iiut? < - -r ,, - .. *•• SfeVi ijifeeto VI ¥ Celju, dne Vi. oktobra 1911, St. 16. I U - • "J j- j f M lahaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa ■•lan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamaoije, vprašanja itd.) je pošiljati Da naslov: gsi£aroilnE LS®t" v Celju. — Reklamacije so poštnine pioste. — Uredništvo: Schillerjeva oesta štev. 3. Pozor! Pozor! Uredništvo in upravništvo „Nar. Lista" se nahaja odslej na Dolgem polju štev. I. Naročnina in inserati se lahko izročajo tudi ali v Zvezni tiskarni (Schillerjeva cesta štev. 3) ali v Zvezni trgovini (Goričar & Leskovšek) v Rotovški ulici. Nekoliko pojasnila in odgovora. Vrli kmečki pristaš narodne stranke iz kozjanskega okraja nam jo v odgovor na napade klerikalnih korifej po Spod. Štajerskem na „Nar. List" in naprednjake poslal sledeče zanimive vrstice, ki jim radevolje dajemo' prostora : Naša č. duhovščina, n. pr. v kozjanskem okraju, kateri isačeluje moiisignore Tomažič, govori raz prižnic svojim vernim poslušalcem o kulturnem boju na Francoskem, posebno o boju za laično šolo, pa porablja to priliko, da daje duška svoji visoki »izobraženosti". Naša duhovščina na-zivlje naprednjake »duševne hromce", »ki jim nekaj v glavi manjka", imenuje jih ljudi, »ki so trčeni" itd. Povdarja splošno, da pri nas napred-njakih velja geslo: delaj denar, veruj v krono. Nočem za enkrat razpravljati o tem, kako poslušalstvo je imel, govoreč te besede, neki duhovnik kozjanskega okraja, mislim le, da je večina njegovih psovk in drngih »ljubeznivosti" padla nazaj jaa govornika in na njegove poslušalce, tako da so v njih lahko spoznali sami sebe. Pribijem dalje, da smatram za duhovskega g. govornika tako govorjenje kot sramotno, nedostojno in ponižujoče, kajti kot »izobraženec" bi moral vedeti, da psovke niso nikak znanstveni dokaz, s katerim bi nas mogel pobijati, in da se s takim orožjem bojujejo ljudje nižje vrste. Ako mu je občinstvo verjelo, svobodno mu, a to še ni nikak dokaz za njegove trditve, kajti razumni ljudje, ki so ga slišali, so ga pomilovali. Kdor napredno misli, je torej »duševni hromeč". Zakaj neki? Zato, ker mu zdrava pamet pravi, da mora napredno misliti. Klerikalci trdijo, da se v naprednih vrstah zbirajo le pokvarjeni študentje in nižje vrste ljudje. A naštel bi lahko nešteta imena slavnih mož, ki so bili našega duha — naprednjaki. Da niso bili ravno ndt\šeyni hroffici'\ o tem pričajo njihova dela ih njihova slava, ki jim jo je priznala bodočnost. Naravnost smešno pa je, če trdi naša č. duhovščina, da velja za napiednjaka le: »delaj denar, veruj v krono." Tega jim menda niti naj-vernejši njihovi privrženci ne morejo verjeti. Kajti da bi bilo danes pri nas dobičkanosno, ako je človek napreden, tega ne more nihče trditi. Nasprotno velja geslo »delaj denar, veruj v krono" v polni meri pri onih, ki se boje, da bi ljudje v mišljenju napredovali, napredno mislili. Kajti le iz ljudske zaslepljenosti se da delati denar in iz nje ga tudi delajo vsi, ki verujejo v kroho. In kdo je to v prvi vrsti, to bo pač č. duhovščina sama najbolje vedela. Lahko rečem, da opažam v naprednih vrstah požrtvovalnost in nesebičnost, ki je najlepše izpričevalo za naše idealno stremljenje. Koliko na-prednjakov trpi danes na Slovenskem pod klerikalnim pritiskom; ko bi se oni držali gesla: »delaj denar, veruj v krono", zavrgli bi svoje prepričanje, kakor to storijo mnogi ,duševni hromci' in bi stopili v klerikalno službo, kar bi se jim dobro izplačalo. Malo vam pomaga, gospoda, ko pišete: »deset metrov od nas, kdor prihaja iz sebičnih nagibov"; verjemite, da, ko bi se na deset metrov odmaknili vsi, ki so prišli v vaše vrste »delat denar", ali pa so morali priti, ,.ker so verovali v krono", potem bi ostala sredina popolnoma prazna. Klerikalna nesebičnost in požrtvovalnost je pač dovolj znana in treba bi bilo, da bi naši duhovniki nekoliko več premišljevali o nji, predno bodo zopet govorili o tem: »delaj denar", »veruj v krono". Naša duhovščina je začela na Slovenskem preobračati Kristusov evangelij. Izjavlja namreč ^Narodni List" stane za celo leto 4 K, aa pol leta 2 K, r.» Četrt leta 1 K. Za Ameriko in drage dežele na leto 5 K 80 vin. Naročnina se plaCnje ?naprej. — Posamezna številka iatenc SO vin. Oglasi se računajo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri veCkratnih objavah znaten popust po dogovora. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: »Narodni List" v Celjn. naravnost, da je beseda Kristusova: „ak3 te kdo udari na levo lice, nastavi mu še desno", popolnoma napačna in da velja poslej pri vseh pravovernih kristjanih: ako dubiš eno klofuto, vrni mu takoj dve. Ako bi se mi danes po tem pravilu ravnali, uametali bi lahko č. duhovščiui in njeni družbi »duSevuih hromcev" in drugih psovk, ki jih blagovoli duhovščina privoščiti nam, in verjemite, da bi ne bili zanje v zadregi, tndi če bi jih bilo treba petkrat toliko. Ampak mi ne stojimo na stališču psovk niti na stališču klofut, ne le, da se v tem oziru z duhovniško izobraženostjo ne moremo meriti, ampak pred vsem zato, ker smo mirni in dostojni ljudje in hočemo o resnih stvareh resno govoriti. Kristusa in njegov nauk so ljudje že na različne načine razlagali, ampak tako, kakor ga razlaga danes slov. duhovščina, ga ni še nikdar nihče razlagal. Naša č. duhovščina je stopila na stališče o klofutah in je razvila ta nauk naprej tako, da je v zadnjem času prišla do zaključka, da tudi besede Kristusove, s kateiiuii je v nasprotju s pismarii in farizeji zahteval, naj človek skrije svojo pobožnost, naj se zaklene doma v svojo sobo in moli, da torej te besede niso prave, ampak da je veliko bolj krščansko popolen oni, ki se ne zaklepa ob molitvi v svojo sobo, ampak gre ven med bojne klerikalne vrste in mlati po naprednjakih. Do danes je veljala Kristusova zapoved o ljubezni do bližnjega kot temelj njegovega nauka. Na tej podlagi se je razvil krščanski svetovni in družabni nazor in v teh besedah ljubezni je apostol Lev Tolstoj zopet vrnil človeštvu onega Kristusa, ki ga je bilo izgubilo. Politična slov. duhovščina je zavrgla nauk ljubezni in je nkpram njemu postavila besede: prinesel sem meč, jaz bom razdružil brata od brata itd. Dozdaj smo imeli navado, Nazarenca videti le s prijaznim obrazom; edino enkrat, tako smo se učili, ga je bila popadla sveta jeza, ko je namreč podil prodajalce iz templja, ker so tam »delali denar" in jih je izgnal z besedami: »Hiša mojega očeta je hiša molitve, vi pa ste naredili iz nje jamo razbojnikov". — Zdi se mi, da bi Kristus lahko s prijaznim obrazom prehodil celo Slovensko, če bi pa zagledal politiško in drugo barantijo po naših cerkvah, bi ga najbrže tudi popadla sveta jeza in bi izgnal one, ki so uničili „hi§o molitve". Naša politična duhovščina nam pa Kristusa kaže čisto v drugi luči: je tp črn klerikalec, najzvestejši član »Slovenske kmečke zveze", sovražen in hudoben, ki je prinesel s sebpj meč, da uniči srečo družin, ljubezen bratov in sester itd. Kdor hoče imeti takega Kristusa, slobodno mu. Mi pa razločujemo med vero, krščanstvom, katoličanstvom in klerikalizmom. Nam torej ni vse eno: vera, krščanstvo, katoličanstyo jn kle-rikalizem. Klerikalci pravijo, da so vse tri prve besede v klerikalizmu zapopadene. To pa ni res, ker so klerikalci, ki niso verni, in so klerikalci, ki so vse prej kot kristjani. Nasprotno so zopet ljudje, ki so globoko verni, pa niso (recimo) katoliki, in šo katoliki, ki niso klerikalci. Ako hočemo to povedati po vrsti, dobimo sledečo resnico: so verni ljudje, ki niso kristjani, so kristjani, ki niso katoliki, so katoliki, ki niso klerikalci. Nasprotno: so klerikalci, ki niso niti verni, niti krščanski, niti — katoliki. Dovoljujemo si torej v imenu razuma, vere in narodnosti vkljnb vsem duhovnikom napredno misliti, in sprejemamo boj, ki naj čisti naše ne-krščanske razmere. Selški. Kako je z vojsko? Rim, 12. oktobra. Do danes se je v Tri-polisu izkrcalo 22.000 mož italjanske vojske. Rim, 12. oktobra. Tu se pripravlja ekspe-dicija italjanskih vodnostavbnih inženirjev, ki bodo v Tripolitaniji zgradili vodovode. Carigrad, 12. oktobra. Italjanskim časopisom se je v Turčiji odvzel poštni debit Dunaj, 12. oktobra. V diplomatičnih krogih so mnenja, da se je mednarodni položaj vsled nastopanja Italija zelo poslabšal. Italija zahteva aneksijo Tripolitanije in e odločno brani plačati kakršnokoli odškodnino. Posredovanje je v tem trenotku izključeno. Če vztraja Italija na svojih zahtevah in Turčija ne odneha, je mogoče, da se spomladi vname splošna balkanska vojna. Solun, 12. oktobra. Tukajšnji mladotnrški centralni komite je dobil iz Tripolisa brzejavno prošnjo za pomoč. Komite je takoj obljubil pomoč in pozval tripoliško prebivalstvo, da naj proglasi sveto vojno. Carigrad, 12. okiobra. Kakor znano, je Turčija mobilizirala v Vilajetu Jedren 15.000 mož in en redifni bataljon. Vsled tega je na Bolgarskem veliko razburjenje. Carigrad, 17. oktobra. Veliki vezir je v svojem programnem govoru v državnem zboru poudaril, da je turška vlada voljna se pogajati glede Tripolisa, če se pogajanja vrši jo na podlagi varovanja turške suverenitete nad Tripolisom. Sofija, 17. oktobra. Velikansko razburjenje na Bolgarskem proti Turčiji je napravilo stališče kabineta zelo težavno. Bolgarska vlada je primo-rana, obrniti se na turško vlado, da izpolni vsaj najnujnejše zahteve Bolgarske, to je, da zgradi železniško progo Kjustjendil-Kumanovo in da poda garancije pri volitvah eksarha. ter odredi potrebno za varstvo Makedoncev. Turčija se je za vse to že davno zavezala, storila pa dosedaj ni ničesar. Pariz, 16. oktobra. Iz Tripolisa poročajo, da dela Italijanom v Tripolitaniii zlasti kolera velike preglavice. Takoj drugi dan po izkrcanju so kon-štatirali 28 slučajev kolere, od katerih je imelo 15 slučajev smrtni izid. Na Malti so odredili petdnevno karanteno za vse one, ki prihajajo iz Tripolitanije. Rim, 18. oktobra. Listi poročajo, da je turška vojna mornarica k boju pripravljena in se .,e umaknila v Dardapele. Solun, 18. oktobra. V političnih krogih se zatrjuje, da je nastal med Mladoturkj razpor. Vojaška stranka ima namen strmoglaviti vlado, razpustiti zbornico in proglasiti vojaško vlado. Cetinje, 18. oktobra. Prebivalstvo Črne gore je zaradi italijansko-turške vojne zelo razburjeno. Kralj Nikolaj potuje po črnogorskih naselbinah in je po 10 ur na konju. Carigrad, 18. oktobra. SnočLse je vršil ministrski svet, ki je sklenil odkloniti vsako posredovanje jn vstrajati v vojni proti Italiji. »Ikdam" poroča, da namerava Turčija izvršiti napad na Tripolis. Jz političnega stfrta. Državni zbor. V seji 12. t. m. se je nadaljevala razprava o draginji. Nemški kršč. soc. poslanec Neunteufel se je zavzemal za to, naj bi se obdačila ona zemljišča, ki ne služijo za poljedelstvo, ampak kot lovišča itd. to je za zabavo, v višji izmeri. Tržaški slov. poslanec dr. Rybaf se je bavil s stanovanjsko draginjo ter z jugoslovanskim vprašanjem. Ostro je napadal ponem-čevanje potom državne oblasti. Nemški kršč, soc. vitez Pantz je predlagal, naj se kartele višje ob-dači. iPosl. dr. Verstovšek je vložil interpelacijo, ker neki uradniki mariborske okrožne in okrajne sodnije kršijo uradne tajnosti. Volitve v državnozborske odseke. V seji drž. zbora dne 13. tm. so se izvršile volitve v razne odseke. Mladočehi so prepustili edinemu slovenskemu naprednemu poslancu dr. Ravni-harju mandate v treh odsekih. Izmed Jugoslovanov so v odsekih sledeči poslanci: 1. Odsek za drž. uslužbence (51 članov): Dulibič, Gostinčar, Man-dič, Vukotič; 2. nacijonalno-politični odsek (51 članov): Grafenauer, Gregorčič, Smodlaka, Spinčič; 3. bosanski odsek (51 članov): Ravnihar, Barbo, Biankini, Krek, Laginja, Prodan ; 4. odsek za raz-dolžitev posestev : Spinčič, Laginja, Hladnik; 5. proračunski odsek (51 članov): Čingrija, Dulibič, Korošec, Šušteršič; 6. železniški odsek: Biankini, Jare, Korošec, 7. finančni odsek (51 članov): Iv-čevič, Fon, Korošec, Šušteršič; 8. odsek za poslovnik: Ivčevič, Pogačnik; 9. obrtni odsek: Čingrija, Jare, Mandič, Žitnik; 10. pravni odsek (26 članov): Fon; 11. politični odsek (51 članov): Hladnik, Povše, Smodlaka, Roškar; 12. tiskovni odsek: Ivčevič, Žitnik; 13. socijalno politični odsek (51 članov): Gostinčar, Benkovič, Krek, Tresič; 14. odsek za socijalno zavarovanje (51 članov): Gostinčar, Krek, Tresič, Vrstovšek; 15. nančni odsek (51 članov): Smodlaka, Spinčič, Jaklič, Vrstovšek; 16. justični odsek (26 članov): Jarc, Spinčič; 17. odsek za mornariško zavarovanje (26 članov) : Ravnihar, RybaF, Čingrija, Da-libič; 18. davčni odsek (51 članov): Vukotič, Povše, Šusteršič, Pogačnik. V brambni odsek, ki šteje 51 članov, so bili izvoljeni izmed Jugoslovanov: Dr. Tresič-Pavičid, Jos. Pogačnik, Ignacij Žitnik in Pišek, v vinski odsek, ki šteje 26 članov, pa poslanci: Dr. Ravnihar, Biankini, dr. La-ginja in Brenčič. V draginjskem odseku državnega zbora se je v torek 17. t. m. vršila obsežna debata o draginjskem vprašanju, posebno o vprašanju uvoza mesa. Posl. dr. Renner (soc. dem.) je predlagal, naj bi se to vprašanje takoj razpravljalo, ostala pa v pododsekih. Min. preds. Gautsch je izjavil, da predloga ne more sprejeti, ker je uvoz mesa iz prekmorskih dežel v zvezi z nevarnostmi v zdravstvenem pogledu. V istem smislu je govoril tudi poljedelski minister baron Widmann. Izjavil je, da je iz Srbije dovoljen uvoz 30.000 goved, krog 90.000 svinj in 5000 ovac. Državni zbor. S e j a 1 7. o k t. V današnji seji se je končalo prvo čitanje draginjskih predlogov. Finančni minister je predložil zakonski načrt glede premembe zakona iz 1. 1883 o razvidnosti zemljiškega katastra. Vlada je predložila zakon o začasnem proračunu od 1. jan. do 30. jun. 1912. V tem zakonu se fin. minister pooblašča, najeti v svrho potrebnih pokritij posojilo v znesku krog 200 miljonov kron. Pooblašča se nadalje, prodati vse objekte državnega imetja, ki posamezno ne presegajo vrednosti 50.000 kron, v skupnem znesku do 600.000 kron. V debati o draginjskem vprašanju je govoril tudi poslanec Malik, ki je ostro prijemal ptujske nemškonacijo-nalne sodnike. — Nato je zbornica prešla na razpravo o uradniških predlogah. Dr. Šušteršič izjavlja, da njegova stranka najodločnejše nasprotuje zvezi vprašanja zvišanja uradniških plač z zvišanjem davkov. 40 odstotkov državnih uradnikov je preveč in bi se jih lahko takoj odpu stilo. Sploh se mora v upravi izvršiti velika reforma. — Nato se je vršila razprava o dalmatinskih železnicah. Obširno je govoril železniški minister, ki je med drugim izjavil, da se bo belokranjska železnica začela v doglednem času graditi. Spregovoril je tudi dr. Benkovič ter izrekel razne zahteve glede železnic na Spod. Štajerskem ter se je zavzemal za skorajšnjo gradnjo liške železnice. Državni zbor. Seja 18. o k t. V današnji seji se je pričela razprava o reformi državno-zborskega poslovnika. Politični položaj je postal skrajno neugoden. Vlada ne more v nobenem trenutku računati s sigurno večino. Zato se je začel baron Gautsch resno pogajati s posameznimi strankami v svrho sestavitve nove koalicijske vlade. Čaje se z ene strani, da bi pri tem tudi Jugoslovani prišli v poštev. Odstop notranjega ministra. Iz Dunaja se poroča, da namerava notranji minister grof Wik-kenburg v kratkem odstopiti. V zadnjem času je imel večkrat napade omotice v svojem uradu. Kot njegovega naslednika imenujejo sedanjega naučnega ministra Stiirgkha in pa tržaškega namestnika princa Hohenlohe. Grof Aehrenthal — pojde? Nemško časopisje se resno bavi z skorajšnjim odstopom ministra za zunanje zadeve grofa Aehren-thala, kateri nam je s svojo brezobzirno politiko proti Srbom začasa okupacije Bosne in Hercegovine še v živem (žalostnem) spomina. Sedaj so nezadovoljni ž njim avstrijski klerikalci, ki bi radi na vsak način izzvali vojsko naše države proti Italiji, iu se jim zdi Aehrenthalovo postopanje premehko. Klerikalec pač ne more živeti brez prelivanja krvi. Lepo krščanstvo! Mi gotovo nimamo povoda se zavzemati za Aehreuthala, ker bi bil baš on svoj čas skoro izzval vojsko s Srbijo in je sploh zagrizen sovražnik Slovanov. Če v sedaj nem položaju zasleduje miroljubno politiko, je to le prav. Irska, otok v bližini Velike Britanije, spadajoč pod angleško državno oblast, se že dolgo bori za to, da bi dobil samoupravo s svojim deželnim zborom. Sedaj se bo menda ta želja Irča-nom v kratkem uresničila. Bosanski deželni zbor, v katerem je prišlo do ostrih nasprotstev med poslanci in vlado, bo v kratkem odgoden. Če se položaj do zopetnega sklicanja ne spremeni, bo deželni zbor razpuščen. V Belgiji so pri občinskih volitvah po celi državi zvečine prodrli združeni liberalci in soci-jalni demokrati proti klerikalcem. To se smatra splošno za znamenje, da bo vlada s klerikalno stranko vred pri državnozborskih volitvah prihodnje leto propadla. Na Kitajskem se močno širi vstaško gibanje. Puntarji so zavzeli mesti Vučang in Hanjang. Vladne čete so se napotile v ustaške pokrajine. Belczlc. Dr. Eukovec toži obrekovalce. V torek, dne 10. oktobra bi se imela vršiti pred okrajnim sodiščem v Celju glavna razprava zoper slikarja Avgusta de Toma in zope< čevljarja Potnika in Kodela, katere je tožil dr. V. Kukovec zaradi krive ovadbe. Soditi pa je imel znani okrajni sodnik dr. Watzulik. Dr. Kukovec je predlagal, da se ta sodnik odkloni in določi sodnik, v katerega pravičnost se je mogoče zanesti, dočim je dr. Watzulik v prejšnjem postopanju pokazal, da je enostranski in površen. Predstojnik okrajnega sodišča, nadsvetnik Gallinger je pa odločil, da ni vzroka dvomiti o nepristranosti dr. Watzulika. Dr. Kukovec je pa dragega mnenja in sploh ne reflektira na sodbo dr. Watzulika. Zato je stavil predlog, da se vsi spisi odstopijo najvišjemu sodišču na Dunajn, ki naj določi okrajno sodišče na Dunaju ali v Trstu, da o ti tožbi dr. Knkovca razsojuje. Ti zahtevi se je moralo ugoditi in ima sedaj besedo najvišje sodišče na Dunaja. Izzivanje nemških uradnikov Južne železnice na Spod. Štajerskem je dandanes tako predrzno, da bi človek o tem lahko spisal cele knjige. Evo zopet 1 slučaj: Na železniški postaji v Ormožu, kjer bi morala Jnžna železnica zastaviti slovenske uradnike raditega, ker je okolica izkl;učno slovenska in slovenski celi ormoški okraj, je nahrulil dne 14. t. m. nek železniški uradnik g. J. T., ki je hotel dati svoje kolo iz Ormoža v Maribor kot prtljago in je zahteval to ponovno slovenski z besedami: „Das ist doch ein BlOdsinn, dass Sie so reden, wo Sie sehen, dass ich nicht verstehe". In to vpričo več navzočih oseb. Baje se imenuje ta železn. uradnik Haberlik. — To je drzno izzivanje in žalitev dotičnega potnika in Slovenstva sploh, in sicer od strani uradnika in Južne železnice, katera daje v izključno slovenske kraje tako „olikane" nemške uradnike! Zahtevamo odločno, da pridejo v Ormož in druge sloveuske kraje na Spod. Š ajerskem tndi železniški uradniki, ki bodo znali s slovenskim občinstvom v službi slovenski — in to dostojno — občevati, ne pa jih poljubno žaliti! Ako bi te vrstice ne zadostile, še znamo napeti druge strune! Nečuveno! Predsednik dež. sodišča v Ljubljani ;Elsner je izdal na podrejene mu uradnike okrožnico, da se imajo nele v notranjem urado-vanju, ampak tudi v medsebojnem občevanju v uradnih zadevah posluževati izključno nemščine. To se godi na Kranjskem začasa vlade Vseslovenske ljudske stranke. — Vodja obč. poslov v Ljubljani pl. Laschan pa je nvedel vsled zahteve deželne vlade disciplinarno preiskavo proti de-želnozborskemu kandidatu narodnonapredne stranke v Ljubljani, Adolfa Ribnikarju, da bi tako onemogočil njegovo kandidaturo, ki je klerikalcem silno neljuba. Perotninarska razstava v Ljubljani se je vsled raznih ovir preložila na poznejši čas. Iz politične službe. Namestniški koncipist dr. Fasching je poklican iz Ljutomera k namest-niji. Na njegovo mesto pride namestniški praktikant Viktor Kastner-Pohr iz Maribora. Berač. Pred približno 40 leti sem vprašal nekega krčmarja blizu Trsta, nedaleč od pokopališča, kdo je njegov najboljši a:ost. Krčmar mi reče: ta berač tu doli pod drevesom mi da vsak dan več kakor za goldinar krajcarjev in pol-krajcarjev, toliko ne dobim, od nobega drugega redno. Kaj sem si takrat mislil, ne vem več, a to še dobro vem, da sem imel takrat kot učitelj na enorazrednici 200 gld. letne plače, tedaj 1 K 8 v na dan. — Pred par dnevi srečam nekje v Slov. gor. berača, ki mi je med drugim povedal, da dobi včasih na dan več kot ajnzar (l gld.), včasih pa še ajnzara ne. Jaz sem si pa mislil: Mladi učitelj dobi približno tudi toliko, pa mora še plačati hrano, stanovanje in drugo, česar beraču ni treba plačati. Kdor za druge dela, ne bode nikdar bogat. Iz Gradca. Obisk znanega jesenskega tingl-tangla je bil letos za 100.000 oseb manjši ko lansko leto, ko jer znašal 320.000. Ljudje so prišli menda do prepričanja, da cela stvar ni nič vredna. Obrtni tečaj. Štajerski obrtno-pospeševalni urad priredi od 6. do 18. nov. 1.1. 7. strojni tečaj za mizarje v Gradcu. Nakup zgornještajerske živine za Spodnje Štajersko. Iz Dunaja poročajo: Zveza kmetijskih zadrug v Gradcu je sprožila že pred več časom misel, nakupiti na Zg. Štajerskem, v krajih, kjer je letos malo krme, živino m jo prodati v one spodnještajerske kraje, kjer je veliko krme. Te misli se je lotila štajerska kmetijska družba in jo hoče sedaj oživotvoriti. Vršil se je tozadeven pogovor v poljedelskem ministrstvu in je vlada izjavila, da bo zavzela k predlogu zveze kmetijskih zadrug in kmetijske družbe v Gradcu, ki hoče pomagati živinoreji ua Štajerskem, svoje stališče. Mariborski oHraj. Razpisano je mesto nadučitelja v Črešnjevcu pri Slov. Bistrici. Šola je petrazredna. Iz Makol. Dne 13. junija se je spri v Šta-tenbregu blizu Makol v volilnem lokalu občinski odbornik Lepej z županom Kranjcem. Župan ga je vrgel najprej po domače iz volilnega lokala in ker je Lepej še zunaj razgrajal, ga je najprej oštel in potem vrgel na tla, pri čemur si je Lepej bojda zlomil neko kost. Ker ni pravih dokazov za ta čin, je sodišče Kranjca oprostilo. Iz Maribora. Cesar je potrdil izvolitev mariborskega župana dr. Ivana Schmidererja za načelnika in dr. Franca Kornfelda, posestnika v Mariboru, za podnačelnika okrajnega zastopa mariborskega. Sv. Barbara pri Mariboru ima trgatev končano v veliko presenečenje vinorejcev, kajti vsak je polovico manj dobil, kakor se je kazalo, pač pa kakovost je imenitna; tehtalo je 20 — 22° in se kupuje mošt po 56—60 v; malo je mošta, še manj bo vina; ker je zelo sladko, se bo kmalu povžilo. — Trsek je prav dobro dozorel, tudi letošnji ameriški nasadi so lepi, upajmo k letu boljše vinske trgatve. — Sadja tudi imamo nekaj, pa kupci ponujajo le po 16 — 20 v za mašanclne in 20 — 24 v za ananas in kanado. Trgovec Jos. Kranjc jih razpošilja po zmerni ceni. Maribor. Mariborsko okrožno sodišče je dovolilo konkurz čez premoženje trgovca Jakoba Geiserja na Pragarskem. Začasni upravitelj kon-kurzne mase je odvetnik dr. Lotar Muhleisen v Slov. Bistrici. — Konkurzi nemških trgovcev v malih in večjih nemškutarskih gnezdih na Spod. Štajerskem se zadnji čas silno množe. Zanimiv napis je videti ob cesti v Leiter-špergu pred Mariborom: ,,Durchfahrt gegeu POss-nitz abgespert". Prepovedano voziti, proti Pdssnici je zaprto. Gemeindeamt Leitersberg. Cerkveni tat. Pavel Weber, sloviti cerkveni tat, doma od Sv. Krištofa nad Laškim, je sedaj zaprt v Gradcu. Odtam je pisal svoji sestri v Maribor pismo, naj presadi iz vrta, ki ga ima v najem, v svoj vrt nek ribizljev grm, Varstveno oblast v Mariboru so na to mesto pisma opozorili in ta je šla na lice mesta ter izkopala ribizelj. Na svoje veliko začudenje je napravila imeniten plen. Kajti našla je na tistem mestu zakopanih cerkvenih predmetov (monštranc, zlatih okvirjev, podob, keLhov itd.) za več tisoč kron vrednosti. Ptiček se je ujel. Trgatev v Zg. Slov, gor." je bila letos izvan-redno vesela. Po dolgočasnemu dežju je posijalo krasno jesensko solnce. Grozdje se je nekoliko popravilo, mošt ima 17 — 20° sladkorja. Cene s> poskočile. Veletržec Kleinoscheg, ki je lani nakupil v mariborski okolici par sto polovnjakov, je odstopil od nakupa. Ljudje mu niso hoteli dajati vina za ponujeno ceno (6 vin. na stopinje). Sedaj dajejo namreč drugi trgovci in prekupci 8—10 vin. na stopinje, tako da stane sedaj vino 42—50 vin. liter. Poleg nemških gostilničarjev onkraj Mure kupuje tudi neki Stauda iz Maribora (8 vin. na stopinje). Kdor ni prisiljen prodati (zaradi nujne potrebe po denarju ali vsled pomanjkanja posode), ga obdrži v kleti. Želeti bi bilo, da bi se izgubil tudi kak slovenski trgovec v te kraje (Sv. Jakob v Slov. goricah, Jarenina, Št. Ilj, Marija Snežna itd.); vino je dobro in bode doseglo letnik 1908. Sicer pa: pri zidancah pokajo možnarji, s pisanih vinogradov se razlegajo vesele narodne pesmi (sami napevi o sladkem vincu), na uho ti bije prešerni smeh brhkih deklin in krikanje pajbov. A vsa ta krasota ni izvabila katerega izmed bližnjih in daljnih rodoljubnih filistrov v naše kraje, mrgoli pa Nemcev in Nemk iz Dunaja, Gradca, Cmureka in bogve odkod še. Iz Maribora. Gradnja novega mostu v Mariboru sedaj prav čvrsto napreduje. Upanje je, da se bode mogel izročiti novi most prometu že v poletju leta 1913. rjtttomcrsHt oHraj. Malanedelja. Prihodnjo nedeljo, t. j. dne 22. t. m. priredi tukajšnja kmetijska podružnica takoj po rani maši zborovanje v šoli, na katerem govori slov. tajnik c. kr. kmet. družbe g. Holz. K obilni udeležbi vabi odbor. Cven. V noči od 16. na 17. t. m. so skušali uzmoviči naš c. kr. poštni urad oropati, a so pri delu bili zasačeni in prepodeni. Inim oHraj. Iz Dobja nam poročajo: Poročali ste o Francu Lokošeku iz Dobja, da ga njegove ženske trpinčijo. K temu poročilu pripomnite še sledeče: Omenjeni Lokošek Franc iz Zapuž v občini Dobje, ki ga baje njegova žena in hči tako grdo trpinčita, tudi ni brez napake. Nekemu 7 letnemu dekletu, ki je bilo pri njem. je zapovedal nanositi mu na posteljo kamenja, ki ga je potem skril pod zglavje. Tako si ljudje pripovedujejo in pravijo, da je s tem kamenjem obmetaval s postelje domače ženske, če je katera prišla v hišo. Razbil je tudi okna, peč in nekaj posode. Pa saj ni drugače mogoče; v hiši častijo „Slov. Gospodarja"' kakor sv. evangelij in so hudi klerikalci; zato se pa vrši njihova medsebojna ljubezen na bolj trdi, pa najbrž krščanski podlagi. Bepatica. V Dobjem pri Planini so videli te dni med 7. in 8. uro zvečer precej lepo repa-tico na zahodni strani neba blizu zatona. Sv. Miklavž na Polju. Naš župnik ne more mirovati. V nedeljo med pridigo so mu bili zopet neverniki napoti. Vsak, ki noče v njegov rog trobiti, je nevernik. Po takem bi bili vsi farani neverniki, samo tisti trije ne, ki vedn -ovžu stojijo in jim župnik vsako delo s cerkvenim denarjem debelo plačuje. Poprej smo imeli organista — domačina, ki je tudi vsa cerkvena dela opravljal; pa ker je bil napreden, je moral oditi. Zdaj si je župnik po svoji glavi zmislil, da so hodili neki učenci iz Celja orglat in je hotel, da bi farani zato plačo zvišali, pa niso hoteli. Zdaj imamo samo tiho mašo. Orgle je zlatomašnik kupil nove, a zdaj so že potrene, zato še pa naj organistom plačo zvišamo. — Komandiral bi rad župnik vse po svojem, da ne bi nikogar nič vprašal, ko bo treba orgle dati popraviti, pa plačajte davkoplačevalci; kateri ne bo mogel, bo pa zopet eksekucija, kakor pred dvemi leti, ko je dal zvonik pokriti in je potem hodil župuik po Lastniču svinje licitirat, kateri niso piačali. Eni ženi, ki je imela 1 K 40 v plačati, je šel z orožnikom prase prodajat. Res pomilovanja vreden župnik. Pa upamo, da knezoškof kmalu prošnji faranov ugodi, da nam župnika prestavi. Eden, ki je v Suhem potoku doma. Izjava. Nekaterim klerikalnim gospodom pri okrajnem šolskem svetu v Kozjem ni prav, da me je večina učiteljstva volila kot svojega zastopnika v to korporaeijo. Da se dotični gospodje ne bodo preveč razburjali ali celo mislili, da silim v njihovo družbo, izjavljam, da se odpovem zastopstvu. Pulko. Mladeniški shod v Brežicah. V nedeljo dne 15. oktobra t. 1. se je vršil v Brežicah shod, katerega je zbobnal brežiški kaplan Spindler. O shodu samemu uočemo zgubljati besed, se res ne izplača; dobro ga je karakteriziral kmečki fant, ki je med shodom rekel svojim tovarišem: »Gospodje tam na odru delajo tako kakor jaz, če grem k dekletu; obljubim vse, izpolnim pa ničesar." Nekaj druzega pa je, kar moramo pribiti. Dr. Korošec je po svoji stari navadi rohnel proti liberalcem in z vsem svojim ognjem pozival k uničenju brežiškega Sokola; zaklical je nerazsodnim ljudem: „Smrt Sokolu", niti z besedico pa se ni dotaknil brežiških nemčurjev. Sokol je v Brežicah edino društvo, ki goji in širi narodnost, ki uči svoje člane ljubezni do domovine in naroda in ki se ni nikdar spuščalo v politiko. Uničenje tega narodnega društva je dr. Korošcu prva naloga; da bolo pri tem pridobili samo nemškutarji, to je velikemu politiku deveta briga. Sadovi takega ničvrednega postopanja ne bodo izostali. Ni se čuditi, da si marsikateri Slovenec premisli, da bi se še naialje izpostavljal v narodnem delu, ko pa vidi, da mu sorojak hudobno podira njegovo delo. Naj v bodoče le kaplan Spindler pokaže, kaj zna, saj ima njegova stranka vso moč v rokah; uspehe bomo videli pri bližajočih se občinskih volitvah in pri volitvah v okrajno bolniško blagajno. Bojimo se pa, da se bo na vse zadnje izkazalo, da znajo klerikalci pač napadati in razdirati, ne pa tudi kaj dobrega ustvariti. Brežice. Konkurz je napovedan nad premoženjem in nad trgovino gg. Kostanjšek in Žužel. Konkurzni komisar je okrajni sodnik g. Sitter, upravitelj mase g. dr. Stiker. Verače. „Slov. Gosp." je s prav nesramnim dopisom napadel naprednjake, posebno nekega naprednega mladeniča. Svojega namena pa ta napad od prenapetežev, ki netijo le zdražbe med sosedi, ni dosegel, ker mi naprednjaki stojimo previsoko, da bi nas mogle nizkotne žalitve propadajočih klerikalcev doseči. Če vam že eden mladenič, „ki mu poljsko delo ne diši', napravi tak strah, vam dela grenke ure, kaj šele bo, ko bodo se dvignili tudi še drugi proti vašemu ošabnemu gospodstvu. „Oiikanec" v ..Gospodarju" me imenuje „lenuha" in „pohajača". Če imaš pogum, na dan s podpisom in dokaži, kdaj si me videl lenariti in „pohajati", in dokaži, če ne živim od tega, kar si s svojimi rokami in umom pripravim. Sicer te imenujem nesramnega lažnika in brezčastnega obrekovalca, Veračkim klerikalcem svetujem: Pustite napade v klerikalnih lažnjivih časopisih, s katerimi se le blamirate, učite se raje katekizem, da bodete dobili več pojma o ljubezni do bližnjega in o 6., 8. in 9. božji zapovedi. Poučite raje svoje ljudi, kakšne obresti se smejo od posojenega denarja zahtevati in če se sme delavcem zaslužek utrgovati ter jih izkoriščati v politične namene. Da je pri nas klerikalizem v ostudni obliki do-gospodaril, se ne da tajiti, odkar imamo v osebi g. Antona Bovha treznega, razumnega in za napredek občanov ter za ljudsko korist sploh vnetega župana. Klerikalce navdaja obup, ko vidijo, da je krasna veračka občina vrgla ob tla umazano zastavo „lažikmečke zveze". Selški. SloVcnjcgra^i oKraj. Šmartno ob Paki. Tukajšnja kmetijska podružnica priredi v nedeljo, dne 22. oktobra t. 1. ob 3. uri popoldne v šoli gospodarski shod. Kot govornik nastopi Vičanski g. Škerlec. Vabljen je vsakdor, komur je mar napredek kmetijstva. Na Mutl se priredi v nedeljo, dne 22. t. m-ob 3. uri popoldne v poslopju slovenske šole ve-veselica z gledališko igro, petjem in deklamacijami v korist ubogim otrokom slovenske šole. Pričakuje se obilne udeležbe ne samo domačinov, ampak tudi iz sosednih far&. Če bi to nedeljo deževalo, se vrši veselica teden dni pozneje ob vsakem vremenu. Na Gortini blizu Mute so našli mrtvega nekega blaznega moža, ki se je pred kakimi 14 dnevi priklatil iz sosedne Koroške ter se nekaj dni potikal po vasi. Po noči je najbrže zašel v gozd ter padel črez skalovje in se ubil. Pretekli teden pa šo pokopali domačina tesarja Podlesnika, ker so ga našli mrtvega v Bistrici. Ponoči se je vračal naj bi že nekoliko vinjen iz Sobote ter padel v vodo. Sirovost. Posestnik Janez Klančnik v Šmartnu na Paki je našel pred nekaterimi dnevi svojega konja v hlevu mrtvega. Neki sirovež ga je z nožem globoko zabodel v trebuh. Ta sirovost se je gotovo zgodila iz maščevanja. Iz Šoštanja pišejo, da se množe slučaji driske tudi po šoštanjskem okraju. Mnogo so tega krivi ljudje sami, ki ne pošljejo pravočasno po zdravnika. Zakaj neki se ne zapro vse šole in prepovejo vse cerkvene prireditve? Bolezen bi se že omejilo in zatrlo, ako bi pokazale oblasti potrebno odločnost. Za notarja v Marenberku je imenovan dr. Konrad StOcklinger iz Radeč. CeljsKi o&raj. Iz Celja. Vsled kuge slinavke in grintavke je politična oblast do preklica prepovedala sejme za govejo živino v mestu Celju. Prepovedala je hrvaška deželna vlada zaradi kuge slinavke in grintavke izvoz parkljarjev iz celjskega političnega okraja na Hrvaško. Štajersko skupino Jugoslovanske strokovne Zveze (po domače klerikalne delavske organizacije) so dne 15. t. m. ustanovili v Celju. Predsednik je celjski vikar Gorišek. Razstavljena slika. V izložnem oknu trgovine gg. Priča & Kramar v Celju je izložena lepa pokrajinska oljnata slika g. V. Bevca, slikarja v Celju. Priporočamo sliko v nakup. Cena se izve v našem uredništvu. Celje. Pri volitvi članov in namestnikov v pridobninsko komisijo za III. razred priredbin-skega okraja Celje dežela sta bila izvoljena kot člana gg. Ferdinand Gologranc, zidarski mojster, Gaberje in Alojz Juvančič, gostilničar, Zidanimost, kot namestnika gg. Alojz Kranjc, c. kr. notar, Šmarje pri Jelšah in Maks Tnrnšek, gostilničar v Zlabru, in za IV. razred kot člana: gg. Franc Cukala, trgovec, Gomilsko, Alojz Šribar, gostilničar, Dobertešjavas, ter kot namestniki gg. Martin Šuster, pek, Mozirje, Nikolaj Pintarič, krojač, Trbovlje in Josip Cizel, trgovec, Polzela. Žalec. Na gradu Zalog je dne 12. t. m. umrla gospa baronica Marija Puthon. Laški trg. (Jesenski raj Ji To je bil zopet dan, na katerega smemo ponosno gledati. Dvorane pivnice so bile natlačene veselega ljudstva, na vsakem obrazu si bral zadovoljnost, pri domačinih Vsled krasnega obiska in pri obiskovalcih vsled obilo jim ponujenega. V vinogradu si našel starega „župana" (g. Rebolj) polnega zdravega humorja, pridno mu je pomagal „gmajaski šribar". Tu si je prepeval veseli viničar iz „Katanije" (g. Vučnik) pesmi, tam zopet „brihtni kmejt z Reib'ncs"; tu čarobno gledališče (g. Četina), brzo-risalec, historični muzej, z eno besedo, ljudstvu se je nudilo toliko, da se ni moglo dolgočasiti. V šotora je skrbela gospa Elsbacherjeva za dobro kapljico in v „Turški kavarni" so postrežljive roke gospe Pleskovičeve in gdč Drobničeve imele polno opravka. — Vspeh je vsestransko povoljen. Zahvala, da se je omogočila ta prireditev, gre v prvi vrsti gospej Elsbacherjevi, ki je s svojo požrtvovalnostjo dosegla namen. Nadalje izbornemu komiku iz Ljubljane gospodu V. in našemu vrlemu g. Rebolju. Čebelarska podružnica za Sav. dolino priredila je zadnji čas zaporedoma kar tri podučna predavanja in sicer: 24. sept. v Št. Pavlu; 30. sept. v Št. IIju pri Velenju; 8. okt. pa v Žalcu, kjer se je vršil objednem tudi občni zbor. Udeležba je bila povsod prav povoljna. Razpravljalo se je o letošnji čebelarski letini, o zboljšanju jesenske paše z zopetno upeljavo rudeče ajde in o drugem. Praktično pa sta pokazala podavatelja gg. Černej in Piki jesensko združevanje čebel. — Navdušenje za čebelorejo raste vidoma, katero navdušenje znata imenovana gospoda s svojim lastnim navdušenjem in znanjem primerno podžgati. — Pri občnem zboru v Žalcu potrdili smo stari odbor. Pri tej priliki so gospodične Žužove vse zbrane čebelarje gostoljubno pogostile, za kar jim bodi še tndi na tem mestu izrečena najsrčnejša zahvala. Pri ugodnem vremenu priredi naša podružnica v nedeljo 22. oktobra ob treh popoldne še en shod in sicer pri g. Radišku v Kaplji. — Čebelarji, udeležite se tega našega zadnjega čebelarskega shoda v prav obilem številu! V Žalcu so blagoslovili novo šolsko poslopje, ki stoji poleg kolodvora in služi gotovo trgu v vso čast. Sv. Štefan pri Šmarji. Klerikalne glave se še vedno pri nas šopirijo in širokoustijo. Še nedavno se je neki fantek izrazil, da bo nam naprednim mladeničem kožo premeril. Kaj misli ta klerikalni revež, da si mi tako pustimo kožo meriti, kakor tisto dekle v Babnireki, katero je poslalo te dni h krstu? Vam, napredni mladeniči, pa svetujemo, da se varujete takih lažnjivcev in ponočnjakov, kakor je ta klerikalni---no, saj veste, kaj želim reči —. Mi pa glejmo, da si še dobimo nekaj pametnih in poštenih mladeničev za našo Zvezo slovenskih naprednih mladeničev, katero mislimo tukaj pri Sv. Štefanu po novem letu ustanoviti. Kajti mi gremo naprej, vi pa nazaj. Več naprednih mladeničev. Iz Vojnika poročajo: 17letna Uršula Dre-mel iz Škofje vasi in 18 letna Julijana Zdolšek iz Št. Vida pri Šmarju ste se oblekli v moško obleko in šle psovat ženo nekega Rozerja v Vojniku. Ko ju je spravil Rozer iz hiše, ste metali polena v vežo in lahko ranili Rozerjevo ženo in 15 mesečnega otroka. Povod so stare ljubezenske sto-rije. Iz Št. Pavla pri Preboldu. (II. izkaz podpor Sokolu). Neimenovani iz Gorice pri Kaplji vasi 20 K; g. Janez Cajner, posestnik v Latkovivasi 10 K; g. dr. Josip Vrečko, odvetnik v Celju 5 K; g. dr. Franc Vidic, c. kr. uradnik na Dunaju 10 K; g. c. kr. major Mihael Randl v Belovaru 10 K. — Prisrčna hvala in sokolski Nazdar! Iz Dobrne. Hotel ,.Styria" je prodan. Kupila ga je dosedanja najemnica hotela „Union" me-sarka Wregg. Tatvina. Neznani uzmoviči so obrali hišo posestnika Polutnika blizu Šmarja pri J. ob času, ko je s svojo hčerko delal na polju. Ukradli so mu 35 kron v denarju in več obleke. Ukradena prstana Matere Božje. Iz Gor-njegagrada nam pišejo: V sosednji Novi Štifti so te dni opazili, da si je nek uzmovič izposodil od Matere Božje dva zlai:a prstana. Mežnarica je bojda videla nekega tujca, kako je prišel iz nezaklenjene cerkve in naglo odšel. Na to je šla v cerkev in opazila tatvino. Iz Zidanega mosta nam poročajo: Orožniki so dognali, da sta dotična prebrisana tatova, ki sta okradla več spečih potnikov na progi Zidani most — Zagreb in Zidani most — Trst, neki Anton Zaveršnik iz Bočne pri Gornjemgradu, bojda dijak, in neki Dušan Stefanovič, bojda črko-stavec. Stefanovič je Srb in se imenuje tudi včasi Milan Petrovič in Slavko Nikolič. Oba tička se zasleduje s tiralico. Sv. Jurij ob Taboru. Poročil se je dne 16. tm. v tukajšnji župnijski cerkvi nadučitelj od Sv. Katarine v Trbovljah gospod Adolf Pacher s tukajšnjo domačinko gospodično Leopoldino Borin. Št. Vid pri Grobelnem. V soboto dne 14. tm. se je zgodila pri nas težka nesreča. Posestniku Jožefu Arčarju je na potu iz Šmarja zdivjal konj, voz je treščil ob neki most in se je pre- vrgel. Pri tem je Arčar tako nesrečno padel, da je čez dve uri umrl. Mozirje. Tukajšnja Kmetijska podružnica c. kr. kmetijske družbe priredi v nedeljo, dne 22. oktobra ob 8. mi zjutraj v mozirski šoli kmetijsko zborovanje, pri katerem bode predaval g. Franc Škerlec - Vičanski. Vse člane, kakor tudi druge vabi k obilni udeležbi načelništro. PtajsKi okraj. Na Humu pri Ormožu so pri zadnjih občinskih volitvah zmagali na celi črti slovenski naprednjaki. To je v prvi vrsti zasluga marljivega in v občini splošno priljubljenega župana gosp. Fr. Štermaua. Iz Sakušaka. V doslej najbolj klerikalno zagrizeni občini Sakušak, župnije Sv. Lovrenc v Slov. gor., je pri občinskih volitvah klerikalna stranka propadla. Po hudi bitki je bil izvoljen za župana napredni kandidat od struje Slogašev, g. Fr. Muršec, posestnik v Sakušaku. S tem je padla zadnja klerikalna trdnjava v naši fari. Čestitamo k uspehu! Središče. V nedeljo, dne 22. oktobra ob 3. uri popoldne se priredi v gostilni Zidarič večji sokolski sestanek za celo tukajšnje okrožje v svrho ustanovitve. telovadnega društva „Sokol" za Središče in okolico. Rojaki! O primimo se z vso vnemo lepe sokolske misli, pokažimo z obilnim obiskom in pristopom, da odločno protestiramo proti ruvanju zlobne „čukarije", ki že nečuveno prodira v naše osredje. Pokažimo pa tudi s svežim odločno naprednim novim delom, da klerikalnim vsiljivcem med nami ni in ne bode mesta. Zato prav prisrčno vabimo vse, staro in mlado, kakor tudi brate Sokole iz sosednih krajev, k obilnemu obisku, da postavimo s tem mogočno postojanko narodne in napredne misli v našem okraju. — Bratje, ne vdajmo se! Nazdar! Pripravljalni odbor. Ptuj. Od zadnjih volitev v ptujski oknjni zastop ste potekli že celi dve leti, a Ornig še vedno ni potrjen za načelnika. Celo pri nemšku-tarju Wratschku je šlo s potrjenjem mnogo hitreje ko pri „odličnem in mnogo zazslužnem" ptnjskem ' županu. Ali pa imajo kje zgoraj z Ornigom vred slabo vest zaradi teh volitev? Obesil se je na Humu bi. Ormoža na neki slivi posestnika Baumana Marko Neumuller, sedaj doma v Središču. Pokojnik je bil včasi pisarniški uradnik pri notarjema Detičeku v Celju in Svobodi v Konjicah. Zadnji čas se je pečal s fotografiranjem. Zapustil je dva nepreskrbljena otroka. Iz Ormoža nam pišejo: Pri naši okrajni sodniji so zavladale zadnji čas prav neprijetne razmere. Ponemčuje se, da je veselje. Človeku se zdi, da je načelnik naše sodnije glasoviti vodja spodnještajerskega nemškega narodnega sveta dr. Delpin! Dobili smo kar koš novotarij: v slo- venske sodne sklepe se pišejo imena katastralnih občin nemško. To so tako grdo spaked^ane tnjke domačih prastarih krajevnih imen, da se noben hudič ne spozna na nje! Tadi so se vpeljali nemški cenilni zapisniki n tudi zdravniški izvidi morajo bit^i nemški, hočemo trditi, da bi bilo pri. drugih spodnještajerskih sodnijah bolje; ali vredno je gotovo, da se opozori na posamezne slučaje in opomni naše slovenske politične kroge, da smo šele pri začetku boja za pravice našega slovenskega jezika Pr> sodnijah! Naši nradi prav predrzno greše na našo narodno nezavest in proti temeljnim državnim zakonom — saj se ne ganemo in vse požremo. Središče. Pred dobrima dvema letoma je za-šumelo med našo slovensko mladino. Navdala jo je iskrena želja, sodelovati na narodnem in polit-tičnem polju. Organizirata se je v svoja mlad. društva, kojih lep namen je bil, da se vsestransko pripravlja na resno delo. Veselo je bilo gledati to stremljenje in marsikateri rodoljub si je obetal mnogo dobrih uspehov. Tudi naša vrla središka mladina skupno z okoliško, posebno obreško, ni marala nikakor zaostati. Čvrsti mladeniči iii vrle mladenke so si podali roke k skupnemu izobraževalnemu in rodoljubnemu delil. Imeli so že lepa j><;davanja, pri kojih jim je pomagalo zavedno učiteljstvo. A ost,aH so, žal, osamljeni. Ker niso imeli v svoji .sredi zavednega in izkušenega vodstva, jih je kmalu minilo prvotno navdušenje. Osamljeni — so začeli pojemati. Med tem pa so se nasprotniki pridno gibali. Mladi kaplani so pritisnili, kakor razdraženi petelinčki, med nje. Z vsiljivim nastopom so dt segli odpad še po večini neutrjenih mladenk in mladeničev. S tem je izginil iz naših livad in gajev oni lepi mir in bratska ljubezen, nadomestil ju je prepir in sovraštvo. Ti gospodje se več ne brigajo za temeljni Kristusov nauk: Ljubite se med seboj! ne, razpor in sovraštvo jim j'e danes vse. Središče s svojo okolico je bilo od nekdaj tiho in mirno, a v vsem svojem stremljenju zmiraj narodno in napredno. Tako ni bilo prišlo nikomur na misel, da bi znalo to postati enkrat drugače. A prišlo je I Vkljub temu, da je miroljubni, vse časti vredni gospod župnik vse navale odbil — vkljub temu, da je vpokojeni župnik, nekdanji profesor bogoslovja in tukajšnji rojak, g. Šinko, naravnost obsojal početje svojih duhovnih sobratov, so začeli novopečeni kaplani oblastno svoje razdirajoče delo ter pritiskali, posebno na g. Šinka, naravnost silovito. Dolgo se je starček branil, ker je čutil napad na svoj bogati žep. A tok časa ogloje vse, klerikalni jeziki pa najtršo kost. In tako je prišlo ono veliko presenečenje pred Bogom in rojaki, da je gosp. Šinko prvi dal letos prostore za klerikalni shod, in pred kratkim prevzel še celo pokroviteljstvo novoustanovljeni čukariji s tem, da jim je obljubil prostore in gotovo zdatno denarno podporo. Tako je pomagal onim idejam, koje je nekdaj sam odločno obsojal, da so zadobila tla tudi v njegovem rojstnem kraju — kjer so jim bila dosedaj tuja. Ne pride nam na misel, obsojati in sovražiti častitljivega starčka g. Š., ne, za nas bodi on še zmiraj ona častitljiva oseba od nekdaj! Z vso odločnostjo pa moramo obsojati postopanje onih, ki na tako nizkoten in podel način izkoriščajo njegovo starost. Dejstvo je, da je s tem tudi za nas ostale na-prednjake napočila nova doba. Kaplani so rabili podporo — denar — in to so sedaj dobili: Brez tega je klerikalizem nemogoč iu zato aa mi še tukaj nismo poznali. A zdaj bode drugače! To jih je ohrabrilo, začeli so svoje puhle glave dvigati. Lanska ustanovitev Marijine družbe in letošnje čukarije nam je porok za to. Rojaki! Ali bomo to mirno gledali in se tolažili samo na tihem s tem, da je večina naša?! Tega ne smemo! Odločno se postavimo temu nečuvenemu vsiljevanju porobu, paralizujmo z vso vstrajnostjo njihovo po-čenjanje. Postavimo jim nasproti močno, disciplinirano armado .s ponosnim imenom „Sokol". Letošnja velika slavnost naj nas k temu spodbuja. V duši pa zamorimo vsa medsebojna nasprotslva, zberimo vse moči brez razlike, iščimo samo ono, kar nas združuje, ter se oprimimo z vso čilostjo edino rešilne sokol,sko misli. Ne smemo pa prej mirovati, dokler ne pobrišemo in poženemo zadnje klerikalne smeti. Slednji župljan in okoličan pa nosi v pesti moč, v srcu pogum in v mislih domovino, kajti Tvoje pravo ime bodi „Sokol!" Na zdar! Razne notfosti. Slovenska županska zveza za Koroško ima 26. t. m. občni zbor Y' Cefovcn. Igra narave. V vinogradu Josipa Cerneta, mizarja na Gradišču nad Prvačitto, je dozorel med navadnimi grozdi krasen grozd, na katerem so na eni strani jagode burgundca, na drugi strani jagode rizlinga, in sicer popolnoma dozorele. Domači vinogradniki še ie pomnijo tako lepe igre narave. Darujte za „Nar. sklad"! Revizijo ljudskega štetja je sedaj dovolila vlada tudi v Gorici, kjer je laški magistrat požrl najmanj 5000 Slovencev. Tožba za 40 vinarjev. V goriški okolici je bil nekdo obsojen zaradi razžaljenja časti na 15 K. Obsojenec pa je plačal po daljšem prepiranju le 14 K 60 vin. Tožnik je odločno zahteval polno plačilo in prišlo je tako daleč, da se je vršila razprava za 40 vinarjev. Obtoženec je bil seveda obsojen na vplačilo dpdatnih 40 vin. in povrnitev pravdnih stroškov, ki so znašali ,samo' 76 K'.' 11 Star denar. V Štf Vidu ob Gli >i so dobili pri popravljanju občinske hiše pod velikimi vrati rov, ki je bil napolnjen s starim denarjem. Delavci so velik del tega dragocenega zaklada odnesli. Zupanu se je posrečilo dobiti le še 175 raznih, zelo starih novcev. 92 40-32 ki kaj drži na ohranitev zdrave kože, osobito, ki hoče odstraniti solnčne pege in zadobiti ter obdržati nežno mehko kožo in belo polt, se umiva samo z Steckenpferd-lilijnomlečnim milom (znamka Steckenpferd) od Bergmanna & Co., Dečin (Teschen) n. L. Kos za 80 vin. se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in parfimerijah. moja navada ni, da bi nekaj okrog govorila kar sem samo slišala! : praiiieni eSiitiakte ?5Iefislta livala" sem se pa . sama prepričala, daje najboljši in najzanesljivejši pralni prašek ter, da popolnoma nadomešča vsako bčlenje parila. S praffli.nv eksiraktom ,.Ženska hvala" namešeno perilo, pere se v polovica krajšem času, brez truda in popolnoma čisto. Cena deželnih pridelkov iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske. Mesto Celje . . . Ormož . . Gradec . . Ljubno . . Maribor . Ptuj . . . Inomost . Celovec. . Ljubljana Pešt Solnograd Dunaj Line Mesto Celje . . Ormož . Gradec . Ljubno . Maribor Ptuj . . Celovec. M ta 50 50 50 50 50 50 50 cS O '3 a> >rn Ph K « K v U 10 50 10 9 75 90 20 C« T3 K v 10 a o K v a> O K v C« N d l-l o M K v o so O K 65 XI o pa K v 19 95 o ■iS O C3 « K v a oo gj — CO M K v 50 50 20 30 cs es rt E ® ce >n -i P3 56 K v 11 p c t) >N> C6 £ » K v 50 80 tfrielj, Poročilo hmeljarskega društva r Žuleu z dne 15. t. m.: Kupčija miruje, ker producenti pričakujejo vsled letošnje slabe hmeljske, vinske iu sadne letine zvišanje konzuraa piva v prihodnjem letu in vsled tega upajo na zvišanje hmeljskih cen v prihodnjih mescih. V zalogi imajo še krog 4500 stotov. Lo.terijs&e ^levilRe. Gradec, dne 14. oktobra 1911: 51, 62, 81, 15, 67 Danaj, „ „ 51, 12, 49, 15, 21 Poročilo iz deželne porodišnice v Zagrebu. Naravna Franc Jožef-ova grenčica se Je mnogokrat in z najboljšim uspehom predpisovala pri porodnicah. Učinek je bil vsakokrat zanesljivo odvedljiv in se lahko smatra Franc Jožef-ovo« grenčico kot najboljše odvajalno sredstvo v otroški postelji. 6 Najfinejše vseh žnamK i oznanila. Vsaka mašimo tiskana gsesefia stane tO Vin., navadno tiskane pa po 4 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer ===== inserat ne priobči. ===^= Kdor so hoče IsoSečin v pSSučiSi, vratu in goStamcu, če so še tako trdovratne ali pa astme, če' je še tako stara in se zdi neozdravljiva, rešiti enkrat za vselej, naj se obrne na A. Wclffsky, Be c5in SI., VSfeissen-burgerste*. 79. Tisoče zahvalnih pisem. Brošura zastonj. 558 MeMovana 4-1 se odda v Hermanovi ulici štev. 10. posestvo v Savinski dolini 10 minut od cerkve in 10 minut od kolodvora. Zraven je več sadnega drevja in trsja. dva velika vrta za zelenjavo in 3 orale rodovitnih njiv. Cena 5.800 kron. - Izve se na Lavi at. 17 pri Ceiju. 550 1 Posušene gobe kupuje v vsaki množini izvozna trgovina Sam. Lederer, Neumarkt bel Tans. — Ponudbe z; vzorci in z navedbo množine se naj pošljejo. 545 3-1 Pcses^o naprodaj! Pioda se v Krušcevi gorici, občina Pirešlca lepo posestvo, obsegajoče 8 oralov zemlje. Zraveja ie salnt vrt. lepa trta ter potrebno gospodarsko poslopje. Vse Se nahaja v ifftj-Šoljšfem sfknu in se dobi po jako nizki ceii. Vpraša se flri Mariji Mak, Podšer.tjungert štev. 32 ali pri Josipu Leonu, krojača v Celju, Gosp. ulica št. 9. 533 3-3 ie lepo, dobro urejeno posestvo, 10 minut od trga Žalec. Obrniti se je do g. Vinko Vabič-a st., posestnik in trgovec v-Žalcu. 535 3-3 idoff Bursi čevijar W Celju, poleg kapucinskega mosta se priporoča za izgotovljenje jesenskih in zimskih čevljev iz raznovrstnega usnja v modernih oblikah in primernih cenah. —————------ Sprejmem voznik s 1. novembrom za izvažanje sod$viee in pokalic. Plača po dogoyorqt, IVAN NARAMS, Zgornja Ložnica 5551 p. Žalec Marija Črepinšek, posestnica in šivilja na Spodnji Hudinji št. 65, obžaljnjem žalitve, katere sem nasproti različnim ljudem o Katarini Zidanšek izustila; preklicem jih kot neresnične in prosim Katarino Zidanšek od-puščenja, Celje, dne 17. oktobra 1911. posestev pozor! Sledeča lepa posestva, ki ležijo poleg poleg- postaje Pesnice pri Mariboru, se. pro 'ajo takoj in pod jako ug)dnimi plačilnimi pO g: ji: 5-17 2-1 Prvo meri D oralov in obstoji iz njiv, travnika, sadonosnika, goz 'a ter lepe zidane z opeko ;;rite hiše iu še ene lesene koče. Drug«) meri orala, obstoji iz njive, pašnika t.r lesene koče. Nadalje 3 stavbišča po 1V2, 2 in 3 V2 orala; prvo iu drugo stavbišče je pravzaprav krasen adpnosnik in se proda tudi skupaj. Kdor želi imeti ■ voje domovje blizu ozir. tik poleg železniške postaje, naj ne zumudi te ugodne prilike. — Pojasnila daj 3 g. liabič, gostilničar na PcšnM pri/ Marifoorii. Samostojna gostilniška ki je vajena tudi gospodinjstva 30 — 40 let stara, z dobrimi spričevali, se z nastopom ob novem letu sprejme. Kje, pove 553 uprav niš t vo tega lista. 5-1 Pozor! Pozor! Prva največja zaloga in delavnica čevljev priporoča svojo veliko množino najfinejših in najmodernejših zimskih čevljev za gospode, gospe in otroke. Dalje pristne lovske čevlje s podplati iz plntovine, gamaše in galoše. Tudi ogromna izbira klobučinskega blaga. 556 1 Štefan Strašek, Celje, Kovaška ulica štev. 3. na Bregu pri Ptuju zelo blizu mesta, z lepim vrtom in pritiklinami se proda. Poizvedbe pri ' j* i 1 kg sivega, dobrega, puljenegs 2 K, "boljšega 2 K 40 h j prima poTbelega 2 K 80 h; 4 K; belega, _ 5 K 10 h; 1 kg velefinega. snežnobelega, pnlievega 6 K 40 ti; 8 K; 1 kg puha sivega »i K ; 7. K; belega, finega 1() K, najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg. 381 dobi franko. 50-13 Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, modrega, beiega ali rumenega riankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 3 K. 3 K 50 h, 4 K. -Pernice 200 cm dolge. 140 cm široke K 13 —, K 14-70. K 17 80 in K 21"—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm širok K 4'50, K 5'20, K 5"70; podpornica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka, K 12 80, K 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za nengajoče se povrne denar. S. Benisch v Dešenici, štev. 773, Češko. Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko. HlsEiSs :Tl, <~ .frsrj- f»v poMim J Za gnojenje travnikov, pašnikov in deteljišč Je vJBt. e i __ n a M ii jj: zvezda 51 priznano najboljše iu najcenejše fosforno kislo gnojilo. Tudi za JeseilsRO setev se lahko še uporablja, da se raztrosi po vrhn; za spomladno setev pa se že sedaj v jeseni lahko raztrosi po brazdah. — Zajamčeno čistb Thomasovo žlindro znamke „Zvezde" se dobi v trgovini »Merkur", Peter Majdič, Celie kjer je prodajna zaloga Thomasovih tovaren r. z. z o. z. v Berolinu W. 35. Varujte se malovrednega blaga in ponarejanj! 191 13-5 Katera Idi pripravili dobro HaVo, uporablja najraje „praie$a :JrancHa:" 5 Ha Um mlittčKojn, Hi 5« deluje temeljem največje sKrbnosti že dolgo let 4 zagrebsKi tovarni. Ta Izborni domači izdelek najtopleje piporočamo. Dvoje stanovanj v I. nadstropju oziroma pritličju, z 2 event. 3 ozir. 2 sobama in prit., vodovod, se odda s 1. novembrom 1.1. Vprašati je: „Villa Reglna" Lanovška cesta. 530 3-3 Naprodaj je dvoje velikih in lepih posesteu. Prvo posestvo ima 18 oralov travnikov in njiv s približno 1000 sadnimi drevesi in 4000 drogi hmelja, več oraiov gozda, stanovalsko hišo, hlev in kozolec. Posestvo leži v bližini farne cerkve in je od železniške postaje oddaljeno 3U ure. Drugo posestvo leži blizu okrajne ceste, je od železniške postaje pol ure oddaljeno in ima 15 oralov travnikov, njiv in sadonosnikov, več oralov gozda, lep vinograd, stanovalsko hišo, hlev, kozolec in zelo veliko, popolnoma dobro ohranjeno opekarno. Cena obeh posestev po dogovoru. — Naslov prodajalca pove upravništvo lista. 502 4-4 S XXXXXXXXXXXXXXXXXXX X xxxxxx Varstvena znamka ..Sidro" I Liniment-Capsici comp., 624 nadomestilo za 42-4 sidro - pain - expeller je kot najlzvrstnejše bolečine olajšujoče in odvajajoče sredstvo za vtiranje (mazanje) pri prehladih itd. splošno priznano; za ceno 80 v., K 140 in 2 K se dobi skoro v vseh lekarnah. Pri nakupu tega povsod priljubljenega domaČega sredstva vzamite le originalne steklenice v škatljah z našo varnostno znamko ,,Sidro", ker tedaj ste sigurni, da ste dobili izvirni izdelek. Dr. Richterja lekarna pri .Zlatem levn' (pg^ v Pragi, Elizabetina cesta št. 5 (nova) m xxxxxxxx>:xxxxxxxxxxxxxxxxxi l^ane vsake vrste se naj skrbno varujejo pred vsako nesnago, ker vsled te lahko na* stanejo iz najmanjših najhujše, težko odpravljive rane. Že 40 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, takozvano praško domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. Eazpoillja se vsak dan. 1 pušica 70 vin. Proti predplačila K 3-16 se pošljejo 4 pušice, za 7 K pa deset pušic poštnine prosto na vsako postajo avstr.-ogrske monarhije Pozor na ime izdelka, izdelo> atelja, oeno ln varstveno znamko. Pristno je po 70 v. Glavna zaloga B. Fragner, c. in kr. dvorni dobavitelj lekarna „Pri črnem orlu" Praga, Mala strana, vogal Nerudove ulice St. 230. Zaloge v lekarnah Av.-Ogrske. Ppiden in ti»ezen trgovski emeenik in prodajalka mešane stroke s takojšnjim vstopom se sprejme pri: Oton Kartin, Sp Poljskava pri Pragerskem. 2 2 Črtajte! Citajte! Konec draginje! Nova tvrdka izvoz 5 n 5—3 Jožef Mysik S v Humpolcu največja trgovina te vrste. Najnovejši modni ševjoti sloviti loden za obleke najnovejši kamgarnl, trpežni mandarlne-blago za zimske suknje angleški raglan-ševjoti . . . blago za uniforme in črno za salonske obleke „ 5 „ ševjoti in blago za damske kostume . . ,, 2 „ „ Vzorci na zahtevo po&tnoobratno franko. Proda se hiša s koncesijo za mešano trgovino; hiša je nova in v lepem stanu. Naslov se izve pri upravništvu „Narodnega Lista". 537 3-2 iFE niš a] bolj 361 -12 mlatilniee, slamoreznice, vitle, sadne mline, kotle za piče, navadne in na par, kakor tudi žganjarske kotle r prodaja po nizkih cenah veletrgovina z žekznino .MEHKI H', Peter Majdič, Celje. SUHI: aii brzoparilniki za krmo so najboljši! Nov izboljšan sestav! Močna izpeljava popolnoma iz Kovanega železa in železne pločevine! Zahtevajte cenike Svari se pred cenejšimi in slabšimi pona-redbami iz litega železa! 510264 Zahtevajte cenike! Dopisuje se slovensko! Delniška družba Alfa Separator, Dunaj X1I|3, R. DIEHL, žpjarna, Celje priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinoTca, brinovca, vinskega žganja i., domačega konjaka. Citajte Čitajte dne 26. oktobra 1911 v tem listu natančneje pogoje o razpisu Ceres-daril v znesku kron 30.000! Kdor hoče dobro poučno čtivo, naj si naroči sledeče zvezke ,Ljud.knjižnice': II. 0 alkoholizmu. Cena 50 v, po pošti 60 v. III.-IV. Higijena na kmetih. Cena 1 K 20 v, po pošti 1 K 30 v. V. Kolera in kako se je moramo čuvati. Cena 20 v. Naroči se pri: Vekoslav Spindler, urednik, Celje. Martin Mul čevljarji mojster, Celje, Hing (V noVi posojilnioti hiši) priporoča jVojo zalogo in delavnico za najrazličnejšo obutalo po zmernih cenah. 89 50-39 Slffor i. pleftar prevzame vsa v svojo stroko spada- j j joča dela, kakor slikanje sob, cerkev, £ črkosiikarstvo na steklo, les itd. — j Priporoča se za mnogobrojna naročila, j Svoji k svojim! Svoji k svojim! j Diklor Beuc, Celje 5» Graška cesta šteu. 8. 49- Iriumf-stedilniki cd t« cd S-i •■53= p-s p>= S o SE. 5* CA o Iriumf-tuornice družba z o. z. IDels, Zgornje flustrijsko. Darujte za Nar.shlad! „Ka-a-a-j?!" Dečki: ,.Papa je dovoli!. Saj je vendar Jacobijeva antinikotin-svalčična ovojka. Pozor: Pristno le v škatljicah za svalčice pod imenom Jacob;. 243 52-24 Ljudevit Bornih —— puškar —— v Borovljah (FepSach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tutii predeluje stare samokres-nike, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. presku-ševalnici in od mene preizkušene. — llustrovani ceniki zastonj! 61 52 34 Ivan Rebek, stavbeni in umetni ključavničar, vodovodni instalater (Potisna m. i4> © S; se priporoča za napravo železnih ogral, vrat, oken, stopnic ter C za vsa konstrukcijska dela, štedilnike, vseh vrst vodovode, vod- c* njake, kopališča. Izdelujem močne premostne tehtnice (Brucken- g wagen). — Vzamem v popravilo vsakovrstne tehtnice in uteže. } Celje. c cooooooooooaooooc« ooooooo^oooooo oooooo ooooooooooooooooooooooooooooo Vse po dnevnih cenah. 43 46-38 Celje. J j iooooo; i ISIISSII M ta Svoji k svojim! I Največja trgovina in velikanske zaloga ur, zlatnine, srebrnine, verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, brilanti in drugimi kamni. 46 50-39 Za ženine in nevestice poroere .fat?prstane .5. ženitr vanjska darila po najnižjih cenah. ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov itd. Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! R. Salmič, Celje, Narodni dom a a a ■ ■■■■iiiiiiBBiiiiiiEsggiiiRiBigiEsiiSBEisiaiiisiiiggiisaieeigagiiiBEiiiiiiaiai i' Edino delniško pivovarniško narodno podjetje Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg Svoji k svojim! v Ljubljani Svoj| k svojim! priporoča svoje izborno marčno, (Ivojiioiiiarčno, termalno in granatno pivo 66 v sodčkih in steklenicah. 52-37 Pri gnojenju travnikov, detelj i šč in žita ne smemo opustiti poleg gnojenja s Tomasovo žlindro in superfosfatom gnojenja: s kajnitom ali 40lo kalijevo soljo. Pojasnila o teh, kakor tudi drugih gnojilih daje zastopstvo kalijevega sindikata« Fr. Mulec v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 14. Kalijeva gnojila se dobivajo pri tvrdki »MERKUR", P. Majdič v Celju, pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, pri c. kr. kmetijski družbi v Gradcu ter še pri mnogih drugih trgovcih. 75 46-36 w< 1 Stanje hranilnih vlog nad 6 milijonov K Hranilne vloge sprejema na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 4 % od sto brez odbitka rentnega davka. ; llloge v tekočem računu sprejema ter jih obrestuje po 4Va od sto od dne do dne. i čekovne račune otvarja tvrdkam, katere lahko poljubno razpolagajo t čeki ' o svojem imetju. Eskomptuje in- vnovčuje menice, kakor tudi nakaznice na vsa mesta. Posojila daje na osobni in hipotecni kredit | po ugodnih pogojih. 57 49-39 Posojilnica v Celju registrovana zadrnga z neomejeno zavezo 1 v lastili hiši »Narodni dom" v Celju. ! Rezervni zaklad znaša nad 360.000 K ! Prva juznoštajerska vinarska zadruga Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko r. z. z o. z. v Celju Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko Velika zaloga najrazličnejših vin iz vseh delov Spodnjega Štajerja, letniki 1908, 1909 in 1910, rudečih in belih po najnižjih cenah. 44 50-40 za moške in volneno za ženske obleke nove mode razpošilja najceneje Jugoslovanska razpošiljalna R» Stsrmecka v Celju« Vzorci vsakmu poštnine prosto. ©e©© i ©©©©o©© e©© o©© ©se ©©©©©© ©e©©©©©© © © Mnogo denarja prihrani © kdor si nabavi sukno in modno blago na-°®© ravnost od tvrdke ©©® Milica Tomec, tovarna sukna Humpolec, Češko. © Vzorci se pošiljajo na zahtevo brezplačni na ogled. © © © © I P°zdi'avljam Vas v ---- novem svetu, v nadi, da tudi tam radi pušite cigaretni papir PRSMI fMm1 kot ste ga doma. 244 50.55 %s K. Veletrgovina s papirjem msaBsesasm J I © © Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin. — Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skla lov ter vseh tiskovin za urade. Na debelo. £a drobno. ( Goričar & Leskovšek Celje, Graška cesta št. 7. 33 50-40 34 50-40 • II I' i f t I 11 i 1 i l.fi ! Zvezna trgov (Gori5ar'&. Leskovšek) Celje, Rotovška ulica št. 2 ina 1 zrni* % E S&SBft&fil -sX. -»^sss ■■t t Avstrijske poštne hran. račun štev. 54.366. Telefon štev. 48. Ogrske poštne hranilnice račun št 26.283. Lastni doni pisarna je v Celju, Rotovške ulice it. 12 © © © Uraduje se vsak dan raxun nedelj In praz- 95 51-49 sprejema W hranilne vloge od vsakega, je član zadruge in jih obrestuje po registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaber ju pri € e 1 j u pet od sto (5%) Hranilne knjižice drugih denarnih ž&vfedov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem. Zuezna tiskarna u Celju Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v ko«. Sleherni, ki to upošteva in deluje dosledno, v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker sc prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — = Naročila izvršuje točno in solidno. — Cene nizke. Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od do 12. nre dopoldne in jih obrestuje E° wr iVkh 8. d (itni dav$it teljem. Za varnost Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za napravo potov 5000 K. različnim, učnjm zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šol§ 11.100 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico nsta-novivšim okrajem izplačalo pa se je 41.300 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 93.800 K. Sprejema tudi jtaranilhe knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih ===== obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. ' Slovenci, vlagajte v 'faftlftštaimlfn hpatttftttrA svoj cerkveni in ustanovni denar ali kadar nalagate denar za mladoletne tU IUIMW aN varpvance in zahtevajte pri sodiščih, j * v« . - .l ., , da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v »liallllllKv. 204 —29 Lastaik in izdajatelj: Narodna aaložha v Celju. orni crednik V e k o s' a v Š p i n d 1 e r. Tisk Zvez«?.- tiskarn; ? Cel;