, fasc. 4, Boscador Simeone fuggito dal a galera Loredana, f. 30v–32r, obsodba (Benetke, 4. maj 1607). Opomba k Tabeli 3 1 V dveh pričanjih se med glavnimi uporniki navaja ime »Santo«, enkrat je to »Santo Ponentin«, drugič »Santo da Lepanto«, ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 32, Koper, 8. maj 1605, zaslišanje Christoforo q. Thomio bergamasco, condannado ter ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 35, Koper, 8. maj 1605, zaslišanje Micholin Cavison di Candia galeotto. V vseh seznamih (Paris, ob-tožba, obsodba) pa je dosledno naveden le »Santo da Lemba«; noben drug Santo ni naveden v seznamu vodij upora niti v seznamu ubežnikov. Očitno gre za isto osebo, ki se omenja v zaslišanjih, a ji v sodnem postopku ni bila pripisana vodilna vloga. Pri poreklu »Lepanto« gre za očitno na-pako. Nadimek »Ponentin« pa podpira identifikacijo porekla »da Lemba« z otokom Elbo pred toskansko obalo na Tirenskem morju. 166 priloga 1: poimenski seznami posadke galeje Tabela 4: Seznam ujetih, ločeno obsojenih galjotov. Ime, priimek, vzdevek Vodilni 1 Lorenzo Bollani (Bollanetto) Ostali galjoti 2 Simon q. Mattio Boscador de Montona, de libertà 3 Paulo, over Zampaulo di Bertholi da Chiudano, territorio di Bergamo 4 Leardo q. Giacomo da Zevio Veronese 5 Piero Francesco q. Matthiolo dei Penazzi da Trignan, veronese 6 Vicenzo q. Zamaria Ghisetti de Remedel de Sora territorio bressan 7 Andrea dei Grognoli, me chiamano dei Mami, da Manerbi de Bressana 8 Gerolamo detto Spazzapan dei balestrari dal a vil a di Oppeano (Verona) Vir: ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Boscador Simeone fuggito dal a galera Loredana, f. 33, obsodba (Benetke, 4. maj 1607). 167 krvavi poljub svobode Tabela 5: Sestava in člani posadke galeje Loredane (preživeli prisotni in od- sotni z galeje ob uporu) ter galjoti, ki niso zbežali. Prisoten Ime, priimek, vzdevek Vloga na galeji na galeji Poreklo ob uporu Posadka 1 Fra Iseppo da Calasena Reverendo ne (?) 2 Domenegho Paris Scrivan ne 3 Michel da Mestre Bombardiere da Mestre 4 Giorgilla dalla Canea Comito ne Chania (Kreta) 5 Manni Granitari, q. Agostin da Corfù* Sotto Comito ne Krf 6 Michelin de Candia, q. Zanachi* Paron ne Heraklion (Kreta) 7 Alessandro de Francesco Peotta ne 8 Domenegho da Este Capo di Bombardieri da Este (Padova) 9 Zuane da Corfu Bombardiero ne Krf 10 Zuane di Tozi* Luchese Scalco da Lucca 11 Francesco Gam…o(?) Canever da 12 Anzolo Canazo, della Badia* Fante de Piciol ne Badia (? Terraferma) 13 Piero da Treviso, Piero di Bianchi q. Agustin da Padoa* Fante de Piciol da Padova/Treviso 14 Stamo da Corfu Compagno ne Krf 15 Braicho Zupardo Compagno ne 16 Todorin dal a Canea Compagno ne Chania (Kreta) 17 Nicollo de Candia Compagno ne Heraklion (Kreta) 18 Statti da Corfu Compagno ne Krf 19 Giorgilla de Candia Compagno da Heraklion (Kreta) 20 Zanetto da Venetia Compagno ne Benetke 21 Dimo dal a Zeffalonia Compagno da Kefalonija 22 Messer Cosma da Corfu Rem…n(?) ne Krf 23 Messer Marco de Pasqualin Marangon da 24 Messer Marco da Candia Calafatto ne Heraklion (Kreta) 25 Zorzzi de Zuane Calafatto ne 26 Francesco da Venetia Sotto Capo da Benetke 27 Zorzzi Petricho Scapolo da 28 Letanzio Ambatiel o Scapolo ne 29 Menegho Rondolin Scapolo ne 30 Garitto Fratte Scapolo da 31 Paulin dal Zante Scapolo ne Zakintos 32 Nicol o Morono Scapolo da 33 Augustin dal a Zeffalonia Scapolo ne Kefalonija 34 Matteo da Zarra Scapolo da Zadar 35 Gerolemo dalla Zeffalonia Scapolo ne Kefalonija 168 priloga 1: poimenski seznami posadke galeje Prisoten Ime, priimek, vzdevek Vloga na galeji na galeji Poreklo ob uporu 36 Nicol o Bocha, q. Zorzi da Pasmà sciaon dell’Isole de Zara* Scapolo ne Pašman (Zadar)* 37 Tiberio Salano Scapolo ne 38 Gianni Coppeo, Janni del a Canea* Scapolo da Chania (Kreta) 39 Nicollo Diacondaidi Scapolo ne 40 Lucha de Zuane da R…mo(?) Scapolo ne 41 Alexssi dal a Zeffalonia Scapolo da Kefalonija 42 Verderame dalla Zeffalonia Scapolo ne Kefalonija 43 Zanni da R…no(?) Scapolo ne (?) 44 Costantin dal a Zeffalonia Scapolo ne Kefalonija 45 Nicol o Renessi Scapolo ne 46 Zorzzi Alefandin Scapolo ne 47 Giacomo de Paullo Scapolo ne 48 Zorzi Furlano Scapolo da Furlanija 49 Cesaro da S. Nicol o(?) Scapolo ne 50 Costantin Suorono Scapolo da 51 Piero da Venetia Scapolo ne Benetke 52 Ventura de ...(?) Scapolo ne Galjoti 1 Zorzi Cristoforin Galiotto ne 2 Arsenni dal a Zeffalonia Galiotto da Kefalonija 3 Michelin Vagliano Galiotto da 4 Bastian di Motti da Bergamo q. Gasparo* Galiotto* da* Bergamo* 5 Cristofol o q. Tomio bergamasco* Condannato da Bergamo* 6 Magna Mussico Condannato da 7 Piero d’Antonio de Bonetto, Venetian, luganegher* Condannato da Benetke* 8 Ruger da Treviso, de Domenego, da Portia* Condannato da Porcia, Furlanija (Treviso) 9 Manol i Mussico Condannato da 10 Michelin Cavison di Candia* Condannato da Heraklion (Kreta)* 11 Zamaria Armano de Andrea da Venetia* Condannato da Benetke* 12 Manol i da Segna q. Michiel* Condannato da Senj 13 ne Rinaldo detto Naldo, Moreto* Condannato (skočil v morje)* 14 Anzol o del q. Zamaria Pagiarin* Condannato da 15 Zuane d’Istria Condannato ne Istra Vir: ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 66, Domenegho Paris scrivano della galea Loredana (Koper, 10. maj 1605). Seznam je dopolnjen z imeni in podatki (označenimi z *), povzetimi iz zaslišanj. 169 krvavi poljub svobode Tabela 6. Seznam umorjenih v uporu na galeji Loredani v Kopru leta 1605 Ime, priimek, vzdevek Vloga na galeji Poreklo 1 Bastian Salamon Capo di Provisionadi 2 Elia dalla Zeffalonia Aguzin Kefalonija 3 Zuan Battista de Comio Capo di Bombardieri Krf* 4 Nicol o dal Zante Scapolo Zakynthos 5 Stamati dal Zante Scapolo Zakynthos Vir: ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 66, Domenegho Paris scrivano del a galea Loredana (Koper, 10. maj 1605). Seznam je dopolnjen z imeni in podatki (ozna- čenimi z *), povzetimi iz zaslišanj galjotov, ki niso zbežali. 170 II Popisi preostalega denarja in tovora na galeji Popis preostalega denarja, izveden na galeji Loredani ob njenem prevzemu v Grljanu dne 2. maja 1605 Adi 2. Maggio 1605 Inventario fatto d‘ordine dell‘Illustrissimo Signor Girolamo Loredan Po- destà et Capitano di Capo d‘Istria, in Grignano sotto Trieste, dei Groppi ritova- ti nella Galera Sopracomito il Illustrissimo Signor Antonio Loredan suo figliolo alla presenza delli Signori Giulio Cesare Dotto, Pattaro Buzzaccarino et Anto- nio Gaiardo Padovani, del Signor Cosmo de Medici Bressano, et Girolamo Da- ini et Giacomo Fino di Capodistria, et prima Nel Pizzuol una cassa del pubblico rotta, et senza serratura nella quale furono trovati Groppi ventidoi, uno delli quali era stato tagliato, vedendosi per il vacuo, che v‘era, che mancavano altri groppi. Item nella Scosagna un‘altra cassa del pubblico intatta, et senz‘alcun man- camento. Item in un banchetto della detta Scosagna, il quale era stato rotto et aper- to furono trovati diversi groppi. Li quali alla presenza delli sopraddetti levati di Galea, cosi li suddetti come quelli delle casse furono posti in una barca del paron Michiel Traurin, et ricuperati. Furono trovati in tutto groppi n° sessantatre (63), presenti oltra li gia notati il Signor Antonio Grisoni, Nicolò Albanese, il Signor marco Doni ser-gente maggiore della Provincia, et il paron sudetto con molti altri tutti di Ca- podistria. Item remorchiata la Galea la sera del giorno suddetto nel Porto di questa Città, furono ritrovati altri quattro Groppi in un altro banchetto della Scosa- priloga 2: popisi preostalega denarja in tovora na galeji 171 krvavi poljub svobode gna, et posti con gli altri furono portati al Palazzo dell’Illustrissimo Signor Po- destà et capitano suddetto et riposti in scrigni. Alla presenza poi dell’Illustrissimo Signor Girolamo Minio Provvedito- re destinato alla Cefalonia et del suo Cancelliero Barnabà Vidali furono detti groppi riconosciuti et trovati del Serenissimo Dominio Groppi intatti qua- rantasette (47) et uno tagliato (1), che sono in tutto quarantaotto (48). Et di particolari groppi n° disnove (19), cinque dei quali erano segnati col segno contrascritto. … Quali groppi che sono in numero disnove erano tutti ben condicionati. Vir: ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 60. 172 priloga 2: popisi preostalega denarja in tovora na galeji Popis preostalega »javnega tovora« na galeji Loredani, izveden v Kopru 10. maja 1605 10 Maggio 1605. In Cappo d‘Istria Inventario delle Robbe Publiche Ritrovatte sopra la Galia Del Clementis- simo signor Antonio Loredan mentre estatta recuperatta et fu Inventariato In Presentia delli Magnifici signori Giudici della citta di Cappo d‘Istria cioe il sig- nor Gerolemo Zarotti de Gerenni, et il signor Cristofforo Gerenni Vice Sindicho Come qui sotto, et primo: Tutti li fornimentti della Galia, cioe ferrj, Gomene, velle, Cai d‘alboro col suo Pavian et Altri armiggi li qualli non s‘apodesto vardar minutamente. Schiavine N° diece …………………...........................……………………….. 10 Gabanni N° tre ……………………...............................………………………….. 3 Vardacorj unno ……………………................................……………………….… 1 Camise sette cento, et quaranta una …............................……………….... 741 Braghesse seicento, et sessanta otto ……….................................…………… 668 Calzette Para trentta unno ……………………............................………….. 31 Scofonni Para trenta tre ……………………………................................…….. 33 Scarppe Para novecentto cinquanta otto ………............................……... 958 Capelli N° otto centto et quaranta quatro …….............................………. 844 Corazine N° centto et cinquantta ……………..............................………… 150 Arcebusi N° centto et cinqutrentaantta ………….........................……… 30 Piombo P.ri N° centto et tredece ………................................………………. 113 Celade N° centto et trenta …………………................................………….... 130 Murrioni otto ……………………………………...............................………..… 8 Spade N° quaranta otto …………………............................……………….. 48 Archebusoni sei ………………………………………...................................…….. 6 Fiaschi N° vinti tre …………………….................................………………….. 23 Fiaschini vinti uno ……………………................................…………………... 21 Forme sei ……………………………………………………………………………………. 6 Cargadure vinti nove ……………………………………………………………….. 29 Do casselle con Archi …………………………………………………………..……… 2 Casselle da frezze N° cinque et un mazo …………………………………………… 5 Spontoni N° disnove …………………………………………………….. ……………. 19 Polvere grossa barilli N° cinque ………………………………..…………………… 5 Polvere fina barilli …………………………………………………………….. . …… ½ Cadene da galiotto N° otantanove ……………………………………………….. 89 Corda cotta mazi N° disissette ……………………………………….……………. 17 Un Calderon de rame ………………………………………..……………………….. 1 173 krvavi poljub svobode Un Zapon, una Zappa – 2 badilli et 4 Manere Sedese Mascolli …………………………………….. . .………………………………. 16 Cadenne da Portta N° doi ……………………………….. …………………………. 2 Un tre pie ………………………………………………………………………………….. 1 Un pero da Pegholla …………………………………….. . . .………………………….. 1 Una Golla un Cadenazo di fero ……………………………………..…………….. 1 Un fero da Zirandolla ……………………………………………….. . ……………… 1 Moggi da bombardiere ……………………………………………….. . ……………. 1 Doi tende una de Griso et una di caneva ………………….................………. 2 Le balle della Alteraria non sipono contar per esser sotto la robba impeg- nati. Una balla di canevazza con /?/ le qualle non miestatta consegnata. Una baulla piena di feramenta dell‘Aguzin cioe Ga/?/ Pironi Giavette et Altro. Una Chezza di fero …………………………………………………………………….. 1 Io Hieronimo Zarotti d‘Gereni Sindico fuj presente Io Christoforo Gereni Vice Sindico fui presente come di sopra. Vir: ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 68. K navedenemu tovoru je treba dodati še 160 kompletov oblačil za galjo- te, namenjenih vsaki od sledečih petih galej:1 Per la Galia D. Nicoletto di Priulli … Per la Galia D. Zustinian Morosini … Per la Galia D. Anttonio Ciura … Per la Galia D. Iseppo Michel … Per la Galia D. Alessandro Bondoer … 1 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 69 (Koper, 10. maj 1605). 174 Viri Arhivski viri AST, ATTA: Archivio di Stato di Trieste, Archivio Torre Tasso Antico. ASV, Avogaria – MCC: Archivio di Stato di Venezia, Avogaria di Comun, Miscellanea civile e criminale. ASV, Disp. Rett. – Istria: Archivio di Stato di Venezia, Dispacci dei Rettori, Istria ASV, Patr. Provv. Arsenale: Archivio di Stato di Venezia, Patroni e Provvedi- tori all‘Arsenal. ASV, Provv. Fortezze: Archivio di Stato di Venezia, Provveditori alle Fortezze. ASV, Senato D – Mar F: Archivio di Stato di Venezia, Senato, Delibere, Mar, Filze. ASV, Senato D – Mar R: Archivio di Stato di Venezia, Senato, Deliberazio- ni, Mar, Registri. BCT, AD: Biblioteca Civica di Trieste, Archivio Diplomatico. StLA, Karten: Steiermärkishes Landesarchiv, Kartensammlung. Objavljeni viri AMSI, Dispacci del capitano di Raspo: Dispacci del capitano di Raspo. Atti e Memorie della Società Istriana di Archeologia e Storia Patria, vol. XXX (1914). AMSI, Dispacci del podestà di Capodistria 27: Dispacci del podestà e capitano di Capodistria al Serenissimo Principe. Atti e Memorie della Società Istria- na di Archeologia e Storia Patria, XXVII (1911). viri 175 krvavi poljub svobode AMSI, Dispacci del podestà di Capodistria 29: Dispacci del podestà e capitano di Capodistria al Serenissimo Principe (1602–1605 e 1607). Atti e Memo- rie della Società Istriana di Archeologia e Storia Patria, XXIX (1913). AMSI, Senato Mare – Cose dell‘Istria: Senato Mare – Cose dell‘Istria – Dire- zione. Atti e Memorie della Società Istriana di Archeologia e Storia Pa- tria, XII (1896). Okrajšave b. busta (škatla) dis. disegno (risba) f. folio (list) fasc. fascicolo (fascikel) M. Mappe (mapa) Nr. Nummer (številka) reg. registro (register) Dovoljenja za objavo slik Slike, ki jih hrani Diplomatski arhiv Mestne knjižnice v Trstu (Biblioteca Civica di Trieste, Archivio Diplomatico), so objavljene z dovoljenjem dop. št. M53 - 26/1/1 - 8/15 (701), PG 66695 z dne 22. 4. 2015. Slike, ki jih hrani Štajerski deželni arhiv v Gradcu (Steiermärkisches Lande- sarchiv), so objavljene z dovoljenjem dop. št. R42 GZ 52308/2015-1 z dne 20. 2. 2015. Slike, ki jih hrani Državni arhiv v Benetkah (Archivio di Stato di Venezia), so objavljene z dovoljenjem št. 47/2015. 176 Literatura ANGIOLINI FRANCO, La pena della galera nella Toscana moderna (1542– 1750). V: Antonelli Livio (ur.), Carceri, carcerieri, carcerati. Dall‘antico regime all‘Ottocento. Rubettino, Catanzaro 2006, str. 79–115. BEGUŠ INES, Avtonomija in ekonomija Nadiških dolin v Beneški republiki. Univerzitetna založba Annales, Koper , 2015. BELTRAMI DANIELE, La penetrazione economica dei Veneziani in Ter- raferma. Forze di lavoro e proprieta fondiaria nelle campagne venete dei secoli XVII e XVIII. Istituto per la collaborazione culturale, Venezia – Roma, 1961. BERTOŠA MIROSLAV, Doba nasilja, doba straha. Vojnici-pljačkaši, selja- ci-razbojnici i doseljenci-nasilnici u Istri XVII. i XVIII. stoljeća. Durie- ux, Zagreb 2011. BIANCO FURIO, Krvavi pust 1511. Kmečki upori in plemiške fajde v Furla- niji med 15. in 16. stoletjem. Univerzitetna založba Annales, Koper 2011. BIN ALBERTO, La Repubblica di Venezia e la questione adriatica. Il Veltro, Roma 1992. BOEHM CHRISTOPHER, Blood Revenge. The enactment and manage- ment of conflict in Montenegro and other tribal societies. University of Pennsylvania Press, Philadelphia 1987. BONIN FLAVIO, Naloge severozahodnih istrskih mest pri oskrbi vojaških la- dij in obrambi beneškega ozemlja. V: Darja Mihelič, Matjaž Bizjak (ur.), Vojaki iz slovenskega prostora na tujih tleh v preteklosti. Založba ZRC SAZU, Ljubljana 2011, str. 67–100. literatu- 177 ra krvavi poljub svobode BONIN FLAVIO, Prisotnost galej na prostoru SZ istrske obale. Studia Iusti- nopolitana, II/1/II (2009), str. 403–414. BRACEWELL WENDY, Frontier Blood-brotherhood and the Triplex Con- finum. V: Roksandić Drago, Štefanec Nataša (ur.), Constructing the Bor- der Societies on the Triplex Confinum. Central European University Bu- dapest, Zagreb 2000, str. 29–45. BRACEWELL WENDY, Senjski uskoci. Piratstvo, razbojništvo i sveti rat na Jadranu u šesnaestom stoljeću. Barbat, Zagreb 1997. CHANDLER JOHN, Batman and Robin Hood: Hobsbawm‘s Outlaw He- roes Past and Present. V: Knight Stephen (ur.), Robin Hood in Greenwo- od Stood. Alterity and Context in the English Outlaw Tradition. Brepols, Turnhout 2011, str. 187–206. ČEČ DRAGICA, Projekt zagotavljanja galjotov za habsburško vojno morna- rico 1714-1734 in njegova povezava s kazensko zakonodajo in prakso. Povi- jesni prilozi, 45 (2013), str. 237–262. DA CANAL CRISTOFORO, Della milizia marittima, uredil M. Nani Mocenigo. Roma 1930. DAROVEC DARKO, Davki nam pijejo kri. Gospodarstvo severozahodne Is- tre v novem veku v luči beneške davčne politike. Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Zgodovinsko društvo za juž- no Primorsko, Koper 2004. FONTENEY MICHEL, L‘esclave galérien dans la Méditerranée des Temps modernes. V: Bresc Henri (ur.), Figures d‘esclavage au Moyen-Age et dans le monde moderne, L‘Harmattan, Paris 1996, str. 115–143. GENTILE MARCO, La vendetta di sangue come rituale. Qualche oservazio- ne sulla Lombardia fra Quattro e Cinquecento. V: Salvestrini Francesco, Varanini Gian Maria, Zangarini Anna (ur.), La morte e i suoi riti in Ita- lia tra Medioevo e prima Età moderna. Firenze University Press, Firen- ze 2007, str. 209–241. GESTRIN FERDO, Slovenske dežele in zgodnji kapitalizem. Slovenska ma- tica, Ljubljana 1991. GESTRIN FERDO, Trgovina slovenskega zaledja s primorskimi mesti od 13. do konca 16. stoletja. SAZU, Ljubljana 1965. GINZBURG CARLO, PONI CARLO, The Name and the Game: Unequal Exchange and the Historiographic Marketplace. V: Muir Edward, Rug- 178 literatura giero Guido (ur.), Microhistory and the Lost Peoples of Europe. The Johns Hopkins University Press, Baltimore and London, 1991, str. 1–19. GINZBURG CARLO, Sir in črvi. Svet nekega mlinarja iz 16. stoletja. Studia humanitatis, Ljubljana 2010. GRENDI EDOARDO, La pratica dei confini: Mioglia contro Sassello, 1715- 1745. Quaderni storici, 63 (1986), str. 811–845. HOBSBAWM ERIC, Bandits. The New Press, New York 20002 (1969). IVETIC EGIDIO, Gli Uscocchi fra mito e storiografia. V: Gaddi Mauro, Zan- nini Andrea, «Venez ia non è da guerra». L›Isontino, la società friulana e la Serenissima nella guerra di Gradisca (1615–1617). Forum Editrice Universitaria Udinese, Udine 2008, str. 389–397. KANDLER PIETRO, Storia del Consiglio dei patrizi di Trieste dall‘anno 1382 all‘anno 1809 con documenti. Edizioni Cassa di Risparmio di Tries- te, Trieste 1972. KLEN DANILO, Galije i galijoti iz Istre i otoka nekadašnje sjeverne Dal- macije za mletačku armadu (XI.–XVIII. st). JAZU, Odjel za filozofiju i društvene nauke, Rad knj. 318, Zagreb 1959, str. 199-286. KLEN DANILO, Galijoti i ratni brodovi na vesla u našoj prošlosti. V: No- vak G., Maštrović V. (ur.), Pomorski zbornik, I. JAZU, Zagreb 1962, str. 115–139. KLEN DANILO, Šćavunska vesla. Galije i galjoti na istočnoj obali Jadrana. Izdavači Čakavski sabor et al., Pula – Rijeka 1986. KNIGHT STEPHEN (ur.), Robin Hood in Greenwood Stood. Alterity and Context in the English Outlaw Tradition. Brepols, Turnhout 2011. KOS MILKO, Srednjeveški urbarji za Slovenijo, Zvezek tretji, Urbarji sloven- skega Primorja, Drugi del. SAZU, Ljubljana 1954. LANARO PAOLA, Microstoria. A venticinque anni da L‘Eredità immate- riale. Franco Angeli, Milano 2011. LAZZARINI ANTONIO, Remi per le galee. Dai boschi della Carnia all‘Ar- senale di Venezia. V: Fornasin Alessio, Povolo Claudio (ur.), Per Furio. Studi in onore di Furio Bianco. Forum Editrice Universitaria Udinese, Udine 2014, str. 29–38. LE ROY LADURIE EMMANUEL, Le carnaval de Romans. De la Chan- deleur au Mercredi des cendres 1579-1580. Gallimard, Paris 1979. 179 krvavi poljub svobode LEVI GIOVANNI, Nematerialna dediščina. Življenjska pot piemontskega eksorcista iz XVII. stoletja. Studia humanitatis, Ljubljana 1995. LO BASSO LUCA, Uomini da remo. Galee e galeotti del Mediterraneo in età moderna. Edizioni Selene, Milano 2003. LUZZATO GINO (ur.), Aspetti e cause della decadenza economica veneziana nel secolo XVII. Atti del convegno 27 giugno-2 luglio 1957, Venezia, Is- ola di San Giorgio Maggiore, Istituto per la collaborazione culturale, Roma 1961. MALANIMA PAOLO, Economia preindustriale. Mille anni: dal IX al XVIII secolo. B. Mondadori, Milano 1995. MALANIMA PAOLO, La fine del primato. Crisi e riconversione nell‘Italia del Seicento. B. Mondadori, Milano 1998. MEDAKOVIĆ B.M.G., Život i običaj Crnogoraca. Brzotiskom Episkopske Knjigopečatnje, Novi Sad 1860. MOSCARDA DEA, L’area Alto Adriatica tra sovranità imperiale e autono- mia locale. Deputazione di Storia Patria per la Venezia Giulia, Trieste 2002. MUIR EDWARD, Introduction: Observing Trifles. V: Muir Edward, Rug- giero Guido (ur.), Microhistory and the Lost Peoples of Europe. The Johns Hopkins University Press, Baltimore and London, 1991, str. vii–xxviii. MUIR EDWARD, Ritual in Early Modern Europe. Cambridge University Press, Cambridige – New York, 2005. NARED ANDREJ, Seznam »deželnih sovražnikov« iz 1440 ali podoba faj- de iz prve roke. Zgodovinski časopis, 56, 3–4 (2002), str. 327–344. ORŠOLIĆ TADO, Teritorijalne snage za francuske uprave u Dalmaciji (1806.–1809.). Radovi Zavoda za povijesne znanosti HAZU u Zadru, 45 (2003), str. 271–289. PANJEK ALEKSANDER, ČEČ DRAGICA, »Homo staturae altae, barbae nigrae, vestitus pelliceo«. Sum o uporu na Krasu leta 1635. V: Pan- jek Aleksander (ur.), Upor, nasilje in preživetje v srednjem in novem veku. Slovenski in evropski primeri. Založba Univerze na Primorskem, Koper (v tisku, 2015). PANJEK ALEKSANDER, Človek, zemlja, kamen in burja. Zgodovina kulturne krajine Krasa (Oris 16.–20. stoletje). Založba Annales, Koper 2006. 180 literatura PANJEK ALEKSANDER, Fevdalna renta in agrarno gospodarstvo na Kra- su na podlagi cenitev gospostev (1615– 1637). Acta Histriae, 12/2 (2004), str. 1–72. PANJEK ALEKSANDER, Kdo je tretja stranka v tej mačji godbi? Posredniki med vdovcem in fantovščino v Štivanu pri Devinu leta 1651. V: Acta His- triae, 22/2 (2014), str. 379–390. PANJEK ALEKSANDER, Kmečki odpor na Tolminskem. Oris z oprede- litvijo vsebinskih stebrov (1507–1713). V: Panjek Aleksander (ur.), Upor in preživetje v srednjem in novem veku. Slovenski in evropski primeri. Za- ložba Univerze na Primorskem, Koper (v tisku, 2015). PANJEK ALEKSANDER, La diplomazia del vino e la «libera navigazione del mare Adriatico». Alla ricerca di una politica economica nel meridione austriaco (1500–1717). Histoire des Alpes, 10 (2005), str. 93–111. PANJEK ALEKSANDER, Vzhodno od Benetk, slovenski obmejni prostor. Gospodarstvo, družba, prebivalstvo in naravni viri v zgodnjem novem veku. Univerzitetna založba Annales, Koper 2015. PELIZZA ANDREA, Riammessi a respirare l‘aria tranquilla. Venezia e il riscatto degli schiavi in età moderna. Istituto Venet odi Scienze Lettere ed Arti, Venezia 2013. PETKOV KIRIL, The Kiss of Peace. Ritual, Self, and Society in the High and Late Medieval West.Brill, Leiden 2003. PETRINOVICH LEWIS, The Cannibal Within. Evolutionary foundations of human behaviour. A. de Gruyter, New York 2000. PEZZOLO LUCIANO, Violenza, costi di protezione e declino commercia- le nell’Italia del Seicento. Rivista di storia economica, 23/1 (2007), str. 111–124. POSCH FRITZ, Österreicher als Galeerensträflinge im Mittelmeer. Blätter für Heimatkunde, 63 (1979), str. 52–59. POVOLO CLAUDIO, Faida e vendetta tra consuetudini e riti processuali. Storica, 19 (2013), str. 53–104. POVOLO CLAUDIO, La giusta vendetta. Il furore di un giovane gentiluon- mo del Cinquecento. V: Fornasin Alessio, Povolo Claudio (ur.), Per Fu- rio. Studi in onore di Furio Bianco. Forum Editrice Universitaria Udi- nese, Udine 2014, str. 179–195. 181 krvavi poljub svobode PUST KLEMEN, Podoba ‚Turka‘ v krščanskih deželah vzhodnega Jadrana v zgodnjem novem veku. Acta Histriae, 15/1 (2007), str. 209-234. PUST KLEMEN, Vprašanje identitete in iskanje strategij preživetja. Migra- cije z beneškega na osmansko ozemlje in spreobrnitve v islam na območju vzhodnega Jadrana v 16. stoletju. Acta Histriae, 18/4 (2010), str. 907-936. ROMANO RUGGIERO, Opposte congiunture. La crisi del Seicento in Euro- pa e in America. Marsilio, Venezia 1992. SCHRÖDER FRANCESCO, Repertorio genealogico delle famiglie confer- mate nobili e dei titolati nobili esistenti nelle provincie venete. Alvisopo- li, Venezia 1830. SCOTT JAMES C., Domination and the Arts of Resistance. Hidden Tran- scripts. Yale University Press, New Haven – London, 1990. SCOTTI GIACOMO, I pirati dell‘Adriatico. Lint, Trieste 2003. SCUSSA VINCENZO, Storia cronografica di Trieste dalle sue origini sino all‘anno 1695. Edizioni Italo Svevo, Trieste 1986. SIMBULA PINUCCIA, L‘arruolamento degli equipaggi nei regni della Co- rona d‘Aragona (secc. XIV–XV). V: Cavaciocchi Simonetta (ur.), Ric- chezza del mare. Ricchezza dal mare. Secc. XII–XVIII, Istituto Interna- zionale di Storia Economica Datini Prato, II – Atti – 37, Le Monnier, Firenze 2006, str. 1019–1039. SIMONITI VASKO, (Notranje) avstrijsko-beneška vojna 1615–1617/18. Gori- ški letnik, 27 (2000), str. 109–130. SIMONITI VASKO, Fanfare nasilja. Slovenska matica, Ljubljana 2003. SLITT REBECCA L., Acting Out Friendship: Signs and Gestures of Aris- tocratic Male Friendship in the Twelfth Century. Haskins Society Jour- nal, 21 (2010), North William (ur.), Studies in Medieval History, str. 147–164. STUDEN ANDREJ, Rabljev zamah. K zgodovini kriminala in kaznovan- ja na Slovenskem od 16. do začetka 21. Stoletja. Slovenska matica, Ljubl- jana, 2004. SUGG RICHARD, ‘Good Physic but Bad Food’: Early Modern Attitudes to Medicinal Cannibalism and its Suppliers. Social History of Medicine, 19/2 (2006), str. 225–240. SUTTER FICHTNER PAULA, Habsburg State-Building in the Early Mo- dern Era: The Incomplete Sixteenth Century. Austrian History Yearbo- ok, 25 (1994), str. 139–157. 182 literatura ŠTIH PETER, Srednjeveške goriške študije. Prispevki za zgodovino Gorice, Goriške in Goriških grofov. Goriški muzej, Nova Gorica 2002. TENENTI ALBERTO, Venezia e i corsari. 1580–1615. Editori Laterza, Bari 1961. TERSEGLAV MARKO, Uskoška pesemska dediščina Bele krajine. ZRC SAZU, Ljubljana 1996. THOMPSON EDWARD P., Navade, plebejska kultura in moralna ekono- mija. Studia humanitatis, Ljubljana 2010. TUCCI UGO, Mercanti, navi, monete nel Cinquecento veneziano. Il Muli- no, Bologna 1981. VALENTINITSCH HELFRIED, Ferdinand II. Die innerösterreichischen Länder und der Gradiskanerkrieg 1615-1618. V: Urban Paul, Sutter Berthold (ur.), Johannes Kepler (1571-1971).Gedenkschrift der Unversität Graz. Leykam, Graz 1975, str. 497–539. VILFAN SERGIJ, Deželni stanovi in deželni zbori v Evropi: primerjava (k zgodovini starejšega evropskega parlamentarizma). Zbornik znanstvenih razprav, 51 (1991), str. 309–328. VILFAN SERGIJ, Pravna zgodovina Slovencev. Slovenska matica, Ljubljana 1961. VILFAN SERGIJ, Pravni značaj deželnih stanov v deželah s slovenskim pre- bivalstvom (Notranji Avstriji). Zbornik znanstvenih razprav, 48 (1988), str. 207–219. VILFAN SERGIJ, Zgodovinska pravotvornost in Slovenci. Cankarjeva za- ložba, Ljubljana 1996. ZANNINI ANDREA, L’economia veneta nel Seicento. Oltre il paradigma della “crisi generale” . V: Società Italiana di Demografia Storica (ur.), La popolazione italiana nel Seicento. Clueb, Bologna 1999, str. 473–502. ZEMON DAVIS NATALIE, Le culture del popolo. Sapere, rituali e resisten- ze nella Francia del Cinquecento. Eidaudi, Torino 1980. ZEMON DAVIS NATALIE, Vrnitev Martina Guerra. Studia humanitatis, Ljubljana 2009. 183 ■ ■γος ■m ■ Beßeda λό ■ rbu ort ■ ■ ἦν ὁ Ve slovoW γος ■ ■ χῇ m ■ ie bila ta b7 Beßeda λό ■ ἀρ erat ar das rbu ort slovo ■ W ■ ■ w ἦν ὁ Ve γος ■ χῇ m erat b7 Beßeda λό ■ ■ ∫azhetku načal7 ie bila ta ἀρ ar das rbu ort ■ Ve slovoW ■ Beßeda ■ In principioAnfang ἦν ὁ ■ ■ Vъ ■ w γος m ■ m χῇ ie bila ta erat b7 Beßeda λό rbu ort ■ ■ VTim γος ■ Im ∫azhetku načal7 ἀρ ar das slovo ■ W ■ ort λό rbu Ve Beßeda ■ In principioAnfang ■ w ἦν ὁ γος m ■ ■ W ie bila ta ■ Vъ χῇ λό ■ ἦν ὁ Ve slovo Beßeda γος m načal7 ie bila ta erat b7 rbu ort ■ χῇ erat ■ VTim ἀρ λό ■ Im ∫azhetku ar das rbu Anfang w ἦν ὁ Ve slovoW γος ■ m ■ ar das ἀρ b7 ort Ve Beßeda ■ In principio ■ Vъ ■ χῇ Beßeda λό ■ ■ w ∫azhetku W ie bila ta slovo m ie bila ta erat b7 rbu ort ■ ἦν ὁ γος načal7 ■ χῇ erat ■ VTim ἀρ λό ■ Im ∫azhetku ar das rbu Anfang w ἦν ὁ Ve slovoW γος ■ m ■ načal7 ar das ἀρ b7 ort Beßeda ■ In principio ■ Vъ ■ χῇ Beßeda λό ■ ■ Anfang ie bila ta Ve erat b7 ■ VTim ■ In principio w ∫azhetku W ἦν ὁ slovo γος m ■ Im ∫azhetku načal7 ie bila ta ἀρ ar das rbu ort ■ ort Beßeda ■ Vъ ■ χῇ erat ■ VTim λό rbu Anfang w ἦν ὁ Ve slovoW γος ■ m ■ ■ Im W γος b7 ort λό m načal7 ar das ἀρ ie bila ta Ve Beßeda ■ In principio ■ Vъ ■ χῇ erat b7 Beßeda λό ■ ■ rbu Anfang ■ VTim ∫azhetku W slovo m ie bila ta rbu ort ■ Beßeda ■ In principio w ■ ἦν ὁ ■ VTim γος ■ Im ∫azhetku načal7 ἀρ ar das slovoW ■ slovo χῇ erat λό ἦν ὁ Ve ar das ie bila ta ἦν ὁ Ve ort γος ■ Vъ b7 rbu Anfang w γος m ■ χῇ ■ Im W ort λό m načal7 ar das ἀρ Beßeda ■ In principio ■ ■ W ie bila ta Ve ■ Vъ χῇ erat b7 Beßeda λό ■ b7 w slovo ἀρ erat rbu Anfang ■ VTim ∫azhetku m ie bila ta rbu ort ■ Beßeda ■ In principio w ■ ἦν ὁ γος načal7 χῇ erat ■ VTim ■ Im ∫azhetku ἀρ ar das Ve slovoW ■ ∫azhetku slovo λό ἦν ὁ ar das ie bila ta ἦν ὁ Ve ort γος ■ Vъ b7 ort rbu Beßeda ■ In principioAnfang ■ w γος m ■ ■ Anfang ■ m w χῇ ■ Im W načal7 ar das ἀρ ■ Vъ χῇ Beßeda λό erat λό Anfang ie bila ta Ve erat b7 ■ VTim ■ In principio w ∫azhetku W ἦν ὁ slovo γος m ■ Im ∫azhetku načal7 ie bila ta ἀρ rbu ort načal7 b7 ἀρ rbu Beßeda ■ χῇ erat ■ VTim ar das Ve slovoW ■ Im ie bila ta ort ■ Vъ λό rbu Anfang w ἦν ὁ ■ VTim Beßeda ∫azhetku ■ slovoar das ἦν ὁ Ve ■ Im γος m načal7 ar das ἀρ b7 ort Beßeda ■ In principio ■ Vъ ■ χῇ ■ Vъ ■ In principio Anfang w χῇ W erat λό ∫azhetku W ie bila ta ἦν ὁ Ve slovo m načal7 ie bila ta erat b7 m ort b7 rbu Anfang ■ VTim ■ In principio w γος ■ Im ∫azhetku ἀρ ar das slovoW γος načal7 ἀρ ie bila ta ■ ἦν ὁ ort Beßeda ■ Vъ χῇ erat ■ VTim λό rbu Anfang w rbu λό ■ Im ■ VTim Beßeda slovo Ve γος b7 ■ In principio ∫azhetku ar das ort Beßeda ■ In principio ■ Anfang ■ χῇ ■ Im W λό m načal7 ar das ἀρ W ie bila ta Ve ■ Vъ Ve b7 ie bila ta w ∫azhetku ἦν ὁ slovo m ar das ἦν ὁ ■ Vъ erat načal7 m ort rbu Anfang ■ VTim ■ In principio w γος ■ Im ∫azhetku W γος načal7 b7 ἀρ Beßeda ■ Vъ ■ χῇ erat ■ VTim λό erat w χῇ slovo λό ■ Im ∫azhetku slovoar das ie bila ta ἦν ὁ Ve ort γος b7 ort rbu Beßeda ■ In principioAnfang ἀρ rbu m ■ Vъ ie bila ta ■ VTim Beßeda ■ In principio Anfang ■ w χῇ ■ Im W λό načal7 ar das ∫azhetku ἀρ W ie bila ta Ve slovo m načal7 ∫azhetku Ve b7 ἦν ὁ ar das ἦν ὁ ■ Vъ ort γος b7 ἀρ erat rbu Anfang ■ VTim Beßeda ■ In principio w ■ ■ VTim γος ■ Im Anfang ■ m erat w χῇ slovoW λό načal7 χῇ ■ Im ∫azhetku slovo λό ar das ie bila ta ἦν ὁ Ve ort γος ■ Vъ b7 ort rbu ■ Vъ erat rbu ■ VTim Beßeda ■ In principio ■ χῇ ■ Im W λό m načal7 ar das ἀρ W ie bila ta Ve m ∫azhetku ἀρ Anfang Ve b7 ie bila ta ■ Vъ ort b7 w erat rbu Anfang ■ VTim ■ In principio w ∫azhetku ἦν ὁ slovo ■ In principio ■ Im ■ VTim načal7 ar das ἦν ὁ m γος ἀρ Beßeda ■ erat ort Beßeda Anfang ■ w χῇ slovoW λό načal7 χῇ ■ Im ∫azhetku slovo ie bila ta ἦν ὁ Ve ort γος ■ Vъ b7 γος rbu ar das W ■ Vъ erat ἀρ rbu ■ VTim Beßeda ■ In principio Anfang ■ χῇ ■ Im W λό m načal7 ar das ἀρ λό Ve slovo m ie bila ta w ∫azhetku ■ Im ■ VTim načal7 ∫azhetku Ve b7 ar das ἦν ὁ ■ Vъ ort γος b7 ἀρ erat rbu Anfang ■ VTim Beßeda ■ In principio w ■ erat ■ In principio m ort Beßeda Anfang ■ w χῇ slovoW λό načal7 slovo ie bila ta ἦν ὁ Ve ort γος ■ Vъ ἦν ὁ b7 ar das ie bila ta ■ Im ∫azhetku γος rbu ar das W erat rbu ■ VTim Beßeda ■ In principio ■ χῇ ■ Im W λό m načal7 χῇ w ■ Vъ ἀρ Anfang λό Ve slovo m ie bila ta w ■ Im ■ VTim načal7 ∫azhetku Ve b7 ar das ἦν ὁ ■ Vъ ort γος b7 ἀρ erat rbu Anfang ■ VTim Beßeda ■ In principio ἀρ erat m W načal7 ■ Vъ b7 ■ In principio Beßeda ■ slovo ie bila ta ἦν ὁ ort ar das ie bila ta rbu ort Anfang erat w χῇ rbu λό ■ Im ■ VTim Beßeda ∫azhetku ■ slovoar das Ve ■ Im W γος m ■ načal7 ∫azhetku ἦν ὁ γος W ■ Vъ ἀρ ie bila ta ■ In principio Anfang w χῇ λό ■ In principioAnfang χῇ w λό Ve slovo m ∫azhetku Ve b7 ■ Vъ ort b7 erat rbu ■ Vъ ■ Im ■ VTim načal7 ar das ἦν ὁ m γος načal7 ἀρ ■ Im ἀρ erat ■ In principioort Beßeda Anfang ■ w χῇ slovoW λό slovo ie bila ta ἦν ὁ Ve ■ VTim b7 ar das ie bila ta rbu erat rbu ■ Im ■ VTim Beßeda ∫azhetku ■ ar das ■ načal7 ∫azhetku ἦν ὁ γος W ■ Vъ ἀρ ie bila ta ■ In principio Anfang w χῇ ■ In principioAnfang χῇ w λό Ve slovo m ∫azhetku Ve b7 ■ Vъ ort b7 erat ■ Vъ ■ Im ■ VTim načal7 ar das ἦν ὁ m γος načal7 ἀρ ■ Im ἀρ erat ■ In principioort Beßeda Anfang ■ w χῇ slovoW λό ■ VTim b7 ar das ie bila ta rbu erat rbu ■ Im ■ VTim Beßeda ∫azhetku ■ ■ načal7 ∫azhetku ἦν ὁ γος W ■ Vъ ἀρ ie bila ta ■ In principio Anfang ■ In principioAnfang χῇ w λό Ve slovo m ∫azhetku Ve b7 ■ Vъ ort ■ Vъ ■ Im ■ VTim načal7 ar das ἦν ὁ m γος načal7 ■ Im ἀρ erat ■ In principioort Beßeda Anfang ■ w χῇ slovoW λό ■ VTim b7 ar das ie bila ta rbu erat založba univerze na primorskem rbu ■ Im ■ VTim Beßeda ■ načal7 ∫azhetku ἦν ὁ γος W ■ Vъ ἀρ ie bila ta ■ In principio ■ In principioAnfang χῇ w λό Ve slovo misbn 978-961-6963-73-2 ∫azhetku Ve b7 ■ Vъ ort ■ Vъ ■ Im ■ VTim načal7 ar das ἦν ὁ m γος ■ Im ἀρ erat ■ In principioort Beßeda Anfang ■ w χῇ slovoW λό ■ VTim b7 ar das ie bila ta rbu erat rbu ■ načal7 ∫azhetku ἦν ὁ γος W ■ Vъ ἀρ ie bila ta ■ In principioAnfang χῇ w λό Ve slovo m ∫azhetku Ve b7 ■ Vъ ■ Im ■ VTim načal7 ar das ἦν ὁ ■ Im ἀρ erat ■ In principioort Beßeda Anfang ■ w χῇ ■ VTim b7 ar das ie bila ta rbu erat ■ načal7 ∫azhetku ἦν ὁ γος W ■ Vъ ἀρ ■ In principioAnfang χῇ w λό Ve slovo m ∫azhetku ■ Vъ ■ Im ■ VTim načal7 ■ Im ἀρ erat ■ In principioort Beßeda Anfang ■ ■ VTim b7 ar das ie bila ta rbu ■ načal7 ∫azhetku ἦν ὁ γος W ■ Vъ ■ In principioAnfang χῇ w λό Ve slovo m ■ Vъ ■ Im ■ VTim ■ Im ἀρ erat ■ In principioort Beßeda ■ VTim b7 ar das ie bila ta rbu ■ načal7 ∫azhetku ἦν ὁ γος W ■ In principioAnfang χῇ w λό Ve slovo ■ Vъ■ Im ἀρ erat ■ VTim b7 ar das ie bila ta ■ načal7 ∫azhetku ἦν ὁ ■ In principioAnfang χῇ w ■ Vъ■ Im ἀρ ■ VTim ■ načal7 ∫azhetku ■ In principioAnfang ■ Vъ■ Im ■ VTim Document Outline Panjek, Aleksander. 2015. Krvavi poljub svobode: upor na galeji Loredani v Kopru in beg galjotov na Kras leta 1605. Založba Unvierze na Primorskem, Koper (naslovnica) Panjek, Aleksander. 2015. Krvavi poljub svobode: upor na galeji Loredani v Kopru in beg galjotov na Kras leta 1605. Založba Unvierze na Primorskem, Koper (naslovna stran) Kolofon Vsebina Kazalo slik in tabel Uvod Krvavi poljub svobode Prolog Upor pod belo zastavo svobode Koprski zasledovalci galeje Loredane Galjoti, Kraševci in Tržačani Poti in cilji galjotov Odziv ljudi, skupnosti in lokalnih oblasti na habsburški strani Preiskava in sodbe županske pravde v Devinu Koprski in beneški odziv, preiskava in proces Poreklo galjotov in sestava posadke galeje Loredane Upor na Loredani v jadranski zgodovini okoli leta 1605 Krvavi pust na galeji Loredani Priloge I: Poimenski seznami posadke galeje Loredane II: Popisi preostalega denarja in tovora na galeji Viri Arhivski viri Objavljeni viri Okrajšave Dovoljenja za objavo slik Literatura