V £iuMSaai I. novembra 1944
Satanova delo

■ sa
■I S
'Si&venka
Vojni dogodki preteklega tedna
Brezuspešni napadi na zahodu
Kaltor naglašajo nemška uradna poročila zadnjega tedna, je sovražnik na zahodu sicer hudo napadal, vendar ni dosegel nobenih pomembnejših uspehov.
Dne 23. oktobra: Nemške čete 60 pri Antvver-pnu s protinapadi izjalovile napade kanadskih čet. Tudi pri mestu Hertogenbosch so sovražne čete le malo napredovale. — Pri Lunevillu so bili hudi boji, toda nemški protisunki so ustavili začetne sovražne uspehe.
Dno 24. oktobra: Težišče bojev je.zdaj nn desnem krilu na Nizozemskem. Pri Antwerpnu in Hertogenboschu je sovražnik skušal predreti. Ponekod je sicer vdrl v nemške postojanke, vendar «o Nemci glavnino teh čet uničili.
Dne 25. oktobra: Pri Antwerpnu in Hertogenboschu so boji še silnejši. Sovražnik je le malo nau. predoval. Nemci eo nameravani predor preprečili. — V zahodnih Vogezih ob izvirku reke Mortagne Je sovražnik ponekod vdrl v nemške postojanke.
Dne 26. oktobra: Sovražnik je skušal vdreti v luko Antwerpen, kar pa eo mu preprečile nemške čete. — Na južnem delu otoka Beveland se je sovražnik izkrcal, vendar so tukaj Nemci takoj ukrenili protiukrepe. — V Hertogenboschu so hudi poulični boji. — Južno od kraja Cornimont je važna višina spet prišla v roke nemških čet.
Dne 27. oktobra: Na otoku Beveland so nemške čete razbile vse sovražne sunke. — Južno od kraja Rosendal ob Scheldi Angleži ln Kanadčani skušajo prebiti, vendar so tukaj že v teku nemški protisunki. — Pri Tilburgu je sovražnik ponekod vdrl v nemške črte. Del mesta Hertogenbosch je pod sovražnim ognjem. — Tukaj 60 Nemci od 20. do 26. oktobra uničili 180 sovražnih tankov. — Hudi boji divjajo v Vogezih, kjer so se ameriški napadi ustavili pred nemškimi črtami.
¥ Italiji so le manjši boji
Tukaj je bilo pretekli teden lo malo bojevanja, kakor se glase nemška uradna poročila:
Dno 23. oktobra: Oddelki 5.Nameriške armade so tukaj v Apcninih izvedli več napadov, ki pa 60 bili odbiti. — Ob jadranski obali so sovražne čete ves dan naskaikovale nemške postojanke ter so le severno od kraja Cesena dobile majhno pred-mostje čez rečico Savija.
Dne 24. oktobra: Spodleteli eo sovražni po-ekusi, da bi iz cesenskega predmestja udaril naprej.
Dne 2S. oktobra: V Apeninih eo se nemške Bete utrdile med Vergatom in Lojanom, kjer so Amerikanci zaman poskušali razširiti tamkajšnji •voj vdor. — Ob Jadranu ni bilo posebnih bojev.
Dne 26. oktobra: Boji so bili omejeni le na manjše spopade zahodno ln juinozabodno od kraja imela. Vsi ti boji pa eo bili za sovražnika polni izgub.
Dne 27. oktobra: Posamezni sov ni napadi neverno od kraja Lojano so spodleteli. Na jadranski obali so Nemci razbili sovražno predmestje Jez Ronco.
Fronta na vzhodu se ustavlja
Na vzhodnem bojišču ae na podlagi nemških vojnih poročil lahko reče, da se je fronta na severnem delu ob pruski meji ustavila in da tukaj *daj celo Nemci prehajajo v napade. Tudi na Balkanu Je nemški odpor vedno trdnejši in boljševi-Sko napredovanje zastaja.
Dne 23. oktobra: Nemške sile pri Nišu bo več dni zadrževale sovražnika, nakar so se priključile
Nadaljevanj« ■ L strani.
govoril tistikrat, ko je Iz obsedenca izgnal hudobnega duha: »Ta rod se ne izžene drugače, kakor t molitvijo ln poslom I«
Po tej božji resnici »e ravnajmo tudi takrat, ko z orožjem v roki nastopamo zoper največjega sovražnika človeškega rodu ln božje misli mod Slovenci. Ce se bomo po tem ravnali, vekomaj ne bomo osramočeni!
Slovenci,
Izdajstvo in oamoprednja Badoglieve Italije, Romunije in Bolgarije sta iidovstvu udinjenim, med seboj povezanim sovražnikom Kvropo omogočili, da so dosegli politične in vojaške uspehe, ki bi jih siecr junaški nemški vojak preprečil. — Zato so se fronte približale tudi naši domovini.
Kaj imajo sedaj ti narodi od toga, da so jih njihove plačane klike, strahopetni kralji in regenti capeljali iz neodvisnosti in iiualodane mirnodobske-ga stanja miru in reda k samopredaji? So si s tem mogoče kupili dozdeven mir? — Ne! — Stiska, beda. lakota, bolezni, kraje," ropi, nasilje, prostitucija, odvzetje zasebne lastnine, zasledovanje vseh vernikov, revolucionarni sodni zbori, ki dajejo pobijati vse, kar ni dovolj sposobno za prisilno delo v Sibiriji, transporti na prisilno delo v ledene stepe in tnjge sa UraWm ali siljenje v topovsko hrano pred komisarske brzostrelke — to je druga stran domnevnega miru, ki pomeni večno smrt teh narodov.
Da bi te morilske sovražnike zadržala in jim zadala takšen udarec, da se —■ premagani — ne bodo nikdar več upali navaliti na Evropo, sibelko kulture in eivilizncije. se Nemčija za svojimi obrambnimi frontami oborožuje ea uničujoč proti-ndarec.
Sedaj je tudi za nas nastopila ara, da sodelujemo pri obrambi naše domovine in s tem Evrope, kakor tndi pri pripravah sa zmagoviti, odločilni protiudarec ln s tem nemškemu vojaku in našemu domobrancu omogočimo pregnati v židovski službi stoječe Tiiove iu druge tolpe, zadržati njihove nadaljnje vpade in jih potem povsem uničiti.
nemškim glavnim silam. — Na Madžarskem sovražnik močneje pritiska proti Donavi, vendar »o nemške in madžarske čete pri Szegedu odbile vse boljševiške napade. — Pri Solnoku 60 Nemci obkolili več romunskih in sovjetskih divizij, ki Jih zdaj uničujejo. — Tudi severno od Debreclna. so Nemci odrezali več boljSevlSkih oddelkov, ki so predrli čez reko Tiso. V Boskidih in pri Dukll je sovražnik brez uspeha napadal. — Na Slovaškem so nemške čete razbile močnejše tolovajske tolpe. — V Vzhodni Prusiji se je bitka razširila. Tukaj se je boljševikom ponekod sicer posrečilo vdreti v xiemške postojanke, pri čemer je padlo mestece Ooldap, vendar so Nemci južno od kraja Gumbinnen -Odrezali napredujoče boljševike. Nastala jo huda bitka, v kateri so Nemci v sedmih dneh boljševikom uničili 616 oklepnikov.
Dne 24. oktobra: V severni Grčiji se Nemci nemoteno premikajo, medlem ko so v Srbiji hudi boji s tolovaji, boljševiki in Bolgari. — Pri De-brecinu še vedno divja bitka, ki še nI odločena. — Boji v Vzhodni Prusiji so vedno bolj srditi. Zdaj eo Nemci vrgli boljševike nazaj tudi pri Gol-dapu ln Gumbinnenu. Samo včeraj je sovražnik tukaj izgubil 176 oklepnikov.
Dne 23. oktobra: Na Balkanu so boji ob albanski meji in ob spodnji Moravi. — Med Donavo ln Tiso zdaj Madžari uspešno napadajo. — Pri Debrecinu so Nemci do zdaj uničili glavni del 30. boljševiške konjeniške divizije in 8, sovjetsko oklepniško brigado. Ob reki Narev so zadivjall novi boji. — Pri Goldapu ln' Gumbinnenu so zmagovite nemške čete prodirale dalje proti vzhodu.
Dne 26. oktobra: Na Balkanu so nemške čete odbile sovražne napade pri Skoplju ln Kraljevem. —■ Na Madžarskem Je sovražnik skviSal prekoračiti Tiso, pa Je bil odbit. — Boji pri Debrecinu se nadaljujejo. Nova bitka ze zadivjala v Vzhodni Pr.i-siji, kjer je sovražnik prlvedel nove sile pri Gumbinnenu. V Štirih dneh eo tukaj boljševiki izgubili 295 oklepnikov in 102 topova. Zlasti junaško so se borili bataljoni ljudske vojske. — Na drugih delih tega bojiSča eo bili ustavljeni vsi sovražni napadi, le v kraj Ebenrogen Je mogel sovražnik vdreti.
Dne 27. oktobra: Po petdnevni bitki pri Skop-lju ln Kraljevem so nemSko divizije preprečile v3G sovražne prebljaine poskuse, pri čemer je sovražnik Izgubil 80 topov. Pri Debrecinu boji še trajajo. Munkač so nemške čete Izpraznile, vendar so Nemci boljševikom tukaj uničili 107 vozil. — V Vzhodni Prusiji divjajo hudi boji, v katerih je
I padel nemški general Prloss. V hudih bojih so Nemci vrgli sovražnika Iz mesta Schlossberg, kamor je bil vdrl.
Velikonemški Rajii jo voljan, sprejeti našo domovino sa varnostni zid. Ta pripravljenost pa inore biti učinkovita le tedaj, če so tudi vsi za boj in delo sposobni Slovenci — možje in ženo — pripravljeni, biti borci in branilci svoje domovine.
Ne mislimo se boriti kot topovska hrana ali kot najoinniki tujih interesnih družb, temveč za svoj lastni obstoj, ia svoje življenje, za svejo mladino in lepšo bodočnost svojega naroda.
To uro pada odločitev, ali se Slovenci priznavamo kot del evropske skupnosti, ali |ia bomo tudi mi izginili v boljSevičkem kaosu. — t) naši sedanji odločitvi bodo nekoč sodili naši otroci. Ce bodo ti takrat naše zadržanje blagoslavljali, ali če nas ho njihova kletev spremljala do sodnega dne, o tem odločamo mi v tej uri.
Zato objavljam v Ljubljanski pokrajini o k I i e
sa izvršitev vseh potrebnih obrambnih del v pokrajini proti boljševikom in njihovim zaveznikom in to pod varstvom Slovenskega domobranstva in nemikih vojakov.
Vsak za boj in delo sposoben moški, vsaka odločna žensko, vsi Slovenci brez razlike osebe in stann se bodo prostovoljno javili na izpolnjevanje dolžnosti za
BOGA, NAROD IN DOMOVINO!
Prezident Pokrajinske uprave general LEON RUPNIK, I. r.
Generalni Inšpektor Slev. domobranstva
»^MMiamii—«—.—---—
Iz bo lev zoper l;omu?s;s£e
Tolovaji na Dolenjskem so umorili semi-škega župnika p. Kajnerja Erklavca, — ki ja tretja komunistična žrtev ined duhovniki kri-ževniškega reda v Beli Krajini.
V	bojn s komunisti je padel v okolici St. Petra na Krasu član Slovenske varnostne straže Mortinšek Janez. Pred smrtjo je dejal: »Pozdravite tovariše in nadaljujte, kar smo skupaj začeli.« Slava junaku!
Po 26 mesecih počitka v temnih šmarjeških' gozdovih so v nedeljo 13. oktobra na novomeškem farnem pokopališču dejali v grob od bolj-Sevikov zaklano Furlanovo družino iz Kronove-ga pri Beli Cerkvi. Večni mir in pokoj v blagoslovljeni zemlji I
Po 26 mesecih borbe za naš trpinčeni narod je padel junaške smrti hrabri borec Franc Blatnik iz Ledeče vasi v tentjernejski dolini. Slava njegovemu spominu I
V	naskoku z orožjem v roki je padel belokranjski rojak Jure Mravinc. Junaku večna slava I
V	bojo s komunisti je junaško padel na Čatežu eden prvih prolikomunistiSnin borcev tentruperske doline Joško Grum. Slava junalku!
V	okolici Čateža se je vnela preteki^ dni huda bitka med domobranci in štajerskimi komunističnimi skupinami. Komunisti so pustili pa bojišču 170 mrtvih, med njimi komandanta.
Eo so Sli domobranci po zimsko obleko v Novo mesto, so se na poti spoprijeli z boljševiki. Pri tem je padlo 86 tolovajev.
18 glav lepe živine iu dva težka konja so dne 28. sept. odpeljali boljševiki kmetom v Zažarju v horjulski občini. V ljudsko šolo so vrgli tolovaji 4 bombe in Je začela goreti.
V	bojn z bolgarskimi četami in komunističnimi tolpami so Nemci iztrgali slednjim Stru-mico v južni Macedoniji.
Komunistične tolpe so poskušale v zadnjih dneh zasesti srednjo Srbijo, pa ni ilo. Zaradi močnega pritiska nemških čet so morali komunisti izprazniti Arandjelovac.
Komunisti so ponovno zažgali »Katoliški
dom« pri Sv. Juriju ob južni železnici; prvič ni v celoti zgorel. Zdaj so kmetje požigalco pri Zuzmu ujeli.
Ni komunist, kdor ne žrtvuje domovine za zmago komunistične revolucijo, je učil Ljenin.
General Rupnik »narodnim pijonirjem«
V nedeljo dopoldne se je na Kongresnem trgu v Ljubljani na povabilo prezidenta generala Rupnika zbralo nad 30 tisoč ljudi, katerim je prezident Rupnik spregovoril važne besede. Pred zborovanjem je glavni domobranski kurat stotnik dr. Ignacij Len-ček imel sveto mašo z lepo pridigo o Kristusu Kralju. Po pozdravu generalnega tajnika mestne občine ljubljanske g. Jančigaja jc začel govoriti gosp. prezidenit, ki je med drugim naglaša!:
SLOVENCI iu SLOVENKE!
Že zaradi vzrokov sedanje vojne, ki se vedno bolj očitujejo, zaradi očividnega razvoja dogodkov dn ker je bilo to že tolikokrat — žal mnogokdaj gluhim ušesom — povedano, ni potrebno, da vam na dolgo in široko razkladam, da hočejo židje zavladati nad vsem svetom in izropati ves zemeljski krog. Da. Zgotlovina, milijoni dejstev, prav posebej pa ta tipična židovska vojna, «ki jo sodo-življamo, so nedvomni dokazi za to, da je to »izvoljeno« zajedalsko ljudstvo sam satan naročil za rušilco vsakega božjega in človečanskega reda. Stoletja in stoletja je Žid z vsemi sredstvi, ki podžigajo nizkotne nagone in strasti, s krivimi nauki, s prevaro in prav posebej s prekletim zlatom človeštvo kvaril in poneumljal,, ščuval narode proti narodom in iz teh vojn redno odnašal največji dobiček. Ko so potem modri iz Ziona s svojim liberalnim kapitalizmom, marksizmom, nacionalnimi radikalizmi in lažno demokracijo tako napredovali, da njihovi samovladi na svetu dozdevno nič več ni stalo na poti, so zdravi narodi dobili voditelje, ki so boleli' človeštvo iztrgati iz spretno zakrinkanega židovskega brer.dna in skozi pravično nacionalno in socialno preureditev pripeljati svet na miren način k ozdravitvi in človeka vrednemu, Bogu dopadljivemu življenju.
Boljševizem in poganstvo sta orodje židovstva.
Židovski svetovni nadoblasti nasprotujoča nacionalna in socialna gibanja so dala Židom povod, da so nasnovali največjo in najtežjo vojno z namenom, da bi uničili vse narode, ki se niso hoteli ukloniti židovski samovladi, izžemavanju in zasuž-njenju. Za izvedbo tega so modri iz Ziona uporabili dve največji bojni organizaciji: boljševizem in bogataštvo. V armade teh dveh svetovnih organizacij so prisilili židovstvu že poslušne narode treh svetovnih imperijev. S temi se že šesto leto trudijo uničiti uporni sili Nemčije in Japonske. Svojim zapeljanim narodom so že 1939. leta lagali, da bo to dražestna vojna in sijajen zaslužek. Potem, ko je vojna postajala vedno manj dražest-na, so lagali naprej in širokoustno obljubljali zmago za leto 1912., pa so morali termin za »čisto zagotovo« prestaviti na obietavanje listja v 1. 1943. Listje je sicer tudi 1913. leta zares obletelo, toda svobodoljubni in v Boga zaupajoči narodi še niso odložili orožja in so se še naprej bojevali. Zato so židovska trobila zopet morala zmago preložiti za las natančno na mesec oktober 1944. leta. To naj bi bil zares končnoveijavni termin, ki naj bi omogočil skrbno pripravljeno sistematično uničenje vseh židovstvu neposlušnih narodov.
Tako stoji sedaj ves svet — tudi mi mali Slovenci — prav na višku naskoka, ki ga je svetovni Žid zaukazal proti staroslavni in vendar vedno mladostni, ustvarjajoči, kulturo, civilizacijo in ves človeški napredek ohranjujoči Evropi in proti junaški, Daljni vzhod gradeči Japonski.
Izdani evropski narodi žrtev boljševizma.
Vsi evropski narodi — tudi stotisoči nacionalnih Rusov in mnogo desettisočev drugih vzhodnih, jugovzhodnih, južnih in zahodnih narodov naše celine — stojijo za boj pripravljeni za zidovi, ki jih je zgradila Nemčija. Vsi li čakajo na trenutek, da skupaj z nemškimi vojaki nastopijo za zmagoslavni protiudarec, ki bo prinesel njihovim domovinam osvoboditev izpod židovskih boljševikov. Milijoni mož in žena istih narodov pripravljajo noč in dan v neumornem delu svojim oboroženim rojakom oni vojni materini, ki bo pri protiudarcu močnejši ln uspešnejši kot židovski. Tedaj se bodo tudi dvignili sle preživeli zdravi ostanki mučenih na-
rodov, da bodo uničili boljševiške krvnike. Za dolgimi sovjetskimi frontami to že sedaj uspešno delajo mr.oge močne borbene edinlce tako imenovanih »belih« borcev za nacionalno svobodo svojih narodov. Pridružilo se jim jih bo iz dneva v dan več borcev, zakaj narodom se že po tem kratkem času »svobode« nezadržno odpirajo oči in spoznavajo, kako bridko so bili zapeljani, nalagani in razočarani. Verodostojna poročila nam pripovedujejo, da je to vsak dan bolj vidno že tudi pri onem delu Srbije, ki je včeraj bil vsaj rezerviran, če ne sovražen nacionalnim silam, ki so sodelovale z nemškimi zasedbenimi oblastmi; — da se ozremo samo na nam najbližji primer. Vsi ti narodi danes pod silo neizprosno izlreznjujočih dejstev z od razočaranja vlažnimi očrni gledajo za odišlim nemškim »okupatorjem« in na kolenih molijo k Bogu, da bi Nemčija vzdržala in se čim bolj temeljilo pripravila za protiudarec proti bolj-ševiškim zverinam. Ni več nikako ugibanje, da je danes, ko ta grozotna vojna dobiva vedno bolj tudi na zunaj viden ideološki značaj, Nemčija tista, ki v satanskem medzavesniškem izigravanju narodov odloča o bodočem končnem izidu vojne, ki bo nemškemu narodu prinesel njegovemu junaštvu odgovarjajočo zmago.
Ko bodo vsi evropski nimnli izpolnili svojo dolžnost, bo ol) nemški podpuri.^pomoii in vodstvu v tej vojni nastopil preobrat, ki bo družini narodov naše celine prinesel zmago, mir in lepšo bodočnost brez židovskega zastrupljajočega vpliva.
Naloga slovenskega naroda
Kaj je torej naša, malega slovenskega naroda dolžnost?
Po krivdi neodgovornih, kratkovidnih, samo vase in trenutne prestižne koristi svojih strank zaverovanih politikov od včeraj na danes in zaradi politične nezrelosti in pokvarjenosti dela njihovih somišljenikov, je bil tudi naš mali narod proti volji zdrave večine kot židovski soborec pahnjen v vojno, ki je zasledovala izključno židovske koristi. Poskusite analizirati dogodke od takrat naprej in si predočite, kakšna bi bila današnja situacija, če bi naše vodstvo bilo trezno in pametno. Potem šele boste razumeli, kaj smo dolžni Simoviču za njegove milijone, ki jih je dobil za puč, in kaj dolgujemo tistim, ki njegove pustolovščine niso preprečili ali eo jo celo podpirali.
Kot opijanjeni otroci smo šli z velikim vikom v vojno, ne da bi mislili, da to ni igrača, in ne da bi pomislili, kaj nam bo la vojna jutri prinesla. V petih dneh je bila vojna končana, domovina in narod razčetverjena.
Prvo vojno razsulo
Toda tudi ta nesreča nas ni streznila. Pod tenkim površjem videza so razprtije med strankami še naprej tlele tudi takrat, ko je bila vsaj enotnost v nastopanju za rešitev tega, kar nam je po naši neumnosti še ostalo, krvavo potrebna. Namesto da bi vsaj takrat, ko eo nas okolnosti že taiko ali tako dušile, pametno računali z dejstvi, in njim odgovarjajoče usmerjali svoje življenje, so se skupine in celo posamezniki na vsak način hoteli proslaviti z »osvoboditvijo«, ki bo prav zato, ker je vojna s še kolikor toliko organizirano vojsko trajala pet dni, zaradi aktivnega odpora nekaj bednih klatežev »izvojevana« — pojutrišnjem. Tako so ti pustolovci, ki jih je začaral otročji Simo-vičev puč, vedno bolj razkopavali bedni narod.
Komunistični strup
Komunisti, ki so komaj čakali na vojno, katero so pod najrazličnejšimi krinkami pomagali pripravljati, so z dobro naštudiranim nastopom in taktiko, ki so se ju leta in leta učili na visokih šolali svetovne revolucije, in katerima naši bivši čaršijski in omizijski politični naivneži in ignoranti niso bili in nikdar ne bodo kos, izrabili čustva in stremljeuja. ki so jih narodu pričarali ti sanjači. Prav pod nacionalno krinko, slepeč narod z borbo proti italijanskim zasedbenim silam, se je komunistom posrečilo razplamteti samomorilno partizansko vojao pod zastavo prav »osvobodilne« fronte, ki pa jc zasledovala cilje svetovne revolucije na našem ozemlju. Tajno podpirana od italijanskih komunistov in badoljevcev, bi »Osvobo-
dilna fronta« naš narod že stala življenje in o!»« etoj, če se naš dobri, marljivi kmet, ki mu za t«
noben drug sloj našega naroda ne bo nikdar mogel izkazati dovolj hvaležnosti in mu dat' dovolj priznanja, ne bi bil oprijel samoobrambe in če ga ne bi v zadnjem trenutku, ko je bilo kazno, da! bo šlo vse po zlu, podpri nemški vojak. Tega so spomnite, kadar bo koga zopet zamikalo, da bt pljunil na kolaboracijo!
Okrog 35.000 nedolžnih ljudi in preko 3 milijarde lir škode na narodnem premoženju nas je stala partizanska »vojna« samo v Ljubljanski pokrajini.
Najboljši sinovi naroda
Na povelje 'Fiihrerja Velikoneinškega Rajha so bile naše Vaške straže preorganizirane v pra« vo vojaško formacijo, oborožene, opremljene in iz* vežbane. Boreč se ramo ob rami z nemškim vo* jakoni, so naši hrabri domobranci v najvažnejših predelih pokrajine vzpostavili mir, red in varnost, ter so posta'i vedno zmagoviti strah in trepet izdajalskih komunističnih tolp. Njihovi uspehi prav zadnjih tednov ko so komunisti na široko pisali o svojih »zunanjepolitičnih« prednostih in so že videli domobranstvo razkrojeno, morajo navdajati vsakega opazovalca z občudovanjem in zaupanjem v najboljše sinove našega naroda.
Naše domobranstvo jc postalo borec za Boga, narod in domovino in s tem nosilec onega prepričanja, na katerem naj bosta zgrajena nov evropski red in mir v družini narodov.
Nemčija nas je sprejela
Iz mojega včerajšnjega poziva ste zvedeli, da je Nemčija tudi našo domovino sprejela za svoja varnostno obzidje. Kakor so vam dokazali dogodki zadnjih tednov, prav posebno pa zadnjih dni, ■ bomo komunistične tolovaje, ki še pustošijo naš« deželo, končnoveljavno prepodili. V našo pokra-' jino jih potem ne kanimo nikdar več pustiti. Zato je potrebno, da se naši in nemški vojaki lahkffl naslanjajo na utrjene postojanke, na katerih bi se mogli uspešno boriti tudi v slučaju, če bi bolj«' ševiški partizani s sovjetsko ali drugo ponioč,i<J poskušali napasti našo deželo.
Narodni pionirji ob strani domobrancev
Samo in izključno zato, da bi ta dela pravo-" časno in temeljito opravili, sem pozval vse vestna, za narod zaskrbljene, narodnostno zavedne in čuteče, za delo sposobne Siovence in Slovenke, dai' kot »Narodni Pionirji« stopijo v vrste najboljši Slovencev in s svojimi močmi pomagajo ustvarjat^. ■ varnost naše ljubljene domovine, ki je brezbožnimi breznarodni boljševiki nikdar ne sni. 'o oskrunita z nasiljem svojih peklenskih ciljev.
Zdrav fut naroda
Trdno verujem r zdrav čut našega naroda, kf bo šel preko vseh razdvajajočih ozirov preteklosti in z našim domobranstvom ustvaril enotno proti«) boljševiško zaroto mišljenja, dela in boja.
Po Židih plačana propaganda se sicer trudi prav tako vneto, kot se je trudila že 1941. leta la, pozneje, ko nas je vedno bolj potiskala v strašna', nesrečo, da bi narodu predstavila to delo v pQf" vsem drugačni luči kot bo v resnici stolo. Toda* v najkrajšem času se bo izkazalo, da bodo »Na«, rodni Pionirji« skupaj z domobranci kot najvred«'. nejši Slovenci vršili svojo siužbo domovini v do* movini.
Domovina klife
^si mislite na to, ko vas preko mojega pozival kliče domovina! Bot/ daj, da bi ta klic slišali iiV prav razumeli vsi Siovenc.il
To naše delo je nad vse časlno. Opravljali g« bomo v resnici za Boga, narod in domovino. T<f delo bo obenem z napori in uspehi našega vrlega, domobranstva merilo našega upoštevanja in naši vrednosti v bodočem redu evropske družine na« rodov.
Zato prosimo Boga, naj ga vodi in blagosla*-. Ija in naj nam zaradi njega prihrani najhujšo pO-: slajo križevega pota( na kateri se v smrtni grozi zvijajo zapeijard, izdani in razočarani narodi!
V tem smislu kličem prvim »Slovenskim Pionirjem«, k< ao že nastopili, pa tudi vsem, ki bodo še sledili: »Naprej, z vsemi silami za Boga, naro« in domovino !c .

Ko, /e NOVEGA
I---—-
š:
d Svojo osemdesetletnico je obhajal te dni
Jospod Čižek Josip, kanonik in zlatomašnik iz arenine v lavantinski Škofiji. Gospodu jubi-mtu želimo mnogo zdravja in mirnih dni na domačih tleh I
d Zlato poroko sta obhajala v Ljubljani v krogu svojih otrok in vnukov zakonca Ivan Majdič in njegova žena Ana roj. Rakove. Na mnoga leta!
d Ob Gregorčičevi stoletnici rojstva se je ri deveti maši pri Sv. Ignaciju v Gorici rnsgr. r. Brumat v svoji pridigi spomnil pokojnega slovenskega pesnika ter je dokazal, da so se duhovniki vseh časov zelo odlikovali v ljubezni do svojega naroda, kakor se je tudi Simon Gregorčič. V nedeljo zvečer je imel župnik Mirko Mazora o Simonu Gregorčiču spominsko predavanje. Na sporedu so bile tudi deklarna-cije in pelje. »Goriški list« je izšel v posebni slavnostni izdaji s članki dr. A. Kacina, dr. J. Lavrenčiča in drugih.
d Ob drugi obletnici smrti slovenskega bana dr. Natlačena je priobčil »Goriški list«' uvodnik, v katerem se spominja pokojnika kot Vipavskega rojaka. Poudarja njegove zasluge.
d Te dni je bil sprejet pri goriškem nad-Ikofii inšpektor slovenskega zbora polkovnik Kokalj. Ob tej priliki je podelil nadškof njemu in njegovim vojakom apostolski blagoslov.
d Slovensko uro je posvetil proslavi stoletnice pesnika Simona Gregorčiča tržaški radio.
d Pozor pred nizko letečimi letali. Ljudje naj se vržejo takoj na tla in nato po možnosti poiščejo kakršno koli zaščito, kadar opazijo, da so sovražna letala prav nizko nad kakim krajem, ker jih utegnejo zadeti izstrelki iz strojnic. Nespametno je beganje po cestah. V mc-atih je treba koj skočiti v kako vežo ali pod kak prizidek. Po slehernem napedu take vrste je treba še nekaj časa ostati na varnem, ker se letala rada vrnejo in ponovijo obstreljevanje ljudi. Najboljša obramba je naglica in pa prisebnost. Kjer je veliko ljudi skupaj, naj se razbežijo na več strani.
d Letošnja čebelarska letina je spomladi dobro kazala, toda kasnejše suho in vetrovno vreme jo je docela skvarilo. Marsikateri čebelar je bil vesel, če so mu močnejši panji toliko prinesli, da bo lahko z njih presežkom kril primanjkljaj pri šibkejših družinah. Ajdova paša ie bila zanič. Prazne sate so čebelarji pobrali iz medišč in jih shranili v neprndušno zapira-jočih se omarah, kjer bodo počakali boljših časov.
d Zatemnitev trnja od 22. oktobra dalje od 17.30 do 6.10.
d Izplačevanje božične nagrade. V smislu odredb Vrhovnega komisarja glede ureditve mezdnih in delovnih pogojev ter na podlagi pojasnil nemških svetovalcev je uslužbencem prepovedano dovoljevanje vsakih kreditov ali posojil. Du pa si lahko usfnžbeiistvo nabnvi za rimo potrebna življenjska sredstva, je Pokrajinska zveza delodajalcev obvestila, da se že sedaj lahko izplačajo božične nagrade odnosno trinajsta mesečna plača nameščencem, enako kakor tudi delavstvu božižnica v višini za posamezne primere, ki so določen? s kolektivnimi pogodbami, odnosno z boljšimi medsebojnimi dogovori.
d Ustna oporoka vojakov. Vojaki na boji-ičih tudi ustno lahko napravijo veljavno oporoko, če jo povedo tovarišu, ki si jo mora brž zapisati ali zapomnili. Taka ustna oporoko je prav tako veljavna za čas vojne, kot pismena. N podlagi podatkov prič, sestavi potem sodišče uradno oporoko in jo shrani.
d Angloameriški letalci so bombardirali v ponedeljek 16. oktobra Ilirsko Bistrico. Ker je bil semanji dan, se je zbralo od vseh strani polno ljudi. Hiše v začetku Bistrice pod Trnovem so bile vse v dimu, zqkaj padlo je do 10 bomb. Nekaj hiš je biio popolnoma porušenih, vse v okolici pa zelo poškodovane, strehe vse odkrite, šipe razbite, skratka: strašno razdejanje. Iz razvalin so izvlekli številne žrtve. Mrtvi so bili: trgovec Ver bič Franc, posestnik iz
Dol. Zemona Vrh Anton, pos. žena iz Dol. Ze-moua Batista Mariia, krojač iz Gor. Zemona Stembergar Jožef, Tomšič Mifka in njen 4 letni sin Renato iz Bistrice, 9 letna Aleksandre Ole-nik, 5 letna Danica in 7 letna Alojzija Dekleva, uradnica Kosič Slava, mati <0 otrok vdova Mat-ko Frančiška, Bobek Milka iz Trnovega, Ulja-na Aljančič iz Topolca, Slava Verbič iz Bistrice in njena 7 mesecev stara hčerka Leja. Mnogo ljudi je bilo tudi težko in lahko ranjenih.
d Zvišanje poštnih pristojbin. Pristojbina za navadno pismo v krajevnem in medkrajevnem prometu do teže 20 gramov je sedaj 1 liro, nad 20 do 250 gramov 2 liri, za dopisnice pa 0.50 lire.
d Na podlagi odredbe Vrhovnega komisarja se mora zatemnitev v poletnem času to ie od 1. aprila do 30. septembra izvajali loko, da prične eno uro po sončnem zahodu in konča eno uro pred sončnim vzhodom. V zimskem polletju, to je od 1. oktobra do 31. marca se
mora zatemnitev izvajati tako, da prične pol ure po sončnem vzhodu in konča pol ure pred! sončnim vzhodom. Čas zatemnitve bodo obja-
vili v časopisju.
d 40 let že pregleduje vstopnice v ljubljanskem gledališču biljeter Tomo Iglic. Živijo I
d Že deli ensa posluje. Socialna pomoč v Gorici in na Tržaškem. Je bila ustanovljena po zgledu tako uspešno delujoče ljubljanske Socialne pomoči s podobnimi nameni. Zanimivo je seveda, da so se prav komunisti že obregnili v goriško Socialno pomoč. To je čisto razumljivo, saj oni ne marajo, da bi kdo ljudem lomagal iz njihovih stisk, ker Tdeča revolucija ahko ribari le v kalnem in v bedi.
d Lovska zanimivost. Zelo so se na Spodnjem Štajerskem pomnožile, ali kakor pravijo lovci »znredile«, mnoge ptice, kakor fazani, jerebice, kljunači, divje race, divje gosi iu tudi kukavic je zadnja leta mnogo več kakor prej. Zajcev je izredno mnogo. Pač pa opažajo, da je tako imenovane težke divjučine n. pr. divjih svinj, jelenov, srn in gamsov vedno manj.
d Opozorilo družinskim poglavarjem. Blagajna za izplačevanje družinskih doklad pri Zavodu za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine opozarja svoje člane družinske poglavarje, ki prejemajo družinske doklade v delavski skupini, da čimprej predlože, odnosno obnove 7.a svoje otroke potrdila o obisku srednje ali njej enake šole v šolskem letu 1944-45. Potrdila o obiskovanju šole je treba predložili za vse otroke od 14. do izpolnjenega 16. leta starosti, in to za one otroke, ki so izpolnili 14 let pred pričetkoin novega šolskega leta, t. j. pred 1. 10. 1944, kakor tudi za one, ki bodo izpolnili 14 let med novim šolskim letom, t. j. od 1. 10.1944 do 30. 9. 19-15. Potrdila je treba predložiti do 10. novembra 1914.
d Nad 50 let je že v poštni službi 93 letni 'dj a poštnega urada v Birbaumu na Štajerskem. V sedanji vojni je vzlic visoki starosti
zopet prijel za delo.
d Nesreča ne počiva. Z motociklom sla se ponesrečila na ljubljanski Tržaški cesti živino-zdravnik Franc Kovač in sodnik dr. Črtomir Dolenc. Dobila sta hude poškodbe na glavi in no životu. — V kuhinji jc padla in si zlomila levico 5 letna Antonija Lavričeva z Dvora. — Pes je ugriznil v desno nogo in roko 72 letnega drž. upokojenca Franca Gomirška iz Ljubljane. — V levico se je vsekal 66 letni upokojeni uradnik Viktor Beguš iz Ljubljane. — V koleno desne uoge je nekdo ustielil 11 letnega Antona Bobna iz Ainbrusa. — Hudo se je popnril z vrelo vodo 20 letni ljubljanski deluvec Janez šerjak. — Pri padcu se je hudo poškodoval po glavi 75 letni Ivan Štrukelj. — V Begunjah pri Cerknici se je močno vsek'al v levico 6 letni posestnikov 6in Joško Švigelj.
d Iz »Goriškega lista«. Ko je ura prečišfe-vanja za Slovence v Gorici minila, so prišli še drugi, celo taki, ki nekaterim redkim slovenskim inteligcntom in narodnim stražarjem, rojenim slučajno na Kranjskem, očitajo njihovo »kranjstvo«, pri tem pn ne pomislijo, da živi, in sicer v bolj udobnih in morda bolj varnih razmerah v Ljubljani najmanj 20.000 družin, knterih očetje so doma r. Goriški
s Primorskega.
fcega, s Krasa in
d Nemške občine smejo ustanavljati in voditi kinematografe v lastnem delokrogu, pravi najnovejši odlok pristojnega ministrstvu.
M 0 V I G ft 0 B 0 V |
Starosta duhovnikov ljubljanske škofije umrl
Dne 15. oktobra je umrl v Št. Lovren-cu na Dolenjskem g. Ivan šašelj, žup-»Kij; »s nik v p., biseromaš-f. " *	y	nik in starostu ljub.
" Ijanske škofije, star 86 let. Bil je vnet duhovnik in zaslužen slovenski pisatelj. — Posebno ceno imajo njegovi zapiski narodnih pregovorov in rekov, po katerih je postal daleč znan na-rodopisec in je go«p. župnika štel tudi Domoljub med svoje zveste sotrudnike. Pokojnemu p. biseromašniku Ivanu šašlju bodi Gospod najiboljši plučnik!
Navdušen misijonar je odšel v večnost
Dne 23. oktobra je umrl v Lconišču v Ljubljani g. Mihael Klančnik, misi-jonar-zlatomašnik iz Miši jonske družbo sv. Vincencija Pav. V svojih 53 letih duhovniškega delovanja jc opravil gosp. Klančnik nad 500 mi-sijonov, ter vodil ne-iitevilne duhovne vaje in triilnevnice. Sedaj je odšel k Bogu po plačilo za svoje veliko misijonsko delo med slovenskim narodom. Neutrudljivi delavec v vinogradu Gospodovem, misijonar p. Mihael Klančnik, naj najde pri Njem, ki nikomur ne ostane nič dolžan, bogato plačilo za vse velike napore in podvige v korist Cerkve in naroda!
t Judita Pavlovčič
V Ljubljani so te dni pokopali ženo pro-govnega čuvaja in mater urednika »Slovenca« prof. Romana Pavlovčičn. Bng daj pokojnici večni miri Preostalim naše sožalje!
Zaradi zastrupijenja je umrl v šturjnh pri Ajdovščini tamkajšnji mesar 43 letni Frnnc Lu-lik. — V Celovcu je odšlu v večnost 59 letna Marija Cimpernik. — Na zahodnem bojišču je idel desetnik Ivan špicer iz Korpičev pri Pod-ošlru. — Nismo še poročali, da je umrl lani
padel desetnik Ivan špicer iz Korpičev pri Pod-klošlru. — Nismo še poročali, da je umrl lani po daljši bolezni Roškar Davorin, župnik v St Ilju pod Turjukom na Sp. štajerskem. — Na Sp. lirušici pri Ljubljani so na zastrupijenju
umrli posestnik Ivan Breskvar, njegova žena Marijo in njun sin Ivan. — Na Sušaku je umrla slovenska rojakinja Uršula Cerkvcnik. — V Celovcu je umrl 97 letni ravnatelj pomožnih uradov Maks Križ. — Ranam, ki jih je dobil na bojišču, je podlegel celjski inženir Karel Knjžar. — V Belgradn ie po hudi bolezni zaspal v Gospodu inšpektor obče državne stutistike v Bclgradu Janez Selan. — Nu Igu so dejali " grob Črnngoja Franca iz Pijave gorice. — V Ljubljani so zapustili solzno dolino: redovnica s. Pelagija Angela Kos. žena želez, uradnika Minka Biicnc, upokojenka tobačne tovarne Marija Čcrvan, lastnik tvrdkc Kalmus in Ogorrlec Ivan Ogorelec, železu, nslnžbencc v p. Jakob Pezdir, Antonija Rukovec, Ana Magdič. rojena Čeme, posestnik Igimc Lavrič, Jelka JngoviS roj. Grohar, posestnik Janez Miklič iz Rožne Doline, trgovka Kristina Rehar-Frisch, posest-nica Neža Pečkaj roj. Molk, Katarina Teršek, Franc Črnagoj, 88 lclna Neža Izlakar, Pavla Muntla roj. šlrumbelj, Tosipina Javornik, Viktorija Krošič in Anrlii Ovsec. — Naj počivajo v miru I Preostale tolaži Bogi
Izhajanje večine nemških tednikov je prepovedala argentinska vlada.
švedska je mesni obrok znižala od 420 na 400 gramov na teden in osebo.
Nad 2 milijona ovac ima sedaj Norveška.
Hudo jc zbolel bivši finski državni predsednik Ry ti.
V	Bratislavi je umrl v starosti 48 let znani slovaški skladatelj Franc Dostalik.
Nad 50(1 smrtnih žrtev je zahteval vihar, ki je divjal te dni v Mehiki.
Oskrba Protektorata (Češko-Moravska) je zaradi vestne oddaje živil, večjega pridelka m pravične razdelitve zagotovljena, je izjavil minister IIruby.
V	\Viesbadna je zapnstil ta svet von Bergen, od leta 1919 do 1943 poslanik, oz. veleposlanik Nemčije pri Vatikanu.
Grški kralj Jurij je izjavil, da se ne bo prej vrnil v Grčijo, dokler ne bo ljudstvo izreklo o tem besedo s svobodnim glasovanjem.
Po poročilih švicarskih listov v okolici Pariza komunistične tolpe preiskujejo in ropajo potnike.
Vrhovno poveljstvo čankajškove armade sporoča, da je ta armada izgubila mesto Kwei-ping na jugovzhod« pokrajine Kvangsi.
Predsednik sovjetskih delavskih združenj je priznal, da so boljševiki v 3 letih izgubili " milijonov vojakov, 70 tisoč oklepnikov in 90 tisoč topov.
K vojaški delovni službi so pritegnjeni na Madžarskem vsi židje moškega spola od 16 do 60 let.
Nemške podmornice so se zopet pojavile na nekaterih morskih cestah, je izjavil prvi lord angleško admiralitete Aleksander.
V	Berlina se je prostovoljno javilo v nemško ljudsko vojsko več stotisoč oseb.
Na novo državljansko vojno v Španiji računajo diploinutski opazovalci v Londonu; za-padne sile ne podpirajo več Franca.
Na švedsko so prispeli mnogi pripadniki finske državne policije; so zbežali pred Sovjeti.
Za vrhovnega zavezniškega poveljnika na sredozemskem bojišču je imenovan ameriški generalni poročnik Narnejr.
Romunski boljševiki priznavajo tudi kralju, če je pripravljen sodelovati z njimi, je izjavil komunistični vodja Patrascanu.
Tajne priprave komunistične stranke za splošen upor jc odkrila ameriška policija v Ri m;:.	. ,
Grčija jc na najboljši poti, da postane boljševiška republika, poroča dopisnik UP iz Tracije.	.
Vsa javna zborovanja je prepovedala egiptovska viada Nahasa Paše.
Za vrhovnega poveljnika angleške vojske v zar/ndni Afriki je imenovan generalni poročnik M. B. Borruos.
Barloglio si je v 45 dneh svoje vlade prisvojil 14.4 milijone lir v gotovini ter 1 milijon švicarskih frankov, ugotavlja Republikanski radio.
Najmanj tri milijarde finskih mark bo
znašal finski državni primanjkljaj za bodoče proračunsko leto.
Muceva! ne operacije na področju osrednjih Filipinov so pričele sovražnikove sile, poročajo Japonci.
V	Ameriki so podoljšaH delovni cas v vseh oboroževalnih obratih za eno uro na dan.
4 in pol milijona naročnikov in 1400 urednikov ima japonski list »Ašaki«.
Dovoljenje za naselitev v Braziliji je članom poljske begunske vlude izdala braziljska vlada.
354 francoskih duhovnikov so odvlekli komunisti in je usoda teh duhovnikov docela neznana.
Na vrnitev kolonij Italiji sploh ns misliti, je povedal minister I.aw v Ioudonski zbornici.
Dva ukaza, po katerih bodo prijeti in kaznovani člani vseh romunskih vlad pod krn-ljevanjem izdajalskega kralja Mihaela, je podpisal ta kralj.
Zavezniki bodo lahko dali Belgiji prve pošiljke žita zaradi pomanjkanja ladij šele v januarju leta 1945.
I
Te dni, ko trkajo na naša srca iz kraja trpljenja duše naših drugih pokojnikov, proseč pomoči, se razlega po liuši slovenski zemlji še drugi pretresljivi klic iz porušenih in po-žganili domov, iz temnih podzemskih in podstrešnih stanovanj — krik naših trpečih še živih bratov in sestra, ki prosijo pomoči pri usmiljenih srcih: »Odpri roke, odpri srce, oti-raj bratovske solzel«
Beda in stiska sta dosegli letos vrhunec. Vsepovsod po mestih in deželi se sliši samo en glas, ena sama prošnja: »Pomagajte!« Sleherno srce mora zakrvaveti ob pogledu na to skrajno pomanjkanje.
Zato bo »Socialna pomoč« v zvezi s Škofijsko dobrodelno pisarno in drugimi karitativ-nimi ustanovami priredila za letošnje praznike Vseli svetnikov in Vernih duš dan denarno zbirko za te neštete, pomoči potrebne siromake.
Podprite to akcijo »Socialne pomoči, prepričani, da bo denar, ki ga boste poklonili ob tej priliki, prišel v roke najpotrebnejšim in najsiromašnejšim.
V Ljubljani, dne 27. oktobra 1944.
»Socialna pomoč.«
VAŠA HIŠA NE SME BITI BREZ
»SIjOVENČESVEGA
UOLEStAllJA «!
TUDI LETOS BO IZŠEL iN EO Pit A V TAKO PESTER KAKOR PREJŠNJA LETA. ZA NA KOČNIKE »SLOVENCA«, »SLOVENSKEGA DOMA«, »DOMOLJUBA«, BOGOLJUBA«, SLOV. KNJIŽNICE« IN »SVETA« JE CENA V PREDNAROČILU DO 1. DECEMBRA LIR 80.—,
ZA N13NAR0CNIKE LIR 40.-. PO 1. DECEMBRU BO CENA ZA VSE LIR 50.-.
POSKRBITE PRAVOČASNO, DA NE BOSTE ZAMUDILI PRILOŽNOSTI!
Okrog sosedov
s Puniša Račič — spuščen iz zapora. »Glas Primorja« poroča, da je nedavno budimpeštan-ski list »Esti Ujsag« objavil poročilo svojega belgrajskega dopisnika, da je Puniša Račič svoboden ter da živi v belgrajski okolici. Dopisnik omenjenega dnevnika poudarja, da je Puniša Ručič močan in zdrav človek in da zapor na njem ni pustil nobenih posledic. Kakor znano, je bil Puniša Račič svoječasno obsojen od belgrajskega sodišča zaradi umora pok. Stjepa-na Iladiča in njegovih tovarišev na dolgoletno zaporno kazen, katero je prestajal v Požarevcu.
s Olje iz koruze. Zc med prvo svetovno vojno so v deželah južnovzhodue Evrope pridobivali olje iz kali koruze. Koruzna zrna imajo 10 do 12% kali, ki dajejo povprečno 13% olja. Strokovnjuki menijo, dn bi bilo dobro, če bi se na Hrvatskem lotili proizvodnje olju iz koruze, ker bi se na ta način precej zboljšala p-eskrba dežele z maščobami. Baje bi lahko na Hrvatskem dnevno predelali 12 do 14 vagonov koruznih kali, iz katerih bi se dobilo do dva vagona olja in do deset vagonov koruznih tropin za dobro živalsko krmo.
i« £
m
K
m .3 iS iS ia a u n m m
i m m
sposobni za izdelavo drv — se sprejmejo pri Ravnateljstvu državnih gozdov, Pnccšnijeva 9 (palača Pokrajinske hranilnice). — Prav dober z a s I n i e h ▼ akordu. — Rasne ugodnosti: dodatna karta za najtežje delavce, delno plačilo s drvmi i. t. d.
BanosafflraaHaEaMaMB3»BHHHniHBiMaBHHa
PRAVNI NASVETI
Oblastvo za določanje cen v Ljubljanski pokrajini. Vrhovni komisar je izdal naredho o ustroju in področju oblaslev za cene v Ljubljanski pokrajini. Po tej naredbi se ustanovi pri pokrajinski upravi v Ljubljani poseben oddelek — komisar za cene za Ljubljansko pokrajino. Ta izdaja vse ukrepe, ki so potrebni, da se zagotovijo narodno in vojnogospodarsko upravičene cene. ProS-nje za pregled cen vobče ali za posamezne primere, morajo pristojni javni upravni uradi ali organizacije obrtne samouprave predložiti šefu pokrajinske uprave — komisarju za oene za Ljubljansko pokrajino. Vse ustanove in oblastva s<j dolžne dajati v stvareh zadevajočih cen, brezplačno pomoč in pojasnila. Komisar za cene sme zahtevati, da se pritegne k vsaki novi uravnavi mezd in plač. Pri okrajnih glavarstvih — v Ljubljani pri policijski upravi — se ustanovijo uradi za nadziranje cen. Komisar za cene in uradi za nadziranje cen smejo zahtevati od vsakogar pismena ali ustna pojasnila o vseh okoliščinah, ki so važne za določanje cen in za nadziranje cen. Dalje smejo preiskovati poslovne, obratne in skladiščne prostore, vpogledovati v poslovne in gospodarske knjige in zapiske. Pri upravljanju nadzl-ralne naloge smejo uporabljati tudi vse policijska organe.
Kazen za kršilce predpisov proti navijanja cen. Uradi za nadziranje cen lahko izrekajo za kršitev predpisov proti navijanju cen denarno kazni, ki navzgor niso omejene. Poleg kazni se lahko izreče tudi zaplemba predmetov, na katero se kršitev nanaša. Prav tako se sme odrediti, da se z nedovoljenimi cenami dobljeni izkupički zaplenijo, Samo zase ali poleg denarne kazni se lahko odredi, da se obrlni obrat začasno ali za trajno zapre, ali se nadaljnje obratovanje lahko veže na izpolnjevanje pogojev. Tudi se lahko odvzame pravica trgovanja ali se podjetje, ko se mu je imenoval komisarski upravitelj lahko deloma tudi popolnoma zapleni in se v posebno hudih primerih zapleni tudi zasebna imovina prizadete osebe.
Pritožba zoper kazen zaradi navijanja cen. Oseba, ki jo kaznuje urad za nadziranje cen, sme vložiti v enem lednu po vročitvi kazenskega odloka pritožbo pri navedenem uradu. Ce spozna urad za nadziranje cen, čigar odlok se izpodbija, da je pritožba utemeljena, ji sam ugodi; sicer pa mora pritožbo predložiti komisarju za cene. Pritožba nima odložilne moči. Urad za nadziranje cen pa lahko odredi, da se izvršitev spodbijanega odloka odloži, če je pa Izdal kazenski odlok komisar za cene, prizadeta oseba nima pravice do pritožbe.
Uravnava preskrbe s lesoin. Vse zaloge lesa morajo biti prvenstveno na razpolago potrebam skupnega vojevanja. Zato je Vrhovni komisar izdal predpise, ki urejajo posle z lesom. Za zagotovitev preskrbe lesa za kritje vojnovažnih potreb, se smejo predpisati sečnja lesa. Kupčije lesa In sicer hlodov, drogov, rezanega lesa, furnirskega lesa, lesa za celulozo, jamskega lesa, tesanepa lesa in drv, se sinejo le tedaj opravljati, če izroči kupec losa ob sklepu pogodbo vso pogodbeniku na-kupnico ali nakupno dovolilnico za ustrezne količine in vrste. Za Izvoz lesa z operacijskega ozemlja »Jadransko primorje« je poleg tega potrebno dovoljenje Vrhovnega komisarja. Kršitve teh predpisov se bodo strogo kaznovale.
Sprememba nareilbe o zapori govejo živine. Kakor znano mora biti vsa goveja živina prijavljena pri občinskem uradu. Vsaka prosta prodaja in oddaja take živine je prepovedana. Rejci morajo vsako leto oddati določeno količino »Prehranjevalnemu uradu«. Te dni je pokrajinska uprava določila količino, ki se bo morala oddati do julija 1945. Ta količina se od lanskega leta zviša za 5 odstotkov, tako, da bo letos treba oddati 35% od celotne žive teže po stanju z dne 30. julija 1944.
Predpisi o ogrovnnjn prostorov. Pokrajinska uprava je te dni opozorila na predpise o ogrevanju prostorov, ki so bili izdani v jeseni lela 1942.' Po teh predpisih se smejo uradi, zasebna stanovanja, hoteli in drugi javni obrati, ki imajo centralno kurjavo ogrevati od t. novembra dalje in se mora ogrevanje končati 15. aprila prihodnjega leta.
Ženina bolezen. — »Ali je res tvoja žena zbolela. Ali zelo trpi?« — »Pa Še kako, zdravnik ji jo namreč prepovedal govoriti.«
■ r
Važno
morsko
pristanišče
Trst v 10. stoletju
Tržaško pristanišče
Po nemškem časopisu »Internationaler Ilolz-markte posnemamo:
Tržaško pristanišče, ki je zaradi svoje zeinlje-p' ne lege eno najpomembnejših središč za mor-'»o plovbo in trgovino Evrope, je pod italijansko vlado zelo mnogo izgubilo na svojem pomenu. Vendar je gotovo, da je ta izguba le prehodne narave. V prejšnjih časih je slonela gospodarska delavno t Trsta v glavnem na njegovi prevozni trgo-v.:u in je približno 60 odstotkov vsega tržaškega pristaniškega prometa odpadlo na inozemstvo, do-čim sta Benetke m Genova samo dva odstotka svojega prometa namenila inozemstvu. Trst je imel pred vojno 100 starih izvoznih in uvoznih
Trst, kakor je bil leta 1880
Ostanki rimskega gledališča
Lesni uvoz Trsta	je trpel od prve svetovno vojne, ker je bil Trst odrezan od svojega naravnega zaledja, ki ga	je tvorila bivša Donavska monarhija.
tvrdk in okoli 50 po vsem svetu raztresenih spe-dicijskih (odpravniti) tvrdk.
Ce pregledamo pristaniški uvoz Trsta v zadnjem mirnem letu 1938., je bil Trst kot razkla-dalni trg za les v Italiji šele na petem mestu za Genovo. Neaplom, Iieko in Benetkami. Dn jc moglo mnogo manjše reško pristanišče prekositi tržaško, je bilo mogoče šele po zgraditvi železniške zveze med Karlovcem in Reko, ki je Reko zvezala s hrvatskim in madžarskim zaledjem. Do tedaj pa je bil Trst največje jadransko izvozno pristanišče za les, saj je Trst dobival ves les iz karpatskih dežel, iz Hrvatske, Slovenije in Transilvanije. Še bolj je potegnila Reka na sebe lesni izvoz, ko je dobila Jugoslavija H«i redkega pristanišča.
Pomen Trsta za lesni promet pa ni bil le v uvozni in izvozni kupčiji. Les so v Trstu tudi predelovali. V tem pogledu si je Trst pridobil tako dober sloves, da tvorijo v Trstu običajne tržne navade še danes podlago za lesno trgovino v Sredozemlju. V uradnem italijanskem lesnem prometu je izraz »uso Trieste« čisto udomačen.
Rapallski dogovor, s katerem je dobila Jugoslavija Sušak z enim bregom Rečine in bivše pristanišče Baroš, je Trstu povzročil izgubo velikega dela njegove lesne trgovine. Beograjska vlada .10 dovolila sušaškemu pristanišču tako ugodne prednostne cene, da so prišle pod okrilje Sušaka celo slovenske lesno-nakladalne poslaje, čeprav so bile Trstu mnogo bližje.

•'•S-.t

"rtfgj


A, M. BAŠIČI
NEDOLŽNA
15
Že to je Marijo tako potrlo, da SI niti ne bilo (roba odpirati ie jmot, ki ga je nu.šla v moževi milici V njein so namreč bila ponarejena pisma za Itala in tisti medn-jon z njeno sličico. Ko je rnzmiš-jala, se ji je zdelo jasno in razum-jivo, da je Egon, ki se ni potrudil ladevo prav dognati, napravil tak tonec. Zato se jc obrnil ves srd na tala, ki ga je vpričo Lucije na glas »reklela.
Marija se je vtapljala v morju ;orja in trpljenja. Pred odhodom e Egon pismeno obvestil svoje in ijene starše, (fa gre zaradi žene z lefkoma v svet in nanizal je toliko lejslev, da je popolnoma sklenil <broč dokazov okoli nje. Svojce je ugotovil svoje ljubezni in hvalež-losti, njene ljudi je pa prosil, dn >i pozabili nanj in na vnuke.
V6i so mu verjeli in ga pomilo-•ali. Obsojali so Marijo: Ko so pa ►isani dokazi tu! Ničesar ne more ma proti temu navesti, prav niče-ar. Kako bi se opravičila? S prise-;o, da je nedolžna? Ba, kdo bi še 'erjel prisegi nezvestnice!
Stari grofi Amati so se je pisme-lo odrekli za vse večne čase, njeni >a so ji bridko zadeti svetovali, naj zgine kam daleč. In ravno ko se je idpravljala iz Miluna, je dobila od itarega grofa Eugena iz Imbersage jismo: »... Uživajte, gospa, ob kon-m moje ubo?e soproge. Bila je ■es bolna, aH Vi ste ji s svojim oblaganjem zadali smrtni udarec, /endar vedite, da Vam je ona pred tmrtjo odpustila, da se ne bi ločila r mržnji do vas od tega sveta.« Skoraj isti dan je izgubila tudi Angelo, !esar pa ni vedela...
Tako je sedaj Marija v žalosti in »onižaiiju ostala sainn z Lavro, ki ji je hotela posvetiti vso pažnjo in ljubezen. Z njo in Lucijo in Jakobom je šln po nujnem nasvetu tdravnika daleč, najprej v Zader, potem pa v stnrodavni Dubrovnik, tam si je nekoliko opomogla in dolga leta jo prebila v žalosti in mukah.
II.
Najlepši biser vzhodne obale Jadranskega morja je gotovo Dubrovnik. Potrjuje nam to veliko število tujcev, ki prihajajo občudovat lepoto umetnosti, zanimivost starin in čudež narnve. V Dubrovniku je vse lepo, sodi tujec, ki se le težko odtrga od teh krajev. Za domačine seveda Dubrovnik dane« ni več, kar je bil nekoč: Staro družinsko mesto, kjer so se vsi poznali in obiskovali kakor ena sama rodbina. Kje je že davno tisti stari čevljar Barič, z očali na vrhu čela, ki je delal nn sredi Stradina in takoj stekel k zlatarju Gjivoviču na vrhu iste ulice vprašat ga, da-li pozna tujca, ki gre ravno sedaj mimo. In Gjivovič, ki so knpovnli spominke pri njem, je skoraj natančno vedel za vmkega tujca — kdo, odkod, kam in kdaj. O, bi dane« tekni po Stradinu rajni Barič, ko bi hotel ngotoviti vsakega tujca! Včasih kar no bi šlo.
Tujci preplavljajo Dubrovnik. Nekateri prihajajo občudovat knežjo palačo, nekdanjo kovnico du-brvniškegn denarjn. Orlandovo znamenje svobode, stolno cerkev s svetimi relikvijami, okusno cerkev du-brovniškega putronn sv. VInha, staro fontano pri cerkvi sv. Spasa, ki je spomin na siloviti potres v sedemnajstem stoletju, veliki jezuitski Kolegij z rimskimi stopnicami in podobne redkosti. Drugi pa priha-
jajo v Dubrovnik zaradi lepote na-ruve in blagega podnebja, ki je takoj za onim v Madeiri in Krfu. Samo livar se menda na Jadranu v tem pogledu kosa z Dubrovnikom. Tujci uživajo ko gledajo neizmerno odprto morje, knkor zrcalo gladko vodo in čisto, čudovito modro nebo. Tam se križajo ladje na poti s severa proti jugu nli obratno, in nekoliko dalje se zibljejo na vodi male jadrnice in ribiški čolni. Včasih a s- nebo stemni in morje zdivja, 'akrat seveda ni čara in poezije. Nastopa groza, ki ji je razbesneli element gospodar. In vendar je tudi veličastno gledati, kako se valovi divje zapnnjnjo v širno 6kaio Sv. I/>-vrenca ni se penijo v zalivu okoli čeri Penatur! Ogromen val se zapodi v skalo in velika mcgln same peno se vzdigne po petnajst do dvajset metrov visoko ter se razprši in razkadi, včasih tudi po radovednih gledalcih tam za ogrado na Pilah. Tu pa že priha ja drug val, ki skuša svojo moč, pa se razbit vrne, a Penatur, velikan, mirno stoji.
Ko se vzpne kak Anglež ali Nemec do Bonivova, odpre oči in gleda: Pred njim morje brez krajo, na desni strani gorica Sv. Vlaha, zelen, z borom posejani breg, pa Lapad. ki je poln dvorcev. Nižje doli je »Gospa usmiljena«, zaščitnicn mornarjev na nekdanjih oceanskih jadrnicah; še niže je gružkn luka. Na levi strani je bajen hribec z zelenim gozdom Sredi njega je velika bolnišnica. Prav lepo se vidi del mesta s trdnim obzidjem in čarobni Lokrnm s palmnmi. vrtovi in davnim samostanom, ki ie bil pozneje usodcpolni dvorec Halbsburžanov. Nedaleč proč je Cnvtat. rimski Epi-daurus, ki je baje dal s koncem svojega imena začetek besedi Dubrovnik. Za strmečim gledalcem se dviga hrib Srdj s trdnjavo, pod hribom pa je cvetoče predmestje Pili: skupina hiš. ki se smejejo izmed palm, oleandrov, magnolij, agav in rož vseh vrst. Okoli hiš so oljke, oranže, limone, smokve, trta in lovor- Od teh hiš je siiajen pogled na zahajajoče sonce, 'listo večerno nebo je trefoa videti: nad obzorjem no Ivo silno rdi, nad rdečo je oranžna barva, ki gre nekoliko nn žolto, ia pa medli in slnibi do meje svetlo-zelenega. Te barve predo vse po-dolgem, preprezajo jih pa široke zelene proge, ki se ožijo od zenita proti soncu, ki ga ravno sedaj že ni več. In novi čari: užigajo se zvezde, sedaj tu, potem tam. In vse žari.
Tretjega februarja je; to je praznik sv. Vlaha, našega Blaža, ki je bil zaščitnik tisoč let stare repu-like. Ostal je tudi ™tron današnjega skromnejšega Dubrovnika, ze raiio v jutru je vse pokoncu. Dan je lep in veder kakor malokdaj. Kajti v zimi smo. Z Bosanke, s I il in Ploč se čuje pokanje iz starinskih pušk. Že prihajajo kmetje z zastavami. Ustavljajo se na Pilah m čakajo na meščane. Streljajo iz tako imenovanih trombunov. da so vsi okoli ob sluh. Vsak hoče namreč tromebun čim bolj nabiti. Ko prihajajo meščani v svečani starinski noši in z zastavo na čelu je grmenje vseh vrst pičtol urnol>esno. Reditelji svečanosti, ki se imenujejo feštanjuli in nosijo svečano črno obleko, dajo znamenje z« pohod v mesio. Sprevod gre po določenem redu. Na Stradunu je zbrano vse
prebivalstvo. Vsi bi radi videli pozdrav zastav. V procesiji nosi vsak duhovnik in redovnik, in teh je v Dubrovniku mnogo, kake relikvije, in narod čaka, prbtopa in jih poljublja. Škof pod svilenimi nebom nosi glavo snetega mnčenika Blaža v jako umetniško izdelanem srebrnem in zlatem, z dragulji posejanem omotu.
Popoldne je tombola na terasi carinarnice in že davno pred začetkom čaka ljudstvo z listki na svojo srečo. Te prireditve so menda povsod enake. Isto veselje in isto razočaranje. Samo to se menda redko kje godi, da bi, kakor v Dubrovniku, nameščali listke na hrbet spredaj stoječih neznanih ljudi in prebadali izklicano številke s kako iglo, ako slučajno ni svinčniku pri roki. Če torej oni 6predaj ni sam nič pogodil, ima vsaj to zadovoljstvo, da moro biti deležen veselja tistega, ki ga je zbacfal v hrbet. Tombola traja po tri lire. Nas to ne zanima in tudi traja predolgo. Obrnimo se drugam!
Na Pile sta se pripeljali od cerkve Gospe usmiljene v lepi kočiji dve gosposki ženski v nepopolni črnini. Starejša jo bila dokaj lepa in zanimiva, ali občutno vela, mlada so je pa ravno razvila in raz-cvela. To je bila krasotica! Na tem lepem sprehajališču je bilo v času tombole mnogo ljudi. Toliko, da 6i neznanki, ki sta bili vajeni skromne osamelosti, tega nista želeli. Vsi so pa željno gledali, dasi je vsakdo v Dubrovniku vedel, da živita tu že kakih deset let. Vsakdo je skoraj drugačo govoril o njiju, vsak-tfo ju je meril po svojem laktu-Ljudje so ugibali sem in tja.
»Vidiš, Marica, ono kočijo, ki prihaja od Gospe usmiljene?« opozarja suhljava, koščena, visoka ženska s jKulolgovatim licem in kljukastim dolgim nosom svojo manjšo, dobročndno in debehišno sosedo.
»Vidim, vidim, gospa Vera. To je ona bolehnn gospa s tistim lepim dekletcem. Kaj vem jaz, kaj so!«
»Natančno ne vem. Pravijo, da je neka kontesa. Ali lahko je govoriti da si kontesn, če te nikdo ne jxrzna. Meni se zdi, da ta ženska ni tako zlato kakor se sveti.«
»Pa zakaj jo tako sodite, če je ne poznate?«
»'Pojdi, pojdi! če bi ona bila res to, zakaj se pa skriva? Zakaj nima nobene prijateljice? No, take kon-tese že niso za me.«
»So že tu. Joj, gospa je lepa in kar podaja se ji bolezen in trpljenje. Pa mala šele!«
»Ha, ne vidiš, da ima ta tvojo «gospa» hčer, pa je brez moža in ni vdova?! A?«
»Meni se pač zdi, da je tako dobra. Samo da jo pogledam.«
»Lahko je hoditi h Gospe usmiljeni! Koliko jih je. ki vsak dan lazijo tam okoli in ližejo oltarje... Ali, draga znoja, ti moraš svet poznati ... Take kontese, prav zares, kontese... S tem se samo zakrivajo, da jih svet ne bi prepoznal.«
»Morda pa gospo grize kaka žalost, da išče tolažbe.«
»Ne botTi vendar neumna! Taka pabo/jvost... Limanice so to, da bi se kdo na nje usedel. In za malo bo tudi treba skoraj koga uloviti. Pa tisti stari strah, ki jo vozi. Ves pi--san in lnkiran stoji v cerkvi knkor malik. Siari grežnik hinavski. Sicer
pa ne vemo, kako službo ima o« prav za prav pri njej. Čudno je vse*
i ako čudno. Sem že ustavljala nji-lovo žensko na Poljani, pa tudi ona ne zine prave besedo. Lepo so zmenjeni vsi. Nekaj ni v rodu, pa ni«
Marici se je gabil grdi Vorin jezik in se ie poslovila. Ni mogla razumeti kako more tako govoriti. Saj ona ne pozna tujcev, ki jih objedai grofice Amatijeve. hčerke Lavr«, sluge Jakoba in služabnice Lucije. Vsi so clobri, mirno živijo na lepem Boninovem v svojem gosposkem domu, dobri so z vsakim in se ne brigajo za svet.
Grofica Amati se ni kazala v družbi. Olb lepem vremenu je šla z Lavro v kočiji do Gruža, do Bata* hovine, kjer je dvorec grofov Ca-boga, ali celo do izvira reke Omble. Včasi pa zopet na Ploče do sv. Uršule, do Mandaljene, ali pa tudi do Mlinov. Ker je bila pobožna, se je rada zatekala h Gospe usmiljeni, kjer so pomorščaki po svojih zaobljubi prekrili stene s slikami za sjiomin na nevarnost, ki so jih srečno preživeli.
Grofica Marija je veneln in propadala. Tiho trpljenje jo je uničevalo. Živela je še samo za to, da bi hčerko lepo vzgojila in jo 9pravila do sreče in zadovoljstva. In čisto na dnu srca ji je še tlela nada, da se njena nedolžnost še kdaj izkaže in da izve za to Egon, ali pa vsaj sinova. Za ta namen je že v Zadru popisala potek svojega življenja, vse veselje in vso žalost, križe in težave, svoje nade in bojazen, ter je zbrala tudi vse dokaze za svojo nedolžnost, kolikor jih pač mogla doseči v 6voji samoti. Zaključila je svojo izpoved z besedami: »A sedaj čakam samo še smrti. In potem me bo sodil večni Sodnik.«
V	avstrijskem Zadru je grofica Marija živela osem let, pa se je umaknila v Dubrovnik, ker je hotela imeti popoln mir pred obiski novih znancev. V Dubrovniku ga je našla.
V	Zadru je iinela Lavra dobro učiteljico, ki jo je vsak dan poučevala o temeljnem znanju. Takrat že se je otrok lotil glasovirja in ročnih del. Oboje jo je jako zanimalo. Napredovala je tako dobro, da je v Dubrovniku že j šestnajstim letom kazala lepo izobrazbo. Zlasti je tudi dobro govorila hrvatski
Opisani dan sv. Vlaha je bil lela 1908. Tisto jutro ie bila šla Lavra v cerkev, vračala so je pa z Jakobom jx> rimskih stopnicah mimo krpa nesmrtnega pesnika Giroduli-ča prek Poljane, kjer li bilo zavoljo praznika nobene branjevke. Zamišljena je hodila, Skoraj da ni Cula streljanja in trušča, tako so jo zaposlile odločne misli. Velikokrat so ji že rojile po glavi^ pa nikoli ni imela j»oguma, da bi jih izrazila z besedo. Danes pa mora biti. Sklenila je, da mora zvedeti od matere, kako je z njeno rodbino in b poreklom. Domn je našla oslabelo mater v postelji Srčno jo je objela in začela:
»V cerkvi sem bila.«
»Vem, draga moja.«
»In danes 6em se prav posebno priporočila Bogu.«
»Zakaj pa na jK>6elben način?«
»Da bi izvedela od tebe veliko skrivnost, ki me strašno muči.«
»Pusti to, otrok. Pride čas, pa boš vedela.«
»Ne, moma, ne čakam več! Sedaj sem dorasla in smem vedeti za vse tvoje muke. Kaj je z očetom < Kje je? Zakaj trpiš ti toliko in od česa? Numi, mamica, odkrij nu svojo dušo, da ti bo laže.«
Plačila kmečkih d©lg©w pri Privilegirani agrarni banki
Leta 1936 je država 8 posebno uredbo določila, da se izvrši likvidacija kmečkih aolgov. Dolgovi so bili v večini primerov znižani za 50%, katere so kmetje dolžni plačati v 12 letih v enakih obrokih — anuitetah. Prva anuiteta je zapadla v plačilo t. novembra 1936.
Likvidacija teh dolgov je bila poverjena Privilegirani agrarni banki. Dolžniki iz Slovenije so spadali v poslovno področje podružnice banke v Ljubljani, ki je prevzela 37.530 dolžnikov z L »9,750.000.— znižanega dolga, od katerih jih je po razpadu države ostalo v Ljubljanski pokrajini le še 9700 z zneskom 27 milijonov 320.000 lir. V primeru z dolžniki iz ostalih pokrajin države so slovenski dolžniki najbolj redno plačevali letne obroke, čeprav so tudi pri njih znašali neplačani zaostanki precejšnje zneske. To prvenstvo našega kmeta moramo pripisovati predvsem njegovi vestnosti, čutu dolžnosti in preudarnemu gospodarjenju.
Z nastopom vojnega časa, ki je povzročil v kmečkem gospodarstvu občuten obrat na boljše, je uredba o likvidaciji kmečkih dolgov izgubila svoj prvotni in glavni smoter, zaščito kmečkih dolžnikov in znižbo njihovih dolgov. Bremena, ki so dotlej zares hudo težila kmečka ramena, so zaradi nenadnega in izrednega povišanja cen poljskih pridelkov ter sočasnega povečanja obtoka denarja polagoma sama od sebe odpadla. Dolg, ki je poprej marsikateremu gospodarju belil glavo, je na nuih postal komaj omembe vredna malenkost. Isto kot v prejšnji svetovni vojni se dogaja tudi v sedanji, da vojna prinese veliko likvidnost kmečkega stanu in mu tako omogoči do lahke raz-dolžitve.
V	podkrepitev tej trditvi naj poslužijo za primer podatki o plačilu dolgov pri Privilegirani agrarni banki v Srbiji in na Hrvatskem.
V	mesecu februarju letaš so znašali kmečki dolgovi v Srbiji le še 293 milijonov dinarjev od približno 1 milijarde dinarjev, za kolikor je Privilegirana agrarna banka do 6. aprila 1941 prevzela teh dolgov. Odplačanih je iiilo torej približno 700 milijonov in to večji del v zadnjih vojnih letih.
Na Hrvatskem je vlada pozvala dolžnike, da plačajo svoje dolgove pri Privilegirani agrarni banki v celoti do konca leta. Do takšnega poziva gotovo ne bi prišlo, če dolžniki ne bi bili zares v stanju, da se pozivu odzovejo.
V	Ljubljanski pokrajini je odplačevanje potekalo tudi v novem položaju dokaj zadovoljivo vse do septembra 1943. Zaradi nastopa izrednih razmer v pokrajini pa se je dotok plačil od tedaj občutno skrčil.
Izterjava anuitet je sedaj mogoča le na področju 5 davčnih uprav in še to le deloma. Letna anuiteta dolžnikov iz teh 5 davčnih uprav znaša L 1,258.000.—, dočim za vse dolžnike iz 11 davčnih uprav v pokrajini 2,170.000 lir.
Poleg plačil tekočih letnih obrokov in zaostankov iz predhodnih let pa se v zadnjem času množe primeri, d-< dolžniki v celoti plačajo ostanek dolga. To dejstvo kaže na razsodnost in skrbnost kmečkih gospodarjev, da se v sedanjih prilikah rešijo dolga in očistijo v zemljiški knjigi svoja posestva vseh bremen. »Dolg je slab tovariš,« pravi pregovor in tega se zaveda vsak umen gospodar. Kako zato ne bi bil vesel, če se mu seduj nudi priložnost,
»Slovenfeva knjižnica« bo stopila v četrti letnik s knjigo našega velikega pisatelja
K s a v e r j a Meška:
Na Poljani
»Slovcnčova knjižnica« bo na ta način proslavila pisateljevo sedemdesetletnico, obenem pa dala ljudstvu lepo radoljubno delo, ki ga boste radi brali. — Ne oklevajte več in postanite naš naročnik. V nobeni slovenski hiši no sme manjkati knjig »Siorenčeve knjižnieel«
da z odprodajo nekaj svojih pridelkov odpravi z lahkoto prej težko breme dolga, ki ga je pritiskalo in mu celo grozilo z uničenjem. Pri tem pa se tudi zaveda, da bo to breme v mirnem času postajalo zopet težje, ker bodo tedaj cene pridelkom začele padati, oziroma da bo poskočila zopet vrednost denarja iu tako postalo tudi. plačilo dolgov težje.
Privilegirana agrarna banka je že sestavila za davčne uprave sezname za izterjavo IX. anuitet, ki dospe 1. novembra letos, tako da ostanejo za prihodnja leta še trije obroki.
Po podatkih o dotoku plačil iz preteklih let je razvidno, da so v izterjavi najuspešnejši jesenski meseci, ko kmet vnovič svoje pridelke. Prav zaradi tega je tudi zakonodavec predvidel v uredbi zapadlost letnega obroka na 1. november.
Višina obroka skupaj z morebitnimi zaostanki predstavlja za večino dolžnikov prav neznaten znesek z vidika današnjih razmer. Zato ili nobenega opravičljivega razloga, da ne bi mogli biti takoj plačani. Umevno, da pridejo pri tem v poštev tisti kraji in gospodarstva, ki niso bila prizadeta z vojaškimi nastopi.
Dolžnikom, ki so plačila zmožni, bi bilo zato v njihovo korist samo svetovati, da plačajo poleg tekočega obroka tudi še ostanek dolga, ki itak znaša samo še tri obroke, v katerih pa se jim prizna popust na obrestih, če jih plačajo predčasno. Glede tega nnj se obrnejo na banko neposredno ali potom svoje davčne uprave, da se jim izstavi obračun celotnega dolga, nakar jim bo banka po prejetem plačilu dostavila izbrisno pobotnico in vrnila kritne listine, na podlagi katerih so prvotno najeli posojilo.
Brezbrižne dolžnike pa je treba opozoriti, da ima banka pravico zahtevati plačilo celotnega dolga, če letni obroki niso plačani v redu.
Letne obroke izterjuje banka potom pristojnih davčnih uprav. Dolžniki pa jih luliko plačajo tudi na blagajni banke psebno ali nakažejo s čekovno položnico. To velja zlasti za dolžnike iz takih krajev, kjer davčne uprave sedaj ne poslujejo, pa so v stanju in žele poravnati svoj dolg.
Vsnk količkaj preudaren dolžnik skuša, že sam od sebe izkoristiti sedanje zanj ugodne gospodarske razmere s tem, da izpolni svoje obveznosti in po možnosti poravna vse dolgove, da bi pu končani vojni lahko začel brez starih težav in skrbi z vodstvom svojega gospodarstva.
Čeprav je dober del dolžnikov že sam pravilno precenil sedanji položaj, je treba na to opomniti tiste dolžnike, ki .bi utegnili nasesti krivim nasvetom in kreniti na napačno pot, kar bodo morali pozneje obžalovati.
Križanka St. 42
1	a	3	4	5	0	7	8	9
10		11					12	
13		14	15			16		
17	18		19		20			21
22	23	24		25			26	
27								
28		29				30	31	
	32			33	34		35	
36			37		38	39		40
41		42				43	44	
45								
Vodoravno: 1. kraj na Gorertjskem, 10. predlog,
11.	turška vera, 12. latinski veznik, 13. neozdrav-ljiva bolezen, 15. krajevni prislov, IG. hrvaška reka, 18. lesena posoda, 20. pregrinjalo, 22. vzklik, 24. dolžinska mera (množ.), 26. veznik, 27. učilo pri zemljepisu, 28. jadranski otok, 29. hlev, 31. kvarlaškl izraz, 32. vran,ji glas, 34. umelnost (lat.), 36. ne mehak, 37. mednarodni izraz za smuči, 39. mesto v severni Italiji, 41. egipčansko božanstvo, 42. dan v tednu, 44. ruska reka, 45. tovarna za steklo.
Navpično: 1. bukov plod, 2. svetopisemsko Ime,
3.	japonska mera, 4. konica, 5. promelno sredstvo, 6. oblika svojilnega zaimka, 7. njim (brv.), 8. stnt, 9. oče, 14. naslov Prešernovi pesmi, 16. švicarski kanton, 17. turški minister, 19. grška črka, 20. predilniškl izdelek, 21. mesto ob Jadranu, 23. bodičasta žival, 25. krajevni prislov, 26. gostija, 29. jeza, 30. vrsta papige, 32. računski Izraz, 33. slo« nov zob, 35. velika žival, 36. močvirna rnstlina, 37. požirek, 38. gora na Kreti, 40. arabsko oblačilo, 42. sebe, 43. površinska mera.
Rešitev križanke it. 41
Vodoravno: 1. otok, 5. nrav, 9. trn, 10. oro,
12.	tre, 13. Ra, 14. start, 16. al, 17. Kersnik, 18. Ca, 20. notar, 21. Ak. 22. Ira, 25. Ani, 26. sadovnjak, 29. obad, 30. Rado, 31. nem, 32. kdo, 34. sir, 35. cc, 36. arena, 38. re, 39. starina.
v. Navpičnoi 1. Otroci sonca, 2. trak, 3. on,
4.	hrast, 6. rt, 7. arak, 8. Veliki Koren, 10. otrok, 11. ornat, 14. sen, 15. tir, 19. Arabec, 21. Anar dir, 23. Adam, 24. Kveder, 25. Ajas, 27. od, 28. NR, 32. kra, 33. oni, 36. at, 37. An.
Lfatdsko zdravje
Mnenje strokovnjakov o naši prehrani
Več ko 10 let 60 se ukvarjali strokovnjaki z vprašanjem ljudske prehrano in izsledke njihovih opazovanj je objavila znanstvena sekcija Društva narodov v posebnem poročilu.
Pravilnejša prehrana je v zadnjem stoletju močno znižala splošno umrljivost. Uporaba olja in presnega masla se je dvignila, iz česar se da sklepati, da mnogo gospodinje ne belijo jedi več samo s svinjsko mastjo ,Ki is težko prebavljiva in občutnejšim organom škodljiva. Moderna prehrana stremi bolj za redilnostjo kakor pa za količino hrane. Proizvodnjo in porabo mleka, mlečnih izdelkov, sadja, sočivja in stročnic bo treba še povečati. Namesto kisa uporabljajmo po možnosti citronov sok. Po drugi strani pa priporočajo strokovnjaki, naj uživamo manj sladkorja, ki ga lahko nadomestimo z biološko važnejšim krompirjem.
Noseče žene, ki želijo dati življenje zd-i-vim otrokom, bi morale jesti veliko eočivja mnogo presne zelenjave in surovega sadja, ki vsebuje apno in rudninske soli. Brez apna se deta {ežko razvija in jo nagnjeno k rahitidi.
Dojenje nam je še vedno premalo važno. Pr»< lirana otrok je večinoma nezadostna in na<pa£na. Otrokom moramo dajati predvsem mleka, sadja in sočivja.
t i in bolj se zmanjSa uporaba alkoholnih' pijač, tem večja je delovna sposobnost predli-veUtva. Odrasli ljudje so opojnih pijač zelo težko odvadijo, .zato moramo predvsem paziti na mladino, kjer se zlo še lahko prepreči. Isto velja za nikotin, ki sam po sebi ni teko škodljiv pljučim kakor želodcu in drugim prebavilom.
Amalganska zobna plomba obstoji iz zlitino srebra, kositra, cinka in nekaj zlata; vse to se spaja (amalgamira) z živim srebrom v plastično maso, s katero se polni — prej seveda temeljito očiSčene — votline v zobeh. Plomba se v zobu strdi. Namesto srebra se včasih vzame baker, zaradi česar pa lahko dobi zob grdo modro zelenkasto barvo.
Saharin je 55 krat slajši od saharoze repnega sladkorja. Kemijska sestava saharina
£'o taka, da no da organizmu absolutno nikake ranilne vrednosti.
<ia »o ga z ladje pravočasno zagledali in rešili, ker so mu že pojemale moči. Dospel je v Batavijo, kjer je naletel na dva tovariša, izmed tistih, ki so ukradli ladjo. Pripovedovala sta mu, da so mornarji prodali ladjo v Bengali morskim razbojnikom, ki so pozneje že oropali eno angleško in dve nizozemski ladjil Se vara to mar zdi malenkost?
Tako smo dobili pojasnilo, čemu so nas preganjali. Imeli so nas za moreke. razbojnikel
Moj prijatelj se je hotel vrniti v Bengali, da bi si dal izstaviti potrdilo, da sva ladjo zares kupila in pošteno plačala, da bi vsakomur lahko dokazal, da sva bila edina resnična lastnika. Jaz pa sem ga opozoril:
»Prav. Imela bova kos papirja. Če Da nas napadejo, kakor so nas že, kaj bova storila? Mer bova obesila list na topovsko kroglo in ga poslala napadalcem, da ga prečitajo?. . In če se potem ne vrne več?,.. Kaj če ga napadalci ne bi znali ali hoteli prebrati?... Priznajte, da je mnogo bolje, če jim pošljemo kroglo brez lista, kakor smo jih že poslali. Če pa je mogoče se sporazumeti, tedaj beseda poštenjaka več velja kot vsako pismo. Mar noju ni prcvarila prav uradna listina, ki nama jo je prodajalec pomolil pod nos? .. Pomislite tudi, da bova prav zaradi tega, ker se hočeva opravičiti, postala sumljiva in naju bodo lahko celo priprli, dokler se ne izkaže najina nedolžnost. Kaj pravite k temu?«
Tudi angleški mornar je bil mojega mnenju. Po daljšem razpravljanju smo se odločili, da nadaljujemo pot proti Kitajski. S prijateljem sva sklenila, da se znebiva nesrečne ladje, kakor hitro se nama ponudi prilika, da si poiščeva dru"*
Nadaljevali smo potovanje v ved-nem strahu, da naletimo na nove nevšečnosti. Da se jim izognemo, smo se odločili Ka daljšo pot; pri tem pa smo se seveda izpostavili drugim nevarnostim, namreč nasprotnim vetrovom in pomanjkanju živeža. Končno je bilo sklenjeno, da krenemo proti Tonkin-škemu zalivu in od tam v Makao, kjer je bilo več evropskih družin in tudi misijonarjev, ki so se na potovanju na Kitajsko, ustavljali tukaj
Po dolgotrajnem, dolgočasnem in zaradi pomanjkanja živeža, mučnem potovanju smo nekega jutra zagledali zaželjeno deželo in se kmalu nato zasidrali ob izlivu male rečice.
Napad na ladjo.
Z mesta, kjer smo se zasidrali, smo videli v zalivu dve nizozemski ladji, popoldne pa sta pluli mimo dve angleški namenjeni na Kitajsko. Od vseh strani nam je torej grozila nevarnost.
Dežela, ki smo se ji približali, je bila divja in negoetoljubna. V njej so rebivali po večini sami tatovi. Če je ako ladjo vihar zanesel k obali, to jo prebivalci napadli, opustošili ter moštvo odvedli v sužnost. Zato smo bili noč in dan skrbno na straži.
Pripovedoval sem že o razpoki na ladji, ki smo jo zamašili v Siamu. A delo je bilo opravljeno le za silo. Zaradi večje varnosti smo sklenili, da izrabimo priliko in izvršimo popravilo bolj temeljito. Najprej smo hoteli pristati z ladjo ob obali. Ker je bil pristanek zvezan z velikimi težavami in nevarnostmi, smo sklenili, da se lotimo tega dela kar sredi morja. Topove in vse težje predmete smo spravili vse na eno stran, tako da se je ladja nagnila "in je poškodovana plat molela iz voda-
(Dntta urttiodnjld.)
Topnilar je spregovoril glasneje s svojima topovoma.
Nauk, ki sta ga dobila dva čolna, je bil zelo koristen tudi za ostale, ki so spoznali, da nima pomena zasledovati tako malo prijazno ladjo. Mi pa ano nadaljevali svojo pot. Pluli smo nekoliko bolj proti vzhodu, da smo se izognili poti, po kateri plovejo evropske ladje na Kitajsko.
Holandec, ki je prišel na ladjo skupaj z Angležem, ki me je opozoril na nevarnost, nam je pripovedoval, da je bil tudi on med tistimi mornarji, ki so jih tovariši pustili na otoku, ko so ukradli ladjo. Dolgo časa so tavali po gozdu v neprestani nevarnosti. Nekega dne je zagledal nizozemsko ladjo, ki je pristala, da se oskrbi s pitno vodo. Cez dan si ni upal iz svojega skrivališča, ker se je bal, da bi padel v roke divjakom. Ko pa ie je zuočilo, 6e je splazil na obalo, se vrgel v morje in plaval proti ladji. Pravi čudež jc bil,
63
Dogovorila sva se z gospodarjem In kroaiu je ladja bila najina. Sprejela sva v službo tudi mornarje, ki so bili na ladji in jih pridružila našim. Pala sva jim, kakor je bil običaj, nekaj denarja naprej. A nekaj dri pozneje to vsi izginili. Nikakor jih. ni bilo mogočo. za/Urditi, Pozneje so nam povedali, da so krenili proti Perzijskemu zalivi. Biio mi je zelo žal. če bi veds!, bi jim plr.čal še več in odšel f njimi, v želji, da bi videl nove kraju.
Poznaj« pa sem se moral zahvaliti Bogu, da sv to ni -godilo, kajti zvedel sem, kako zločinsko seme so bili tisti, ki sem se jim hotel pridružiti. Domnevni kapitan je bil le bivši ladijski topničarl Na Malajskih otokih to se izkrcali obenem s kapitanom in častniki. Tropa divjakov jih je napadla ter pobila kapitana in del posadke. Tedaj ao sa nekateri sporazumeli med seboj, odpluli z kdjo in pustili ostalo inoMvo na otoku.
Ko sva polajjoma zbrala vse te vesti, te naina je zbudilo novo vpraša-njei »Ali sva mogla reči, da je bila ladja polteno kupljena?« Prijatelj, ki je bil trgovec i vso dašo, ni mogel razumeti, kako naj bi tu sploh nastalo kako vprašanje. Dejal je: »Mar je nisva kupila? Ali nisva bila v dobri veri, ko sva jo kupila?« Ko sem mu pa stavil pred oči, da sva bila premalo previdna in da bi se bila morala bolje prepričati, če ie prodajalec tudi resnični lastnik ladje, je ugovarjal, da pač nisva mogla slutiti resnice, ko je prodajalec oelo pokazal potrdilo o nakupu ladje pod imenom Emanuela Clo-eterhavena. Jaz pa sem ga opozoril na prenizko ceno, na naglico, s katero se je, lastnik hotel ladje; znebiti in podobno. Njemu pa se je vse to zdelo neumnost in pretiravanje. Če pa sem .vztrajal pri svojih pomislekih, mi je aaprl usta s tem, da me je vprašal:
»Zakaj pa niste tega povedali prej 7«
»Ker nisem pomislil na to.«
Zasmejal »e je in mi odvrnil:
»Po tod zvoniti je prepozno.«
Ukradena ladja.
Naje'a s-a nekaj anglelkih in ho-landsfcih mornarjev ze novo potovanje na Filipine in Moluke.
No bom več mučil čitatejja s pripovedovanjem podrobnosti o teh potovanjih. Povem samo to, da je ob teh trgovskih potovanjih minilo celih šest let. Šesto leto sv» se dogovorila s to-tovarišem, da bova zopet potovala na Kitajsko. Ustavila naj bi se v Siamu, kjer bi oatovorila večjo količino riža.
Nasprotni veter nam je na poti nagajal in prisiljeni smo bili pluti ob obali. Ko je ta neprijetnost minila, smo odkrili drugo, namreč razpoko v ladji, •kozi katero je voda vdirala v notranjost ln segala le precej visoko. Mo- I
vsem poguma. Pripravili emo orožje, puške in topove, odkazali mesta in dali potrebna povelja. Čolni so medtem pluli z razpetimi jadri proti nam. Ko so bili že dovolj blizu, sem ukazal sprožiti top, ki je bil nabasan samo s smodnikom, kot opozorilo, da naj čolni obstanejo. Istočasno smo razvili belo zastavo, kot znak, da se hočemo pogajati.
Čolni pa niso hoteli obstati, niti niso odgovorili. Spustili smo torej belo zastavo in dvignili rdečo, na kar so topovi začeli svoje delo. Še cmo »e skušali sporazumeti s pomočjo govorila. Zaman. Čolni so se nam vedno bolj bližali in nas skušali napasti s sprednje strani. Z naglim okretom smo jim obrnili bok, istočasno pa se je oglasilo vseh pet topov v zboru. Ena jadrnica je bila zadeta na sprednjem delu. Moštvo je takoj spustilo jadra in se umaknilo na zadnji konec. Znova »mo poskušali s pogajanjem. Ker pa niso hoteli slišati, jim je začel naš top-ničar govoriti bolj glasno z dvema svojima topovoma, a ni zadel cilja. Mornarji v čolnih 60 veselo zakričali in začeli mahati s pokrivali. Medtem ko so obvezovali ranjence ali se morda posvetovali, kako naj napadejo, se je naša ladja okrenila in pri tem zdrobila najbližji čoln. Nemudoma smo spustili čoln, da rešimo ponesrečence, ki ao se izognili boju, a so bili na tem, da utonejo.
rali smo torej prifctati. Zatekli smo se v neko pristanišče ob izlivu reke Kambodža, kakor nam j«i svetoval Anglež Thompson, ki je na ladji prevzel vlogo kapitana.
Ko smo bili že dalj časa v tem pristaniču, je prišel nekega dne k meni mornar, ki je bil v službi na neki ladji, ki je bila zasidrana v bližini. Po dolgem obotavljanju mi je končno povedal, da sem v veliki nevarnosti. Če namreč ne odplujemo takoj ko nastopi plima, nas bo napadlo pet čolnov, polnih oboroženih mož, ki na« bodo obesili kot morske razbojnike. Ker sem fa začudeno gledal, kaiti nisem si mogel razložiti, zakaj naj bi postopali * liicat.) uot, u Dnx3k.ui lazoojni-jtom, mi 'u"'"c cov-d^l rtfod^o o ukradeni ladji, ki sem jo jaz kupil.
Tedaj mi je postalo vse še preveč jasno. Zahvalil 6em se mu in ga vpra-iai, če bi <e mu lahko na kak način izkazal hvaležnega. Zmajal je z glavo, se nasmehnil in dejal:
»Poslušajte: zdi se mi, da mi ne verjamete preveč in da ste sprejeli moje sporočilo s preveliko hladnokrvnostjo. Rad bi vam stavil predlog. Kapitan, pri katerem sem v službi, mi je dolžan plačo za šest mesecev, mojemu tovarišu Holandcu pa za sedem. Če nam hočete nadomestiti ta zaslu-pripravljena pustiti službo pri njem ter se vam pridružiti, da vam pomagava rešiti ladjo.
Bil sem s predloge«! takoj zadovoljen in »em z obema odšel na ladjo, da obvestim tovariša. Komaj me je zagledal, je zaklicali
»Zamašili smo razpoko, prijatelj, zamašili smo io.«
»Hvala Bogu!« sera odvrnil. »Nemudoma moramo dvigniti sidro in odpluti.«
»Čemu ta naglica? Ne zdite se mi več Anglež.«
Odvedel sem ga s seboj in mu v nekaj besedah povedal o nevarnosti, ki nam grozi. Takoj je dal kapitanu povelje, naj ladja odpluje.
Plima še ni bila dovolj visoka, a malo prej je začel veti lahen vetrič s celine, ki nas je kmalu zanesel na odprto morje.
Medtem ko sem v kapitanovi kabini pripovedoval prijatelju o tem, kar se je zgodilo in sta oba nova mornarja dostavljala šc razne podrobnosti, je vstopil nek mornar in povedal v kapi-tanovem imenu, da nas zasleduje pet čolnov. Dejstva so torej potrjevala besede angleškega mornarja. V kratkem se bo začel ples.
Sklical sem moštvo, inu pojasnil nevarnost, ki nam je grozila in vlil
Zasledovalo nas je pet (olnov.
Križem sveta
Vinogradniška kriza v južni Italiji
Naše vinske bratce bo gotovo zanimal članek. ki ga je priobčil te dni znani nemški list >Muncbner*Neueste Nachcichteu«. Opisuje krizo vinogradništva v južni Italiji o kateri je morala nedavno razpravljati tudi zavezniška nadzorstvena komisija.
Južna Italija je kakor Madi v Franci«! glavni pridelovalec vina za vso deželo. Vino iz južnih krajev so prej uporabljale tudi velike vinske tvrdke iz zgornje in srednje Italije za svoje sloveče vinske vrste, kakor so Ciiianti, 'As t i Spumante itd. Iz vina južnih krajev so velike tvrdke na severu izdelovale tudi vermut in skoraj ves izvoz vina iz južnih krajev je bil pod vodstvom tvrdk na severu države. Vse to je zdaj preprečeno, vinska trgovina v zasedeni Italiji pa je r največji krizi že zaradi tega, ker nI sredstev za prevoz vina v večja mesta. Tudi Rini je menda prvič v svoji zgodovini ostal brez vina. Anglo-ameriški vojaki kot potrošniki vina ne pridejo v poštev, ker pijejo po večini žganje in pivo. Tako je vina več ko preveč pri vinogradnikih. Z novim pridelkom pa se bo kriza še močno povečala.
Novi vinski letnik ne bo nekaj izrednega, za mnoge vinogradnike pa bo tudi srednji pridelek finančna katastrofa. V Apuliji eo morali izliti v kanale okrog 500.000 hI vina, ker ni odjemalcev in ker je treba izprazniti kleti in sode za novo vino. Če pomislimo, da so v Apuliji v običajnih letih pridelali po 3—4 milijone metrskih stotov vina, imamo približno sliko sedanje vnograrfniške krize. Tudi na Siciliji ni l)il pridelek dosti manjši, Ancleži in Američani pa se zanimajo samo za izbrana močna vina, dočim lažja vina kakor v Apuliji, ne najdejo kupcev ker ni mogoče vina spraviti niti v najbližja konzumna središča, ki so že dolgo brez njega.
Španske marelice
V	letu 1944 so v Španiji pridelali nad 450.000 ton marelic. Letošnji pridelek se je zmanjšal, ker je biloj^ nekaterih pokrajinah neugodno vreme. Ker^e je med vojno izvoz španskih marelic močno skrčil, so ustanovili precej novih podjetij za izdelovanje marmelade in sadnega soka (sirupa). Takih obratov je sedaj v Španiji že 69, od teh samo v Valenciji 42.
Sadni pridelek y Kaliforniji
Letošnji sadni pridelek Kalifornije je skoraj trikrat večji od. lanskega, težko ga bo pa pospraviti, ker ni dovolj delovnih moči. Strokovnjaki menijo, da manjka ena četrtina de-lovniti moči, ki so potrebne pri pospravitvi povprečnega sadnega pridelka. Pri bogatem sadnem pridelku je še ta slaba stran, da bo od njega le malo ostalo za civilno prebivalstvo, ker je vlada zasegla za vojaško preskrbo ves pridelek marelic, 74% od pridelka breskev ter 78% od pridelka hrušk. Za preskrbo vojaštva so zasegli tudi 47% od pridelka paradižnikov.
Izdelek cepiva r južnovzhodnih deželah
V	nekaterih deželah južnovzbodne Evrope »e je v zadnjih letih uspešno razvil izdelek cepiva za pobijanje raznih živalskih bolezni. Madžarska izdela že toliko cepiva (seruma), da ima že precej presežka za izvoz. Tudi na Hrvatskem napreduje ta živinoreji zelo potrebna in koristna panoga. Državni zavod za izdelovanje zdravil v Zagrebu je dvignil letni izdelek cepiva že na 2500 litrov.
Izvir Amaconke so našli
Francoski raziskovalci, ki se nahajajo že od julija 1941 na raziskovalnem potovanju izvira veletoka Amaconke, so pred kratkim sporočili, da so po štiriletnem raziskavanju našl'i izvir Amaconke v Nina Coucha, ki leži visoko v pe-ruanskih Andih, severno od Lime.
Splošne kmctisk® zadruge
Predsednik nemške državne zveze kmetijskih zadrug rojfajznovk je to dni podal novinarjem izjavo, iz katere posnemamo: /a kmeta jo v prvi vrsti važno, da se rešijo njegove gospodarske naloge s čim manjšimi stroiki in čim manjšo upravno obremenitvijo. Krajevna posojilnica lahko poleg kreditnega dela prevzame tudi ravnokar navedene naloge. Prav tako kakor zadostuje na vasi mešana trgovina, kjer se prodajajo vse najnujnejše potrebščine, bo tudi vaška zadruga lahko najbolje delovala, če bo i me lla vsesplošni značaj. Ustanavljanje takih splošnih zadrug prinaša ne saino prihranek delovnih moči in poenostavitev upravnih poslov, temveč omogoča tudi ugodnejše kreditne pogoje iu boljše jamstvo za kredite.
Ribja tlačenka
Norveška konzervna industrija hoče ribjo konzervo nadomestiti z ribjo tlačenko. Po novem, že preizkušenem predelovalnem načinu očiščeno ribo stisnejo in tlačijo na eno desetino običajno teže, pri čemer ostanejo ohranjene vse redilne snovi, okus in vsebina vitaminov. Izdelovanje ribjih tlačenk ima tudi to prednost, da je zelo hitro opravljeno. Ribe, ki so jih proti jutru nalovili, so zvečer kot tlačenke lahko že na trgu. Riba trska, ki tehta 2—3 kg, je že v nekaj urah spremenjena v tlačenko od 200—300 gramov.
Najstarejše jekleno orožje
Jeklo nikakor ni novejiši izum. Francoski raziskovalci so med razvalinami Ras-Šamre v Siriji odkrili, da so ljudje že okrog 1500 pred našim štetjem znali izdelovati jekleno orožje. Dokaz za to je prava jeklena Lojna sekira, ki so jo našli med ruševinami. Ljudstvo Mitancev, ki je takšne sekire uporabljalo in ki je imelo v tedanji Mezopotamiji . s svojo bojevitostio važno vlogo, takšnih sekir ni izdelovalo iz jekla samega, temveč k železa, ki so mu dajali pravo obliko, ga nato razžarili in shladili z vodo, da se je spremenilo v jeklo. Sekira je bila na lesenem ročaju, in sicer je bila pritrjena nanj z bronastim okovom, ki so ga vročega napeli na sekiro in ga potem ohladili, darje ni^pustil več. Ta bronasti okov je okrašen z dvema levjima in ono merjaščevo glavo. Mitanci so bili za svoj čas Izumitelji važnih novih orožij in bojnih načinov. Sloveli so posebno po svojih - bojnih vozovih. Razvaline, meti katerimi so noš K sekiro, kažejo, dfa je bilo tam celo skladišče takšnih voz.
Tudi rekord
Neki raziskovalec je dognal, da pajek v eni sekundi preteče 48-ikrat toliko, kot jo sam dolg, kar bi dalo brzino avtomobila 645 km na uro.
Nekaj kratkih zanimivosti
Cimet raste kot drevo samo v svoji domovini na otoku Ceyl!onu.
Neki hotel v Alaski ima obešen sledeči napis: »'Poseben vhod za ženske po lestvi v ozadju poslopja.«
Jeklena oprema ali jekleno pohištvo za pisarne je bilo najprej uvedeno in rabljeno v Južni Afriki,
(Prijateljica cigar. Znana ameriška pesnica Amy Lovvell je bila tako strastna kadilka cigar, da jih je nekoč za 6vojo uporabo kar 10.000 naročila.
Lep zaslužek. Znana švedska lepotica in plesalka na ltedu Sonja Henie zasluži vsak dan tekom leta po 2000 dolarjev. Svoje noge ima zavarovane pri neki londonski družbi za 100.000 dolarjev.
Razlika v modi. Na Kitajskem in pri Eski-movcih se smatra za jako nespodobno, če kažejo žensko javnosti svoje noge.
Iz življenja ^ za življenje
Angelske peroti
Morda je komu znana pravljica o pokvečea« cu, ki «o ga tovariši zavoljo velike grbe zasm»< hovali in ga zavoljo njegovo slabotnosti izključe« vali od vsake družabne igre. Ubogi deček ni doh go živel, umrl jo na lep pomladni dan, in ko s«| ga hoteli položiti v grob, so videli, da ima na« mesto grbe angelske peroti, s katerimi te j« vzdignil v nebo. In vsi pogrebei so gledali za njiia in se čudili: Odkod te lepe perotnice iz tako grd« grbe?
Da, tako vpraSujem' tudi jaz. Zdi se ml, da ima p«evljica silno lep smisel, in da je bil pogledal globoko v življenje tisti, ki si jo je izmislil, Ob misli n« njo se spomnim marsičesa. Nekaj ta-kaj takega vam hočem povedati.
Se vam Je ni zazdelo, da so ljudje, ki imajo jako lepo lice, pogosto jako hladnega in trdega srca, dočim drugi, ki jih je narava jako mačehin-ttko obdarila z lepoto, tako žarijo od dobrote, da »o kakor angeli v človeški podobi? Od kod je to tako? Jaz mislim, da lepi. zato otopijo in zakrijejo v svojem srcu, ker že s svojo prikaznijo samo osvajajo, Oni ne čutijo potrebe, da bi gojili in razvijali dobre lastnosti sres. Tisti, ki niso lepi, pa nimajo sredstva, da bi si odprli du5e soljudi, razen čara srčne dobrote, in zato 1aie najdejo pot k ljubeznivo«tl in dobrotljivosti. Njihova grdoba, ako se sme tako reči, je kakor blagoslov k nebes, ki jih Miti pred domišljavostjo in oholostjo ter pušča v prijetni skromnosti, ki ne odbija, ampak vabi in pridobiva.
In ste že opazovali, da razvajeni ljudje samo nase mislijo in samo zase živijo ter «• takoj ne-voljno ogorčijo, ako se kaj ne zgodi po njihovi volji? Pa to ste morda videli, da so ljudj«, ki so preživeli veliko bol, ali ki imajo kako veliko hibo na telesu, ljudomili, potrpežljivi in ustrežljivi Taki ljudje niso mogli z drugimi rajati v kolu sreče in se opajati z lastnimi uspehL Naučili so se odpovedovanja in žrtvovanja. Postali so blagi angeli svojim soljudem.
Poznal sem hčerko rodbine, ki je imel« mnogo otrok. Deklica je bila obdarjena z mogočno grbo. Zdaj je že davno mrtva. Bila pa je tako vedra in vesela, da se je od nj« lila svetloba dobra volje na vse, na starše in brate in sestre. Ona svojega telesa ni čutila, že dolgo preden jo fla na oni sveti sploh je menda imela angelske peroti A mi smo mislili, da nosi — grbo.
Mnogo ljudi im« tako grbo, morda kako bolezen ali nadlogo, žalost, razočaranje aH nenadomestljivo izgubo; od njih samih pa je odvisno, kaj bo iz tega! Angelske peroti ali samo zagrenjeno lice in zastrupljena duSa. Ako vzbudi ta neereča v njih moč potrpežljivosti in dobrotljlv« ljubeznivosti, ki se tako redko razcvete v človeku, potem — blagor njim.
Udarci usode in hudo gorje "i®0 ssmo odrastle; tudi otrok se loti boiehanj« in hiranje, ali pa jim umro starSi ali prids kaka druga nesreča v dom. Sedaj je vprc$anje, kako oni obrnejo svoje gorje- Ako bi prišlo kdaj ka) prav hudega nad vas, udajle se in sklenite teko: Sedaj se moram navaditi potrpljenja, ki ne toH in javka, sočutja, ki se ne jezi in trdi, tihe pomoči, ki vedno najde primeren način za svoj dobri namen. Zgoditi se mora čudež in odkriti moram tajno«6 močnega srca.
ZAHVALA vsem, ki sto spremili na njoTOlf zadnji poti našega ljubljenega sina, brata,
gospoda
ČerisM Martina
Posebno -zalivalo pa biiio dolini domobrancel« 2!. čete i* VISnje gore, nadalje domobrancem S Iga, čfi. duhovščini, fantom in dekletom iz doma-čo vasi za darovano evetjo in vnem ostalim. M ste nam r najtežjih trenutkih lajšati veliko b«.
I K, dno 2«. oktobra 1944.
Dražina ČEHNIC.
Heronsgebcr — Izdajatelj: dr. Gregorij Pečjak, Prof. L R, profesor v pok. — Schrlftleiter — Urednik: France Krcmf.nr. jouniallst, časnikar.
Fiir »Ljudska tiskamo« — Za »Ljudsko tiskarnoj Jože Kramarič, Direktor, ravnatelj. — Alle In Lnlbnch — Vsi Ljubljani. •Domoljub« stane 24 lir za celo leto, z« Inozemstvo 30 lir. — DpflSITTSt spise sprejema uredništvo »Domoljuba«, onročnloo, ioserate In reklamaclle pa nprava »Domoljuba«. — Oglasi se zaračunajo po poteboem Bcniktt, — Telefon medolitvain uprave žtev. 23-61 do 23-G&
P J