Poštnina plačana v gotovini. K H AL J E VIN A JUG O SLAVI JA SLUŽBENI KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16’—, četrtletno din 48'—, polletno din 93'— celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52. 13. kos. V LJUBLJANI, dne 13. februarja 1937. Letnik VIII. 83. Sporazum o izmenjavi in plačilih med Jugoslavijo in Francijo. — Sporazum med vlado kraljevine Jugoslavije in vlado republike Francije o preferenčnem postopku z jugoslovansko koruzo. — Dopolnitev h konvenciji o trgovini in plovil vi med Jugoslavijo in Francijo. 81. Uredba o zatiranju tihotapstva z umetnimi sladili 85. Odločba o ureditvi izplačil po zavarovalnih družbah glede zavarovalnih poslov. V S K BI N A : KB. Dopolnitev pravilnika o zamenjavi .raztrganih ali poškodovanih bankovcev. 87. Odločba o plačevanju prevoznih stroškov pri izvozu blaga. 88. Objava banske uprave n pobiranju občinskih davščin v občini šl. Janž na Dolenjskem v 1. I930./H7. 89. Razne objave iz Službenih novi n-.:. Uredbe osrednje vlade. 83. Na predlog gospoda predsednika ministrskega svela lil ministra za zunanje posle in gospoda ministra za trgovino in industrijo je sklenil ministrski svet v svoji seji z dne 30. decembra 193(5, da se na podstavi § 1. zakona o pooblastitvi za takojšnjo uporabo mednarodnih pogodb in sporazumov z dne 19. aprila 1932. čigar veljavnost je podaljšana s 5? 49. finančnega zakona za proračunsko lelo 193(5./37., začasno uveljavijo sporazum o izmenjavi in plačilih mod Jugoslavijo in Francijo, sporazum med vlado kraljevine Jugoslavije in vlado republike Francije o preferenčnem postopku z jugoslovansko koruzo in dopolnitev h konvenciji o trgovini in plovitvi med Jugoslavijo in Francijo, ki so bili vsi podpisani v Beogradu dne 8. decembra 193(5 in se njih besedilo v izvirniku in prevodu glasi: Sporazum o izmenjavi in plačilih med Jugoslavijo in Francijo.* i. Kraljevska jugoslovanska vlada in vlada republike Francije, navdani obe z željo, da bi razvili francosko-jugoslovansko trgovinsko izmenjavo, in v skrbi, da bi olajšali obračunavanje med obema državama, sta sklenili danes tčle sporazume: * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 12. januarja 1937, št. 7/1/1 1. pogodbo, o nakupu pšenice po francoski državi (žilna služba — inlcnduueaj, ki se glasi skupaj na 150.000 ton, otl česar se priznava prodajalcu (Privilegirani izvozni delniški družbi — 1’rizad) po njegovi izpre-vidnusli opcijska pravica za 100.000 Ion, prodajalec pa sprejema obveznost, da dobavi prvi obrok 50.000 ton; 2. sporazum, s katerim se določa preferenčni postopek glede uvoza jugoslovanske koruze v Francijo. Ta sporazum, ki se predloži francoskemu parlamentu v odobritev, stopi začasno takoj v veljavo; 3. zapisnik, s katerim se določajo dopolnilni kontingenti ali zviška obstoječih kontingentov za uvoz nekaterih jugoslovanskih proizvodov v Francijo; 4. dopolnitev h konvenciji o trgovini in plovitvi, sklenjeni med Francijo in Jugoslavijo dne 30. januarja 1929. 11. Ob odstopku od določb francosko-jugoslovanske konvencije o kliringu z dno 27. januarja 1933 si' opravljajo plačila v zvezi z nakupom pšenice, določena s pogodbo, omenjeno v prednji točki L, po naslednjih pogojih: a) Vsote, ki ustrezajo spremenljivemu delu plačil v zvezi s to pogodbo, 1>) in vsote, ki ustrezajo neizpremenljivemu delu teh plačil, se plačujejo francosko-jugoslovanskemu uradu za pobot, ki posluje pri pariški trgovinski zbornici, in se vknjižujejo na poseben račun, ki se odpre v ta namen. Urad za pobot ukrene, česar ije treba: 1. da se prenese celotni znesek vsot, omenjenih spredaj pod b), takoj na račun, ki se imenuje »zbiralni račun« in se odpre Jugoslovanski narodni banki na njeno zahtevo v knjigah Francoske banke; 2. da se prenese celotni znesek vsot, omenjenih spredaj pod a), takoj po naslednjih pogojih: A. kar zadeva prvi obrok 50.000 ton pšenice: do zneska 3/0 na globalni brezobrestni račun, ki se imenuje »račun A«, ki o njem govori člen 2. konvencije o kliringu; do višine 2/5 na zbiralni račun, odprt Jugoslovanski narodni banki v knjigah Francoske banke; B. kar zadeva drugi obrok 50.000 ton pšenice: do višine 1/0 na račun A, do višine 4/5 na zbiralni račun; C. kar zadeva tretji obrok 50.000 ton pšenice: za celotni znesek na zbiralni račun. Tistih 20°/o, ki gredo Jugoslovanski narodni banki pred vsemi drugimi po določbah člena 9. konvencije o kliringu, je vzeti iz zneskov, prenesenih na račun A, z uporabo tega, kar je spredaj razloženo. Da bi se pa upošteval razvoj izmenjave med Francijo in Jugoslavijo, se sme izpremeniti porazdelitev vsot ki ustrezajo izpremenljivemu delu plačil v zvezi z dobavami pšenice, med računom A in zbiralnim računom, kolikor gre za drugi in tretji obrok po 50.000 ton, v naslednjih mejah in po naslednjih pogojih: Za drugi obrok 50.000 ton se sme povišati sorazmerje vnosov v račun A bodisi na s/6 ali pa na 3/r>; za' tretji obrok 50.000 ton se sme vnašati v račun A po razmerju ‘/s ali 2/s ali 8A- Vsaki visoki stranki pogodnici je mogoče predlagati takšno izpremembo tako, da se doseže sporazum glede drugega obroka pred dnem 1. februarja 1937, glede tretjega obroka pa pred dnem 1. aprila, če ne bi izrekla družba Prizad na ta dva dni opcije glede drugega ali tretjega obroka. Ce bi izrekla družba Prizad opcijo glede drugega obroka pred dnem 1. februarja ali glede tretjega obroka pred dnem 1. aprila, sme zahtevati vsaka obeh vlad spredaj navedeno izpremembo tako, da bi se dal doseči sporazum najdalj v 15 dneh od dne, ko bi prejela žitna služba (intendanca) obvestilo o opciji. Sporazumu, ki bi se tako dosegel, bi se dala oblika izmene pisem med jugoslovanskim ministrom v Parizu in ministrom za zunanje posle republike Francije. Razume se, da se spredaj navedene načelne porazdelitve, ko minejo ti datumi ali roki, ne morejo več iz-preminjati. III. Vsote, ki izvirajo iz povračila po carinskih davščinah, določenih s sporazumom o preferenčnem postopku z jugoslovansko koruzo, podpisanim na današnji dan, se izplačujejo postopno in v tistem redu, kakor jih likvidira francoska carinska uprava, francosko-jugoslovanskemu uradu za pobot, da se postavijo na poseben račun, ki se odpre po določbah pod II. tega sporazuma. Urad za pobot prenese te vsote takoj na zbiralni račun, ki se odpre pri Francoski banki na ime Jugoslovanske narodne banke. Le-ta ukrene vse, česar je treba, da se vknjiži nasprotna vrednost teh vsot v dinarjih v dobro Privilegirane izvozne delniške družbe (Prizad), katere skrb je, da se z njimi okoristijo jugoslovanski upravičenci, ko se poda primer. IV. Prodaja znanstvenih, tehničnih in podobnih knjig, učbenikov kakor tudi periodičnih časopisov, ki se nanašajo na to snov, se plačuje predvsem iz razpoložljivih sredstev francosko-jugoslovanskega urada za pobot, in sicer do zneska vsote po 500.000 frankov na leto. V. Obe vladi, navdani z željo, izogniti se ustvarjanju novih trgovinskih zaostankov in spraviti režim izmenjavo in plačil v sklad s potrebami trgovine med obema državama, se bosta pred dnem 1. marca 1937 sporazumeli o tem, da preizkusita izpremembe, ki bi jih kazalo vnesti v določbe tega sporazuma in v konvencijo o kliringu z dne 27. januarja 1933, upoštevaje razvoj franco-sko-jugoslovanske izmenjave in stanje kliringa. VI. Ta sporazum stopi v veljavo dne 15. decembra 1936. V potrditev tega so podpisani pooblaščenci, predpisno pooblaščeni, podpisali ta sporazum in pritisnili nanje svoje pečate. Sestavljeno v Beogradu, dne 8. decembra 1936. (M. P.) Vrbanič s. r. (M. P.) Paul Baslid s. r. (M. P.) R. de Dampicrre s. r. Sporazum mod vlado kraljevine Jugoslavije in vlado republike Francije o preferenčnem postopku z jugoslovansko koruzo. Kraljevska jugoslovanska vlada in vlada republike Francije sta se sporazumeli o tehle določbah: Člen 1. Dopolnitev k sporazumu med Jugoslavijo in Francijo z dne 7. novembra 1931, podpisana v Parizu dne 10. junija 1933,* se obnavlja za dobo dveh let od dne 1. oktobra 1936 dalje* po pogojih, ki so spodaj določeni. Vsaka stranka pogodnica pa jo sme mesec dni naprej odpovedati za dan 1. oktobra 1937. Člen 2. Francoska vlada dovoljuje na svoje ozemlje uvoz nekega kontingenta jugoslovanske koruze, namenjenega izključno za prehrano perutnine in živine. Ta kontingent se določi vsake tri mesece, upoštevaje potrebe matične Francije in Severne Afrike. Člen 3. Ob uvozu v Francijo je zavezana ta koruza brez kakršne koli tarifno znižbe davščinam francoske minimalne tarife. * »Službeni listi št. 70/8 iz 1. 1934. Vendar pa se povrne 40°/o davščin po minimalni tarifi v dobro jugoslovanskim izvoznikom po pogojih, določenih s sporazumom o izmenjavi in plačilih med Francijo in Jugoslavijo, ki je bil podpisan na današnji dan. Clen 4. Uvozi koruze, ki se koristijo s prednjimi posebnimi določbami« se vršijo na prošnje, vložene pri francoskem ministru za kmetijstvo, ki jih overi s svojo vizo do zneska odprtega kontingenta. Pogoji, po katerih se morajo ti uvozi opravljati, se določijo z odločbo ministra za kmetijstvo. Francoska vlada ukrene vse, česar je treba, da so izvrše povračila, označena v členu 3., brž ko prejme iz-pričbo o uporabi uvožene koruze. Clen 5. Ta sporazum se predloži francoskemu parlamentu v odobritev in se mora ratificirati. Medtem pa se začasno takoj uveljavlja. V potrditev tega so podpisani pooblaščenci, predpisno pooblaščeni, podpisali ta Sporazum in so pritisnili nanj stoje pečate. S e.s t a v I j e n o 8 decembra 1936. v Beogradu v dveh izvodih, dne * (M. P.) Vrbanič r. (M. P.) Paul Bastid s. r. (M. P.) It. de Dampierrc s. r. Dopolnitev h konvenciji o trgovini in plovitvi med Jugoslavijo in Francijo. Clen 1. V listi, na katero se sklicuje člen 2. konvencije o trgovini in plovitvi z dne 30. januarja 1929* in ki je priložena tej konvenciji, prestanejo veljati tele tarifne postavke: Številka jugoslov. carinske tarife Imenovanje blaga Iz 537 Pločevina: 2. prevlečena: iz b) s činom (kositrom) • Iz 548 Svedri Iz 551 Zage in listi za žage 579 Pisalna peresa 1 Clen 2. Naslednje postavke jugoslovanske carinske tarife, ki so ali tudi niso obsežene v spredaj omenjeni listi, se izpreminjajo takole; * • > Uradni lisk št. 249/61 iz 1. 1929. ! Številka Carina v zlatih 1 jugoslov. curi uskc Imenovanje blaga tarife dinarjih Iz 116 Šampanjec 115*— Iz 259/1 Esence, izvlečki (ekstrakti), tinkture in dišeče vode . 450 — 261 Iz 1. Paste za zobe . . . Iz 2. Puder, pomade, rde- 210 — čila in belila . . . . . '420'— Iz 336 Čipke iz prirodne svile . 2.550'— Iz 336 Ovijala (šerpe) iz umetne svile, tako zvane španske, andaluške ali mantilje ; ' 1.800'— 458 Iz 2. Barvan papir, več- barvni . . . . ., . . 270'- Iz 635 Vinogradniške brizgalnice . in škropilnice, tudi v zvezi z navadno ali fino-tva- rino . 90'- lz 660 Elevatorji (dvigala) za vodo -s pasovi z mnogimi korci Prednja odločba ministrskega sveta stopi v veljavo in dobi obvezno moč po razglasitvi v :: Službenih novi-nah -, preneha pa veljati, ko.stopi v veljavo zakon o teh sporazumih in tej dopolnitvi. V Beogradu, dne '30. decembra 1936. Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. M. Stojadinovič s. r. Minister za trgovino in -industrijo Vrbanič s. r. Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. SI. M. Stojadinovič s. r; > - (Sledijo podpisi ostalih ministrov.) >Uradni lisk št,'249/61 iz 1. 1929. 84. Na podstavi § 98. finančnega zakona za proračunsko loto 1936./37. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za finance tole uredbo o zatiranju tihotapstva z umetnimi sladili.* Splošno določbo. Clen 1. Proizvodnja, predelava in promet vseh jedi in pijač, ki se dajo sladiti z umetnimi sladili namesto sladkorja, se postavljajo pod nadzorstvo ministrstva za finance po posebnih določbah (členi 5. do 20.) te uredbe. Prav tako spada v pristojnost ministrstva za finance tudi nadzorstvo nad prometom umetnih sladil, kolikor ga je pri neupravičenih osebah. Clen 2. Prepoveduje se: 1. uvoz umetnih sladil; 2. uvoz jedi in pijač, oslajenih z umetnimi sladili; 3. proizvodnja, predelava in prodaja jedi in pijač, oslajenih z umetnimi sladili, v državi; 4. promet umetnih sladil v državi. Od tega se izvzemajo umetna sladila, ki jih uvažajo, predelujejo in prodajajo osebe* omenjene v § 4. zakona o prometu in kontroli umetnih sladil.** Clen 3. Za umetna sladila se smatrajo vsi tisti kemični proizvodi, katerih sladilna moč je večja od sladilne moči iste količine sladkorja (saharoze). Clen 4. Umetna sladila kakor tudi z njimi oslajene jedi in pijače, ki se uvažajo pri carinarnicah po neupravičenih osebah, se vvračajo ob uvoznikovih stroških v inozemstvo, če le-ta to izjavi; drugače pa se komisijsko uničijo. Posebne določbe. Jedi in pijače, oslajene z umetnimi sladili, in umetna sladila, ki se zalotc v državi. Clen 5. Nadzorstvo nad proizvodnjo, predelavo in prometom jedi in pijač, ki se dajo sladili z umetnimi sladili, vrši občasno in iznenada ministrstvo za finance po svojih organih in poverjenikih. Clen 6. Nadzorni organi so dolžni pregledovati občasno po določbah te uredbe vse obrte, ki se ha vi jo s proizvodnjo, predelavo in prodajo jedi in pijač, ki se dajo sladiti z umetnimi sladili. * /Službene noviue kraljevine Jugoslavije" z dne 23. januarja 1937, št. 1(i/lV/t1. — Upoštevani so tudi popravki, objavljeni v »Službenih* novinah z dne 8. februarja 1937, 'št. 28/IX/41. ** -Službeni lisU sl. 114/19 iz 1. 4931. Ti organi so dolžni varovati poslovno tajnost, za katero zvedo pri izvrševanju svoje službene dolžnosti. Clen 7. Nadzorni organi po tej uredbi so upravičeni: 1. pregledovati prostore in mesta za proizvodnjo, predelavo, prodajo in hranitev blaga med običajnim delovnim časom in kadar so prostori odprti za delo, ne da bi pa s tem ovirali poslovanje; 2. odvzemati po potrebi blagovne ogledke v proizvajalnih prostorih ali na drugih mestih, kamor se blago deva ali kjer je. Clen 8. Lastnik obrta ali njegov namestnik je dolžan pokazati nadzornemu organu vse prostore in vse blago in ga nikakor ne ovirati pri pregledu in odvzemu ogledkov. Clen 9. Ogledki za pregled se odvzemajo in pošiljajo carinarnici ali oddelku finančne kontrole v dveh primerkih, katerih eden se pošlje v preizkus najbližjemu cariusko-kenrijskemu laboratoriju, drugi se pa hrani, če bi bila potrebna ponovna analiza. Ogledki se odvzemajo vpričo lastnika ali njegovega namestnika. Ce lastnik ni navzoč in nima namestnika, se morajo odvzeti ogledki vpričo dveh prič (civilistov). Clen K). Na lastnikovo zahtevo se tudi njemu lahko izroči en ogledek. Ta ogledek je treba zapečatiti z uradnim pečatom in ga mora nadzorni organ overiti. Clen 11. 0 pregledu in odvzemu ogledkov se spiše zapisnik, ki ga podpišeta lastnik in nadzorni organ, ki je bil pregled opravil in ogledke odvzel. Zapisnik se izroči obenem z ogledki carinarnici ali oddelku finančne kontrole. Clen 12. Zapisnik obsega: 1. ime in priimek osebe, pri kateri se je opravil pregled in so'se odvzeli ogledki, če jih je pa več, ime in priimek vsakega posebej, kakor tudi njih natančni naslov; 2. količino in trgovinski naziv blaga, ki je bilo pregledano in od katerega so bili odvzeti ogledki, kakor tudi število tovorkov ali kosov; 3. kraj, kjer je bilo blago najdeno, se je opravil pregled, so bili odvzeti ogledki, in čas, ko se je to zgodilo; 4. vse ostale okolnosti, ki bi utegnile prispevati, da se kaznivo dejanje dotične osebe ugotovi. Clen 13. Če je lastnik odsoten, mora podpisati zapisnik njegov namestnik. Ce je navzoč eden ali drugi, noče pa zapisnika podpisati, se to na zapisniku zaznami in po dveh pričah (civilistih) s podpisom potrdi. Tak zapisnik se smatra za rednega, kakor da ga je lastnik sam ali njegov namestnik podpisal. Clen 14. Strokovni preizkus umetnih sladil kakor Uidi z njimi oslajenih jedi in pijač opravljajo carinsko-kemijski laboratoriji. Clen 13. Carinsko-kemijski laboratoriji morajo takoj, najkasneje pa v treh dneh po prejemu ogledka, izvesti preizkus in predložiti carinarnici ali oddelku za finančno kontrolo uspeh z natančnimi podatki analize. Clen 16. Ce se ugotovi z analizo, da blago po raziskanih ogled k ih ni oslajeno z umetnimi sladili, obvesti carinarnica ali oddelek za finančno kontrolo o tem lastnika ali njegovega namestnika. Clen 17. Ce se z analizo ugotovi, da je blago po poslanih ogledkih oslajeno z umetnimi sladili, predloži carinarnica ali oddelek finančne kontrole, ko poprej zasliši lastnika, predmet ministrstvu za finance, oddelku za carine. Clen 18. Umetna sladila, ki se najdejo pri osebah, ki niso omenjene v § 4. zakona o prometu in kontroli umetnih sladil, se smatrajo za blago inozemskega izvora, ki je bilo prineseno v Jugoslavijo na tihotapski način, in se morajo uporabiti na njih posestnika' glede kazenske odgovornosti in kazni povsem določbe te uredbe. Clen 19. Umetna sladila, ki se najdejo brez lastnika, se morajo zapleniti kot tihotapsko blago. Clen 20. Zapisnik, spisan po predpisih te uredbe z izidom analize, s katero je ugotovljeno, da ima dotično blago umetna sladila v sebi, je popoln dokaz kaznivega dejanja. Kazenske določbe. Clen 21. Kaznuje se v denarju do 100.000 dinarjev: 1. kdor neupravičeno proizvaja, predeluje ali prodaja jedi in pijače, oslajene z umetnimi sladili; 2. kdor neupravičeno ima, kupuje ali prodaja umetna sladila. . Clen 22. Ce se izrečena denarna kazen ne d;i izterjati iz tretjine imovine obsojenčeve, se premeni kazen v zapor ali policijski nadzor. Pri premembi denarne kazni se računa za 100 dinarjev po en dan zapora ali en dan policijskega nadzora. Zapor ne sme bitj daljši od treh, policijski nadzor pa ne daljši od šestih mesecev. Clen 23. Umetna sladila in s lemi oslajene jedi in pijače, obsežene s to uredbo, se zaplenijo in se na najprimernejši način uničijo. Morebitni stroški, izdani za to, obreme-njajo sklad za zatiranje tihotapstva z umetnimi sladili. Clen 24. Kazen iz člena 21. te uredbe izreka minister za finance na predlog uprave sklada. Clen 25. Odločba ministra za finance iz prednjega člena se imenuje »rešitev«. Clen 26. Zoper rešitev ministra za finance se sme vložiti tožba pri državnem svetu v roku in na način, ki sta predpisana v zakonu o državnem svetu in upravnih sodiščih. Clen 27. Denar, izterjan po izvršnih rešitvah, izrečenih po tej uredbi, se steka v sklad za zatiranje tihotapstva z umetnimi sladili. Sklad za zatiranje tihotapstva z umetnimi sladili. Clen 28. Radi zatiranja tihotapstva z umetnimi sladili iK s temi oslajenih jedi in pijač se ustanavlja pri ministrstvu za finance, oddelku za carine, trajen sklad z imenom sklad za zatiranje tihotapstva z umetnimi sladili«. Clen 29. Sklad se sestavlja iz tehle sredstev: 1. iz vloga v znesku 100.000 dinarjev, ki se vzame po odločbi načelnika oddelka za carine iz sklada za zatiranje tihotapstva; 2. iz vlogov sladkornih tvornic, ki znašajo po 1 dinar od vsakih 100 kg sladkorja, prodanega na trgu kraljevine Jugoslavije; 3. iz kazni, izterjanih po tej uredbi na zalotena umetna sladila in s temi oslajene jedi in pijače. Clen 30. Gotovina sklada se naloži donosno pri Državni hipotekarni banki, kjer se mora položiti vlog iz točke 1. člena 29. takoj; vlogi iz točke 2. se polagajo izza dne razglasitve te uredbe Vsak mesec do 15. dne za minuli mesec; iz točke 3. pa za vsak primer sproti. Ti vlogi se pošiljajo Državni hipotekarni banki za račun sklada za zatiranje tihotapstva z umetnimi sladili. Clen 31. Ko doseže sklad gotovino 2.000.000 dinarjev, se ustavi nadaljnje vlaganje po točki 2. člena 29., in se le-td vnovič začne samo toliko, kolikor bi se zmanjšala gotovina pod spredaj navedeno vsoto. Clen 32. Iz sklada se izplačujejo: 1. nagrade ovaditeljem in zalotiteljem za odkrita in zalotena umetna sladila in s temi oslajene jedi in pijače kakor tudi plače poverjenikom; 2. stroški, za- kemijsko preizkušanje umetnih sladil in sladkih jedi in pijač kakor tudi vsi ostali materialni izdatki; 3. stroški sklada, ki nastanejo ob uporabi določb te uredbe. Clen 33. Sklad oskrbuje uprava sklada, ki jo sestavljajo: načelnik 'oddelka za carine kot predsednik, en predstavnik ministrstva za trgovino in industrijo, en predstavnik ministrstva za kmetijstvo, eri predstavnik državnih sladkornih tvornic, ki ga določi minister za finance, dva predstavnika zasebnih sladkornih tvornic, ki ju te odpošljejo, in starešina kazenskega odseka oddelka za carine. Referent razdelka za zatiranje tihotapstva pri oddelku za carine je referent pri upravi sklada. Vsakemu članu uprave sklada se postavi namestnik tako, kakor se postavljajo člani. Članom uprave, referentu in ostalemu osebju določi za delo in opravljanje poslov, ki se nanašajo na sklad, minister za finance nagrado. Ta nagrada obre-menja sklad za zatiranje tihotapstva z umetnimi sladili. Clen 34. O izdatkih iz sklada sklepa z večino glasov uprava in so ti sklepi polnoveljavni in izvršni, brž ko se store. Kljub prednjemu sme odločati predsednik uprave sklada sam o izdatkih v skupnem mesečnem znesku do 20.000 dinarjev; vendar jih mora v naslednji seji uprave sklada izpričati. Člen 35. Odločbe o izdatkih, odločbe o postavkah poverjenikov in računi o izplačilih iz sklada ne spadajo pod obvezni pregled po glavni kontroli in njenih organih jn tudi ne pod določbe zakona o državnem računovodstvu. Clen 36. Uprava fonda je organ javne oblasti in so vse njene odločbe javnopravnega značaja. Ce ni prisegel kak član uprave po določbah zakona o uradnikih, priseže, ko nastopi dolžnost člana uprave sklada. Člen 37. Poslovanje uprave sklada je pod neposrednim nadzorstvom ministrstva za finance. Čleu 38. Dolžnosti uprave sklada so: 1. da skrbi za ureditev službe radi zatiranja, odkrivanja in zalotitve umetnih sladil in s lemi oslajenih jedi in pijač; 2. da skrbi za pravilno zbiranje dohodkov sklada; 3. da izplačuje iz sredstev sklada vse potrebne izdatke za ustrojbo in vzdrževanje poročevalske službe in ostale stroške, ki se morajo napravljati radi odkrivanja in zalotitve umetnih sladil in s temi oslajenih jedi in pijač; 4. da določi za vsak primer posebej nagrade ovaditeljem in zalotiteljem za zalotena umetna sladila in s temi oslajene jedi in pijače- Člen 39. Carinarnica ali oddelek finančne kontrole, ki se v, njih območju zalote umetna sladila ali s terni oslajene jedi in pijače, poroča takoj upravi sklada o izidu kemijskega preizkusa, količini zaplenjenih umetnih a-dil ali s temi oslajenih jedi in pijač, imenih ovaditeljev in zaletiteljev in njih natančnih nasjovih. Clen 40. Uprava določi- nagrade ovaditeljem in zalotiteljem za vsak primer posebej, najkasneje pa v treh dneh od dne prejema poročila. Nagrada se mora gibati med 100 do 300 dinarji za 1 kg zalotenega umetnega sladila. Kot merilo za določanje velikosti te nagrade služijo okolnosti, ob katerih so bila umetna sladila zalotena, kakor tudi število oseb, ki so se udeležile ovadbe in zalotitve. Nagrado za zalotene jedi in pijače, oslajene z umetnimi sladili, določa uprava sklada po svobodni oceni. Clen 41 Uprava sklada sme podeliti nagrado tudi drugim osebam, ki so imele kaj zasluge pri odkritju in zalotitvi umetnih sladil ali s temi oslajenih jedi in pijač, ki pa se ne morejo smatrati za ovaditelje in zalotitelje. Tem osebam se podeli nagrada v vsakem posameznem primeru po svobodni oceni uprave sklada. Odločbe uprave sklada o podelitvi nagrade so izvršne. Clen 42. Da se zatirajo, izslede in zalote tihotapstva z umetnimi sladili in s temi oslajene jedi in pijače, se smejo postavljati tudi poverjeniki lako v državi kakor tudi v inozemstvu. Člen 43. Poverjenike postavlja in razrešuje dolžnosti uprava sklada. Kljub temu sme postaviti do 5 (pet) poverjenikov tudi načelnik oddelka za carine sam kot predsednik uprave. Poverjenike razporeja in jim daje potrebne naredbe načelnik oddelka za carine. t Člen 44. Funkcije poverjenikov so javnopravnega značaja in so poverjeniki organi javne oblasti. Koučuc določbe. Clen 45. « Vsa navodila, pojasnila in tolmačenja za izvrševanje te uredbe daje minister za finance. Člen 46. Določbe zakona o prometu in kontroli umetnih sladil, zakona o nadzoru nad živili, uredb in pravilnikov in tudi ostali predpisi, kolikor nasprotujejo tej uredbi, prenehajo veljati. Clen 47. Kazniva dejanja, storjena pred uveljavitvijo te uredbe, se morajo obravnavati po prej veljavnih predpisih. Clen 48. Ta uredba stopi v veljavo 30 dni po razglasitvi v »Službenih uovinah« in velja tri leta od dne, ko stopi v veljavo. Ministrski svet v Beogradu, dne 21. januarja 1937; M. s. št. 21/37. Minister za finance Letica s. r. Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. M. Stojadinovie s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.) — • ——~- ' 85. Ureditev izplačil po zavarovalnih družbah glede zavarovalnih poslov.* Minister za finance je izdal pod št. VIII—5952 z dne 28. januarja 1937 tole odločbo: >1. .Zavarovalne družbe smejo izplačevati tantieme in dnevnice članom svojih upravnih in nadzornih odborov, ki ne živijo pri nas v državi, samo po poprejšnji dovolitvi ministrstva za finance. 2. Zavarovalne družbe smejo izplačevati plače inozemskim uradnikom v breme svojih cen.tral v inozemstvu samo, če imajo takšne osebe dovolitev pristojnega oblastva za poslovanje pri nas v državi. 3. Zavarovalne družbe smejo izplačevati v državi škode in stroške za likvidacijo škode v breme svojih central in posestrim v inozem tvu samo, če imajo ie-te terjatve do domačih zavarovalnih družb. Sicer se smejo opravljati izplačila samo po poprejšnji dovolitvi ministrstva za finance. Po preteku vsakega trimesečja morajo zavarovalne družbe o morda opravljenih takšnih izplačilih poročati bančnemu in valutnemu oddelku in navesti v breme katerega računa in koliko so izplačale. 4. Zavarovalne družbe smejo dajati inozemcem odplačila na račun njih provizije za posle, ki so jih sklenili za račun domačih zavarovalnih družb, samo po poprejšnji dovolitvi ministrstva za finance. 5. Zavarovalne družbe smejo izplačevati inozemcem provizijo za posle, ki so jih sklenili za domače zavarovalne družbe, samo po poprejšnji dovolitvi ministrstva za finance. G. Zavarovalne družbe smejo vršiti valutno arbitražo po svojih terjatvah v inozemstvu samo po poprejšnji dovolitvi Narodne banke. 7. Zavarovalno družbe se sinejo zadolževati v ino-zejnstvu v tuji veljavi za stroške svojih funkcionarjev, ko se mudijo v inozemstvu, kakor tudi za razne druge obveznosti (odpravnina odpuščenim uradnikom in temu pod.) samo po poprejšnji dovolitvi ministrstva za finance. 8. Zavarovalne družbe smejo dajati posojila inozemcem ali jim kreditirati samo ob pogojih člena 13. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 5. februarja 1937, št. 20. 9. Zavarovalne družbe morajo prijaviti konec vsakega leta ministrstvu za finance in Narodni banki v Beogradu salda svojih terjatev v inozemstvu v tuji veljavi, ki so nastale iz zavarovalnih in pozavarovalnih poslov. 10. Zavarovalne družbe smejo odpirati tekoče račune pri inozemskih bankah (v tuji veljavi, toda smejo sprejemati in dispohirati po teh računih samo glede poslov zavarovanja transportov in pozavarovanja, in to samo tedaj, če so izvršeni ti posli v inozemstvu. Za zavarovanja, sklenjena v državi v tuji veljavi, se morajo ravnati zavarovalne družbe povsem po odločbi ministrstva za finance št. 19.193—11 z dne 22. marca 1933; poslati se pa mora po eno poročilo ministrstvu za finance in Narodni banki v Beogradu. 11. Zavarovalne družbe smejo preko tekočih računov pozavarovalnih družb v inozemstvu vknjiževati samo razmerja, nastala iz pozavarovalnih poslov (premije, provizije, škode i. dr.), in ni dovoljeno, da se vrše preko teh računov kakršne koli druge transakcije. Po teh računih dolžne salde je dopustno nakazovati samo po poprejšnji dovolitvi ministrstva za finance. 12. Za vsako drugačno ravnanje zadenejo zavarovalne družbe posledice zakona o kazenskih odredbah.« Iz bančnega in valutnega oddelka ministrstva za finance v Beogradu, dne 1. februarja 1937; št. 5952/VIII. 1. V klirinške države, t, j. iz katerih se izvoz ne plačuje v prostih devizah, se sme izvažati blago po morju ali z rečno plovbo samo s pogojem fob, natovorjeno na ladjo, in plača pri tem prevoznino inozemski kupec. 2. V klirinške države se sme izvažati blago samo franko jugoslovanska meja in mora plačati prevoz po kopnem zunaj naše države inozemski kupec. 3. V posameznih spornih in opravičenih primerih sme dajati izjemne pooblastitve mimo te določbe razen ministrstva za finance samo še Narodna banka.« Iz bančnega in valutnega oddelka ministrstva za finance v Beogradu, dne 30. januarja 1037; št. 5178/VIII. Banove uredbe. SS. Objava banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1936./37. II. No. 3452/1. Občina št. .Tanž na Dravskem polju v srezu ptujskem pobira od 1. novembra 1936 do 31. marca 1937 nastopne občinske davščine: * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 5. februarja 1937, št. 26. 1. 85 (osemdeset pet) °/ono doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—, c) od hi stopnje alkohola špirita in žganja 5 din, č) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5’—. 3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu. Občina Slovenja vas se je razdelila v občini št. Janž in Slovenja vas. Občino Št. Janž tvorijo kraji Zlatoličje, Starše, Loka, Rošmja. V novih občinah so iste doklade kakor v prejšnji občini Slovenja vas. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 1. februarja 1937. 89. Razne objave iz »Službenih novin“. Številka 28-1 z dne 8. decembra 1936. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 25. novembra 1936, št. 113.299/11, sla bila premeščena: k dravski finančni direkciji v Ljubljani za računskega inšpektorja VI. položajne skupine Lazar Stanko, računski inšpektor iste položajne skupine savske finančne direkcije v Zagrebu; v savsko finančno direkcijo v Zagrebu za računskega kontrolorja VIL položajne skupine Sobot inčič Blaž, računski kontrolor iste položajne skupine dravske finančne direkcije v Ljubljani. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 13. novembra 1936, št. 42.269/1, je bil u po ko j e n d r. To m -sič Robert, finančni višji svetnik IV. položajne skupine 1. stopnje dravske finančne direkcije v Ljubljani, s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 25. novembra 1936, O. šlev. 18.840, je bil posla vije n d r. Ferlan Vladi m i r, sanitetni polkovnik v Ljubljani, za upravnika IV. položajne skupine 1. stopnje obče državne bolnice v Ljubljani. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 4. novembra 1936, O. št. 18.061 je n a p r e d ovala dr. Valjavec Valerija, zdravstveni višji pristav zdravstvenega doma v Mariboru, i/. VIL v VI. položajno skupino. Z odlokom ministra za promet z dne 18. novembra 1936 je prestala I' o ž a r ju 11 e r m a n u , prometnemu uradniku IX. položajne skupine postaje Rakek, služba pri državnih prometnih ustanovah, Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani (Tiska ia zalaga Tiskarna Merkur d. d, v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mikalek v Ljubljani Ste^.TS. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 13. kosu VIII. letnika z tlne 13. februarja 1!)37. Razglasi kraljevske banske uprave 111/5 No. 029/1. 374-3-2 Licitacija za nabavo cepil. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na osnovi členov 82. do 105. zakona o državnem računovodstvu licitacijo zn ca 1500 litrov seruma za zaščitno (simultano) cepljenje prašičev proti rdečici. Ponudbe jo staviti za 1 liter seruma, vključno ambalažo, zamotavati je, poštnino in prometni davek. Cepilo bo treba dostaviti na ca. 35 mest v banovini v dozah od 50 do 300 ccm, in sicer količine do 30 litrov najdalj'10 dni po naročilu, ostalo pa v 2 do 3 obrokih najkasneje do 15. maja 1937. Licitacija se bo vršila 22. marca 1937 ob 11. uri v sobi št. 38, II. nadstropje banske uprave v Knafljevi ulici št. 10, jn sicer ustno ali pismeno. Ponudbe, o; remljene s predpisanim kolkom v zapečatenem ovitku z zunanjo označbo: »Ponudba za nabavo simultan seruma proli svinjski rdečici se vpošljejo do dneva licitacije predsedniku licitacijske k'misije v veterinarskem odseku banske uprave. Vsak ponudnik mora v ponudbi izjaviti, da so mu pogoji v celoti znani in da nanje pristaja. To velja v prvi vrsti za vsa določila odloka ministrstva za kmetijstvo, oddelek za veterinarstvo z dne 19. septembra 1936, št. 56.349/1 V, ki je bil vsem serum zavodom neposredno dostavljen in pa na vse člene zakona oziroma pravilnika o držav'- ut računovodstvu, ki se tičejo nabav iz javnih sredstev (čl. 82. do 105. zakona in členi 13., 29., 30., 31., 58., 60., 111., IV., V„ VI., VII. in IX. del pravilnika). Najkasneje do 10. ure istega dne mora ponudnik pri blagajni finančnega oddelka kraljevske banske uprave položiti predpisano kavcijo v višini 5% skupne vrednosti ponudene dobave. Vložne knjižice denarnih zavodov se praviloma ne sprejemajo za kavcijo. Dalje mora ponudnik predložiti predsedniku licitacijske komisije potrdilo zbornice za trgovino, obrt in industrijo o tdražiteljski sposobnosti, potrdilo o poravnavi vseli zapadlih davkov, priznanico o položeni kavciji in končno potrdilo centralnega bakteriološkega zavoda o množini preiskanega seruma, ki ga ima v zalogi in 0 številu imunitetnih edinic. ugotovljenih pri preiskavi, iz katerega se lahko zaključi, da bo zaščitna doba po uporabi tega seruma trajala vsaj 4 do 5 mesecev. Potrebne količine kultur, ki jim cena r.e sme biti višja ko 59 do 75 par za 1 dozo (A ccm), morajo veterinarji brez izjeme naročiti pri istem zavodu, ki je zdražil cepilo, in to na lastne stroške. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 3. februarja 1937. Za bana, pom o č n i k : Dr. Majcen s. r. •j* V. No. 81/4. ' 427-3-1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za I. etapo vodovoda Preddvor — Kranj — Stražišče — Stara Loka L javno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku 15 dni na dan 4. marca 1937 ob* 11. uri dop. v sobi št. 47 tehničnega oddelka v Ljubljani, Gledališka 8/1 V. Pojasnila ih ponudbeni pripomočki so na razpolago med uradnimi urami pri odseku za hidrotehniko, soba št. 46. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: 1. za zidarska in težaška dela dinarjev 117.896T5. 2. za montažo cevi in armature dinarjev 64.36C80. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasnih deskah tehničnega oddelka v Ljubljani in Zagrebu ter tehničnih razdelkov. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. februarja 1937. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Nzk. Satahovci - 3. 429 Oklic. V postopanju za napravo nove zemljiške knjige za kat. občino Satahovci bodo razgrnjene posestne pole pri podpisanem sodišču v sobi št. 8 v času od 17. februarja do 19. marca 1937 na obči vpogled..-)j[/jo O morebitnih ugovorih, ki jih je prijaviti v tem roku ustno ali pismeno, se bo razpravljalo dne 20. marca 1937 ob 8. uri na mestu samem v kraju Satahovci. Sresko sodišče v Murski Soboti, odd. VI., dne 10. februarja 1937. i|i Rz 5/37-2. ‘ 415 Oklic. Na predlog Pihlerja Franca in Elze, pos. v Sp. Dupleku, se je g sklepom z dne 30. 1. 1937, Rz 5/37, dovolila uvedba amortizacijskega postopanja glede na njih nepremičninah vi. št. 215, 228, 413 in 414 k. o. Sp. Duplek vknjiženih terjatev: 1. Antona Gotza iz zastavne listine z dne 6. VIII. 1900 v znesku 1400 K s prip.; 2. tvrdke Tomaž Gdtz v .Mariboru iz zadolžnice oziroma zastavne listine z dne 21. XII. 1901 in iz sodbe z dne 18. XII. 1901, C II 63.1/1-2, v znesku 190 K s prip.; 3. Lešnik Marjete iz sodbe z dne 19. VI. 1902, Cg I 165/1 in 22. XI. 1902, Cg 1 165/1, v, znesku 2.833 K 09 v s ..Til UDO .AftJkluIfr.I T UMkOl/M* Pnp-l >, 4. pivovarne Tonfazh ‘Gorza v Mariboru iz sodbe z dne 4. VI. 1904, C II 467/4—2, v znesku 226 K,20 v s pri]). Vsakdo, ]ci lioče uveljaviti kake pravice do navedenih terjatev, se poziv-lje, da jih .javi-.do 20. februarja 1938 podpisanemu sodišču, .ker se bo V. na<-sprotnem primeru po. brezuspešnem poteku navedenega roka, na ponovno prošnjo-dovolila amprUzgaija in vknjižba izbrisa zastavne pravice glede zgoraj navedeni]) terjatev. Sresko sodišče v Mariboru, odd. VI., dne 30. januarja 1937. •j. n ta S 5/37—1. 428 Razglasitev preklica. S sklepdm okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 24. 12. 1936, opr. Št. II R 324/36 07.. Ds 4>/36—10 je bila Žel jko Malija, rej. 1895, -delavka* prej stanujoča v Gribljah št. 60, samska, sedaj v bolnici za duševne bolezni v .V ra pa u (žiy greb), zaradi umobolnosti popolnoma prekUcanjj|fj|q ifmd.VKTl I Za skrbnika je ml postavljen g. Željko Nikolaj, užitka r v G ribljah1 št. 60. Sresko sodišče v Črnomlju, odd. L, dne 3. februarja 1937. sk III Og 3/37-4. .443 Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim. Kolenc Franc, rojen 3. XI. 1895 v Gornjem gradh, tja pi‘isfB]eu in lam nazadnje bivajoč, jo odrinil lela 1913. s 26.domobranskim polkom v Mai ibo.ru na rusko frptlto. Od takrat ni o njem več glasu. Pišitio, naslovljeno hatij’ je.bUp vrnjeno s pripoijibp, da je pogrešan. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopih! zakonita domneva smrti v smislu § 24. o. d. z., se uvaja na prošnjo Kolenc Marije, pos. hčere v Gornjem gradu, purizma m e 'zg pnpgl,asiiev mrtvim ter se izdaje pdzivf4da sei o pogrešanim poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku, gospodu J. Bogoviču, d vodji zemlj. knjige v pokoju v Celju: Kolenc Franc se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po I, IV. 1938 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo Oipr-oglasitvi mrtvim; Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 9. februarja 1937, Og 4/37—3. 449 Amortizacija. Na prošnjo Gliha Ivanke, služkinje v Ljubljani, Za gradom št. 11, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani, št 179.500 na ime Gliha Ivana s saldom din 634'89, ki je bila prosilki baje ukradena. Imetnik se pozivlje, da uveljavi v roku 6 mesecev po tej objavi v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je knjižica brez moči. Okrožno sodišče y Ljubljani, odd. III., dne 4. februarja 1937. jj; I 1554/36-7. 377 Dražbeni oklic. Dne 16. marca 1937 ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Domžale vi. št. 679. Cenilna vrednost: din 34.890"—. Naijmanjši ponudek: din 23.260'—. Pravicej ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Kamniku, odd. II., dne 27. januarja 1937. $ I 674/36-11. 272 Dražbeni oklic. Dne 15. marca 1937 ob devetih dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Paridol vi. št. 204. Cenilna vrednost: din 4409"—. Naijmanjši ponudek: din 2939"—. Varščina: din 440'90. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Kozjem, dne 19. januarja 1937. I 661/36-8. 319 Dražbeni oklic. Dne 17. marca 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 2 dražba nepremičnin vi. štev. 915 k. o. Studenec in vi. št. 88 k. o. Veliki trn. Cenilna vrednost: din 15.63975. Najmanjši ponudek: din 10.426"50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-beuem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Krškem, odd. III., dne 26. januarja 1937. I 400/36—10. 446 Dražbeni oklic. Dne 6. marca 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Pernice vi. št. 17. Cenilna vrednost: din 35.388"—. Vrednost priteklin: din 1.050"—. Najmanjši ponudek: din 24.25475. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Marenbergu, dne 19. januarja 1937. I 393/36—16. 339 Dražbeni oklic. Dne 15. marca 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba sledečih nepremičnin zein. knjiga k. o. Mokronog vi. št. 545. Cenilna vrednost: din 405.570’—. Vrednost priteklin: din 800"—. Najmanjši ponudek: din 270.381'—. Vadij: din 40.557'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbo, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Mokronogu, dne 30. januarja' 1937. I 950/36-4. 444 Dražbeni oklic. Dne 18. februarja 1937 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Preski vrh vi. št. 21. Cenilna vrednost: din 48.326"—. Vrednost priteklin: din 1.000"—. Najmanjši ponudek: din 31.552'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Prevaljah, due 22, januarja 1937. I 2361/36-12. 412 Dražbeni oklic. D n e 11. marca 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Pobrežje vi. štev. 324 (pare. štev. 659, pašnik, pare. štev. 186, stavbišče, stanovanjska hiša št. 32). Cenilna vrednost: din 40.701"50. Vrednost priteklin: din 520"—. Najmanjši ponudek: din 27.134"50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 26. januarja 1937. I 1005/36—8. Boo Dražbeni oklic. Dne 17. marca 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 30 dražba nepremičnine zemljiška knjiga Boh. Srednja vas vi. št. 12. Cenilna vrednost: din 43.501"—. Najmanjši ponudek: din 29.014"—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Radovljici, dne 23. decembra 1936. jj; I 1092/36—7 343 Dražbeni oklic. D n. e 15. marca 1937 o poli deveti h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Vrhole vi. št. 340. Cenilna vrednost: din 6968"10. Najmanjši ponudek: din 4645’20. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Sl. Konjicah, dne 29. januarja 1937. I 677/36—6. 344 Dražbeni oklic. Dne 15. marca 1937 ob Četrt na deset bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Zg. Laže vi. št. 6, k. o. Zbelovska gora vi. št. 239, k. c. Zbelovska gora vi. št. 240. Cenilna vrednost: din 383070. Najmanjši ponudek: din 2553"80. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benern naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Slov. Konjicah, dne 29. januarja 1937. 1 813/36. * 274 Dražbeni oklic. Dne 16. marca 1937 dopoldne o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Cogetinci vi. št. 179, 222, 252. Cenilna vrednost: din 14.310’—. Priteklin ni. Najmanjši ponudek: din 9540'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., odd. II., dne 19. januarja 1937. 1 1271/36. * 268 Dražbeni oklic. Dne 16. marca 1937 dopoldne o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Kremberg vložna št. 95, zemljiška knjiga Ledinek vložna št. 105. Cenilna vrednost: din 16.486'—. Vrednost pritekline: din 470—. Najmanjši ponudek: din 11.304 . Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Sv. Lenart v Slov. gor. odd. II., dne 19. januarja 1937. Konkurzni razglasi 115. 451 Potrditev poravnave. Potrja se prisilna poravnava izven konkurza, ki jo je sklenila dolžnica Mlakar Marija, trgovka v Ložu št. 75, s svojimi upniki na naroku dne 11. januarja 1937 pri sreskem sodišču v Ložu. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. februarja 1937, Por 33/36-52, Razglasi raznih uradov in oblastev Narodna banka 435 kraljevine Jugoslavije Stanje 8. februarja 1937. Aktiva. dinarjev Podloga . . . 1.C33,339.284-21 (+ 1,766.648-82) Devize, ki niso v podlogi 681,286.516-22 (+31,072.603-38) Kovani novec 366,410.770"—(-1- 8,141.784-50) Posojila . . . 1.679.826.290-02 (-11,301.887-70) Vrednostni papirji... 115,335.256-10 (- 5.527-71) Prejšnji predjemi državi ... 1.648,825.103-36 (+• 407.916-65) Začasni predjemi gl. d rž. blagajn i 600,000.000"— Vrednosti re- zervn. fonda 145,006.550-82 (— 709.826-67) Vrednosti ostalili fondov ... . 28,194.177"68 Nepremičnine 156,251.519-34 (+ 460.555-64) Razna aktiva 846.492.073-44 (+ 7,793.595'51) 7.899.967.541.18 Pasiva. dinarjev Kapital . . . 180,000.000-- Rezervnl fond .... 154,715.789-72 (+■ 142.510-83) Ostali fondi . 29,970.844-78 (-[- 40.62) Novčanice v obtoku . . 6.275,077.000-—(— 17,405.800-—) Obveze na pokaz . . . .1.949,746.108-92(-f 64,363.321-94) Obveze z rokom .... 50,000.000-— Razna pasiva 260,458.797-76 (+- 514.689-03) 7.899.967.541.18 Obtok in obveze . . . .7.224,822.108-92 Celotno kritje . . .. 29*05 l’/» Kritje v zlatu .... 28-46°/,, Obrestna mera: po eskomptu 5?,> po zastavah: na zlato in varante ....... 5% na vrednostne papirje ...... 6% * V — gt. 7759/37. 448 Razglas. Za leto 1937./38. razpisuje mestno poglavarstvo v Ljubljani dobavo pisarniških potrebščin za mestne urade, šole in podjetja. Dobavne pogoje in sezname dobijo interesentje v mestnem gospodarskem uradu, Beethovnova ulica 7/11., soba 36. Pravilno kolkovane ponudbe je vložiti v mestnem gospodarskem uradu, Beethovnova ulica 7/1., soba št. 21, do 27. februarja 1937 do 11. ure. Ponudbe morajo biti zapečatene in opremljene z napisom: >Ponudba za dobavo pisarniških potrebščin tvrdke . . . Mestno poglavarstvo v Ljubljani. dne 11. februarja 1937. I l/a št. 1630/187/1937. 430 Razpis Ul. dimnikarskega ometal nega okoliša. Razpis. Mestno poglavarstvo v Mariboru kot obrtno oblastvo 1. stopnje razpisuje na podstavi § 93. obrtnega zakona in $ 7. pravilnika za izvrševanje dimnikarskega obrla z dne 9. novembra 1932 ( Službeni list« št. 728/91 ex 1932) prosto mesto dimnikarskega mojstra za UL dimnikarski ometalni okoliš v Mariboru. Prošnje, opremljene s predpisanimi listinami in izpolnjene na predpisani tiskovini, je vložiti pri mestnem poglavarstvu v Mariboru do 19. marca 1937. Mestno poglavarstvo Maribor, dne 5. februarja 1937. Predsednik: Dr. Juvan s. r. St. 348. * Razpis. 445 Občina Mavčiče, srez Kranj, razpisuje mesto pogodbenegu tajnika s potrebno izobrazbo in prakso. Pogoji, kakor jih predpisuje uredba o občinskih uslužbencih. Pravilno kolkovane prošnje je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v 'Službenem listu«. Kavcija: din 5.000'—. Plača po dogovoru. Uprava občine Mavčiče, dne 10. februarja 1937. No. 17/1-37 * Razpis. 413 Občina Toplice, srez Novo mesto, razpisuje mesto pogodbenega služitelja (sluge). Šolska izobrazba: najmanj dovršena osnovna šola. Pravilno kolkovane, lastnoročno spisane prošnije s priloženimi dokumenti po čl. 7. in 8., razen točk 1. in 6., uredite o občinskih uslužbencih, je vložiti do 10. marca 1937 pri tukajšnji občinski upravi. Uprava občine Toplice, dne 9. februarja 1937. Štev. 298. 439 Razpis službe. Občinska uprava občine Tržišče razpisuje v smislu sklepa občinskega odbora z dne 30. L 1937 službo občinskega tajnika. Razpisano mesto je glavno službeno mesto. Služba občinskega tajnika je obenem združena s službo občinskega blagajnika. Pogoji: 1. da ima kvalifikacijo po čl. 7. uredbe o obč. uslužbencih, t. j. da je jugoslovanski državljan: 2. da izpolnjuje pogoje čl. 8. zgoraj citirane uredbe; 3. da ima kvalifikacijo po čl. 10. zgoraj citirane uredbe, 1. j. da ima vsaj 4 razrede srednje ali njej enake strokovne šole. V smislu statuta o občinskih uslužbencih občine Tržišče se uslužbenec pod A. a. oprošča strokovnega izpita po § 01. zakona o občinah. Prejemki: V smislu zgoraj citiranega statuta je osnovna plača na glavnem službenem mestu din 650'—. Po vsakih nadaljnjih 3 letih se zviša po zgoraj citiranem statutu plača za din 100'—. Nadalje ima pragmatični občinski delovodja ne glede na šolsko izobrazim in število službenih let še osebno doklado din 100* —- mesečno. Za razpisano mesto daje občina tudi prosto stanovanje. Mesto je razpisano z dnem 15. februarja do vštetega 17. marca 1937. V tem roku je vlagati prošnje s predpisanimi dokumenti pri občinskem uradu v Tržišču. Uprava občine Tržišče, dne 11. februarja 1937. ❖ Broj: 4570/1937. 375 3-2 Oglas licitacije. Središnji ured za osiguranje radnika održati če n prostorijama Okružnog ure-da za osiguranje radnika u Dubrovniku na dan 27. februara 1937 u 11 sati treču javnu ofertalnu licitaciju za izda-vanje stolarskih i okivačkih radova za novogradnju uredske zgrade Okružnog ureda za osiguranje radnika u Dubrovniku. Ponude se imadu predati najkasnije do tog roka u zapečačenom omotu sa oznakom: Ponuda stolarskih i okivačkih radova za novogradnju Okružnog ureda za osiguranje radnika u Dubrovniku. Zajedno sa pon udom imade se položiti kaucija prema odredbama uslova licitacije. Brzojavne, zakašnjele ili nepro-pisno sastavljene ponude neče se uzeti u obzir. Podloge za sastavljanje ponude mogu se dobiti dnevno kod Tehničkog otsjeka Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu ili kod Okružnog ureda za osiguranje radnika u Dubrovniku, za vrijeme uredovnih sati, uz naplatu od din 25'—. U Zagrebu, dne 6. februara 1937. Središnji ured za osiguranje radnika. Razne objave 433 Objava. Podpisani zadrugi je ministrstvo za kmetijstvo z odlokom z dne 31. decembra 1936, št. 86.307/V, na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 23. novembra 1934 dovolilo: 1. odlog plačil za 6 let od 31. decembra 1936 dalje; odlog velja za njene dolgove, nastale pred 26. nov. 1936; 2. obrestna mera za stare vloge se odreja na 2*1», računajoč od 26. novembra 1936 dalje. Dolnja Lendava, dne 10. februarja 1937. Kmečka hranilnica in posojilnica v Dolnji Lendavi, r. z. z n. z. ❖ 419 Objava. Podpisani zadrugi je ministrstvo za kmetijstvo z odlokom z dne 31. decembra 1936, št. 63.906/V, na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 23. novembra 1934 dovolilo: 1. odlog plačil za 6 let od 31. decembra 1936 dalje; odlog velja za njene dolgove, nastale pred 31. avg. 1936; 2. obrestna mera za stare vloge se odreja na 2 %>, računajoč od 31. avgusta i936 dalije. Poljčane, dne 8. februarja 1937. Kmečka hranilnica in posojilnica v Poljčanah, r. z. z n. z. * 424 Objava. Podpisani zadrugi je ministrstvo za kmetijstvo z odlokom od 5. 1. 1937 št. 4K.B35/V./36 dovolilo: 1. odložitev plačil za 6 let od 5. januarja 1937 naprej. Odložitev velja za dolgove, nastale do 4. VIL 1936; 2. obrestna mera za stare vloge znaša 2 »/o od gorenjih datumov dalje; 3. zadrugi so odobrene finančne olajšave v smislu čl. 15/1. uredbe o zaščiti denarnih zavodov. Št. Vid nad Ljubljano, 4. febr. 1937. Kmečka hranilnica in posojilnica v Št. Vidu nad Ljubljano, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. # 438 Poziv upnikom. Tvrdka »Globus«:, trgovska družba z omejeno zavezo v Brežicah, se je po sklepu družbenikov razdružila in prešla v likvidaci jo. Upniki se pozivajo, da prijavijo svoje morebitne terjatve zoper imenovano tvrdko podpisanemu likvidatorju najpozneje do 1. aprila 1937. Likvidator: Boeeio Josip s. r. * 417 Objava. Podpisani sem izgubil dijaško knjižico, izdano mi od ptujske gimnazije za šolsko leto 1936./37. Proglašam jo za neveljavno. Čas Ivan, dijak V. a razr. drž. real. gimnazije v Ptuju. ❖ 418 Objava. Podpisani sem izgubil dijaško knjižico, izdano mi od ptujske gimnazije za šolsko leto 1936./37. Proglašam jo za neveljavno. Janžekovič Bogdan, dijak V. a razr. drž. real. gimnazije v Ptuju. •i* 432 Objava. Izgubil sem prometno knjižico za bi-cikel, ki mi jo jo izdalo šresko načelstvo v Murski Soboti. Številka progi, knjižice 80483, štev. bicikla 382804. Knjižico proglašam za neveljavno. Horvat Franc, Križevci 82 (Prekm.) 431 Objava. Izgubil sem prometno knjižico za kolo, evid. št. 6122, in jo proglašam za neveljavno. Kučanda Fr. s. r. Sv. Jurij ob j. ž. * 440 Objava. Izgubil sem evid. tablico št. 41.900 za kolo in jo proglašam za neveljavno. Leskovec Ivan s. r., Smrečje 12. * 423 Objava. Izgubil sem prometno knjižico in evidenčno tablico št. 3242/37 za kolo, in jo proglašam za neveljavno. l’ajn Jožef s. r. * 436 Objava. Izgubil sem prometno knjižico avtomobila evid. št. 2—168 na ime: Pečar V iktor. Proglašam jo za neveljavno. Pečar Viktor s. r., Ljubljana. * 434 Objava. Izgubil sem evid. tablico št. 46813 za kolo, in jo proglašam za neveljavno. Plečnik Franc s. r., Polhov Gradec. ❖ 447 Objava. Izgubil sem evid. tablico štev. 67.589 za kolo in jo proglašam za neveljavno. Turnšek Anton s. r., Slivnica pri Celju. Objava. Tzgubil sem prometno knjižico, evid. štev. 45.784 za kolo, na ime: Župec Jakob iz Iške vasi. Proglašam jo za neveljavno. Zupcc Jakob s. r. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Polinr Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur r Ljubljani, njea predstavnik: p. Mihalek v Ljubljani.