l'ICA O MED IZOLO IN SECOVLJAMI VISOKOKALORlCEN PREMOG Ko so leta 1950 začeli obnavljati med vojno poplavljeni rudnik črnega premoga v Sečovljah, niso točno vedeli, kakšna so ležišča in plasti premoga, ki je daleč znan zaradi svojih visokih kalorij (celo do šest tisoč). Z velikimi napori so rudarji uspeli obnoviti rudnik. Ze nekaj let kopljejo v njem premog, toda hkrati tudi raziskujejo nova področja, Nedavno so ugotovili, da so v podzemlju med Izolo in Sečovlja-mi še bogata ležišča visoko kaloričnega premoga. Z intenzivnim kopom bi ta ležišča zadostovala celo z razvitejšo mehanizacijo za dobo 50 do 70 let. Vendar pa ležišča na tem področju niso edina. Raziskave v smeri proti severu in severovzhodu so pokazale, da je na področju Sečovelj še veliko .plasti premoga, Vsi načrti in elaborati, po lcaterih se bo raizvijala nadaljnja in dokončna graditev koprske luke, so že tolikanj pripravljeni, da je bilo moč izdelati maketo ki do vseh podrobnosti ponazarja podobo popolnoma dograjene luke. V ospredju Je prikazana urbanistična ureditev sedanje IV. mestne Četrti (Bosa draga)' Nato pa se pred nami razprostira celotna luka. Na obrežnem platoju so razvrščena vsa skladišča (med njimi je že serlaj nekaj dograjenih), med njimi pa so razpeljani železniški tiri. Tik na obrežju je operativna obala (letos jc bo dograjene 550 m), za njo pa sta oba pomola. Prvi pomol jo namenjen prometu z razsutim tovorom, za njim je drugi pomol s pokritimi skladišči za generalni tovor. Na skrajni desnici je ploščad s cisternami za nafto, pred njo pa ploščad na kateri bodo cisterne za tekoča goriva in maziva, v popolnoma dograjeni luki bo operativnega prostora, ob katerem bodo mogle pristajati ladje do največjo tonaž-e» v-dolžtnl^osa Sprednja, operativna obala bo dolga so» metrov, medtem lio zjjaSa dolžina operativnega prostora na obeh pomolili-2750 metrov. KOPER — 23. FEBRUARJA 1962 Poštnina plačana v gotovini LETO XI. — ŠTEV. 9 VISOKO PRIZNANJE KOPRSKEMU PRISTANIŠČU Razvoj koprske luke ubira spričo ugodnih okoliščin velike korake in jc daleč prehitel vsa pričakovanja. Promet tako naglo narašča, da temu razvoju že grozi ozko grlo, ki ga za bodočo rast predstavlja odvoz blaga iz pristanišča oziroma dovoz tovora do ladij. Ponudba mladine, da bi pomagala s prostovoljnim delom zgraditi odcep proge z jugoslovanskega železniškega omrežja do Ivopra, je prišla ob pravem času, da bi lahko tako rešili to važno vprašanje, ta ključni problem nadaljnjega razvoja ne samo pomorstva, marveč celotnega gospodarstva najširšega slovenskega zaledja. Glas o razvoju in rentabilnosti izgradnje naše luke, o dobri organizaciji dela v njej, o specializaciji in drugih naprednih prijemih v njeni rasti je segel tudi do Zveznega izvršnega sveta. Pretekli teden je obiskal Splošno plovbo v Piranu in nato še koprsko luko zvezni državni sekretar za promet Marin Cetinič (na sliki z direktorjem koprske luke Danilom Petrinjo in sekretarjem zvezne zbornice za promet Mladenom Buljevccm). Goste, med katerimi so bili še direktor Splošne plovbe Boris Šnuderl, direktor Jugolinije Jure Vukasovič in drugi, je pozdravil predsednik OLO Koper Albin Dujc, ki se je tovarišu Cetiniču tudi zahvalili za veliko priznanje, katero je izrekel koprskemu pristanišču ▼ izjavi za Slovenski Jadran in Radio Koper. ____Predvsem je tovariš Cetinič .... ..... v izjavi odločno poudaril, ^^^^^ da je investiranje v. izgradnjo potrebna sredstva in jih v interesu svojega nadaljnjega razvoja investirala v izgradnjo te železnice. rb Zvezni državni sekretar za promet Marin Cetinič v luki PROGRAM PERSPEKTIVNEGA RAZVOJA KOPRSKEGA OKRAJA V RAZDOBJU 1961 DO 19G5 ' d Perspektivni program predvideva, da bo treba razpoložljiva sredstva usmeriti predvsem na najvažnejše objekte družbenega standarda: zgraditev 3000 stanovanj, povečanje zmogljivosti obalnega vodovoda, asanacija in gradnja novih komunalnih naprav, krepitev materialne osnove šolstva, zdravstva in kulturno-prosvetne dejavnosti V niali gledališki dvorani v Kopru sta minuli četrtek, 15. febru- panoga. V krepkem zamahu pa poslilo nad 8000 oseb. Število arja, oba okrajna zbora razpravljala o programu perspektivnega so se razvili tudi pomorski in kmečkega prebivalstva, ki je v razvoja koprskega okraja v razdobju 1961—1965. Na zasedanju, ki cestni promet ter turizem. skupnem številu prebivalstva lega je vodil in na njem podal poseben ekspoze o programu pred- V navedenem razdobju se je v ta 1956 znašalo 43%, se je po po-sednik okraja Albin Dujc, so prisostvovali tudi ljudski družbenem sektorju na novo za- (Nadaljevanje na 3. strani) poslanec Janko Rudolf, predsednik okrajnega ljudskega odbora Kranj Jakob Žen ter okrajni sekretar ZKS Albert — Jakopič. Po obširnejši razpravi sta oba zbora potrdila in spre- iri?31W jela program perspektivnega razvoja. ■ ® ®® " Za gospodarstvo koprskega okraja je po priključitvi obalnega področja k Jugoslaviji zlasti značilno, da so bile ustvarjene osnove za močnejši in hitrejši razvoj predvsem tistih gospodarskih panog, za katere smo imeli ugodne naravne in druge pogoje. Posebno močan razvoj smo dose- V koprski komuni so pravkar lovno metodo je ustvarila SZDL gli zlasti v zadnjih dveh letih, ko v teku zbori volivcev, na katerih na posameznih volivnih področ-so delovni ljudje z vnemo in na- občani razpravljajo o letošnjem jih živahno politično aktivnost, pori izpolnili v štirih letih vse družbenem gospodarskem progra- ki je med drugim pripomogla k osnovne naloge petletnega per- mu ter^občinskem proračunu. Po- števiInemu 0bisku in živahnim spektivnega plana za razdobje sebno živahne so razprave okoli zborom voiivcev-- 1957 do 1961. K naglemu gospo- predloga proračuna ter zlasti o darskemu vzDonu so v Drvi vrsti uvedbi novih ali povečanih sto- pripomogle znatne naložbe za penj občinskega prometnega dav- KOMUNISTI LADJEDELNICE PIRAN PREGLEDALI SVOJE DELO ravoj proizvajalnih sil ter neneh- ka na alkoholne pijače,•industrij-na prizadevanja, da bi z lastni- sko blago, osebne dohodke de-mi silami ter ob pomoči vse naše lavcev uslužbencev ter živila. družbene skupnosti s kar najbolj čvrstimi koraki odpravljali ekonomsko zaostalost našega področ- Minulo nedeljo dopoldne je imel log znotraj podjetja. Za osnovno po-104-članski partijski aktiv Piranske manjkljivost, ki narekuje in ponuja omejevanju izpada-delovne sile — bodisi zaradi zamud, nesreč, več ali V zvezi s tokratnimi zbori volivcev je treba ugotoviti, da so prav dobro obiskani, neprimerno ja. V znatni meri SO k naglemu številneje, kakor SO bili zbori V 1M.CIanski parti1slu aKtiv Piranske manlkljivost, ki narekuje m ponuja aisi zaraai zamua, nrarec, vcu ali "ocnodarskemu vzDonu nriDomo- PreJsnJln ODdODjin. laso se jc ]adjccielnice Svojo ietno konferenco, članom ZK najširšo delovno področ- manj opravičljivih bolezenskih dopu- gospoaariherau vipunu pripomu zbora v šmarjall udeležilo 244 ki so se 1e med gosti udeležili tudi je, smatrajo ladjedelci pomanjk- stov itd. Sicer so si člani ZK na-svoj i gll. Skiono iZKOllscanie proizvoa- obganov v ma|ih Krkavčah 64, V organizacijski sekretar OK ZKS Ko- ijivo individualno vzgojo članstva, letni konferenci očitali premajhno nih zmogljivosti, izpopolnjevanje -p..«;,v, ;'n T3 min- cev so se namreč na pobudo So- delnice za močan partijski aktiv, do- nju kolektiva ladjedelnice zrcalil Ijev za skladnejse reševanje stano- jard ter je bil V primerjavi z le- cialistične zveze zbrali politični kazuje podatek o socialnem sestavu: vpliv organizacije ZK kot celote. Po- *—- - -1— 1- <-> tom 1956 za- 118% večii V Dri-' nirtivi r.h,"inmr 7ifq 7r ^ delavcev in 20 uslužbencev od sebno se je tovarniški komite z vse- pni™ rJraS /nm , obtf nov (člani ZKS, ZB, skupnega števjla 40o zaposlenih. Pose- ml tremi osnovnimi organizacijami, Diizno enakem.razm.ei ju je .naia- ^tanovanjske skupnosti, mladine, i;.*, velja zapisati ,Se podatek, da je ob vzornem sodelovanju z upravo ščal tudi narodni dohodek, ki se itd.), kjer so temeljito proučevali kljub sorazmerno majhnemu številu podjetja, s sindikalno organizacijo in je od 125.000 din na prebivalca problematiko napovedano na ?enske delovne sile več kot 30 delavk z občinskimi političnimi forumi an- 1 t inco . J -,. ... i|iu"«iiii/f_i¿¿3 j ! jev. Kljub sorazmerno velikim zalo- ^ gam materiala — predvsem ladijske „ ' opreme za plovne objekte, ki jih v Predstavniki Socialistične zve- proučenih pogojev pa bi izdelali da bodo v bodoče večkrat orga- čedalje večjem številu naročajo pri ze koprskega in goriškega okraja enoten predlog za ustanovitev in nizirali podobne posvete. Na na- "J1*1 tuji naročniki — je stanje obrat-so izmenjali izkušnje o metodah sedež te ustanove. slednjih posvetovanjih namera- vendarže^d^anes^vseh ekonomskih svojega dela in razpravljali o Predstavniki obeh okrajnih od- vajo obravnavati probleme malo- enotah ugotavljajo, da bodo pri raz-enotnem reševanju skupnih pro- borov SZDL so ugotovili, da so obmejnega prometa, politiko tu- porejanju dohodka morali posvetiti blemov obeh okrajev. taka posvetovanja obojestransko rizma in delo krajevnih skup- v vPifv zK%a se° boPrvbodoče morli Prejšnji teden so se v Sežani izredno koristna. Zato so sklenili, nosti. v še večji meri zrcaliti v nadaljnjem sestali predstavniki okrajnih odborov SZDL Koper in Gorica. Posebno pozornost so na posvetovanju posvetili izkušnjam pri delu občinskih in krajevnih organizacij SZDL. Podrobneje so razpravljali o metodah dela organizacij SZDL, o klubskem življenju, o delu sekcij ter o metodah dela organov okrajnih odborov SZDL. Načeli so tudi nekatere-skupne probleme-obeh okrajev. Ugotovili so, da je radijski lokalni program izredno pomemben za politično delo in nepogrešljiva oblika za mobiliziranje in obveščanje občanov. Zato bodo predstavniki obeh okrajnih odborov SZDL preko svojih plenumov priporočili občinskim organizacijam SZDL naj skupno z Radiom Koper poskušajo rešiti iinančne probleme lokalnega programa. Zavzeli so tudi skupno stališče o nujnosti poudarjene vzgoje prosvetnih kadrov. Zaradi geografske, zgodovinske, ekonomske in jezikovne podobnosti obeh okrajev bosta oba odbora priporočila pristojnim organom svojih okra-"da bi čimprej proučili vse pogoje za ustanovitev skupne pedagoške akademije. Na podlagi JC1L1 XCLU ¿asiavui avuj». UCIU, uuAtitu. - -_____ je tudi 12,2 odstotni presežek letnega stavk predvidenega gospodai skega i,______.^„„„onnn nroerama ladiedelnice. ki s svouml programa ladjedelnice, ki s svojimi kvalitetnimi uslugami zastopa naše ladjedelništvo v čedalje večjem obsegu tudi v tujini, "(bb) ■'. VZGOJITELJI! Poučite šolsko mladino o veliki škodi, ki jo lahko napravi nepremišljena igra z vžigalicami! GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOMUN KOPRSKEGA OKRAJA O Po desetkratni napovedani odložitvi poleta prvega ameriškega kozmonavta polkovnika Johna Glenna je bila enajsta napoved njegovega poleta okrog Zemlje uresničena v torek, 20. februarja. Polkovnik Glenn je trikrat obkrožil Zemljo v oddaljenosti 160 do 200 kilometrov in srečno pristal pri Bermudih, Za en krog okrog našega planeta je porabil 88 minut in 29 sekund. © Prejšnji teden so se zaključila tajna alžirsko-francoska pogajanja in sedaj ves svet pričakuje, da bo prišlo do podpisa o premirju. Vojno stanje v Alžiriji je trajalo več kot sedem let in bilo je milijon žrtev. Mednarodni politični komentatorji omenjajo možnost ustanovitve začasne izvršne oblasti v Alžiriji, ki bo poskrbela za prekinitev sovražnosti in za izvedbo referenduma o samoodločbi alžirskega ljudstva. @ Francoski premier De Gaulle in kancler Adenauer sta se te dni sestala v Ba-den Badenu, da bi odpravila nesoglasja, ki so se pojavila v izvajanju politike evropske integracije obeh vlad. Njun sestanek je zbudil v svetovni javnosti precejšnje zanimanje, posebno še, ker je zahodno-nemško zunanjo ministrstvo demantiralo vesti o pripravljenosti Francije za oboroževanje Adenauerjc-vega Bundeswehra z atomskim orožjem. © V Italiji so socialisti odobrili vladn\. program in je pričakovati, da bo tnanda-tor Amitore Fanfani te dni zaključil posvetovanje za sestavo nove vlade. Vse politične stranke so pripravljene ratificirati sporazum o programu koalicijske vlade levega centra. Imajo pa nekaj pomislekov, kar bo morala upoštevati bodoča Fanfanijeva vlada pri vodenju notranjo in zunanje politike Italije. © Predsednik indijske vlade Nehru namerava predlagati predsedniku Sovjetske vlade Ilruščovu, naj bi bil sestanek 16 šefov vlad preložen za neka i tednov. Ta sestanek je sklican za 14. marec in kakor je z^ano, ne bo obveliala pobuda predsednika Hruščova, da bi bil to sestanek na najvišji ravni, nač pa predlog zahodnih držav, ki prioo-roča samo razgovor zunanjih ministrovo razorožitvi. © Sovjetska zveza bo podpirala stališče Kube. ki je bila pred dn^vi izkliučena iz organizadie ameriških držav. Malo je tudi verjetno. da bo uspelo Združenim državam Amerike pregovoriti svoje zaveznike v NATO, naj bi pi-o^eale trgovinske stike s Kubo. © Predsednik osrednje kon-goške vlade Adula je povabil odpadnika Combeia na razgovor. Na to povabilo .ie Čombe načelno sicer pristal, posebno še, ker j? v sedanjem Adulovem kabinetu rezervirano tudi mesto za ene-^a izmed niego-vih ministrskih kandidatov. © Severno in zahodno Evropo je katastrofalno prizadelo neurje, ki je napravilo veliko materialno škodo in terjalo tudi več sto človeških živlienj. Naibolj prizadet je bil I-Iamburg, Poročila govore, da je več kot sto tisoč ljudi brez strehe. Mnogo človeški'., žrtev in veliko materialne Škodo je bilo tudi na Poliskem, v Vzhodni in Zahodni Nemčiji. na Danskem in v Veliki Britaniji. © V Britanski Gvajani so izbruhnile hude demonstracije proti premieru Jaganu, kar je povzročilo vzpostavitev izrednega stanja. Ja-ganu pa je uspelo zatreti nerede in s tem preprečiti pripadnikom profašistične stranke in opozicije, da bi vrgli njegovo vlado. © Pred dnevi so1 ameriški študenti demonstrirali pred belo hišo v Washingtonu in zahtevali bistveno preusmeritev zunanje politike ZDA. Študenti so vzklikali proti atomski oborožitvi in hladni vojni ter zahtevali, naj bi sprejeli učinkovite ukrepe za miroljubno sožitje med narodi, LETOŠNJI UVOZ POTROŠNEGA BLAGA PO NOVEM KLJUČU Preudar Najprej pa se je treba ozreti po domačih virih, da ne bi brez potrebe zapravljali deviz Minulo soboto so v koprski tovorni lukl odprli obrat Hladilnico Dcmagas. Med drugimi gosti sta se otvoritve udeležila tudi republiški sekretar za blagovni promet dr. Marijan Dermastia in sekretar OK ZKS Koper Albert Jakoplč-Kajtlmlr (na sliki pri ogledu pristanišča). Več o tem preberite na 9. strani Tudi letos je Državni sekretariat za blagovni promet določil kvoto deviznih sredstev za uvoz blaga za široko potrošnjo po sporazumu mecl maloobmejnima področjema Jugoslavije in Italije. Letošnja kvota odobrenih sredstev obsega za naš okraj s 60 milijoni deviznih dinarjev približno lanskoletno višino. Žal je praksa pokazala, da so naša trgovska podjetja pri uvozu blaga za široko potrošnjo doslej vse premalo upoštevala dejanske potrebe in zahteve tukajšnjega tržišča oziroma potrošnikov. Stihijski uvoz predvsem konjunkturnega blaga je bil v glavnem »uglašen« na komercialne strune naših grosistov, cene slabo izbranega asortimenta bla- V ponedeljek dopoldne sta v Postojni skupno zasedala plenu-ma občinskega odbora SZDL in občinskega sindikalnega sveta. Na dnevnem redu je bila razprava o proračunskih dohodkih in izdatkih za leto 1962. Iz poročila, ki ga je na skupni seji podal predsednik ObLO Postojna Adolf Gerželj, povzemamo, da se bo letošnja proračunska potrošnja v občini povečala zaradi novih potreb in nadaljnjega prenosa pristojnosti na občino, predvidoma za 21,6 odstotka, zaradi česar je potrebno ob upoštevanju zakonitih možnosti zagotoviti dodatnih 69 milijonov dinarjev proračunskih dohodkov. Udeleženci sestanka so zato po daljši razpravi priporočili, naj bi ObLO predpisal povečano stopnjo občinskega prometnega davka na industrijsko blago od dosedanjih 4 na 6 odstotkov. Hkrati naj bi povišal stopnjo prometnega davka na alkohol in stopnjo dopolnilnega proračunskega prispevka od osebnih dohodkov, medtem ko naj bi davka na promet z živili ne predpisovali. Udeleženci so predvsem živahno posegli v razpravo, ko je bilo govora o povišanju stopnje dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnih dohodkov. Nekateri so bili mnenja, naj zadene povišana stopnja predvsem tiste gospodarske organizacije, ki ima- jo v občini najvišje neto osebne dohodke, drugi so bili spet mnenja, da je treba za zagotovitev virov dodatnih proračunskih dohodkov enako obdavčiti zasebne kmetijske proizvajalce itd. Končno so sklenili, da bosta ta vprašanja podrobno pretresali predsedstvi občinskega odbora SZDL in ObSS, nakar naj bi o predlogih razpravljali občani. Smatram, da je misel o povišanju stopnje dopolnilnega prispevka samo za tiste gospodarske organizacije, ki . imajo najvišje osebne dohodke v občini, praktično ali vsaj v mnogih primerih nesprejemljiva, ker bi s sprejetjem takšnega instrumenta lahko obdavčili produktivnost. To pa bi bilo v nasprotju z načeli ekonomske politike in bi nedvomno destimulativno učinkovalo na tiste proizvajalce, ki delijo visoke osebno dohodke na osnovi dejansko prikazanih rezultatov visoke produktivnosti dela. Takšnih proizvajalcev je namreč tudi v postojnski občini iz dneva v dan več. A. MiklavčiS. GRADNJA NOVE OSNOVNE ŠOLE V KOPRU: ičjih ovir BELA KRAJINA je 8. februarja od-plula lz Houstona proti Jadranu. BIHaC je 21. februarja s tovorom od-plula iz Ploč. BLED je 19. februarja priplula v New York. BOHINJ je 18. februarja priplula na Reko. BOVEC natovarja v severnoameriških lukah. DUBROVNIK iztovarja v Anconi. GORANKA je odplula iz Kube proti San Diegu, kamor bo prispela 25. februarja. GORENJSKA Je 15, februarja priplula v Ravenno. KOROTAN Je 13. februarja priplula v Trst in nato 18. februarja nadaljevala pot na Reko, LJUBLJANA je 16. februarja odplula Iz Sibenika proti Črnemu morju. MARTIN KRPAN iztovnrja v Bey-routhu. PTRAN je 21, februarja priplula v Palermo in nadaljuje pot proti Jadranu, POHORJE je iz Tuapsea priplula 17. februarja v Split. ROG je v piranski ladjedelnici, TRBOVLJE je 23. februarja priplula v Hong Kong, od koder bo nadaljeval n plovbo proti Japonski, ZELENGORA je na poti z Japonske prispela 23. februarja v Avstralijo, Štab za ljudsko posojilo in za gradnjo nove osnovne šole v Kopru se je sestal s predstavniki oblasti, nekaterih gospodarskih organizacij in predstavniki zastopnika investitorja ter izvrševalca gradbenih del, da bi skupno pregledali, kakšno je stanje okrog gradnje. Izkazalo se je, da trenutno ni pri gradnji večjih ovir in če se bodo držali obrtniki pri svojih uslugah dogovorjenih rokov, bo lahko jeseni pouk v novih učilnicah. Razen obrtniških uslug pa je še vprašanje rednega dotoka fi-načnih sredstev. Kolektiv podjetja »1. maj« je do zdaj že pokazal veliko razumevanje za najrazličnejše težave, ki so se pojavile okrog gradbenih del in prav zato bi bilo treba poskrbeti, da ne bi zašlo podjetje v težave, če mu investitor ne 'bi mogel pravočasno zagotoviti potrebna gmotna sredstva. Akcija za vpis ljudskega posojila je sicer še v teku, vendar bi bilo treba pohiteti tudi z vplačilom podpisanih obveznosti. Štab je zato sklenil, da bo priporočil delovnim kolektivom, naj bi vplačali posojilo v dveh mcsecih, namesto v petih. Mogoče bi to bilo najlaže v času zaključnih računov. Do zdaj je podpisanih obvez ljudskega posojila za gradnjo šole v Kopru nekaj več kot 35 milijonov, vplačanega pa je nekaj nad 10 milijonov. Delovna kolektiva okrajnega PTT podjetja In CZP Primorski tisk Koper sta se minuli ponedeljek popoldne sestala v sejni dvorani v novi koprski pošti na svoj zbor volivcev. Kolektiva namreč tvorita občinsko volilno enoto proizvajalcev, katerih interese zastopa v zboru proizvajalcev ObLO Koper njihov odbornik Marcel Kožanc. Ta je na zboru tudi tolmačil predlog letošnjega občinskega družbenega plana s posebnim ozi-rom na nekatere najnujnejše potrebe družbenega standarda, šolstva in drugih negospodarskih dejavnosti, hkrati pa tudi načrte občine, kako bi dosegla za to potrebna sredstva. Treba jih bo iskati predvsem v dvigu prometnega davka in proračunskega prispevka na osebni dohodek. Volivci obeh podjetij so v obširni razpravi osvetlili nekatera vprašanja in dali tudi nekaj priporočil, ki naj bi jih tovariš ltožanc prenesel občinskemu ljudskemu odboru. Med drugim so spraševali, zakaj je v koprski občini tako draga stanovanjska izgradnja, ugotavljali so, da bi bilo treba urediti kmetijstvo, predvsem vrtnarsko proizvodnjo in preskrbo z zelenjavo ter hkrati kritizirali nemogoče visoke cene zelenjave skozi vso zimo v koprskih trgovinah. Govorili so tudi o telefonskem kablu med Portorožem in Koprom, ki ga bo treba nujno postaviti, ker bo sicer oviran nemoten razvoj avtomatične telefonije na našem področju. Na koncu so priporočili občini, naj izdela ga pa so na poti do potrošnikov v nekaterih primerih porasle tudi do 300%! Ker gre za vlogo trgovine, je Okrajna trgovinska zbornica sklicala širši sestanek, ki so se ga udeležili tudi zastopniki naših trgovskih podjetij. Osnovni namen Okrajne trgovinske zbornice ter pobuda družbenih in političnih organizacij, ki so se zaradi slabih izkušenj potrošnikov v minulem letu odločno zavzele za preudar-nejši uvoz blaga za široko potrošnjo, je kot na dlani: v okviru finančnih možnosti kar najbolj racionalno uvoziti takšne artikle oziroma skupine artiklov, ki bodo dejansko zadovoljili potrošnika in bodo kar najboljše dopolnilo naši domači proizvodnji. V ta namen je bilo sprejetih več sklepov, ki jih je začel posebni odbor za tržišče pri Okrajni trgovinski zbornici takoj uveljavljati. Posebej velja omeniti sklep, po katerem bo grosistična mreža izključena iz uvoza ter bosta oba uvoznika — »Imex« v Kopru in »Jadran« v Sežani — posredovala skrbno izbran asortiman blaga za široko potrošnjo neposredno de-tajlistični trgovski mreži. Ker je odbor za tržišče skrbno proučil predloge oziroma sezname potreb posameznih enot trgovske mreže, ki razpolagajo z določenimi kvotami deviznih sredstev glede na obseg poslovanja, oziroma prometa ter vrste blaga, seveda ne bo prišlo do nemogočih pojavov dosedanje prakse, ko so trgovska podjetja uvažala takšne vrste blaga, ki ga proizvajamo v dovoljnih količinah doma in je čestolcrat boljše kvalitete kot uvoženo. Če k temu dodamo še prejšnjo ugotovitev, da je v pretežni meri šlo za konjunkturno blago, lahko ta odločen ukrep Okrajne trgovinske zbornice vsestransko pozdravimo. Sicer pa naj omenimo za ilustracijo še en negativen pojav, ki prioritetno listo najnujnejših investicijskih ln drugih del, ker so ugotovili, da je za vsa planirana dela daleč premalo denarja, ki ga zato ne bi smeli preveč razdrobiti. Zbor je bil prav dobro obiskan, saj se je v dvorano zgnetlo okrog 150 članov obeh delovnih kolektivov, ki so z zanimanjem sledili izvajanjem poročevalca ln nato prizadeto sodelovali v živahni razpravi. očitno kaže na nepravilen odnos posameznih trgovskih podjetij do dragocenih deviznih sredstev. Trgovsko podjetje »Tobak« se na primer zavzema za uvoz raznih spominčkov, za katere so v pretežni meri zainteresirani tuji turisti. Kakšna anomalija! Prvič — ponudba tega blaga jc pri nas že tolikšna, da bi sc pri podjetju »Tobak« lahko oskrbovali s turističnimi spominčki kjerkoli v domovini, in drugič — za tujce so edinole zanimivi spominčki domačega izvora, domače folklore. Isto podjetje se tudi ogreva za samostojno nabavo razglednic v tujini, čeprav je praksa pokazala, da najbolj uspešno oskrbuje domače, interesente podjetje »Primorski tisk« v Kopru, ki je v svojem naročilu v tujini upoštevalo tudi dogovor oziroma naročilo trgovske-' ga podjetja »Tobak«. Grosistično trgovsko podjetje »Nanos« v ^Postojni pa je na osnovi že vplačane kvote za devize naročilo uvozno blago za široko potrošnjo pri uvoznem podjetju »Jadran« v Sežani. Ker je s tem okrnjen sklep o doslednem upoštevanju novih principov uvoza blaga za široko potrošnjo, bo to, kot event. tudi vse druge predčasno sklenjene pogodbe, treba razveljaviti. Če k vsemu temu dodamo še sklep odbora za tržišče, da bodo trgovska podjetja lahko nastopala samo z določenim zaslužkom, lahko zares trdimo, da bodo devizna sredstva za uvoz blaga široke potrošnje na Koprskem v bodoče zares namensko porabljena v splošno zadovoljstvo potrošnikov. (bb) OBČINSKI SVET PREDLAGA: Svet za družbeni plan in finance občine Ilirska Bistrica je sklenil predlagati občinskemu ljudskemu odboru, naj predpise odvajanje dela sredstev, ki jih ostvarijo gospodarske organizacije, v občinski proračun. Po tem predlogu naj bi predpisal dopolnilni proračunski prispevek za tovarno Lesonit in Transportno podjetje v maksimalnem znesku, to je 15 odstotkov, in tovarni TOK ter Gozdnemu gospodarstvu v višini 12 odstotkov. Druga gospodarska podjetja pa naj bi plačala proračunski prispevek po različnih stopnjah od 7 do 10 odstotkov. Svet tudi predlaga, naj bi povišali prometni davek na maloprodajo za 2 odstotka. J. Po večdnevnem zasebnem obisku v Združeni arabski republiki in v Sudanu se je predsednik Tito v Aleksandriji vkrcal na ladjo Galeb in se vrnil domov. Potovanje predsednika Tita je bilo združeno z vrsto razgovorov z najvišjimi državnimi voditelji obeh prijateljskih afriških držav in je poglobilo nadaljnje stike na gospodarskem in kulturnem področju. Predsednik Tito je s predsednikom ZAR Naserjem in predsednikom Sudana Abudom izmenjal tudi mišljenja o sedanjem V koprski lukl pričakujejo 28. februarja norveško ladjo BENFRUIT, ki bo iz Conakryja pripeljala 500 ton banan ln 1000 ton palmlst. — 1. marca bo jugoslovanska ladla BOKA pripeljala iz Kolumbije 400 ton kave. — Naslednji dan pa prispe z Reke čez-oceanka /Splošne plovbe« BOHINJ, ki bo naložila tovor za ZDA, OBSODBA NESTRPNOSTI Na zahtevo predstavnikov Neodvisne "socialistične zveze, Komunistične psr- Po podatkih Je bilo od prvih začetkov pogozdovanja Krasa do osvoboditve pogozdeno le okrog 10,000 ha go-llčav, do 1960, leta pa Se skupnih 1067 hektarov površin, kar pomeni, da smo na slovenskem Krasu od začetnih po-gozdovalnlh del do danes obnovili oltoll 13 tisoč ha. Za vsa pogozdoval-na dela, za osnovna pogozdovanja, izpopolnjevanja, lnstrodukclje, premene in v ostale namene je bilo porabljenih v koprskem okraju 22,500.000 gozdnih sadik ln preko 43 kg gozdnega semenja. V zadnjih petih lotih Je bilo letno pognzdenih le okrog 400 ha kraških gollčav, kar pomeni, da je bilo pogozdovanje omejeno zgolj na nekatera področja, nikakor pa ne na tista, ki so bila nadvse potrebna teh del, in Če dodamo k temu tudi ugotovitev, da se Je prav zadnja leta porabilo pri pogozdovanju Krasa nič man J kot 70 do 80 milijonov din letno, lahko brez pomisleka ugotovimo, da so bila dosedanja vlaganja bolj ali manj neracionalna. Ko ocenjujemo dela ln načela, ki so veljala pri pogozdovanju Krasa od samega začetka pa do obdobja pred kaltlml petimi leti, vidimo, da se ozelenitve Krasa nismo lotili zgolj zaradi proizvodnje lesa, temveč smo stremeli predvsem za primarnim značajem obnove gozdov v varovalni funkciji gozda samega. Premalo je bilo tudi mnenj ln pomislekov, da se z novimi pogozdovalnlml deli zaustavi nadaljnja degradacija tal ter se s pionirskimi melloratlvnlml drevesnimi vrstami kraški zemlji postopoma vrne njena nekdanja rodovitnost. S tem bi ustvarili pogoje za oblikovanje naravnih gospodarskih sestojev, za osnovanje sistema kraških gajev, gozdlčev ln sklenjenih pasov ter vetrobranov pred burjo ln snežnimi zameti ter končno, da sc z višjo stopnjo plodnosti tal ln gozdnatosti doseže zadovoljivo blolo-Sko in gospodarsko ravnotežje med gozdno in. kmetijsko površino, ki je zaradi neugodnih prirodnih pogojev. Prav Iz teli razlogov ao se pogozdo-valci Krasa dobesedno zarili v najizrazitejša kamenlšča, v najbolj ekspo-nlrane loge, kjer prevladuje burja tudi preko 150 km na uro, Gledano s toga stališča Jo dejansko čestokrat važnejši Iti pomembnejši sestoj krl-vcnčastlli pritlikavih borov, kot pa sestoji, ltl so se dvignili razmeroma v zatišju ln na boljših tleh, vendar pa pri tem znatno prednjačijo v proizvodnji lesa. Pogozdovanje Krasa Jo bilo vsa desetletja usmerjeno le na najslabše terene. Zlasti v začetku samih del na Krasu je pogozdovalna akcija zadevala festo na ostrino, dasiravno Jo šlo bolj ali manj za skrajno ekstenzivno pašnike. Problem pogozdovanja nI bil toliko v tehniki samega gozdno-kul- • turnega dela, kot v uveljavljanju Ideje n nujnosti In potrebi ozelenitve ln melioracije Krasa. Kljub temu pa lahko trdimo, da Jc bila s tem zaključena pionirska in hkrati najtežja faza pogozdovanja kraških gollčav. Kratki gozdni nasadi niso danes saino pomemben biološki člnltelj v napredku gospodarskega razvoja Krasa nasploh, temveč predstavljajo značilen ekonomski faktor v sami proizvodnji lesa, S tem pa Jc Jasno določena tudi perspektivna naloga gozdarske službo na Krasu. Ta v prihodnje ne bo slonela Izključno na reševanju bioloških problemov ozelenitve Krasa, temveč bolj v reševanju ekonomske problematike gozdne proizvodnje tako na apnenčastih kot na Hišnih terenih, zlasti še zato. ker slednji niso lilll zajeti v novem elaboratu o pogozdovanju kraških gollčav. Gre namreč za gojitev hitro rastočih vrst listavcev in iglavcev (zeleni bor, duglazljn, macesen, rdeči hrast, lipa), od katerih bomo že po ncka,1 letih dobili koristno lesno maso. Ugotovljeno je bilo, da kraški zemlji najbolje ustreza črni bor, HI daje bogat, les ln bi ob po- na kraških tleh So posebno občutUlvagozditvi s to drevesno vrsto pred- stavljal pomembno gospodarsko vrednost. Perspektivni načrt gozdarske dojavr nostl na kraškem ozemlju predvldfcva v prihodnjem razdobju reševanje izključno biološkega ln ekonomskega problema ozelenitve Krasa, Odprto pa Jc še vedno vprašanje obsežnih gr-mlšč, panjevskih ln ostalih povsem degradiranih gozdov tel' njihove premene v višjo obliko gospodarsko donosnih gozdov. Ka fllšno področje Brkinov, kjer lil po razmejitvi površin, namenjenih za kmetijstvo, ostalo za gozdno proizvodnjo So okrog COOO ha površin. Tu hI gojili predvsem zeleni bor, Iti jc žc do sedaj pokazal odlično rezultate s svojim letnim prirastkom 7, nič manj kot 15 do 20 m1 na hektar. Severozahodni del Slavnlka, Golac — Rasučlea v nadmorski višini 500 do 1000 m bi bil primeren za gojitev Jelke, skrbeti pa bo treba tudi za gozdne vetrobrane. Na Krasu so še ogromno površino okrog fiftoo hektarov mladih ln sred-njedobnlh sestojev, ki hI jih bilo treba Intenzivno negovati. Pn zadnjem osnutku in sprejemu temeljnega zakona o gozdovih in ra.lonlzacljl gozd-no-gospodarsklh območij, kamor spadata tudi postojnsko iu kraško področje, bi kraško ozemlje v novih pogojih pogozdovanja, s katerim bodo začeli ie v letošnjem letu, zajelo občine Koper, Hrpelje-Kozlna, Piran, Izola in Seiann, del postojnskega gozdno-gospodarskepa območja, ilirsko Bistrico, razen Žabice in Snežnika, v goriškem okraju pa lil pogozdovanje zajelo ajdovsko občino, razen Dola-Otllco. Stomaža, Vrtovln in Cr-nič ter goriško oodroeje z izjemo Lokev, Lažen In dela Trnovskega gozda. Prav ta področja lil tvorila obliko novega gozdno-enspodarskera območja, poleg že zamišljenega kraškega gozdnega gospodarstva, ki se bo Izključno ukvarjal s problematiko pogozdovanja kraških gollčav. IVAN VIRNIK tlje Italije, Italijanske socialistične stranke in Slovenske liste je tržaški občinski svet nn svoji seji minuli ponedeljek obsodil napade na tržaške slovenske dijake. Predstavnik PSI dr. Plncherle je med drugim dejal, da bi verjetno ti protislovenski izgredi lahko služili kot uvod v stavko v Italijanskih srednjih šolah, ki jo baje namerava organizirati »Gtovane Italia« kot fašistični protest proti vladni preusmeritvi na levo. JUGOSLOVANI NA DRUGEM MESTU Upravni svet Pokrajinske turistične ustanove je te dni razpravljal o nekaterih turističnih vprašanjih. Pri tem je ugotovil, da je lani nočevalo v Trstu največ Avstrijcev in na drugem mestu so bili Jugoslovani s 34262 nočitvami. Na tretjem mestu so bili Nemci, a na četrtem Grki s 0991 nočitvami. V osnovnih organizacijah ZKS občine Hrpelje so priprave na konference že ves mesed v polnem teku. Razen pregleda dela organizacij v preteklem letu obrav-' navajo snov s III. plenuma CK ZKJ ter aktualna vprašanja komune, okraja in politične dogodke doma in v svetu. Dobro pripravljene konference so bile doslej v KZ »Zabnik« v Kozini, kjer je bila odprta konferenca, v gostinskem podjetju »Jadran« v Kozini, v obratu »Mehanotehnike« v Materiji, v Obrovu. Ocizli, Materiji. v podjetju »Jelka« v Kozini in še v nekaterih drugih organizacijah. Do konca tega meseca bodo predvidoma končane konference v vseh osnovnih organizacijah. Člani ZKS uvrščajo v dnevni red svojih posvetovanj tudi vprašanje volitev novih odborov v sindikalnih podružnicah ter volitev v delavske svete. Pri mednarodnem pioložaju in o vse večji vlogi neangažiranih držav za uveljavljanje miroljubnega sožitja med narodi. Iz vrste strokovnih člankov le nekateri: Dogodki v našem pomorskem gospodarstvu 1961; Novi način strokovnega usposabljanja pomorščakov; Združenje višjih pomorskih šol Jugoslavije. Obširen je Pomorski kalei-doskop. Med številnimi poročili iz našega in inozemskega pomorstva pritegneta posebno pozornost poročili o izidu Pomorskega zbornika ob 20. obletnici Dneva mornarice 1362 ter o prometnih zvezah priobalnih otokov s kopnim, Sledijo: Statuti naših pomorskih mest; Prve akcije Mornariškega poveljstva za Hrvatsko Primor-je in Istro; Načrti izgradnje trgovsko mornarice ZDA; v France«, nova potniška velikanka ter Tehniške novosti v pomorstvu. Med književnimi prispevki: Prekinjeni dnevnik; Pobeg z ladje s skokom v morje; Beyrouthske noči. v slovenščini pesem Vinka Gaberskega Pogled z UČke. Zanimivosti: Pomorščak — kralj Havajskega otočja; Pomočnika plov-"T letal° ln helikopter (v slovenščini s tremi slikami). K čiščenju pomorskega Jezika prispevek: O »terml-nologtjk v naši trgovski mornarici. Med prikazi novih knjig razčlenju-Br?nk0 Hofman novo izdalo knjige Miroslava Zeia: Človek in ocean, obširna je razprava o Zborniku za pomorsko pravo, ki ga je izdal Jadranski institut v Zagrebu. zaključujejo zajetni, bogato ilustriram zvezek še rubrike: Pomorska kronika, Iz vojnih mornaric ter Iz uprave pomorstva. Kot_ posebna štiristranska priloga Je vložen še Ilustrirani spominski čla-2,e'. Počasnejši tempo investiranja, ki bo predvidoma znašal v prometu 27%, v industriji 33%, v gostinstvu 37 °/o in kmetijstvu 44a/o, narekuje predvsem bolj vsklajen razvoj gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. Program predvideva, da bi v tem razdobju čimprej začeli graditi železniško progo do Kopra. Graditev proge postaja tembolj nujna, ker naglo napreduje razvoj luke ter narašča v njej pomorski promet tako hitro, da je pričakovati, da bo že prihodnje leto dosegel najmanj 400,000 ton. To pa je že tista kritična točka, ko brez železniške proge ne bo več moč zadovoljivo obvladati tovornega prometa. Ob realizaciji gospodarskih nalog je v tem obdobju pričakovati, da bo industrijska proizvodnja kljub' relativno manjšim naložbam naraščala povprečno letno za 18°/o, kmetijska pa za okoli 11 %. Pričakovati je tudi močan porast prometnih storitev, blagovnega •prometa in turizma. Ob takšni dinamiki proizvodnje in storitev bi družbeni proizvod v celotnem gospodarstvu narastel za okoli 94% ali povprečno letno za 14,2°/o. S tem bi se narodni dohodek na prebivalca povečal s povprečno letno stopnjo 13,6 % in bi tako konec leta 1965 glede narodnega dohodka na enega prebivalca že celo nekoliko presegli republiško povprečje. Nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj bo kajpada odvisen zlasti od tega, kako bomo znali postopno odpravljati dosedanjo neskladnost v razvoju gospodarstva ter graditvi vseh objektov družbenega standarda in družbenih služb. Prav v tem je osnovna in. najtežja naloga v perspektivnem programu 1961 do 1965. Perspektivni program predvideva, da bi bilo treba v tem obdobju investirati v negospodarske dejavnosti okoli 23 milijard dinarjev, kar pomeni, da bi povprečno letno investirali približno 4,6 milijarde ali za 130 %> več, kot je znašalo letno povprečje v zadnjih štirih letih. Tako bi tudi negospodarske investicije neprimerno hitreje naraščale od gospodarskih ter bi se njihova udeležba v skupni investicijski potrošnji povečala od sedanjih 24°/o na najmanj 35 %. Kljub temu, da bodo v sestavi negospodarskih investicij še nadalje močno udeležene naložbe za stanovanjsko graditev, bodo morale hitreje naraščati tudi investicije za ' šolstvo, zdravstvo, komunalno dejavnost, sodstvo, javno upravo itd. Takšno sestavo in povečanje vlaganj narekuje zlasti dosedanji razvoj in stanje teh dejavnosti kakor tudi gospodarski razvoj in potrebe v tem petletnem obdobju. Perspektivni program predvideva, da bo treba razpoložljiva sredstva usmeriti predvsem na najvažnejše objekte družbenega standarda: zgraditev 3000 stanovanj, povečanje zmogljivosti obalnega vodovoda, asanacija in graditev komunalnih naprav posebno v mestnih središčih, poveča- nje zmogljivosti v osnovnem in strokovnem šolstvu, graditev doma kulture in nove bolnišnice v Kopru, graditev sodnega poslopja v Kopru in nekaterih drugih objektov za javno upravo in družbene službe. Razumljivo je, da bo zatorej treba razpoložljiva sredstva osredotočiti zlasti na osnovne potrebe družbenega standarda. Uresničevanje takšne investicijske politike pa bo odvisno od samega oblikovanja sredstev za negospodarske investicije v proračunih komun, v družbenih skladih ter od sredstev, ki jih bodo v ta namen odmerjale gospodarske organizacije. Posebno je pri tem še treba poudariti, kako bi kar najbolje zagotovili sredstva za razvoj nekaterih družbenih dejav- T POLITIČNA AKTIVNOST SZDL ^ an Pobuda SZDL v Košani, po kateri so zadovoljivo rešili mučen problem glede upravljanja zadružnega doma, je lahko za zgled tistim krajem, v katerih vladajo popolnoma neurejene razmere zaradi uporabe in upravljanja zadružnih domov. V Košani sta upravni odbor Kmetijske zadruge in krajevni odbor SZDL sporazumno določila, da bo poslej zadružni dom upravljal krajevni odbor SZDL, ki bo plačeval simbolično najemnino v višini 1000 dinarjev. Vse družbene organizacije ter klub se bodo poslej mogli mirno posvetiti svojemu kul-turno-prosvetnemu in političnemu delu, ne da bi imeli kakršno- koli težavo zastran strehe in prostorov. Krajevni odbor SZDL v Planini pri Postojni se je v zadnjem obdobju med drugim skrbno posvetil kmetijski politiki, upoštevaje pri tem sodbo in mnenje samih kmetijskih proizvajalcev. Za boljši in naprednejši razvoj kmetijstva so člani SZDL postavili dokaj dobrih predlogov ter zamisli, marsikaj v dosedanji kmetijski politiki pa tudi upravičeno grajali. Tako so upravnemu odboru kmetijske zadruge v Postojni sporočili zahtevo vašča-nov, naj poskrbi, da bodo v Planini umetna gnojila tako vskla-diščena, da se ne bodo kvarila. nosti, kjer dosedanji način finan-siranja tega ne zagotavlja. Gre predvsem za tiste dejavnosti, za katere se še ne oblikujejo posebni družbeni skladi. Tudi sredstva, ki se oblikujejo po sedanjih instrumentih delitve skupnih dohodkov med politično teritorialnimi enotami v lokalnih proračunih, so v našem okraju še vedno premajhna, da bi mogli učinkoviteje poseči v reševanje osnovnih problemov. Pričakovati pa je, da se bodo sredstva v lokalnih proračunih v perspektivi hitreje povečevala in rasla skladneje z naraščanjem narodnega dohodka, medtem ko bo močna drugi strani tudi z boljšim gospodarjenjem in preudarnejšim trošenjem proračunskih sredstev zbirati izdatnejša sredstva za negospodarske investicije. Za finansiranje objektov druž-benega standarda, zlasti v okviru posameznih komun, predvideva program tudi izdatnejšo udeležbo gospodarskih organizacij. Vsepovsod bo treba iskati spodbudne prijeme, posebno takšne načine združevanja sredstev, ki bodo v neposrednem ekonomskem interesu gospodarskih organizacij in pri čemer bodo samostojno odločali delovni kolektivi. To pa bo seveda terjalo najtesnejše sodelovanje oblastvenih, političnih in družbenih činiteljev in samih delovnih kolektivov, ki bodo morali v neprimerno večji meri odločati in ravnati v spoznanju in prepričanju, da so sestavni del komune in zatorej neposredno soodgovorni za dosledno pospeševanje razvoja, nakazanega ter predvidenega v okrajnem in občinskem perspektivnem programu. Vode, tega osnovnega pogoja za življenje, je na Krasu še vedno premalo. Zanjo se morajo Kra-ševci trdoživo boriti in si marsikaj pritrgati od ust. In kdo ve, koliko časa bo še trajal ta boj, preden bo zadnja vas postrežena s kapljico »najboljše«. Morda bodo takrat poslali v muzej šape, ki danes stoje — najrazličnejših oblik in velikosti, okrašeni z izklesanimi figurami in brez okraskov, zavarovani in nezavarovani — nad »štirnami«, v katere se po novih in starih, ravnih in vega-stih žlebovih in ceveh steka borna kapnica. Le kdor pa je pil, ve, kakšen je njen okus. Studencev na pravem Krasu pa sploh ni. Nekaj jih je okoli bra-niške kotline in po Vrheh, na Se-nožeškem in v Brkinih. Nekaj jih je v Raši. To je vse. Pa tudi tam so predaleč in včasih so celo muhasti. Zato pa so v vsaki vasi skopali toliko vodnjakov. Tu in tam za vso vasico ali vas. To so vaški in občinski vodnjaki. Do konca druge svetovne vojne so bili vodovodi prava redkost. Ti in oni okupatorji so se presneto malo brigali za' Kraševce in za njihovo zdravje, da ne govorimo o gospodarski plati tega vprašanja. Pač — kolikor sta terjala železniški transport in goriška fronta. To pa je seveda toliko v zvezi s potrebami Krašev-cev, kakor denimo skrb Portugalske in procvit angolskega ljudstva. Po zadnji vojni oziroma po letu 1947 so se stvari zasukale za mno- go stopinj. Življenje se je razbohotilo in njegova rast terja rešitev mnogih vprašanj, med njimi tudi oskrbo z vodo. Zgrajen je bil vodovod Lipa—Sežana, ki s prečrpavanjem jača podnanoške-ga. Mreža vaških in medkrajevnih vodovodov je čedalje gostejša! Pridne roke so zapičile krampe v živo skalo in položile kilometre cevi, po katerih že teče dragocena tekočina. V Gabrčah, kjer ni studenca, so zgradili veliko lovilno ploskev, od koder se deževnica steka v dva velika vo-dohrama. Vode pa še ni dovolj. Zlasti še poleti. Izviri pod Nanosom, kolikor jih je zajetih, so prešibki, utrip drugega vodovoda, ki se od Goriškega (hubeljskega) odcepi pri Dornberku, pa je odvisen od več činiteljev: od razmerja voda-elektrika, od rje, ki grize stare cevi, zlasti na Komenskem krasu, od vztrajnosti črpalk itd. Ob suši zmanjka mnogokje vsebine v vodnjakih; studenci upadajo..., življenje pa sili naprej. Vedno več je podjetij in zavodov, stanovanj ... Nemara bi se že danes srečali z besedo »kriza« in spoznali njen zoprn pomen, če ne bi že pred nekaj leti gledali naprej. K sreči poteka borba za vodo vzporedno s prizadevanjem za napredek na vseh ostalih področjih. K reševanju položaja je pripomogla soglasnost delovnih kolektivov in kmetov. Zedinili so se za prispevek za vodo, V merilu občine pa je bil v okviru okrajne ¡Vodne skupnosti osnovan pododbor, ki ima ob takih pogojih polne roke dela. Da ne pretiravamo, povedo že podatki iz preteklega leta. V lanskem letu je odbor izplačal za 23,700.000 dinarjev računov, ostalo pa mu je še blizu 12 milijonov. Del sredstev je bilo še iz prejšnjega leta. Tu velja omeniti, da je samo izvoznb-uvozno podjetje »Jadran« v dveh letih prispevalo okrog 35, milijonov, od tega 21 milijonov namensko za bodoči vodovod Sežana — Lipica. Kmetje prispevajo letno v obliki 2 odstotkov katastrskega dohodka šibke 4 milijone, vse ostalo pa se zbere iz skladov drugih gospodarskih organizacij in iz občinskega proračuna. In lanskoletni rezultati? Predolg je seznam, da bi ga tu prepisali. Na kratko: vodovod Sveto-Preserje-Ivanjigrad — blizu 14,5 milijona —, nadaljevanje gradnje vodovoda v Gornji Branici (1,8 milijona), razna dela na 11 drugih vodnih objektih (3 milijone), za načrte in raziskovalna dela pa še 2,3 milijona dinarjev. Je to vse? Kaj še! Samo z materialom in strokovno delovno silo, ki jih je finansiral pododbor Vodne skupnosti, ne bi prišli daleč. K vrednosti opravljenega dela je treba prišteti še tiste lepe milijončke, ki so jih neposredni interesenti prispevali s prostovoljnim delom. Šele to je vse. In ni malo, zlasti če še računamo, da gre za trdno voljo priti do cilja, ki se mu Kraševci približujejo vztrajno in- z dobrim sistemom. -er ^— ■ —___ ■ t : Med najlepšimi, največjimi, pa tudi najbolj potrebnimi objekti, ki jih je treba zgraditi s prihodnjim perspektivnim načrtom, je strnjena bolnišnica. Stala bo na pobočju za poslopjem Vina Koper. Gornja slika kaže maketo bolniških poslopij In ureditev celotnega kompleksa. Prav gotovo bo ta gradnja po dokončanju ponos ho samo Koprčanov, marveč vso Primorsko in Slovenije, ne glede na to, da bo s tem reSea izredno pereč hi nujen problem vsestranskega pomena za vso naše življenio ■ --■■■-. [3 Lani so bile vloge hranilnih knjižic naših občanov za dobrih 31 milijard dinarjev večje, kot so bile pred dvema letoma. Se pravi z drugimi besedami: vrednost vlog na hranilnih knjižicah konec lanskega decembra je znašala že 122.750,000.000 din. Največje vloge imajo v LR Srbiji, saj znašajo že 46 milijard 416 milijonov dinarjev. Za Hrvatsko je na tretjem mestu Slovenija s 24 milijardami 152 milijoni dinarjev.- @ Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bila te dni razstava urbanističnega programa in generalnega urbanističnega načrta Ljubljane. Razstavo si je med drugim ogledal tudi podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj. 0 Indeks industrijske proizvodnje v Sloveniji je v januarju dosegel 96,2 točke po izračunu lanskoletnega mesečnega povprečja. Tako je bila proizvodnja slovenske industrije v januarju za 8,6% večja, kot'je bila v januarju lani. Največje povečanje je dosegla kemična industrija, medtem ko je bila proizvodnja v industriji gradbenega materiala in v gumarski industriji znatno manjša, kot je bila lani. 0 V soboto je bila seja Izvršnega sveta LR Slovenije. Na dnevnem redu je bilo obravnavanje predlogov o novih odlokih, ki so bili po daljši razpravi tudi sprejeti. Tako je bil sprejet odlok o novi določitvi krajevnih območij okrožnih in okrajnih sodišč v LR Sloveniji in odlok o letalskih pristaniščih Bled in Ljubljana, ki so odprta za notranji javni zračni promet. Nadalje je Izvršni svet sprejel načela o razdelitvi sredstev med republiške organe in zavode za povečanje prejemkov njihovih uslužbencev v letošnjem letu in tudi več upravnih sklepov. 0 Letos bodo v LR Bosni in Hercegovini dokončali urejanje približno 1300 ha plantažnih sadovnjakov. V glavnem bodo uredili plantažne nasade sliv, ki imajo možnost obilne letine, zlasti , na področju vzhodne Bosne. Tam bodo tudi zgradili sodobne sušilne naprave. 0 V Sloveniji in na Hrvatskem, predvsem v obmorskih krajih, nameravajo letos potrošiti 2 milijardi dinarjev za pospeševanje tujskega prometa. V načrtu je povečanje števila postelj za letoviščarje in gradnja novih gostinskih obratov. E3 V tovarni farmacevtskih in kemičnih izdelkov »Ga-lenika« v" Beogradu so začeli s proizvodnjo antibiotika, ki je zelo pomemben za zdravljenje jetike in nekaterih drugih bolezni. □ Naša država se uvršča med dežele, ki izvažajo največ električne energije. Znano je, da je največji izvoznik električne energije Švica, ki je predlanskim izvozila 116 milijonov kWh električne energije. Kmalu za njo je Jugoslavija, ki je pred Norveško, Veliko Britanijo in Finsko. □ V naših ladjedelnicah gradijo 7 potniških ladij in potniško-tovornih ladij za Jadransko linijsko plovbo. Skupna tonaža teh ladij bo okrog 15 tisoč brt. Letos pa bo v reški ladjedelnici splavljenih 11 velikih ladij z nosilnostjo 156 tisoč ton. Q Podjetje »Jugoatlantik« v Pulju bo postalo poslovno združenje jugoslovanske industrije za predelavo morskih rib. To združenje bo imelo skupno floto za ribarjenje v mednarodnih vodah Atlantika. O Podjetje »Mehanika« iz Oroslavja je začelo'izdelovati motorne prikolice za prevoz blaga, v katerih bodo montirani Tomosovi motorji za mopede. K POROČILU O ZBORU VOLIVCEV V ANKARANU a Tudi člani postojnske udeležili Dopisnik L. P. iz Ankarana nam je poslal skrbno napisano poročilo o nedavnem zboru voliv-cev ankaranskega področja. Po njegovem mnenju je bila udeležba volivcev zelo slaba, čeprav je dnevni red obetal občanom odgovore) na vprašanja, »ki se vlečejo že pet let«. Dopisnik med drugim pravi, da se jc namesto njihovega občinskega odbornika udeležil zbora volivcev njegov namestnik, ki pa, žal, ni bil dovolj seznanjen s problemi, ki jih volivci ankaranskega področja postavljajo odbornikom že celih pet let: prostore za družbene or-sckcije Cestnega podjetja Kooer so se polnoštevilno ganizacije postavljajo na prvo volitev svojega prvega delavskega sveta mesto; hudo jih zuli tudi prepo- SŠtfsE* Sli ■ms : ved uporabe pešpoti po nasipu, s katerim so pred leti brigadirji s pomočjo »Petra Klepca« zajezili Škocjanski zaliv; pa mesnico, Čevljarja in brivca da krvavo potrebujejo... Celih pet let naj bi ta j ara kača želja in potreb kalila zatišje na miljskih hribih in spravljala njih prebivalce ob prvotnih obljubah in upanju ob živce, ko so spoznali, da tudi na zborih volivcev ne najdejo rešitve, »da niti eno vprašanje ali postavljena želja ni bila upoštevana v proračunu in investicijskem programu občine...« Resda je v teh dneh, ko volivci vsepovsod razpravljajo predvsem KOLEKTIV CESTNEGA PODJETJA KOPER JE IZVOLIL SVOJ PRVI DELAVSKI SVET Kolektiv Cestnega podjetja Koper s sekcijami v Postojni, Sežani, Kopru, Ilirski Bistrici ter z obratom kamnolom Razdrto je minulo soboto izvolil svoj prvi delavski svet. Od 432 članov kolektiva so se volitev 25-članske-ga delavskega sveta, ki se je medtem tudi že konstituiral, udeležili kar 403 člani. Vsekakor pomeni ta dogodek za kolektiv prejšnje Uprave za ceste in njenih bivših upravnih enot izhodišče v novo obdobje, v čas samostojnega gospodarjenja s sprejetimi osnovnimi sredstvi. Če upoštevamo stanje cestž na Koprskem, zares ne bi mogli reči, da je mlado podjetje sprejelo dobro materialno osnovo za gospodarjenje. No, zadeva le ni tako brezupna, kajti Cestno podjetje Koper bo črpalo dobršen del sredstev za vzdrževanje, obnavljanje, za rekonstrukcijo ter končno za graditev novih cest I., II. in III. reda iz taks za gorivo (letps si obetajo iz tega vira 120 milijonov dinarjev); del sredstev bodo dobili iz skladov komun, okraja in republike in — končno, pravijo, da brez dotacije okraja in republike vsaj sedaj v začetku ne bi mogli shajati. Upoštevati je namreč treba, da ima novo podjetje že za to leto dokaj obsežen plan, katerega realizacija bo ter- jala naložbe v višini okrog 600 milijonov dinarjev letno. V prilog podjetja velja zapisati tudi možnost postavljanja lastnih bencinskih črpalk, ustanavljanja servisnih delavnic, motelov ter končno lastnih obratov za pridobivanje materiala — kamnolomi na primer. Možnosti za uspešno poslovanie je torej očitno precej, zato pa je, seveda, odgovornost predvsem zaradi pestrega poslovnega sestava tem večja. O podrobnostih programa razvoja podjetja bomo napisali več kdaj prihodnjič, tokrat samo kratek vDOgled v letošnji program podjetja. Razen vzdrževalnih in manjših obnovitvenih del naj omenimo tri osnovne postavke letošnjega programa, ki nalaga novemu podjetju modernizacijo in razširitev ceste na odcepu Rižana—farma bobrov (bodoči narodni park in pomembna turistična točka), dalje obnovo devet kilometrov odseka ceste Divača— Sežana in sanacijo odseka ceste Postojna—Razdrto. Kazno je torej, da je kolektiv Cestnega podjetja postavil na prioritetni seznam letošnjih del zares najbolj nujna dela, ki jih bo tudi javnost, predvsem številni motorizirani uporabniki cest, z veseljem pozdravili. Na upravi podjetja v Kopru so nam med drugim še povedali, da se bodo smelo lotili reorganizacije znotraj podjetja. Tako na primer ugotavljajo že danes, da bodo morali temeljito načeti sistemizacijo delbvnih mest, kajti proces decentralizacije vse bolj očitno kaže, da bo treba poseči tudi po ukrepu za zmanjšanje delovne sile. Največ pa si obetajo od zastavljenega programa reorganizacije cestne službe od individualnega na skupinsko vzdrževanje cest. Kot znano, so doslej po-samenzi cestarji vzdrževali določen del cest, ne da bi bili tesno povezani s svojo upravo. Zato niso bili redki primeri, da je že površen pregled dela te pomembne službe pokazal vrsto vrzeli, predvsem glede neracionalnega izkoriščanja delovne sile. S tem, da bodo uresničili zamisel ekipnega vzdrževanja cest, se bo moč izogniti vsem takšnim pomanjkljivostim. Trenutno jih zaskrb-Ija le vprašanje prevoza teh operativnih ekip na predvidena delo-višča, vendar upajo, da bodo tudi ta problem zadovoljivo rešili. Vse torej kaže, da so pri Cestnem podjetju Koper dobro zastavili delo in da bodo morali kmalu največji črnogledi ugotavljati, da tudi decentralizacija na tem področju pomeni napredek in pridobitev za vse uporabnike cest, torej za slednjega državljana. (bb) o proračunskih sredstvih in o družbenem planu, slišati mnogo drobnih želja, ki so čestokrat posledica hudo lokalističnega nazi-ranja, ozkega obravnavanja družbenega plana in važnih gospodarskih nalog širšega pomena. Niso redki primeri, da občinski odborniki tu in tam resda pridejo na zbore volivcev slabo pripravljeni. Marsikdaj odteščajo poplavi zahtev volivcev z nepremišljenimi obljubami, kar v obilici nalog, ki spremljajo razvoj naših komun, gre kmalu v pozabo. Takšen odnos odbornikov do svojih volilnih območij vsekakor ni pravilen in hudo greši vsakdo izmed njih, ki najprej ne izlušči iz seznama želja zares takšnih potreb, ki so enodušna izpoved vseh volivcev. Dopisnik L. P. je sicer v dobri veri in osebni prizadetosti zastopal javno mnenje volivcev ankaranskega področja, žal pa nikjer ne omenja, kaj so pravzaprav člani ankaranske krajevne skupnosti doslej sami rešili in kako so mogoče vsaj poskušali rešiti ta ali oni problem, ki jih tare. Da, potem bi tudi njihov občinski odbornik laže zagovarjal na občini to ali ono investicijo za dopolnitev, dograditev in dokončno uresničitev že začetega dela, akcije. Zato je uredništvo našega lista po zgledu javne tribune v Lokvi pri Divači pripravljeno organizirati podoben pomenek tudi z volivci ankaranskega področja —• seveda v sodelovanju s predstavniki SZDL, ObLO Koper in drugimi. Prepričani smo, da bi s skupnimi močmi lahko razčistili marsikatero vprašanje, ki razjeda volivce Ankarana in okolice, zato bi vabilo na javno tribuno gotovo radi sprejeli, bb Minulo nedeljo, to je bilo 18. februarja 1952, lahko imenujemo zlato nedeljo, saj kronist prometne kronike koprskega okraja kljub povečanemu prometu zaradi lepega dne ni zabeležil nobene prometne nesreče. Jih je pa bilo zato med tednom več zaradi neprevidnosti voznikov. Tako je 11. februarja mopedist Milan Cerneka na Ljubljanski cesti med prehitevanjem kolesarja Elia Savla premalo zavil v levo in ga podrl. Mopedist teže in kolesar laže poškodovan, sta bila prepeljana v bolnišnico. POSVETOVANJE o delavskem turizmu V organizaciji ObSS Postojna je bilo prejšnji petek v dvorani hotela Javornik širše posvetovanje o problemih delavskega turizma in koriščenja letnih dopustov. V razpravi, ki je bila zelo plodna, so udeleženci posvetovanja izrekli vrsto koristnih predlogov in med drugim tudi to, naj bi v bodoče koristili za oddih med letnimi dopusti tudi turistično postojanko pri Pivki jami, kjer je poleg Turističnega doma lepo urejen camping z dostopnimi cenami. Istega dne popoldne se Je pri Valetl nad Portorožem Alojz Nemečelc tako nerodno z osebnim avtomobilom na ovinku izognil nasproti vozečemu avtobusu, da je trčil v drevo in se laže poškodoval, V ponedeljek, 12. februarja Je na ozki cesti med Malim Ubeljskim in Stranami vozil za tovornjakom v neprimerni varnostni razdalji mopedist Albert Komac. Voznik tovornjaka je na ovinku nenadoma zavrl zaradi nepričakovanega srečanja s kolesarjem, Albert Komac pa se je z mopedom zaletel v kamion ln se hudo poškodoval. Nezavestnega so prepeljali v bolnišnico. Kmalu za tem je voznik tovornjaka Sretan Bovič na Javorniški cesti v Pivki prehiteval drugi tovornjak in pri tem podrl nekega pešca, ki je bil zaradi poškodb ob padcu prepeljan v bolnišnico. Zorko Kocjančič lz Marezig pa je tistega dne upravljal motor, čeprav Koprčani in tujci so si bili edini v tem, da • staro mestno kopališče, ki je zadoščalo za stari Koper, novemu nikakor ne more več ustrezati. Razen tega mu je tudi razvoj novega pristanišča odredil skorajšnji konec. Treba je zato bilo misliti na novo. Ze pred leti smo v našem listu izrazili mnenje, da bi bila samo Zusterna zanj primerna lokacija. To mnenje, je tudi obveljalo in že letos se bo koprsko kopališko življenje preselilo tja. Načrti so izdelani, investicijska sredstva so zagotovljena in dela se bodo te dni začela. Kopališče pa ne bo osamljeno, vključeno bo v novo žusternsko turistično središče. Kopališče bo pod cesto, tam, kjer so se Koprčani in tudi mnogi tujci že leta sšm »divje« kopali. Zanje bo urejena široka ploščad za sončenje in počivanje in dodane bodo še vse ostale potrebne pritikline, čeprav morda še ne povsem celotne. Da bo dohod in odhod za kopalce varen, bodo postavili čez cesto most oziroma brv, kar bo svojevrstna posebnost. Seveda bo treba v kopalnem času uvesti od mesta do Zu- sterne poseben avtobus, a misliti bi morali tudi na prevoz po morju. Tisti, katerim je pešačenje prijetnejše, pa bodo hodili v Zu-sterno seveda še dalje lastno-nožno. Rekli smo, da bo Zusterna tudi turistično središče. Še letos do turistične sezone bodo uredili levo od poti na Markovec parkirni prostor, ki bo mogel sprejeti osebna motorna vozila domačinov, izletnikov in tujih turistov. Levo od gostišča bodo nastale počitniške hišice, ki bodo nudile streho bodisi prehodnim ali tudi stalnej-šim gostom. In kaj bo z gostiščem? Izkazalo se je, da prezida-vanje ne bi bilo umestno, zato ga bodo letos le za silo »olikali« in bolje opremili, prihodnje leto pa, kot upamo, podrli in na njegovem mestu oziroma malo bolj desno zgradili sodobno restavracijo, ki bo imela skupaj z vrtom kapaciteto 500 do 600 sedežev. Tako bomo dobili v Zusterni prepotrebno izletno-rekreativno in turistično središče, ki bo napravilo življenje v Kopru v poletnem času, pa tudi v drugih mesecih, dosti prijetnejše, saj zdaj človek skoraj ni vedel, kam naj krene iz sivih mestnih zidov. Za vsem tem pa. bo v kratkem pričelo rasti na pobočju Markov-ca novo naselje družinskih hiš. Tako bo nastala tu še nova »podružnica« razvijajočega se Kopra. R. G. Pretekli petek so v Kobdlljem pri Štanjelu položili k zadnjemu počitku Franca Marušiča, očeta ene Izmed štirih bazoviških žrtev. Bilo mu je 83 let, ko ga je smrt iztrgala lz bridkih spominov na čase, ko je bila sramota govoriti v svojem materinem naročite tudi svojcem in prijateljem v tujini! asi novi naročniki Iz Kopra: Gabrovica Purger Marija, Elerjl: Sturman Janez. Prldvor: Ka-vrečič Nadjo, Slov. Gračišče: Savron Ivan. Iz Izole: Reščič Davorin, "Livade: Radosavljevič Rado. Iz Pirana: Portorož: Lovrenc Bub-nič. Iz Hrpelj: Podgorje: Kavre Ivan, Andrejašlč Jadranka, Furlan Anton, Brezovica: Grželj Karlo. Iz Sc-žane: Brestovica: 2iberna Zoro, Orlck; Husu Bernard. Povir: Gombač Ivanka, Divača: Marzetič Branka, Gorenje; 2eleznlk Franc, Lokev: Jankovič Marija, Modcrc Alojz, Mljač Štefanija, Svetina Ivaji, Vrhovi je: Kavbar Frančiška, Toma-čevlca: Ban Peter, Dobravlje: Živec Oskar, Šmarje: Saražin Albert. Iz Ilirske Bistrice: Gombač Avreli-lljo. Godce Franc. Dolnji Zemon: Potepan Ivan, Vrbica: Prosen Jože, Tominjc: BoStiančič Alojz, Vrbovo: Ličsn Roman, Korltnice: Tomšič Anton, Dolnja Bitnja: Mlkuletič Pavel. Popit Ivan, ltutoževo: Sajn Jožef. Stopar Marjan, Trpčane: Stefančič Alojz. Iz Postojne: Bizjak Ludvik. Ravbcr-komanda:'Sprohar Ivanka, Stara Su-Sica: Dolgan Andrej. Matulji: Maraž Viktor, Iz Ljubljane: Masten Emil, Vevče: Roje Avrelija. nima vozniškega dovoljenja, V Izoli Je trčil v osebni avtomobil, toda na srečo je nastala le manjša materialna škoda. V torek, 13. februarja, je vozil iz Izole proti Kopru z neprimerno hitrostjo avtomobllist Ivah Trošt in trčil v motorno trokolo nekega Tržača-na. Ugotovljena je samo materialna škoda v višini okrog 35 tisoč dinarjev. Kaj je bilo vzrok, da je Granc Gjergič, delavec Kmetijskega kombinata Koper na Križišču Ankaran pri Kopru padel z mopeda in si teže poškodoval glavo, za sedaj še ni ugotovljeno. Neprimerna hitrost je bila vzrok, da Je na križišču cest v Pivki trčil v obcestno drevo Matija Debeve iz Postojne ln se hudo poškodoval, na avtomobilu, ki ga je upravljal, pa je najmanj okrog 200 tisoč dinarjev Škode. O posledicah nepremišljenega zaviranja na poledeneli cesti bi morda vedel kaj več povedati poklicni voznik Širne Grlporič, ki Je minuli četrtek upravljal tovornjak s prikolico. Na Mačkovcu nad Postojno je na nekem ovinku premočno zavrl ln posledica: najmanj 200 tisoč dinarjev materialne Škode. V bližini podjetja Autocommerce v Kopru: zaradi trčenja laže poškodovana mopedist Martin Smigovec lz Izole in pešec Rihard Frančeskin. V petek Je Valentin 2abek vozil z motorjem lz Šmarja proti Kopru. Pri prehitevanju osebnega avtomobila pa je bil tako nepreviden, da je trčil vanj. Nastala je le materialna škoda, ki je bila pri ugotavljanju vzroka nesreče ocenjena na 70 tisoč dinarjev. Prav takšna materialna škoda Je bila tudi pri trčenju dveh osebnih avtomobilov v soboto popoldne v Seme-dell. Nesrečo je povzročil voznik Jože Mufiifi, ker je »rezal« ovinek, A v nedeljo, 18. februarja, ni bilo na cestah koprskega okraja kljub lepemu vremenu in povečanemu prometu nobene prometne nesreče. STARŠI! Pazite na otroke, da se nc bodo igrali s prižiganjem ognja na travnikih, pašnikih in v gozdu! DROBNA POSTOJNSKA KRONIKA Predstavniki gostinskih podjetij postojnske občine so imeli v zadnjih tednih več posvetovanj o reorganizaciji gostinstva. Kaže, da nameravajo dosedanjih trinajst združiti, tako da bl imeli v bodoče na Postojnskem samo nekaj razdrobljenih gostinskih enot večjih in močno rentabilnih gostinskih podjetij. V Postojni napovedujejo, da bodo letos v skladu z občinskim odlokom odstranili vrsto ograd izpred stavb vzdolž Ljubljanske ceste. S podrtjem ograd od »Buffe-ta« do poslopja ObLO ter vzporedno ureditvijo zelenic bo nallčje mesta mnogo pridobilo, k čemur bo v znatni meri pripomoglo tudi 2000 tulipanov, ki Jih je Komunalno podjetje že nasadilo v obcestne gredice, (ma) Ker je lokacija sedanjih bencinskih črpalk ln servisa »Petrola« na Titovem trgu v Postojni povsem neprimerna, bo podjetje letos pričelo z gradnjo novega servisa na Tržaški cesti izven mesta. Nova lokacija Je že določena, stroški gradnje pa bodo znašali kakšnih trideset milijonov dinarjev. s , s: cr ■ jeziku. Ničkolikokrat mu je pogled zataval preko kraške gmajne proti Bazovici, kjer se je 6. septembra 1930 z Bidovcem, Milošem in Valenčlčem zrušil pod točo fašističnih krogel tudi njegov Fran j o ... V spominu so le kaplje grenkega pelina. Ne on, ne drugI svojci niso vedeli za tisto usodno zgodnjo uro, ko je črni konzul zamahnil z roko ln so bori zaječali v tihi grozi. Sele po petnajstih letih so zvedeli za zadnje domovanje štirih Junakov. Hkrati z njimi je bil obsojen tudi on, revni bančni uslužbenec. Sodba se Je glasila: prepoved službe in odvzem »državljanskih pravic« za sedem generacij. Izgnali so ga v predaprilsko Jugoslavijo. Je bila to Kaj malo razveseljivo sliko poslovne morale kažejo podatki o lanskoletnem delu tržnega in-šepktorja v občini Ilirska Bistrica. Ti podatki navajajo namreč vrsto primerov grobega kršenja predpisov in tudi Izrek denarnih kazni v milijonskih zneskih, Medtem ko je 28 fizičnih in pravnih oseb izplačalo za razne prekrške 43 tisoč dinarjev mandatnih kazni, je bilo 53 primerov gospodarskih prestopkov in drugih kaznivih dejanj, zaradi katerih so bili odgovorni ljudje in njihove gospodarske organizacije kaznovane v skupnem znesku milijon 72 tisoč dinarjev. Dalje jc treba posebej omeniti Vrsto nepoštenih primerov v trgo- vini, kot je navijanje cen in ustvarjanje neupravičenega dohodka. Prav zaradi takih primerov, ki so jih zagrešili posamezniki, je bilo trgovskim podjetjem odvzetega dva milijona 915 dinarjev dohodka sumljivega izvora in naloženo jim je bilo še dva milijona 300 tisoč dinarjev prometnega davka. Nadalje je bilo ugotovljeno pri privatnih gostilničarjih, da so prodali najmanj 93 tisoč litrov vina in 930 litrov žganih pi-ja, nc da bi plačali prometni davek. Precejšno gospodarsko škodo pa je povzročil tudi odvzem večjih količin živil iz prodaje, ker so bila pokvarjena in ker jim je potekel rok trajanja užitnosti, J. S. tista domovina, ki jI je veljal zadnji krik v Bazovici? Težko ln trdo življenje v ižgnanstvu je pričalo, da se mora tista Jugoslavija šele porajati. Njeni obrisi so se pokazali šele čez dobrih deset let. Po zmagi se Je vrnil na svoj Kras. Zdaj počiva na griču, pod katerim Je bila 6. septembra 1944 osnovana Bazoviška brigada, in v bližini kraja, kjer so partizani že jeseni 1941 izmaknili sovražniku prvi mitra-Ijez. — Kakšen splet krajev ln dogodkov v trnovi zgodovini, v katero je tudi oče France zapisal zlate črke odpora, neustrašenostl in junaštva. Besede, ki so bile med zvoki godbe in pesmimi moškega pevskega zbora iz Divače Izrečene pred hišo žalosti in ob svežem grobu, so zvenele ne samo kot sporriln, ampak tudi kot bodrilo tedanji in vsem bodočim generacijam. — er ŠE 763 TISOČ NA POSTOJNSKEM Kot smo že poročali, so v postojnski občini zbrali do 25. januarja skupno 4 milijone 700 tisoč dinarjev pomoči za prizadete po potresih v Dalmaciji in Hercegovini. Akcijo za zbiranje sredstev pa so na Postojnskem nadaljevali tudi v zadnjih tednih in zbrali nadaljnjih 763 tisoč dinarjev, tako "cla znaša skupna vsota zbranih sredstev nič manj kot pet in pol milijona dinarjev. Med novimi darovalci je trgovsko podjetje Javornik iz Pivke prispevalo 125 tisoč dinarjev v blagu in gotovini, Krojaška delavnica iz Pivke 34.000, Kmetijska zadruga Pivka 52.585, trgovsko podjetje Nanos Postojna 346.000, Zavod Postojnske jame 120,000, kolektiv postojnske podružnice Zavoda za socialno zavarovanje 12,500, Okrajno sodišče v Postojni 12.000, sindikalna podružnica ZPK v Orehku 10.904 in Žagarsko podjetje Postojna 50.000 dinarjev. (ma) Postoinčani gostujejo po okoliških klubih Z željo, da bi popestrili življenje vaških družbenih klubov SZDL, so pripadniki DPD Svobode iz Postojne priredili v nedeljo popoldan dve predstavi v Bukovju in Studenem. Obakrat so nastopili oktet in recitatorji, občinstvo pa je v obeh podgorskih vaseh napolnilo dvorani klubov do zadnjega kotička. Ni dvoma, da bi si takšne prireditve želeli ogledati tudi v mnogih drugih krajih postojnske občine, t Mi. S /m. \ ............................._________j V mehanični tkalnici v Senožečah, kjer bodo po sedanji rekonstrukciji izdelali letno do 2 milijona metrov gaze, so v glavnem zaposlene Žene in dekleta lz Senožeč, Dolenje vasi, Potoč, Laž, Gabrč in Senadol, V tkalnici so marljive in prizadevne. Tokrat vam predstavljamo petorlco senožešklh tkalk Marijo OSANA, Tončko PREKRŠKU, Angelo FABClC, Angelo VIDMAR ln LUCIJO VIDMAR KULTURA IN PROSVETA ★ KULTURA IN PROSVETA * KULTURA IN PROSVETA * KULTURA IN PROSVETA * KULTURA !N PROSVETA * KULTURA IN r KULTURNA PROBLEMATIKA ILIRSKO-B1STRIŠKE KOMUNE NA PLENUMU SZDL O aktualnih problemih kulturne dejavnosti na področju Ilir-sko-bistnske komune je razpravljal pred časom že Izvršni odbor občinskega odbora SZDL, zdaj pa je bila ta problematika Še na cnevnem redu plenuma SZDL v Ilirski Bistrici. Razen predstavnikov občinskih forumov so prisostvovali plenumu tudi predstavniki Okrajnega odbora SZDL in okrajnega Sveta Svobod in PD iz Kopra. O kulturnem Sivljenju ln ijudsko-prcsvetnl dejavnosti na področju ilir-sko-blstriške komune je poročal predsednik občinskega sveta Svobod in pa Alojz Beštjancič. Glavna ugotovitev poročila je bila, da je boljše stanje društev na vasi (zlasti Jelšane in NovokraCine) in da je najslabše v sami Ilirski Bistrici, kjer je od lanskega leta domala zamrlo vsako kultur-no-prosvetno udejstvovauje, če izvzamemo izobraževalno dejavnost v okviru Delavske univerze. Razprava številnih udeležencev na plenumu jc dopolnila podobo kultur-noprosvcuiih problemov. Strnjeni povtetek tega plodnega ln mestoma celo burnega izmenjavanja mnenj je tudi v Ilirski Bistrici potrdil ugotovitve, ki jih beležimo, že nekaj časa na področju ljudskoprosvetnega dela: uspevajo tista društva, ki so našla nove in v lastni spcclfiki pogojerie oblike, tista, ki so znala pritegniti v svoje vrste mlade ljudi ln končno tista, ki so se zavedala, da smo preživeli dobo administrativnih in kampanjskih napotkov raznih občinskih ali okrajnih forumov in da je treba sprostiti, lastno pobudo. ŠOLSKI CENTER JUGOSLOVANSKE KINEMATOGRAFIJE IN 11ADIOTELE VIZIJE Zä šolanje filmskih delavcev smo imeli doslej višjo filmsko šolo v Beogradu ln v Zagrebu, Pcseča-11 so jo tisti, ki imajo v kinematografiji že daljšo prakso. Toda ker se je izkazalo, da čakalo center za strokovno izobraŽevanje filmskih delavcev vedno obsežnejše naloge, so mu sklenili dodati še oddelek za radiotclevizijo, Do zdai je žc prijavljenih v novi center 17 Slušateljev. ' POSVETOVANJE STALNE KONFERENCE MEST o Šolstvu Na stalni konferenci mest v Beogradu, ki se je udeležuje okrog 500 delegatov občin in okrajev iz vse države in predstavniki raznih Ustanov, so razpravljali o položaju šolstva in telesne kulture v komuni. V uvodnem referatu so povedali med drugim, da samo v Srbiji primanjkuje B700 učiteljev, predavateljev in profesorjev, v Hrvatski 0300, v Makedoniji pa 3350. Za konferenco so pripravili obsežno gradivo, stalna konferenca mest pa je organizirala anketo v 1086 šolah 31 mest. občni zbor slovenskih književnikov V Ljubljani jo bil pretekli teden občni zbor Društva slovenskih književnikov. V obširnem poročilu je tajnik Lojze Krakar orisal delo društvenega odbora, ki mu je letos zlasti s pomočjo nekaterih komisij usnelo rešiti marsikatero pereče vprašanje. Zdaj šteje društvo 139 članov. V preteklem letu so obiavili slovenski književniki , 7 pesniških zbirk, 18 pripovednih del. 14 dram, 14 del s področja esejistike tc-r 11 filmskih scenan- I jev, radijskih in televizijskih iger. premiera »mlsnice« v tržaškem avditoriju Ansambel SG v Trstu je izbral ža svojo peto premiero v letošnji sezoni igro MlSNICA Agathe Čhristie, znane avtorice detektivskih povesti in iger. Po svoji navadi je pisateljica spretno zapletla klobčič skrivnostnega umora in držala polno dvorano poslušalcev v naDetosti, Tržaško uprizoritev so postavili na oder režiser Adri-jan Rustja, scenograf Jože Cesar in igralci: Miranda Caharija, Alojz Mllič, Silvlj Kobal, Zlata Rodoškova, Rado Nakrst, Nora Jankovičeva, Modest Sancin in Stane Starešinič. Spremno glasbo je oskrbel Pavle Merku. V SAN REMU JE SPET ZMAGAL MODUGNO Letošnjo prvo nagrado na festivalu italijanskih popevk v San Re-mu je dobil Domenico Modugno za skladbo »Adio. adlo'. Drugo nagrado je prejela pesem »Tango italiano«, tretjo pa skladba »Gondoli, gondola^. Ze prejšnja leta je bil na festivalu v San Remu zmagovalec Modugno (»Volare*, »Plove«). »BORBA« PREJELA VISOKO PRIZNANJE IN ODLIKOVANJE Ob 40-letnici ustanovitve »Bor-66«, organa SZDLJ, je prejelo to glasilo visoko odlikovanje — Red zaslug za narod z zlato zvezdo — za zasluge pri širjenju naprednih revolucionarnih idej. List je od-igral pomembno vlogo kot mobill- ff zator jugoslovanskih narodov v i borbi proti sovražniku ln dal svoj ■ delež k obnovi dežele in k razvijanju novih družbenih odnosov. Z1BAVNO-GLASBENA REVIJA »JADRANSKE MELODIJE« Ob dnevu mladosti od 23. do 25. maja prirejata Radio Reka ln Oder Opatija zabavno-glasbeno revijo JADRANSKE MELODIJE. Ob tej priložnosti so razpisali natečaj za pevske in plesne skladbe. Nagrade natečaja so v skupni vrednosti milijon dinarjev, rok oddaje pa je dö 1. marca. »POPEVKA ZA POPEVKO« NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so priredili revijo jugoslovanskih pevcev z naslovom »Popevka za popevko.. Pred polnim avditorijem velike dvorane so izvajali svoje točke skoraj VSi najboljši jugoslovanski pevci zaba\-nih melodij. Med moškimi so poželi največje priznanje Djordje Marjanovič. Ivo Robič ln Kvartet »IM-, najboljše pevke pai so bile LjiUana Petrovič Lola Novakovlč in Gaby Novak, Nastopili so instrumentalni solisti, med pozavnist Vinko Globokar stalno v Parizu, in harmonikar žfeKamplč. soliste ^ spremlja Liublianski jazz ansambel in plesni orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Bojana Adamiča. DRUŠTVA BI LAHKO RAZDELILI V DVE SKUPINI Prvo skupino naj bi tvorila društva z dolgoletno tradicijo. To sta DPD Svoboda v Ilirski Bistrici in DPD »Sloga« v Jelšanah. Pravijo, da so pri njih problemi v pomanjkanju strokovnega kadra in finančnih sredstev ter v splošnem upadanju zanimanja za tovrstno dejavnost. S tem bi se človek težko strinjal, posebno če posluša na drugi strani, da ima ilir-skohistriška Svoboda večmilijonsko vrednost osnovnih sredstev, kt so nekontrolirano razvlečena na različnih krajih, da bi se našli tudi ljudje za strokovno in organizacijsko vodstvo, da pa bi celo finančnih sredstev lahko dobili več, če bi bili vidni rezultati. Drugo skupino tvori pet prosvetnih društev, ki so jih po daljšem presledku obnovili ali pa na novo ustanovili. Ta društva so na Batu. v Kueža-ku, Kutčževem, Novokračinah in Dolnjem Zcmonu. Tudi v teh društvih tarnajo, da nimajo tega in onega, da nI pravega zanimanja In podobno. Izjema in obenem nasprotni dokaz tem trditvam pa je primer Novokračin. kjer jim je uspelo v kratkem obdobju enega leta oživeti ljudskoprosvetno delo in urediti klubske prostore, ki so lahko v ponos vaščanom. VPRAŠANJE KLUBA V ILIRSKI BISTRICI M samo izkušnja illrskobistriške komune, da se klubi kot nova oblika obnesejo in da lahko s primernim in točno začrtanim programom odigrajo veliko vlogo v poživitvi ne samo kul-turoprosvetnega, ampak tudi družbenega in društvenega življenja v svojem kraju. V II. Bistrici imajo sicer zasilno urejen klubski prostor, ki pa zaenkrat zaradi neprimerne lokacije In utesnjenosti nima niti objektivnih pogojev, da bi postal priljubljeno zbirališče občanov. Predstavnik mladine se jc na plenumu oglasil k besedi in jc poudaril potrebo, da bi dobila mladina primeren prostor, kjer bi se zbirala. Danes se konkretno zbira v kavarni »Šport«, kjer Igra v glavnem karte ln druge hazardne igre. Domači vzdevek za to kavarno je zato »Montc Carlo«. Predsednik občinskega odbora SZDL Anton Gustinčlč Je v pojasnilo odgovoril, da je v načrtu ureditev prostorov za klub, čitalnico ln knjižnico v sedanjih prostorih kavarne »Šport«. Vendar so prišli na ObLO očitki, da bo občinski proračun s tem ob dohodek 12 milijonov. Resnici na ljubo pa le treba povedati, da do zdaj občina od te kavarne nikoli ni prejela letno take vsote in da je Javno mnenje tem načrtom več kot naklonjeno. Mimogrede: s tem bi bilo tudi rešeno vprašanje Delavske univerze, ki se s svojim delom krepko uveljavlja in odigrava že pomembno vlogo, ne more Da razviti svoje dejavnosti v polni meri s številčno šibko kadrovsko zasedbo in v majhnem kabinetu v stavbi ObLO. Ce bi uspelo rešiti vzporedno tudi vprašanje združitve kinopodjetij z DU — to ne hi bila samo rešitev materialne, ampak tudi vzgojne plati — bi lahko DU Se dvignila kvaliteto In sistematičnost svojega dela. NEKJE JE PA VENDARLE NAPREDEK Za popolnejšo sliko kulturnopro-svetne podobe illrskobistriške komune so bile zanimive ugotovitve idejne komisije pri občinskem odbora SZDL. Iz poročil o upadanju društvenega ali še bolj amaterskega udej-stvovanja bi človek lahko prehitro potc;;nil napačne zakUučke in podobo kraja. Toda izkazalo se Je, tla ljudje vendarle nekje napredujejo s časom in da iščejo kulturno hrano, Čeprav v drugi obliki kot nekoč. Komisija za idelno vzgojo la med prebivalstvom zanimivo anketo o tem, kaj berejo, lta1 Dostušato, kaj menijo o časopisu, o radiu in podobno. Iz izvajanj predsednika te komisije, tovariša Jožeta Kevca, samo nekaj značilnih podatkov: v komuni bi bilo težko vklenitl vse v nekaj na hitro pripravljenih sklepov, zato je plenum pooblastil Izvršni odbor Občinskega odbora SZDL, naj po temeljiti proučitvi pripravi predloge za nadaljnjo poživitev kulturnoprosvet-liega življenja v komuni, pri čemer naj odigra SZDL svojo živo moblliza-torsko in politično vlogo, kajti nujno jo, da našo globoke družbene in gospodarske spremembe vnašajo nove silnice tudi na kulturnem področju. 2e zdaj se Je Izkazalo, je rekel v svojem prispevku k razpravi sekretar Okrajnega odbora SZDL Miro Okre-tič. da stvari dobro tečejo tam, kjer rešuje SZDL problematiko na terenu skupno z vsemi društvi in organizacijami in na podlagi demokratičnega razpravljanja z volivci in občani. Rc-ceotov ni mocoče predpisati: metode in način je treba prilagajati potrebam terena, ljudi. Co sklepamo po dobri volji in resnosti. s katero so se lotili v ilirsko-'listriški komuni reševanja kulturne »robleinatike in ljudskoprosvetnega ivljenja, potem je upati, da bodo ¡nalu lahko zabeležili razveseljivejše ->~v.Hale. Z. L. Morda vas te dni sredi dela »Veste, v Kopru sem jih pro- obišče moiakar uglajenega ob na- dal že 17.« Le kdo od nas sc ie Sanja z Učnim zavojem pod paz- ni nikoli ujel na limantce spret- duho, o katerem takoj posumite, nega trgovca? Vsakomur sc lah- da je vzrok nenadejanega obiska, ko to primeri in prav vsakdo, ki Kmalu, izveste, da sc vam obeta je bil kdaj opeharjen, sklene, da dokaj nenavaden dogodek: saj se ne bo več dal. Dozlcj nisem boste priča pogovoru o umetnosti, ki je tako nenavaden gost v vašem delovnem okolju in z zanimanjem boste prisluhnili plazu skrbno pripravljenih besedi. Kaj Vi imel sreče, da bi osebno spoznal takega razpečevalca umetnin — morda bi se od njega kaj naučil —, ttifi se ne morem prepričati, ali so res akademski kiparji ali e ne boste izvedeli o življenju, slikarji, za kar se po navadi iz-o delu in šolski izobrazbi prišle- dajajo, kar navsezadnje niti ni )ca, vse se bo razgrnilo pred va- važno. A videl sem njihove pro-77ii u filmski naglici. Na koncu izvode, ki govore bolj zgovorno vas bo še opomnil, za vsak pri- od vseh zvenečih naslovov: re-mer, da je lani teklo jubilejno lief — okorno zmodelirano. brez leto naše vstaje, kajti ob taki poznavanja najosnovnejših likov-priložnosti vendar ne boste sko- nih principov, odbijajoča kompo-parili in rade volje boste posegli zicija, mešanica slilov, od alego-v žep in odštel i tisto vsdto za na- ričnih primesi klasicizma, preko kup sponvnske plakete dvajset- šabloniziranc secesijc, do portret-lelnicc naše revolucije. Če pa ste nega realizma: slike — brezkrvni pri vas v stiski z denarjem, ima- zmazki vpijočih in nevsklajenih te možnost, da si. omislite všai fotografijo tega dela. Prikimavali boste na vse avtorjeve samohval- barv, prepletajočih, sc z brezobličnimi grafizmi, ki često uprizarjajo sladkoben sončni zahod " i - 'r i..... ...... ' ■ *> ■ ' " " J Cestokrat je slišati na naših Šolali, v ljudskih univerzah, klubih ln drugod prigovore, da je na našem tržišču težko dobiti brez daljšega čakanja ustrezno opremo. Pogosto veljajo takšni prigovori tudi za šolske klopi, ki bi zadovoljevale tako v pogledu funkcionalnosti kot glede estetskega videza. Vendar vsa zadeva glede tega artikla ni prav nič kritična, kajti v izolski Mali opremi izdeluješ zares izredno lene in kvalitetne, izdelke, ki so nadvse posrečena kombinacija lesa in kovine. 2ai je to podjetje, ki sicer izdeluje malo pohištveno opremo pretežno za tujino, doslej premalo seznanilo s svojimi Učnimi izdelki številne interesente, ki čestokrat povprašujejo po taksni in podobni opremi celo v drugih republikah, čeprav bi si za sorazmerno majhen izdatek lahko omislili ta artikel v našem okraju ne besede in z ravnodušnostjo po- ali prozorno poltene nežnosti le- znavalča sprejeli račun za ponu- potic ali jodlarsko idilične pasto- jeno blago. rale z zeljnato zelenih pašnikov. . Ni zgolj naključje, da podobne Ne Vem, kakšni so občutki, ki »umetnine« vise na vidnih me- prevzamejo človeka po lepo stih v naših rfinon7iranjh _ tudi opravljeni kupčiji, toda sklepam, mednarodno priznanih podjetjih, da si vaš obiskovalec za Vrati za- Tja najdejo hitro pot, tudi mimo dovoljno mane roke, kajti račun „pnnme(7a odbora, medtem ko se dobro kaže: napraviš reliefni mo- ¿rjpeti, "da morajo kvalitetna li- del v glini, odliješ kalup v mavec kovna dela z razstav čakati na ali bron, potem pa razmnožuješ morda boš napravil sto, morda tisoč primerkov kot v industriji na tekočem traku. Tudi otrok ve: večja je količina, manjši šo proizvodni stroški. Zato le dajmo — za Slovenijo S Slovenskim napisom (le komu mar, če se ti prikrade manjša slovnična napaka), nato še s hrvaškim podnaslovom, seje in se vrniti v roke avtorja. Morda nas v šoli niso učili, da razlikujemo umetnost od kiča, resničen trud ustvarjalca od šar-latanstva. Morda niti pozneje nismo imeli časa, da bi prisluhnili Stvarem, ki so tako tuje našemu vsakdanjemu pehanju za čim večjim fizičnim ugodjem, vsemu tistemu, ki se vrti v magičnem v cirilici Potem so tu tisti ki umetnosti. Vendar- vsako- lim gre denar težko od rok. Tudi „.„ „.„„„„ j„ „„ med delovnimi ljudmi najdeš ta- ke, ki bi se radi postaviti z umetnino v hiši. Zanje bo zadostovala fotografija 40 X 30 cm v lesketa-jočem se okviru. Torej: fotografija, maksimalna cena 200 dinarjev, okvir s šipo 400 dinarjev, skupaj 600 dinarjev. Prodajna cena 6.000 dinarjev. mur je jasno, da umetnosti ne moremo primerjati z industrijskim. izdelkom, zakai prava umetnost ni bila nikoli irešetarsko vsiljiva, ne ponuja se na vsakem vogalu niti se ne bo sklicevala na svetlo ime naše revolucije, da bi šla čim bolje V denar. Zvest Apollonio pride 1 radijski sprejemnik na 5,5 1 prebivalca (republiško povprečje je 5,3, v Ilirski Bistrici pa še lani 10), 1 izvod časopisa pride na 1,42 volivca (lani Je prišel na vsakega četrtega volivca), slabše pa je seveda s televizijskimi sprejemniki, ki, jih je v komuni 15. PRIPRAVE NA OKRAJNO REVIJO DRAMSKIH SKUPIN KAKŠNI BI BILI SKLEPI S® s® Naš znani politični in javni delavec, član Izvršnega komiteja CK ZKS Ivan Regent praznuje te dni pomemben življenjski jubilej: 60 let svojega političnega in revolucionarnega dela. Ivan Regent se je rodil 24. januarja 1. 1884 na Kontovelu' pri Trstu. Krvavi dogodki ob stavkah leta 1902 so ga pripeljali v socialdemokratsko stranko. Takrat je imel komaj 18 let. S trdim delom in študijem je izpopolnje- Dramska družina prosvetnega društva »Miroslav Vilhar« iz Za-Razprava številnih članov plenuma gorja pri Pivki je uprizorila v ne-in predstavnikov kulturnoprosvetnega deljo Molierovo komedijo »George življenja je zajela široko področje in nar,j;n -i: nrevarani sonrog«. načela pomembno problematiko, da Uanam ali pre\aidni bupiug Njihova odločitev, da se spoprimejo s klasičnim dramskim delom je zelo simpatična. S to svojo odločitvijo so dokazali, da tudi manjše dramske skupine na malih' vaških odrih lahko uprizore klasično dramsko delo — le trdne volje je treba in veliko dela. Za razmere, v katerih delajo in živijo igralci v Zagorju, je bila litete uprizoritve prekašajo pomanjkljivosti. Zasluga za to gre i igralcem, i režiserju Faturju, ki je uspešno vodil ansambel. Predstava bi še pridobila z večjo mizanscensko razgibanostjo. Še nekaj besed o publiki. V dvorani, ki ima okoli sto petdeset sedežev, je bilo preko 400 gledalcev, ki so z vfelikim zanima- njem spremljali predstavo. Ponoven dokaz, da dobro, razumljivo uprizorjeno delo dramske klasike najde odziv in razumevanje tudi pri najpreprostejšem človeku. Požrtvovalnemu ansamblu in njegovemu režiserju pa želimo pri bodočem delu novih uspehov. Igor Peian val svoje znanje. Ze leta 1904 je začel objavljati svoje prispevke v glasilu »Rdeči prapor« in v Televizor v Trnju drugih listih. Tisti čas je bil mla- uprizoritev dokaj kvalitetna, di Regent eden ustanoviteljev, Hvale vredno je, da so nastopili pozneje pa vodilna osebnost vse- sami mladi ljudje, da so bile vse ga kulturnoprosvetnega življenja igralske figure na isti ravni, da tržaških Slovencev. Obenem je ni nihče izstopal, da tekst ni bil postal tudi. vodilna osebnost trza- nikomur problem, da ni bilo no- škega političnega odbora jugo- benih tekstovnih zatikljajev, no- slovanske socialnodemokratske benega jecljanja. V uprizoritvi pa stranke, že leta 1914 pa je postal bi si želeli več živahnosti, več predsednik izvršnega odbora te molierovske elegance (pri plemi- stranke za Trst. čih), več dinamike in tempa. Kva- VašČani v Trnju so sklenili, da Si bodo uredili klub, kjer bodo imeli televizor in kjer bi se lahko tudi kulturno in prosvetno izživljali. Rečeno — storjeno. Vsi so si zavihali rokave, belih vran je bilo le malo. 2e v lanskem letu so kupili hišo, ki jo bodo preuredili v klub. Na pomlad jo bodo že pokrili. In kako priti do televizorja? Ž lastnimi viri. Največ denarja bodo zaslužili v gozdu. Doslej so žrtvovali že nekaj nedelj. Tega dela so se udeležili tudi ljudje, ki imajo že več kot šestdeset let. Pri tem pa je hvale vredna tudi pomoč sosednje vasi Klenik. Zadnjo nedeljo so krepko delali in darovali svoi zasužek za novi dom v Trnju. Morda bodo že čez mesec dni gledali v Trnju televizijske oddaje. J. P. -\-- ---. J« V VKIIUI ,S0 ^ i Pri'" ' P-V1™ ? za nI ,ki íí, \ zde e Mi \ v Naš rod ne pozna mladosti, komajda neznatno otroštvo. Sicer se redno oglašajo terjatve, češ da naj bi otrokom dovolili posebno prostost, posebno obzirnost, pravico do igre, to pravico naj bi jim pripoznall in jim po-mogll, da bi si Jo lahko uveljavili; takšne terjatve sc oglašajo in vsakdo priznava, da so upravičene, in res je ni bolj upravičene reči, a v stvarnosti našega življenja tudi zares nobena reč ni uveljavljena tako malo kot to; upravičenost teh terjatev priznavamo, poskušamo v tem smislu to ali ono, a kaj kmalu Je spet vse, kot je bilo. Naše življenje je pač takšno: kakor hitro zna otrok le malce tekati In malce spoznavati okolico, mora poskrbeti sam zase kakor odrasli; zaradi gospodarskih pomislekov sc moramo širiti po tako prostranih področjih, naših sovražnikov je toliko, vsepovsod nam Je pripravljenih toliko neprcračunljlvih nevarnosti — da otrok ne moremo odvračati od boja za obstoj, ln če bi jih, bi jim to ravno pomenilo prezgodnji konec. Tem žalostnim vzrokom se pridružuje kajpa tudi spodbuden vzrok: plodovltost na-šera plemena. Vsaka generacija — ln vse po vrsti so zelo številne — odriva prejšnjo, in otroci niti ne najdejo toliko časa, da bi lahko bili otroci. Naj drugi narodi skrbno negujejo otroke, naj tam za malčke zidajo šole, naj se tam lz teh šol vsak dan uslpajo otroci — bodočnost naroda — vendarle so pri njih to dolgo, dolgo Isti otroci, iz dneva v dan prihajajo iz šol isti otroci. Ml nimamo šol. a iz našega rodu se v najkrajših časovnih presledkih prilivajo vselej nove trume naših otrok, veselo slkajo in cvllljo, dokler še ne znajo žvižgati, valijo se ali se kar kotalijo pod pritiskom drugih, dokler še ne znajo tekati, v množici nerodno vse prevračajo, dokler se ne znalo gledati, ti naši otroci! In ne kakor v onih šolah vselej Isti otroci, ne, vsekdar, vsekdar novi, brez konca, venomer, kakor hitro se nov otrok prikaže, ni vrč otrok, a že se gnetejo illm novi otrošld obrazčki, vsi se enaki, ker tako hite ln jih je toli-vsi rožnati od sreče, Kajpada, naj le'to še tako lepo in naj nas nemara drurl še tako zavidajo zastran tega, resničnega otroštva svojim otrokom pač «e moremo nuditi, m to ni brez posledic. Nekakšna neizumrla, nelz- O Odlomek iz knjige SPLET NOROSTI IN BOLEČINE. © V Knjižnici Kondor izdala založba Mladinska knjiga. O Izbral, prevedel in uredil Herbert Griin brisna otroškost nam prepaja ves rod; v očitnem nasprotju 7, našo najboljšo lastnostjo, našim praktičnim razumom, ravnamo včasih popolnoma nespametno — ln to ravno tako, kot ravnajo nespametni otroci, nesmiselno. zapravljivo, širokopotezno, lahkomiselno — in vse to samo za kako majhno šalo. A če se takšne šale kajpada vendar ne moremo več veseliti s takšno močjo, kakršno kaže veselje otrok, tedaj sled tega otroškega veselja vendarle živi tudi v našem veselju. Ta otroškost našega rodu že od nekdaj koristi tudi Jožeftni. A naš rod ni samo otroški, nekako Je tudi že prezgodaj star, otroštvo in starost se vrstita pri nas drugače kot pri drugih. Mladosti ne poznamo, kar koj smo odrasli, odrasli pa smo potlej predolgo, zatorej se razliva nekakšna utrujenost in brezupnost v široki brazdi po vsem, sicer nasploh vendar tako žilavem in upa polnem bistvu našega rodu. S tem jo bržčas povezana tudi naša nemuzikalnost; pre-Etari smo za glasbo, njeno vznemirjenje, njen zanos se ne ujema z našo težo, trudno Jo zavračamo; omejili smo sc in samo žvižgamo; malo žvižganja, tu pa tam kdaj, to je pravšnje za nas. Kdo ve, če niso med nami tudi skriti glasbeni talenti; a tudi če bi bili, značaj sonarodnjakov bi Jih moral zatreti, Se preden bi sc razvili. Jožeflna pa po drugi strani lahko žvižga ali poje ali kakor pač temu pravi, to nam ustreza, to kar prenašamo, Če se v tem morda skriva kaj glasbe, Je vsekakor zreducirana do najmanjše možne ničnosti: nekaj glasbene tradicije se le ohrani, vendar tako, da nas niti najmanj ne obremenjuje. A Jožeflna daje temu tako uglašenemu ljudstvu Se več. Kadar koncer-tlra, zlasti v resnih časih, se zanimajo za samo pevko kvečjemu še naj- mlajši, samo ti začudeno gledajo, kako šobi ustnice, kako med ličnima prednjima zobkoma Iztiskava zrak, kako kar zamira v občudovanju svojih zvokov in kako izkorišča to me-dlenje, da se sama navdušuje za vselej novo, njej sami čedalje bolj nepojmljivo Stvarlteljstvo; toda prava množica — to se razločno vidi — se jc umaknila vase. V teh bornih presledkih med boji ljudstvo sanjari, podoba je, da se posameznikom sprostijo udje, da se sme nemlrnež vsaj enkrat po mili volji pretegniti In zlek-nitl v veliki topli postelji ljudstva. In v te sanje nam kdaj pa kdaj zazveni JožefIntno petje; po njenem je Iskrivo, po našem sunkovito; a vsekakor Je tu primerno kot sicer nikjer, tako kot glasba sicer redkokdaj najde pravi, zanjo pripravljeni hip. Nekaj našega bornega kratkega otroštva Je v tem petju, nekaj tiste Izgubljene sreče, ki Je nikdar več ne bo mogoče najti, a tudi nekaj našega današnjega dejavnega življenja, nekaj te male, nepojmljive, pa vseeno obstoječe in lieuMtirtljlve piešernostl. In vse to se pač zares ne Izpoveduje v velikih krasili, temveč tiho, šepetaje, zaupno, včasih malce hrlpavo, Seveda je to žvižganje. Kako neki ne? Žvižganje je govorica našega rodu, samo da marsikdo žvižga vse žive dni, pa tega ne ve, tu pa se Jc žvižganje osvobodilo vezi dnevnega življenja In tako osvobaja za kratek hip tudi nas. Prav gotovo, teh nastopov no bi marali pogrešati. Toda od tega pa do Jožeflnine trditve, češ da nam v takih časih daje novih sil Itd. itd., drži še dolga pot. Za navadne l.iudi namreč, za Jožeflnine laskače nt*. »Kako bi bilo sicer mogoče —» pravijo kar brez zadrege z dokajšnjo drznostjo — »kako bi bilo sicer mocočo razložiti ta velikanski obisk, zlasti kadar grozi neposredna nevarnost, čeprav Jc ravno to množico obiskovanje njenih prlredilev često celo preprečilo zadostno, pravočasno obrambo teh istih nevarnosti.« Torej, to poslednje je žal sicer resnično, vendar to ne veča Jožeflnine slave, zlasti če zraven še pomisliš, da jc bila ob takih prilikah, kadar je sovražnik nepredvideno napadel in raz-gnal zborovanje ter Je marsikdo med nami moral izgubiti življenje — da je bila ob takih prilikah Jožeflna, čeprav Je vse sama zakrivila in je ravno z žvižganjem mogoče celo privabila sovražnika, vendarle zmerom na najbolj varnem kraju ln Je zme- franz kafka rom kar prva izginila pod varstvom spremljevalcev, zelo tiho ln zelo hitro. A tudi to vedo pravzaprav vsi in vseeno hite zopet tja, ko prihodnjič Jožeflna spet kje zapoje, kakor in kjer se Ji zljubi. Iz tega bi lahko sklepali, da Je Jožeflna skoraj nad postavami, da sme počenjati, kar hoče, celo če ogroža skupnost, in da se Ji vedno vse odpušča. Ce bi bilo res tako, bi bile tudi Jožeflnine terjatve popolnoma razumlllve, še več, ko hI jI ljudstvo dovoljevalo take svoboščine, JI proti pravilom — kot sicer nikomur — dopuščalo tako zanlkovanje postave, bi pravzaprav lahko sklepali; ljudstvo priznava — čisto po Jožcfl-nlnem —, da Je ne razume, da nemočno občuduje njeno umetnost, da se nje ne čuti vredno ln da poskuša poravnati trpljenje, ki ga priznava Jožeflnl, s kratko in malo kar obupanim ravnanjem ter da tako postavlja — kakor je njena umetnost visoko nad svojo oblast ukazovanja. Toda to nikakor in sploh ne drži, mogoče ljudstvo v posameznostih prehitro kapitulira pred Jožeflno, a kakor pred nikomer ne kapitulira brezpogojno, tako tudi pred njo ne. Zc dolgo, nemara žo od začetka umetniške kariere, se bojuje Jožeflna za to, da bi jo glede na njeno petje oprostili slehernega dela; odvzeli naj bi ji torej skrb za vsakdanji kruh in vse, kar je povezano z našim bojem za obstoj, ter to — bržkone — preložili na pleča ljudstva kot celote. Kdor se hitro navduši — in tudi takih ne manjka — bi sklepal že zaradi te nenavadne terjatve, zaradi miselnosti, v kateri takšna terjatev srloh lahko vznlkr.e, da Je terjatev notranje upravičena. Naše ljudstvo pa sklepa drugače ln to terjatev mirno zavrača. Niti toliko se ne trudi, da bi Jožefini iz-podbllo vsaj utemeljitev te prošnje. Jožeflna n. pr. opozarja na to. da napori dela škodujejo glasu, češ da so ti napori dela sicer malenkostni, če Jih primerja z napori petja, a da JI le Jemljejo možnost zadostnega počitka po petju in zadostne krenitve pred ponovnim petjem; pravi, da se mora tako do kraia Izčrnatl in da ob takšnih okoliščinah vendar nikoli ne more doseči najvišjih stvaritev Ljudstvo Jo sicer posluša, a sc kaj več za to ne zmeni. Včasih tega ljudstva kar ni in ni mogoče ganiti, čeprav je nasploh tako hitro ganjeno. Jolelino včasih tako osorno zavrne, da še sama osupne, podoba Je, da se vdaja volji večine, dela kot se spodobi, poje, kolikor zmore, a vse to le nekaj časa, potem se pa spet loti Istega boja z novimi močmi — za ta namen, kaže, jih ima neomejeno dosti. In saj je tudi jasno, da Jožefini v resnici niti ne gre za to. za kar so dobesedno poteguje. Razumna Je. dela Je ni strah — kot Je delomrznost pri nas sploh neznana — In tudi ko bi njeni zahtevi ustregli, M še slej ko prej živela kot doslej, delo je ne bi motilo pri petju, samo petje se pa resda tudi ne bi prav nič zlepšalo. Poteguje se torej samo za to, da bi JI Javno, nedvoumno in za vse čase veljavno počastili umetnost s takim priznanjem, kakrSneia doslej nikdar nismo poznali. A če ji Je sicer dosegljivo skoraj prav vse, ravno to ji nikakor nI in ni dann. Morebiti bi bila morala boj koj od začetka naskočiti v drugI smeri, morebiti je že sama Uvidela nanako. a zdaj se ne more več uniaknitl, če bi se, bi to pomenilo, da se je sebi znevcrlla, in zdaj se pač mora te zahteve oklepati na življenje ln smrt. turistič- trov-se v nestrpnosti in hrepe-ob vsaki sezoni k ki živijo daleč od jim usoda ni naklo-e, da bi stalno uži- bodo obnovili kuhinjo in z kTiklitvijoletne terase'roHrili" je- ŠTva,'"zato"pa "tem več organiza- ustanovo in turističnimi faktorji, letih ta problem^končno rešem ^ ^ s^ mig^emoTe® dilnico. V Piranu urejajo nočni bar in kavarno, ki bo povezana z cijske sposobnosti m dinamike, ali bolje, gre za organizacijo na- Težave: bodoletos in morda se j kazali svoje veščine, da moderno galerijo. V Strunjanu in luciji bodo uredili 2 avtocampa Zlasti pa je nazadovala opera- š opov, m to takih nastopov, ki prihodnje leto dokler se ljudje oa ^ dovali_ Kje fei, ponos z okrog 1500 ležišči v Šotorih. V Luciji bo do sezone urejena nova. tivna služba piranskega turizma jihje turistična publika zel na. ne vrnejo iz sol. pomorščaka? Nič nismo naredili na pol samopostrežna restavracija. Za vodno smučanje pa bodo po združitvi potovalnega urada V Piranu so ze veliko govorili o Posebno skrb pa bodo morali v * vodnem športu. Še kjer nimajo nabavili pet motornih čolnov, medtem ko obetajo Športne in druge »Adria« z avtoprevozmskim pod- tem, vendar brez posebnega uspe- prihodnje posvetiti v piranski ob- morj lahko pokažejo več. Ne-organizacije v sodelovanju s Turističnim dništvom večjo razgiba- jetjem »Slavnik« leta 1957. ;Ne- ha.. JZ velifami^težavami so^uspen čini tudi vprašanju vzgoje turi- zaslišano!« tako je tožil izkušen nost vodnih športov, pestrejše kulturne in zabavne prireditve, davno pa so se tega " • »Jadran - turistom« iz v.,.v • tako da so v Portorožu Vse to je lepo slišati. Priprave Po statističnih poročilih so ime- ge trije BŽalterski« uradniki, .... .......vec mozemsKin uinstov z zeija- kai meni aa sezono so se razmahnile. Toda li na primer v lanski.. sezoni v terih poslovanje se je omejilo bino. To je hkrati tudi najbolj mi da. bi =e seznanili z najraz- rnHii v Piranu ae bo odveč, če v zvezi z obeti občini Piran okrog pol milijona gkoraj samo na prodajo voznih veren dokaz, da turist, ki obisce lič^išimi spomeniki, ki smo jih »¿koda da s^m star,« je še re-¡etošnje turistične sezone povemo turističnih nočitev nasproti 113 kart Vendar pa bodo tudi to v naše kraje, zeli spoznati nase ziv- podedovali iz pretekloSti. Za vo- medtem ko je stopil na bar-5 piranskem turizmu nekaj-vec; tisočem v letu 19o5. Ce v.llustra- .»o*nw>l«vn ure- lipniP. nretpklost m obicaie. Ah «... _.!._.>_-----j-; —«.. Kei, meaieni je y______„ !e zaradi tega, ker bo navzlic cijo navedemo, da so na osnovi izdatnim primanjkov naložbam še nekaj let potrošnje kruha izračunali, da je reg p0Si0val v vsestransko korist zem nuditi tega-valo hotelskih zmoglji- bilo v lanskem juliju jn avgustu razvijaj0čega se turizma. V piranski » letošnji sezoni zadovoljivo ure- ljenje, preteklost in običaje. Ali di-e M bjH morda za sedaj naj_ «ei . dili, tako da bo potovalni urad mu piranski in pori.oroski turi- bolj primerni razgiedani upoko- razpredati mreže. dovolj? Svobodi« so za- jenci, ki več ali manj že sodelujejo v vsem tem velikem turi- Nočemo biti pristranski. Nogo- kone še večkrat v skrbeh, kako sklepamo, da je in kam usmeriti iz leta v leto na- tudi nočitev. več uspehov pri organizaciji prireditev, propagandnih akcij, z o d da j op r i vat n^so bi no | ni ogram z novimi motivi iz zacijo izletov. Tudi informativna p ?eteklosti; je bila sprožena termalnih kopeli pa bodo imeli polemika, kaj je kultura in kaj možnost podaljšati sezono tudi v ^ turizem tistih objektih, predvsem privat- P^ tV knmnipfp vendar je tako. Turizem je širok tov zanima občinski odbor Soeia- nih sobah, ki so bile prejšnja leta ?i " Komplete ^edaktjX0čihaieeoktef; veda d° ^a Voljo in dovolj ve-. ^^Ksel^o^ S^^^lo^ selja. S ^Ti 2Sne = MAR RES NI ZANIMANJA ni j o. Vsekakor čuden odnos! ZA VODNI ŠPORT Kakor pa napovedujejo, bodo V Piranu o tem še razpravljali. Zla-Čudno se to sliši v Piranu. In sti se za poživitev vodnih spor- Razen tega imajo v Piranu tu- vosti ter bodo v tej komuni brz- nad 31.000 ljudi v občim potem operativno turistično službo vzeli stališče da kultura nima st-čnem dogajanjU( bodisi v okvi- metni klub v Piranu je delaven, da je bilo veliko več ^ p stabelo Turistično dru- mcesar opraviti s turizmom To Xurističnega društva ali kako čeprav ima igrišče v Luciji. Mar , , , v: Vzemimo racumco °° k m z novimi So sicer mnenja posameznikov ki Toda možnosti je še ve- neP b^ tak0 lahko uspeval tudi raščajoči naval domačih in tujih 12,000 stalnih prebiva cev m (000 si pričJujej da bodo spri- pa so e vplivna. Folk orne sku- yeč_ Vsak ob~an lahko s tu_ ^Vslačev, jadraleev, plaval- gostov. Znano je tudi, da je pred ležišč za goste da skupaj 19-000. ™ar' * Jv prihodnji sezoni P"ie niso uspeli razviti do take rizmom ge kaj zaslugi) ge ima se_ ™ega smučanja itd. Z; zadnjo vojno zlasti slovel in cve- --------------------— 6 ' - - ••- • - - • ............' 6 tel portoroški turizem in da so bile tedaj nastanitvene zmogljivosti v hotelih večje, kot so sedaj. Takoj po vojni so se mnoge de-pandanse hotelov spremenile v stanovanja. In v tem je najbrž še danes vzrok, da so tako imenovane komercialne zmogljivosti piranskega in portoroškega turizma manjše, ker je stanovanjski problem v občini še vedno zelo pereč — ne glede na to, da vlaga občina velika sredstva tudi v stanovanjsko izgradnjo. .V povojnem obdobju se je začel ponovno uveljavljati turizem v piranski občini šele leta 1954, ko je bil v tedanji coni »B« Svobodnega tržaškega ozemlja za silo obnovljen hotel »Palače« - v Portorožu. Leta 1955 je bilo v hotelih in počitniških domovih piranske občine komaj 1471 ležišč, lani TbiT onerativno Sb^ S —ff oZ'^ r e j o b e t a j^ odpravit i vsaj e n o od malce upanjada bo v jeseni spo- obeh bistvenih slabosti. z drugimi priredit- vami? Portoroška noč, tekme ZRNO DO ZRNA POGAČA... osličkov, krst pomorščakov. Te so že postale tradicionalne in bo-V mnogočem velja ta pregovor do brez dvoma tudi uspevale. Za-tudi v turističnem smislu. V sve-' zeieno pa je, da bi bili kulturni tovno znanih turističnih krajih ni sp0redi bogatejši, z izvirnimi do-nobena novost, da živi na račun mačimi deli, s poučno tematiko iz turizma tako krošnjar s svojo pi- našega življenja in dela, z motivi ¡sano kramarijo kot lastnik ali di- nage daijne in novejše zgodovine, rektor hotela. Včasih niti ni med skratka s snovjo, ki jo pri nas. pa že okrog 7000. Toda pri tem Portorož se tudl v evropskem merilu nJima ^ kakšna ^Pt^n inozemski tu.risti !fč1e.j0 in.Posta-porastu števila ležišč so dala svoj ve°dnolol? uveUavir^orZeno^tu- prejemkih.^ Kakor se pac -kdo tudi zanje čedalje bolj pri- osromni delež nodietja in tovar- ristično središče, z novimi napravami, znajde! Toda pn nas smo v tem vlačna. ogromni aeiez poajeija tovdi 4 s termalnimi kopelml, pa pogledu še vse preveč neiznajd- ne iz vse Slovenije. Piranska ob- £0e£jegov sloves še narasel, turistiž- T^f,- turistu ki pride v naše čina je tako pridobila 110 počit- na gona pa oo ^s tem prak«Cno_ Po- Tunsto, lajude PREMALO DOMAČIH KADROV niikih domov 7 več kot 4000 leži- daljSana na vse leto. V ta namen bo Kraje, ..... niskin flomov z \ec koi juuu lezi j 5e marsikaj izpopolniti nost toplo ležišče, obilno hrano sci. Tudi letos je v gradnji deset ¡^ misliti tudi na zimski plavalni ba- itr Tn'-io(v,p +Pr sonce in morje Za ,, ■ • novih počitniških domov. Ce do- žen. Na sliki: pogled s terase pred m pijače ter sonce: in morje:y turizrau in gostinstvu piran- - ■ - -..... ——---vse drugo, kar bi pritegnilo nje- ske ob£ine je med sezono zapo- govo pozornost, pa se zelo malo sleflih precej ljudi izven komu- ali nič ne menimo. Ko turist od- z novim zakonom o odvajanju proračunskega prispevka-; na al . . osnovi stalnega bivanja zaposle- o katerimi je vsekakor več ostaja Ta višek je po vseh zna- ze]o' zel<> dobro pocem zastonj, nih (Uradni Ust FLRJ št. 52/61) dohodka kot s počitniškimi domo- kih ^deč' zapopaden v »črnih« f \ "1fen? ™el k]e Sr LP " bo občina Piran pritoajšana za vi, v zaostanku. To kaže zlasti SristTh ki S prijavljaU svo- trošiti «, tedaj nas popade jeza m okr 50 milijonov dinarjev na realizacija in iztržek za turistične K bivanja Potem takem lahko kesan\e' kako da ™**n tT/™Z leto. Dobršen del tega odpade tu- in gostinske storitve, razvidno pa t?dfmo da je bUo nočnin veliko ?\ma e-a'. ^ ^ di na sezonske gostinsko turistic- je tudi iz statistike gostov in no- 'S kot jih ie zabeležila stati- ako okorni m brez smisla za ta- ne delavce iz drugih 0krajev m čitev. Skratka, v povojnem raz- Jtična služba". ke ječi (za razliko na primer od ob5in. Zato stremijo za tem, da dobju so zmogljivosti komercial- Toda če ne J^JT-^S^. A kontrole, "s^ i^ahko^prej SML"^-ed do toviti, da'je bilo vsa ta leta pri- od preostalih 12.000 odštejemo ™ ™ ™ e na vprašanje, kako ™ dobivanje novih hotelskih ah ko- največ polovico na.-račun prehdd- ^¿tfl odJovoril: >)0kej, nj mercialnih turističnih zmogljivo- g0st0v. Toda 6.000 še zmeraj 0 7e^ dobro Docen 'zaston 03 sti, s katerimi je vsekakor več nqtafa Ta višek ie no vseh zna- ze!0' ?eI°" .°br1°'„' m Toda če ne bodo pravočasno naših sosedov Italijanov, ki s svo- bi že za to sezono pritegnili ■ . JSS kontrole^ se lahko piej ¡^ ^^T^T^ torista ^^instvo čimveč domačinov, ker so namesto novogradenj v ko■ slej krepko maščuje zlasti na zdi se da Toda kadro^. ^ed .f°T stare ,hot(!le javnih napravah, kot so vodovod, ^tšfh^risti nih krajih mnogo maCim m t0llk°' da bl z-njl-ml gostišča, kar ni - prineslo «S- SadgTn ^Xb^o. Zato bo ^egT m\Skf Sdi ^Lntr'fn ^Polnm vsaj najnujn^ de m čutnejših in mest v restavracijah. Res je za5eli vključevati v enoten po- iu SiC ^ uuu.- pravljajo tudi gostinska poajetja sicer, da so bolj ali manj skoraj g^ turizma V tem primeru^e ^ a,napa_k v sodelovanju s Turističnim dru- „ „ p ° ; son turizma, v ™ puma JC j ki pa mnogokrat odločajo, itvom inlolskim centrom prenovljeni m da se- pripravljena piranska komuna ' ho 1-urict odločil za dališe stvom.in. h0iSKlr|1 služijo svojemu na- nuditi lastnikom takšnih sob celo ™ ra.nu ^obrazevalne tečaje vsi objekti daj povsem menu. Toda spričo vse večjega kredite. pravljajo tudi gostinska podjetja Kot pisani cvetovi eksotičnih rastlin so videti poleti senCnikl naših gostinskih " " ' ! — J~"' podjetij po vsej piranski obEini pojem. V njem lahko sodeluje listične zveze, ki namerava po- v Pida bi _________ da prostore primerno f^J,^■ 1 ®fn,J,° tak° usposobili čimveč ljudi sleherni človek, gospodarska ali drobneje analizirati ta problem dotoka gostov bo prej ko slej opremijo ter da jih dajo na ko- b ^ ^ ^ družbena organizacija. Športne in podvzeti akcijo za njegovo re- nujno potrebno misliti tudi na mercialno razpolaganje recepci- .J ^^L^ravliali Trf ^delovati med sezono v gostin-nnvo imrnorciair,» r-K-ict-fo , o tem ze mnogo razpravljali, vei. stvu in turizmu. To bo dokaj za- nove komercialne objekte. TUDI»ČRNE«SOBE V TURISTIČNI POGON organizacije v Piranu — posebno šitev. Morda bomo kmalu o tem fr ^^flT^u^rto. »i^EF^S htevnanXg"VndaUr jTboJtreI f^ " ^^ Z ^ lahk0 ^ razveSe^ . _ — pa še niso pokazali Ijivega! raje prej leot pozneje praVega razumevanja za sodelo- tem bi dobili v Piranu in Porto- Toda -e med lansko sezono ni rozu vec kot 2000 lezisč, odpadla bjj primer moč kupiti v por- ¿""tem" bo" imela celotna - . - bi nepotrebna bojazen- zaradi nniptnsw _lt ali takih v-»h iesm' b - , ■ f 7 ? vanje s turizmom. Koliko zamu- Imntm!0 nAcinvanip na hi hiln v torozu poletnm rut ali Kakin vab- komuna vec koristi: odpadla bo - -, - ,1, kontrole, poslovanje pa bi bilo v ]jivih okraskov ogrlic slamnikov, ,krb 7a stanovanja ki bi jih mo- jenlh PnIoznostl! celoti legalizirano. Manj skrbi bi J, , n- ,arJ :sk,rb zaJ^noYa?da' „ rmoli ^«t. Turizem v piranski občini je bilQ zar|di zas^a in Večji ko Imeli so sredstva. Kupili so več IN ŠE BESEDA O PERSPEKTIVAH. zadnja leta mnogo pripomogel k naglejši rasti celotnega gospodarstva, zlasti trgovine, obrti in prometa nasploh. V teh panogah so ugotovili neprimerno večjo rast kot v turizmu samem. Medtem ko narašča realizaciia v komercialnem turizmu toliko, kot rastejo cene storitvam (hoteli več mercialni' uspeh. DVE BISTVENI SLABOSTI ■ Za piranski turizem sta značilni še dve slabosti: prvič neurejenost raznih komunalnih naprav, ki jih sicer, vsako leto dopolnjujejo in obnavljajo (vendar pa z njimi nikakor ne morejo na ze- kot s polno zmoglnvostio ne mo- leno vej0j ker zahtevaio ti pro-rejo delati, počitniški domovi b]emi za njih traineišo rešitev podietii in tovarn pa niso vklju- ogromnih sredstev), 'in drugič: žogic za tenis, raznovrstnih .igrač raii nuditi sezoncem iz drugih in celo kopalk ne da ne. govori- krajev, med domačini se bo po- čolnov in jadrnic. Zdaj to pro- z letošnpmi naiozbami pa za- mo o stoterih drugih malenkostih. vegai interes za vsestransko so- pada in je vprašanje, če je sploh čeniaio v piranski komuni per- Pregovor pravi: »Zrno do zrna delovanje v turizmu in gostin- še kaj uporabljivega. Skušali so scektivneje razvijati turizem Z pogača...« Ali smo v tem po- stvu kar je nujno potrebno za organizirati plavalne tekme. Niso , ,J. ... / j HnknnčiH-1p SSnf^^SL^ tU" nadfinr napredek te-VaT gh" počenja piranska mla- tttodoprWoEm nadaljujtodva riC+,"na spodarske panoge v piranski ob- dina? j g ležiš^ tako da bodoJ zače]i čim, in končno: ustvarjeni prora- »Vloga takih organizacij m klu- let0$ -0 sezono že z devet tisoS cunski Prispevek na osebne do- boV je vsekakor zgrešena s takim regist^ranimi turističnimi poste- hodke bo ostal v občini za rese- odnosom do dobrega morja in liami vanje skupnih problemov in po- sonca, ki naravnost ponujata svo- treb. je mikavnosti. Pomislite, kako bi V 10-letnem perspektivnem na- Sicer pa rešujejo problem ka- fcili srečni tisti kontinentalci, ki črtu razvoja_ turizma imajo na- ristična očala najbrž ne! V KULTURNE SPOREDE VEC IZVIRNE DOMAČNOSTI IN RAZVEDRILA O vlogi kulture v turizmu so čeni v komercialni pogon, ker po- jzredno pomanjkljiva' turistična v piranski-občini, kot tudi mar- drov v gostinstvu in turizmu v bi se jim ponujala taka prilož- men povečati nastanitvene zmog slujeio z olajšavami in so torej operativa. sikje drugje, mnenja različna. Piranu že več let perspektivno, nost. Pomislite, koliko kilome- ljivosti do 20.000 ležišč. To na ODI-Oščeni določenih družbenih bi uresničili do leta 1970. Venda obveznostil. narašča realizaciia v trgovini, obrti in promet"', letno za 150 do 200 odstotkov. Turizem torei močno onlaia te nanose. Koliko in v kakšni obliki se mu to vrača, pa nove naienostav-neiše deist.vo, da morajo gostinska nodietja tudi za najmaniše izboljšanip moledovati za dolgoročne kredite. Potem ugotavljajo v piranski občini iz leta v leto vse večje število turistov, ki prihajajo na tako imenovane »črne« počitnice. To so turisti, ki si ob pomanjkanju ležišč v hotelih pomagajo kot morejo in znajo. Največkrat si sami poiščejo privatne sobe. V Ich se jim »ni treba« prijavljati in tako se izognejo (udi taksam. Lastnikov »črnih« sob ie vse več. Vsakdo rad zasluži. Zakaj pa ne? Posebno še, če ni zaslužek obdavčen. Sicer so v Piranu mnenja. da za sedaj še ne kaže obdavčevati teh privatnih uslug. Kolikor bodo poostrili kontrolo nad »črnimi« sobami, bodo to storili iz preprostega vzroka: zaradi ugotavljanja stania in napredka turizma kot najpomembnejše gospodarske panoge piranske občine. Piranska občina pQ5t-aja-ci4vočAi>te^I^-fe^^^filtč^nfr-satno-na aašl obali, marveč v vsej Sloveniji. Na sliki:.pogled s ceste pred. Piranom proti mestnemu orcdiSSu naj Vendar pa vse kaže, da bodo to realizirali že v petih letih, če bodo le s tako zavzetostjo uresničevali ta plan, kot so ga začeli uresničevati letos. Urbanistične probleme so že v glavnem rešili. Zdaj končujejo še njihove podrobnosti. V zvezi z lansko jesensko razstavo o načrtu za turistično ureditev celotnega področja vseh treh obalnih občin, kakor tudi na osnovi desetletnega perspektivnega načrta pa pripravljajo posebno številko »Piranske komune«, ki bo prinesla obrazložitev gradiva teh načrtov. To bodo dali v razpravo na zbore volivcev, šele potem bo predlog načrtov uzakonil tudi občinski ljudski odbor. Številko »Piranska komuna« bodo natisnili v dovolj izvodih, tako da jo bo lahko dobila sleherna družina v občini. Na razpravah o teh načrtih bodo skušali ugoditi pametnim _ pripombam in predlogom, kajti to zadeva prav vse občane, ki kažejo za ta obširen načrt, razvoja turizma v piranski občini-že sedaj veliko zanimanja. G. BARUCA Za 1. maj napovedana svečana otvoritev — Srednja pomorska šola začne s poukom v novih prostorih že sredi marca — Odprto ostane vprašanje študentskega in dijaškega doma: ali bi ne kazalo Zavod za gluho mladino preseliti v Strunjan, Zavod »Elvire Vatovčeve« pa iz Strunjana v Ilirsko Bistrico? ZDAJ IMAMO MATERIALNE TEMELJNE ZA POMORSKI ŠOLSKI CENTER V PIRANU Med letošnje najbolj praznične dni na naši obali lahko mirne duše postavimo dan, ko se bodo na stežaj odprla vrata nadvse modernega, poslopja Višje pomorske šole. Pod to imenitno streho bo hkrati tudi Srednja pomorska šola, ki je petnajst let živela sredi tesnega Pirana in kljub betežnim vnanjim pogojem vzgojila cel rod 'mladih pomorščakov, oficirjev, strojnikov, navigatorjev in drugih specialistov naše trgovske mornarice. V prisojni rebri nad piransko ladjedelnico stoji zdaj prelepo poslopje, v katerem bo poslej začel nastajati.in se oblikovati Pomorski šolski center, kjer bo. v povezanosti pod eno streho potekalo izobraževanje pomorščakov vseh nazivov, od mprnarja do kapitana dolge plovbe, pa prvega pomorskega strojnika. Ko ob tem imenitnem poslopju zremo navzdol na morje in se sproščeno raduje-mo povezanosti . tegale koščka obale s Slovenijo in Jugoslavijo, hipoma začutimo, kako hudo potrebno nam je bilo prav tole poslopje, kako hudo potrebna je tale šola narodu, ki svoboden trdno stoji na svoji obali, ob svojem morju! Izpod te strehe bo poslej stopala mlada generacija v življenje in s svojim delom in svojimi dejanji pred vsem svetom vsebinsko dokumentirala zgodovinsko pravico, sedanjost in prihodnost: biti pomorski' narod! • Samoten stopam ta dan po hodnikih, iz nadstropja v nadstropje. Čez mesec dni bo tod mladega življenja za dobro mero. Na hodnike, v učilnice .in delavnice se bo vsulo 225 dijakov Srednje pomorske šole. Jeseni, v prvih dneh oktobra, se jim bodo pridružili študenti m. semestra Višje pomorske šole, ki so doslej študirali >ma daljavo«, na ladjah, v pristaniščih,-na morju in daleč po oceanih. Tretji in četrti semester bodo doštudirali na kopnem, v najsodobneje urejenih prostorih in pogojih. ; Za 1. maj napovedujejo slovesno otvoritev. Takrat se bomo prav za gotovo na široko razpisali o vseh nadrobnostih: Za zdaj pa povejmo tole.* Prostorninsko obsega'' šolsko' poslopje 3444 kvadratnih metro.Vi~V eni izmeni je jetje »Slovenijales«. Vsa druga mizarska dela pa je izvrstno opravila izolska »Obnova«. Pod šolskim poslopjem, onkraj ceste, je na obrežju novo zidana čolnarna s pomolom. Tako tudi ne bo manjkalo pouka neposredno na morju in ne radosti v mokrem slanem elementu. Pa račun? V celoti znaša investicija okrog 300 milijonov (nekako toliko, kolikor nas je veljal leteči »Delfin«). Za celotno graditev, ureditev in opremo je dal sredstva republiški sklad za šol- dom še bližja. Pogrejmo zatorej stvo Slovenije. Tako bomo imeli zastran tega sicer že predlagano naposled na obali prelepo šolsko zamisel. Ali bi morda ne kazalo poslopje, ki je dozorelo kot žlah- zadeve tako urediti, da bi s pri- ten sad upornega prizadevanja merno adaptacijo (najcenejši na- posameznikov in razumevanja vse čin!), nastal študentski in dijaški skupnosti. dom v poslopju, kjer je zdaj Za- Odprto bo ostalo edinole vpraša- vod za gluho mladino? Kaj .če bi nje študentskega in dijaškega doma. Tista dva kilometra iz središča Pirana do šole mlademu človeku sicer ne ožulita nog. Toda vsekakor ' bi bilo primernejše in bolj prav, če bi si bila šola in šel Zavod za gluho mladino v Strunjan, Zavod »Elvire Vatovčeve« pa od ondod v Ilirsko Bistrico? Predlog, navržen v premislek, bi morda kazalo nadrobno proučiti. / (ž) TRDO ZASLUŽENO PRIZNANJE KOPRSKI LUKI Izredna izkoriščenost operativne obale pri razkladanju in nakladanju generalnega tovora — 60 °/o manj časa in 40 °/o večji delovni učinek. Zakaj?: .mladi levi' in ,sistem paletiziranja' do skrajnosti. Razen tega pa s če- ves sedanji promet z generalnim Tisti, ki še vedno pomilovalno gledajo na Koper, bodo brž posegli po Lafontainovi znameniti basni: glejte jo »žabo, ki se napihuje v vola«. Tisti, ki so ob čudoviti rasti koprskega pristanišča prepolni vere, poreko: čast, komur čast! Medtem pa se delovni ljudje v pristanišču ženejo za delom ko »mladi levi«.1 Številke nezmotljivo pričajo, da so glede izkoriščanja enega metra operativne obale pri razkladanju in nakladanju generalnega pomorskega tovora skočili daleč nad evropsko, povprečje. Tale mali Koper da bi bil pred Hamburgom, Marseillem, pred Le Havrom? Zlomka, pa je vendarle tako: Za splošni generalni tovor (vreče, zaboji, kosi itd.) velja v evropskem povprečku 400 ton izkoristka na 1 m operativne obale. (Takšen je tudi povprečen izkoristek na obali »Petra Drapšina« na Reki). V Kopru pa je znašal povprečni izkoristek na 1 m operativne obale v letu 1960 581,4 tone in v letu 1961 608,6 tone. Naključje? Srečne okoliščine? Nikakor. Pač pa: 1. izredna delovna vnema, 2. dobra organizacija, 3. preračunano izkoriščanje in {uporaba sicer skromne mehanizacije in 4. »paletiziranje«. V določenem smislu je izkoristek prostora, zav 3.84 študentov in di- obale 'sicer'kakor neprestano ni- jakov.' V učilnicah za 288, v delavnicah za 9'6. Natančen izračun kaže: za vsakega učenca 7.64 m2 prostora. Ob hodnikih.se vrstijo: 10 krasnih učilnic, 2 risalnici,- 2 strokovni knjižnici pa 9 kabinetov (pomorski,, ladjedelniški, navigacijski, fizikalni, kemijski, predvojaški itd.) V manjšem traktu je obakraj -hodnika vrsta delavnic: strojna, laboratorijska, kovačniea," skladišče.orodja, ročna delavnica, elektrolaboratorij, va-rilnica,' mizarsko-modelarska delavnica itd. V spodnjih prostorih je med drugim bazen za poskuša-nje plovnosti in stabilnosti ladijskih modelov. Na vrhu stavbe je navigacijska kabina, kjer bo radar, električni kompas, globino-mer. in še druge naprave. V upravnem traktu so vsi potrebni prostori, da bi si lepših ne mogli želeti. Razume se, da je dovolj garderob, umivalnic pa šolska kuhinja in še vrsta drugih prostorov. Monumentalna je šolska avla, kjer bo prostora za prireditve in proslave. Skratka, vsa stavba in notranja porazdelitev: klobuk dol! Ureditev in oprema pa takšna, da si človek želi biti še enkrat mlad in hoditi v to šolo! S klopmi, mizami, stoli, omarami, in omaricami je 'šolo opremilo pod- CENTRAliNO SKLADIŠČE BOMBAŽA ZA SLOVENSKO TEKSTILNO INDUSTRIJO Pretekli teden so se mudili v Kopru predstavniki slovenske tekstilne industrije, zlasti tistih ppdjetij, ki so v svoji proizvodnji vezana na uvoz bombaža. Ni naključje, ampak popolnoma realne okoliščine narekujejo tekstilni industriji, da si skuša zagotoviti zadovoljivo preskrbo z bombažem. Za to svojo težnjo je našla tekstilna industrija v koprski luki popolno razumevanje. Na posvetu v Kopru so se načelno sporazumeli, da bodo v luki zgradili skupno skladišče za uvoženi bombaž, ki se že za letos napoveduje kar Iz osemnajstih držav, večinoma afriških in azijskih. Za skladišče bombaža so si že zagotovili primerno lokacijo. Začasno, dokler ne zgrade skladišča, prevzamejo v zakup del že dograjenega dvonadstropnega skladišča, tako da bi mogli že sedaj usmerjati uvoz bombaža na Koper. Tem važnejše pa utegne postati skupno skladišče v koprski luki tedaj, ko bo luka dobila status proste carinske cone. Takrat bo skladišče lahko sprejemalo v konsignaciji bombaž tujih tvrdk, naša tekstilna industrija pa bo mogla na tem tržnem mestu neposredno kupovati potrebne koli- DOPISUJTE V dalje večjim učinkom uporabljajo »palete« (ploščate pravokotne podložke). Odkar so začeli razkladati in nakladati generalni tovor po »sistemu paletiziranja« (prvi v Jugoslaviji, sam 1 sistem izvira iz ZDA), nenehoma pridobivajo na času, V primerjavi s tradicionalnim (zastarelim, težaškim?) načinom nakladanja in razkladanja porabijo v koprski luki z novim sistemom 60 °/o manj časa. Učinek na delavca, tako kažejo dosedanji izračuni, pa je že večji od 30 do 40%, Sistem paletiziranja plus delovne-brigade po 12 mož, ki se ko »mladi levi« preudarno lotevajo dela, to je trenutno v luki takšna sila, ki zmore tovorom. Pelovna organizacija in operacije s-.posameznimi vrstami tovora so že tolikanj dognane, da že več kot 95 °/o delovne sile dela po učinku. Preglavice so trenutno v luki pri razkladanju in nakladanju lesa, kjer so malone še vse operacije .ročne. Ali tudi na tem ogromnem sektorju je napovedan temeljit preobrat. Tudi na to področje začenja prihajati mehanizacija. Manipulacije z lesom bodo skoraj začela v izrednem tempu pospeševati specialna avto dvigala. Ta bodo z vilicami razkladala les, ga zlagala v kope, prekladala, pomagala celiti in nakladati za odpremo. (ž) Pogled na portoroško reber, kjer je zdaj dograjeno sodobno poslopje za Višjo pomorsko in Srednjo pomorsko šolo. Tu bo po dokončni reorganizaciji nastal Pomorski šolski center V KOPRSKI LUKI SO ODPRLI NOV OBRAT ZA SPECIALIZACIJO PRISTANIŠKE DEJAVNOSTI hajoča tehtnica: če je v luki tovor, daje obala izkorištek, če ni tovora, ni izkoristka. Kajpada ta pogoj velja tako za Koper kakor za Hamburg. Povsem zase pa vplivata na večji ali manjši izkoristek obale količina tovora in' čas, potreben oziroma uporabljen za razkladanje in nakladanje tovora. Vzemimo za primer troje lanskih mesecev v koprski luki. Januarja 1961 .je znašal izkoristek 1 m obale 1403 tone! Rekord, s kakršnim se menda lahko ponaša malokatera svetovna luka. Marca je dosegel izkoristek 730 ton. Avgusta »samo« 600,5 tone. Kje tiči torej tista »skrivnost«, ki prinaša koprski luški obali tolikanj višji izkoristek, kot ga izkajujejo po drugih evropskih lukah? Ne da bi posebej klicali na pomoč številke, se da jasno ugotoviti, da so v delovnem kolektivu koprske luke tako rekoč prefinje-no preštudirali organizacijo razkladanja in nakladanja generalnega tovora. Čeprav je za zdaj šele nekaj sto metrov operativne obale, zmorejo izredno količino tovora. Lahko mehanizacijo (viličarje, transportne trakove, vozičke, traktorje) izkoriščajo, bi rekli, Clanl delovnega kolektiva novega obrata DEMAGAS, ki bodo upravljali z napravami za razkuževanje in dozorevanje uvoženega blaga Podjetje »Luka Koper« vztraj- vrste v Jugoslaviji in sploh prve no in odločno pobira korake na na Jadranu, ker smo precej pre- __^..i.___.__J..-----..„„..„-i« n«; V,,' fr. 1T^c-f Ti-: pnuio fcjlrCors čine in vrste bombaža. Tako bi tekstilna podjetja potlej lahko svoja sedanja skladišča uporabila za proizvodne obrate, saj bi imela v Kopru vsak čas zagotovljenega dovolj bombaža. začrtani poti svojega razvoja. Pri tem se neodjenjljivo drži najnaprednejših metod dela in tehnološkega procesa delovnih operacij v pristanišču, kakor so jih doslej preizkusili v ZDA, Angliji, Nemčiji, Italiji in drugih velikih pomorskih deželah. Eden izmed naprednih prijemov, ki postavljajo novo koprsko luko v vrsto najboljših pristanišč, je vsekakor specializacija posameznih dejavnosti, v vrsti teh dejavnosti pa za že pred časom uvedenim pre-pakiranjem in prazen jem kave zdaj še uvedba razkuževanja in dozorevanja blaga, zlasti južnega sadja in zgodnjih vrtnin. Minula sobota je bila pravcati praznik za ves delovni kolektiv koprske luke, predvsem pa za njen obrat hladilnico, pri katerem so ta dan odprli nove naprave, imenovane kratko DEMAGAS (Desinfection, Maturation, Gas) ali po naše razkuževanje, dozorevanje in plinsko pokončevanje insektov v blagu. Naprave — pet velikih celic z vsemi pripadajočimi napravami za proizvodnjo plina in temperaturnih razlik, za čiščenje zraka in opravljanje drugih delovnih operacij — so bile uvožene prek milanskega in tržaškega kooperanta iz Švice, Treba je pribiti, da so prve svoje hiteli Trst,- ki tudi. snuje takšen obrat v svojem pristanišču. Obrat Demagas bo v mnogo-čem poenostavil uvoz določenih najmanjša dopustna stopnja okužbe in dejansko onemogočen kakršenkoli prenos ali širjenje insektov in drugih škodljivcev. Naprave Demagas skrajšujejo oziroma sploh odpravljajo vsak vrst blaga, zlasti južnega sadja in zastoj zaradi ustreznih karanten- zelenjave, pa tudi bombaža, kave, kož, semen, žitaric,. riža, raznih sadik in gomoljev. Znano je, da v državah z naprednim gospodarstvom že obvezno zahtevajo v blagovnem prometu razkuženo blago; zdravstveni in fitopatolo-ški predpisi postavljajo v tem pogledu že tudi določene mednarodne norme. S tem je v uvozu in izvozu onemogočen promet blaga, ki je morebiti okuženo s škodljivim mrčesom. V postopku Demagas pa je izključena tudi skih ukrepov, ki so doslej bili ob pomanjkanju teh naprav obvezni. Zagotovo zato zdaj lahko pričakujemo, da se bodo uvozniki — pa tudi izvozniki — še bolj orientirali na koprsko luko, saj so koristi nagle manipulacije dezinsekcije, razkuževanja ali dozorevanja blaga v prometu očitne. Obrat v koprski luki obsega pet velikih kovinskih celic s po 130 m3 vsaka ali skupaj 650 kubičnih metrov prostornine, kar daje spričo praktičnega poslova- Toda kje je in kaj počne »Delfin«? Pri reški »Jadroliniji« so analizirali poslovanje leteče ladje »Vihor« v letu 1961. Kakor je našim bravcem znano, je imenovana ladja lani dvakrat na dan povezovala Reko z Malim Loši-njem in enkrat z Rabom v obe smeri. To da skupno blizu 600 km plovbe na dani Trajanje potovanja se je V koprskem pristanišču: Vrsta peterih kovinskih celic, v katerih bodo razkuževali uvoženo južno sadje," vrtnine In kolonialno blago. Razen jtega pa ho do y celicali tudi dozorevali uvoženo sadje (banano, limono, pomarančo itd.) skrajšalo v prvem primeru od 5 in pol ure na 1 uro 45 minut ter v drugem primeru od 3 ur in pol na uro 15 minut! Potniki, domači in tuji, so navalili nanj, da je bilo premalo prostora. Toda kmalu so se začele težave. Nastale so okvare in hitro prometno sredstvo je obtičalo. Zaradi tega je »Vihor« plul samo tretjino časa. ki mu je bil po plovnem redu določen. Razumljivo, da je pravi uspeh izostal. Kljub temu je analiza dokazala, da Je leteča ladja »Vihor« najbolj in edina rentabilna ladja »Jadrolinije«. Zgodilo se je, da je v enem samem dnevu na imenovanih relacijah na račun vozovnic znašal izkupiček 1,200.000 dinarjev! Tega zneska ne doseže velika »Partizanka« na progi Reka—Kotor In nazaj v treh dneh plovbe z vključenimi kabinami in hrano! Cena na »Vlhorju« ni bila nič višja, kakor cena na ekspresni ladji! »Vihor« je sedaj v popravilu v ladjedelnici v Mcssini. Ugotovili so konstrukcijsko napako. To sedaj odstranjujejo. In v kratkem bo spet v Reki. Vključitev v sezonski plovni red je že izvršena. Propaganda je še v večji meri kakor lani sporočila to vest v tujino. Zlasti na Lo-šlnju komaj čakajo, da jih »Vihor« spet poveže z Reko. Pri tem se moramo vprašati, kje je naš »Delfin«, to je prva leteča ladja v Jugoslaviji? Pravijo, da je privezana v Malem Lošinju. Lani pa je baje plul med Splitom in nekaterimi mesti na bližnjih otokih in obalo. Zanimivo bi bilo vedeti, kakšen je bil uspeh. Vemo, da je naša leteča ladja plula brez defektov. Zato bi bilo tem bolj zanimivo analizirati njeno poslovanje. Morda pa bomo. le dočakali po- nja možnost dnevne , dezinsekcije 100 do 500 ton blaga brez storitev dozorevanja ali konservacije blaga. Obrat Demagas je zgrajen tik morja na novi razkladalni obali koprske luke in gre blago lahko takoj ob raztovarjanju ali vkrca-vanju skozi vse potrebne operacije razkuževanja ali dezinsekcije. V plinske celice lahko zapeljejo kar celi kamioni ali viličarji s platoji, ostanejo potreben čas v celici in takoj po opravljenem razkuženju, ki ne pušča na blagu nobenih sledov, odpeljejo blago naprej v skladišče, -na ladjo ali iz luke takoj na cesto in naslovniku, Vse upravljanje z napravami je, popolnoma avtomatizirano prek komandne plošče, kjer se iz vseh petih celic stekajo tudi vsi ■podatki o koncentraciji in doza-ciji umetne atmosfere in delovnih faz, nadzorstvo nad stanjem treti-ranega blaga pri dozorevanju in podobno. Dezinsekcija blaga v celicah je zajamčena v okrog štirih urah. Konserviranje blaga ima velike prednosti pred zamrzovanjem, ker sadje in zelenjava v postopku z umetno atmosfero prav nič ne spremenita svojih hranilnih in vitaminskih vrednosti, razen tega pa obdržijo plodovi vse lastnosti in kvaliteto svežega blaga brez pojavov kvara.ali staranja. Prav tako je z umetnim dozorevanjem, pri katerem Demagas lahko prehiti naravo za 20 do 30 dni. ne da bi sadje spremenilo zaradi tako dosežene zgodnosti svoje naravne lastnosti, ki jih ima ob naravnem dozorevanju. Praznika v soboto so se razen kolektiva Hladilnice in Luke Koper udeležili tudi številni gostje. Med njimi so bili republiški sekretar za blagovni promet dr. Marjan Dermastja, ki mu je kolektiv izkazal čast, da je prerezal rdeči trak in tako spustil obrat v poslovanje, dalje sekretar OK ZKS Koper Albert Jakopič-Kaj-timir, predstavniki oblasti in gospodarstva ter trgovinskih zbornic Slovenije in koprskega okraja, zastopniki dobavitelja naprav iz Švice in Italije in drugi. Vsi so si po uvodnem govoru direktorja hladilnice inž, Janeza I-Iro-vata ogledali novi obrat, nato pa vezavo Kopra z bližnjimi in daljni v ml obalnimi mesti na hiter način?! še gradnjo koprske luke. ¡tisera«so zimova! ■h i —"T' mn i .! V bi bi ! Pjrjrrrt ? ^t; r p ni,í ofírrYíitr, Lahko si mislite, s kakšnimi občutki smo se 'shajali na zbornem mestu v ponedeljek zjutraj za odhod na zimsko taborjenje: južno, oblačno vreme, brez vsakega sledu o snegu, mi pa na smučanje. Vendar odhod, vezan na finančne izdatke, je bil neodložljiv- S prisiljenim nasmehom smo vkreavali hrano, opremo in še sami zlezli v kombi, ki nas jc trikrat zapeljal do »Okrogline«, gozdarske pristave na šestnajstem kilometru snežniške ceste, Zaman smo iskali 7. očmi sneg. kajti krpe ob cesti so nam jasno pričale, da so to le ostanki tistega, česar si želimo. Še bolj smo bili žalostni, ko so nam logarji povedali, da ga bomo zaman iskali tudi v višjih legah. Ker pa z žalostnim tarnanjem ne prideš daleč, smo si že isti večer prikrojili nov plan: drugo jutro bomo šli na Snežnik, se tam zadržali dan ali d%'a obvestilo Gostinsko podjetje Hotel »CENTRAL« Portorož prodaja 5 uporabnih keramičnih peči, registrsko blagajno, uporabljive dele velikega restavracijskega štedilnika, 20 restavracijskih lesenih miz, 80 restavracijslrih stolov v zelo dobrem stanju, lupilec za krompir, kopalno kad z bojlerjem in armaturo. Navedena osnovna sredstva si lahko interesenti ogledajo v hotelu »Central« Portorož. Informacije o prodaji daje uprava podjetja. POTREBA PO ANALITSKI SKUPINI Pri občinskem sindikalnem svetu in občinskem odboru SZDL v Kranju so že govorili o nujnosti formiranja posebne analitske skupine ali celo zavoda za analitsko službo, ki bi nadomestila — z drugimi problemi obremenjene — komisije pri vseh družbe-no-političnih organizacijah v občinskem merilu. Doslej so bili člani komisij pri občinskih organih obremenjeni tudi z drugimi dolžnostmi, tako da jim je za zbiranje raznega gradiva in analiziranje problemov občutno manjkalo časa. in uživali ob pogledih na hrvatske in bosenske vrhove, na morje ter na naše in italijansko-švicarske Alpe. Zvečer nas je še bolj razžalostil dež, ki je pričel močno padati. »Tovariš,« me je zbudil vzklik mladega tabornika, »sneg!« Takoj smo bili vsi na nogah, dasi-ravno je bila zunaj še tema. Po lo-garjevih meritvah je čez noč zapadlo 33 centimetrov dobrega snega. Naše razpoloženje je bilo v hipu rožnato. To so opazila tudi dekleta, ko so jih fantje prišli kepat kar v njihovo sobo, in si zaspano brisale sneg iz oči, V torek je bilo vreme bolj slabo, toda kljub temu so si taborniki steptaH proge okrog hiše in — smučanje se je začelo. Sreda je bila čudovita; sneg je upogiba! veje jelk in smrek včasih do tal, sonce je posijalo na gozd, ki se nam je kazal v vsej svoji zimski krasoti. Taki so bili tudi vsi ostali dnevi do našega odhoda. Na smučanje smo odhajali proti Sviščakom, kjer so krasni tereni po poteh in vlakah z vrhov v dolino. Sklenili smo tudi, da bomo te vlake in poti z dovoljenjem gozdne uprave v poletnem času razširili in popravili, da bi bilo smučanje drugo zimo še lepše, obenem pa bi tudi drugim smučarjem odkrili zimske krasote in smučišča naših gozdov. Sviščaki. s svojo nadmorsko višino več kot 1300 m, so nam garancija za sneg do pomladi. Lepa cesta, odprta vso zimo, pa bo omogočala dohod do vrha s prevoznim sredstvom. Kar prehitro je prišel dan odhoda. Lepo vreme, dovolj snega in tudi odlična kuhinja so poskrbeli, da nam je bilo zares lepo. Veseli, spočiti in s pesmijo smo se vračali v dolino, tokrat kar peš, M P RAZPIS Gostišče »Taverna« v Kopru razpisuje prosto mesto računovodje s potrebno izobrazbo in najmanj 10 leti prakse v računovodskih poslih. RIŽANSKI VODOVOD KOPER sprejme v delovno razmerje: 1. OBRATOVNEGA KNJIGOVODJO 2. ADMINISTRATORKO z znanjem strojepisja in stenografije 3. ADMINISTRATORKO za delo v računovodstvu Prošnje z opisom strokovnosti in prakse pošlijte na upravo podjetja * • • Komisija za razpis službenih mest pri Okrajnem sodišču v Sežani razpisuje mesto , strojepiske I/b razreda Prošnje s potrebnimi dokumenti vložite pri tem sodišču v roku 15 dni od dneva objave IVihlhi M fiLliyitil11U •ItL&lUUiMIU LIJ ROJSTVA MED 12. IN IS. FEBRUARJEM 1362 V koprski občini so rodile: Marija Frankovič iz Kopra — dečka; Ana Dianič iz Manžana — deklico; Frančiška Fabic iz Kopra — dečka; Alojzija Kosmačln iz Pirana — deklico; Josipa Marušič iz Momjana — dečka; Marjeta Božič iz Izole — dečka; Angela Maraspin iz Pirana — dečka; Valerija Marijon iz Buzeta — deklico; Slava Kranjec iz Kopra — deklico; Silva Ražman iž Izole — deklico; Cvetka Kozlovlč iz Kopra — dečka; Danica Lipušček iz Kopra — deklico; Marija Babuder iz Materije — deklico; Hozalija Vlžintin iz Kaštcla — deklico; Maja Dodoja iz Buj — deklico. V postojnski občini: Ivana Mohar. iz Hudega vrha — dečka: Mila Gra-unar iz Nove Gorice — deklico, Rafaela Žagar iz Žage — dečka, Nela Bombač iz Divače — deklico, Ana Tomadnc iz Sežane — dečka, Jožefa Sumrada iz Kozarišč — deklico, Emilija Javornik iz Krke — deklico, Pija I-lojak iz Puštale — dečka, Jolanda Pregelj iz Prvačine — deklieo, Marija Vidmar iz Kovka — dečka, Ivica Benko iz Spodnje Branice — deklico, Marija Mavri iz Avč — deklico, Valentina Magajna iz Gorenj — deklico, Jolanda JerončiC iz Stjaka — deklico, Lidija Vrtovec iz Nove Gorice — dečko, Ana Skrabec iz Grahovega — dečka, Joša Hladnik iz Polževa — dečka, Helena Tinta iz Deski — deklico, Ana Štemberger iz Vrbovega — dečka, Bruna Simčič iz Merljakov — dečka, Anica iz Podbrda — dečka, Jožefa, Špeh iz Šmarata — dečka, Jolanda Golič iz Zapuž — dečka, Ivanka Slab-nl iz Pivke — dečka. Florijana Ci-goj iz Lokavec — deklico, Ema 2iž-mnnd iz Bilj — dečka, Frančiška Ve-liščelc iz Medane '— deklico, Štefanija Lazar iz Deski — dečka, Marija Ob-ljubek iz Višnjevika — dečka, Zofija Kocjan iz Dan — deklico. V ilirskobistrlški občini sta se rodila: Irena Prime v Veliki Bukovici 32 in Danilo Stembergar v Novokra-činah 38. POROKE V KOPRU: Nada Ferenčak-Zejinski, uslužbenka iz Kopra, in Marko Juri? čič, natakar iz Reke; Marija-Neva Ra-potec, bančna uslužbenka iz Kopra, in Jože Škulj, bančni uslužbenec iz Kopra; Kristina Bcnčič, gospodinjska pomočnica iz Izole, in Ivan Benčič, delavec iz Boninov; Frančiška Ghlho-fer, uslužbenka iz Kopra, in Adrijano Peloza, uslužbenec iz Kopra. V IZOLI: Maivina Dodič, delavka iz Izole, in Angel Skabar, krojač iž Izole. V POSTOJNI: Antonija Lekšan, gospodinja iz Postojne in Janko Todo-rovič, mizar iz Sibenika, Cvetka Ko- vačie, uslužbenka iz Kozine in Franc Ivan Karlo Joimo, uslužbenec iz Pivke. UMRLI V KOPRU: Matija Tuljak iz Tulja-kov, star 62 let; Ana Naletllič iz Mo-starja, stara 25 let. V IZOLI: Emil Dilica, star 29 let; Andrca Zaro, stara 32 let. V ILIRSKI BISTRICI; Jožefa Bro-žlč, gospodinja iz Jasena, stara 71 let; V SEŽANI: Antonija Ziberna, roj. ?>ab iz Križa, stara 75 let; Frančiška Skrinjar, roj, Rodlca. stara 81 let. V POSTOJNI: Alojzija Debevec, stara 05 let iz Postojne, Ivana Sojcr, stara 06 let iz Postojne, Matija Vllhar, star 63 let iz Velikega otoka, Kristina Sever, stara 36 let iz Velikega otoka. ZAHVALA Najlepše so zahvaljujem prima-riju-internistu dr. Lucianu Ferfo-gli, ki me jc z največjo skrbjo in strokovnim znanjem zdravil, ko sem hudo bolan ležal več tednov v koprski bolnišnici. Prav tako se toplo zahvaljujem za vso skrb zdravstvenemu in strežniškemu osebju bolnišnice. Drago Keber, Sembije pri Ilirski Bistrici VE C STIKOV S POTROŠNIKI Z otvoritvijo prve samopostrežne trgovine v goriškem okraju v Ajdovščini in z nabavo novega inventarja v trgovini jestvin v Sturjah, je bil letos napravljen lep korak naprej v trgovskem gospodarstvu tega središča. Iz poročila občnegi zbora sindikata trgovskega podjetja »Hubelj« Je razvidno, da lepo število članov kolektiva obiskuje razne šole in tečaje, da bi si pridobili boljšo izobrazbo. Na zboru so tudi sklenili stopiti v stik s terenskimi organizacijami Socialistične zveze, ki naj bi pripravile tribuno SZDL o vprašanju preskrbe mesta. Kolektivi trgovskega podjetja bodo upoštevali predloge in ukrenili vse, da bodo zadovoljni ne samo prodajalci, temveč tudi potrošniki. Upravni odbor Stanovanjskega sklada občine Izola razpisuje na podlag! členov 10, 43. 46 in 47 zakona o finansiranju gradnje stanovanj (Ur. 1. FLRJ št, 47/43) in členov 21 in 22 pravil Stanovanjskega sklada občine Izola in po sklepu UO na seji dne S. 2. 1962 VLOGE NARAŠČAJO Pri Prvi dolenjski hranilnici in posojilnici v Metliki smo zvedeli, da vloge stalno naraščajo, prav tako število vlagateljev. Prejšnji teden so imeli že 70 odraslih vlagalcev, kMma-jo vloženih več kot e,5 milijona dinarjev, Razen -tega imajo še 75 otroških hranilnikov z okrog 400 tisoč dinarji. GLASBA ZA DINARJE O tem, da bo morala Nižja glasbena šola v Ljutomeru zvišati dajatve staršev, smo že poročali. Vodstvo šole pa meni, da ta ukrep ne bo pravilen in ne koristen. Vodstvo šole meni, da bodo gojenci po končani šoli žrtvovali svoj prosti čas skupnosti, zato bi bilo treba zagotoviti sredstva za pouk drugače, nikakor pa ne s pomočjo zvišanih dajatev staršev. Prevladuje namreč bojazen, da bodo povečane daiatve staršev marsikateremu otroku onemogočile glasbeni pouk, mnogi starši pa bodo povišane dajatve lahko plačali, vendar ni zagotovila, da bo njihov otrok kaj prispeval skupnosti. Zato je predlog, naj bi se dajatve staršev določale po uspehih učencev in to tako. da bi bil ob slabšem uspehu prispevek večji. besna in odgovorna naloga Celjski okraj Je pri izvozu v slovenskem merilu nekje na prvem mestu, vendar posamezna podjetja še vedno premalo skrbijo, da bi povečala izvoz, čeprav je možnosti dovolj. Ker za vse potrebe primanjkuje sredstev, bo letos še posebej važno, da bodo v komunah in gospodnrskih organizaciiah objektivno In pametno presodili, kje in zakaj bodo vlagali investicijska sredstva, da bodo kar se da racionalno izkoriščena. Pri tem naj poudarimo, da je letos prioritetna naloga celjskega okraja kot skupnosti komun predvsem pri reševanju šolstva v Celju in zdravstva, hkrati pa bo potrebno podpreti gospodarsko manj razvite komune, da bi čimprej nehale biti breme bolj razvitih občin. IV. n a t e č a J za posojila za dograditev stanovanjskih hiš za osebe v rednem delovnem razmerju, ki gradijo na območju občine Izola, do zneska 15,000.000 dinarjev. 1. Natečaja se lahko udeležijo osebe v rednem delovnem razmerju In druge osebe, ki so izenačene z osebami v delovnem razmerju, naštete v členu 15 (3. odstavek) pravil Sklada. 2. Posojila bomo odobravali ponudnikom, ki imajo ali bodo imeli dograjene stanovanjske hiše do III. gradbene faze (t. j. v surovem stanju pod streho) oziroma ki razpolagajo z materialom in gotovino, ki jim omogoča zgraditi hišo z lastnimi sredstvi do vključno III. gradbene faze. 3. Višina posojila: a) 1,300.000 din za dvosobno stano-novanje, b) 1,500,000 din za trosobno in večjo stanovanje, c) rok dograditve 1962 in 1963. 4. Pogoji, pod katerimi bo odobreno posojilo: a) najnižja obrestna mera 2,5 'It, b) najdaljši rok vračanja 20 let, C) rok črpanja posojila 1 leto po podpisu pogodbe, 5. Ponudnik mora položiti varščino do roka vlaganja ponudb v višini 2 V« od zaprošenoga posojila na bančni račun št. 602-11-867-03-229 pri Narodni banki, podružnici Koper. V primeru, da ponudnik odstopi od ponudbe, zapade varščina v korist sklada za kritje manipulativnih stroškov. 6. Ponudnik mora zavarovati zgradbo pri DOZ in zavarovalno polico vin-kulirati v korist Sklada, izvršiti - vknjižbo zastavne pravice v zemljiški knjigi in preskrbeti odstopno izjavo na mesečne prejemke. 7. V ponudbi za odobritev posojila Je treba navesti: 1. ime, priimek in naslov ponudnika; 2. višino zaprošenega posojila; 3. dokumentacijo, ki obsega: a) odobren glavni projekt, b) predračun stroškov po potrjenem glavnem projektu, c) analizo sredstev v tranšah, d) izjavo o višini posojil, ki Jih Jc že dobil iz drugih virov, e) listino o pravici uporabe stavbnega sveta. 8. Prednost pri odobravanju posojil bodo imeli ponudniki: — ki nudijo večjo soudeležbo, — ki ponudijo krajši rok odplačila, — ki ponudijo večjo obrestno mero, — ki dokažejo, da . bodo dosegli nižje cene za stanovanjsko enoto. 9. Ponudbe za natečaj za posojilo z vso potrebno dokumentacijo morajo ponudniki vložiti v enem izvodu v zapečateni kuverti z vidno oznako »Natečaj za posojilo« pri Stanovanjskem skladu občine Izola, Industrijska ulica 7. Natečaj 6e razpisuje v dveh narokih, in sicer Jc treba dostaviti ponudbo za I. narok do 5. aprila, za n. narok pa do 30. 6, 1362. Stanovanjski sklad občine Izola OTROŠKO POSTELJICO z žim-nico, KNJIŽNO OMARO (hrastovo, politirano), 4 Rex naslonjače, mizo in omarico za perilo ugodno prodam. Ternovšek, Glagoljaška 1/b, I. nadstr., Koper. DVOSOBNO STANOVANJE V IZOLI menjam za enosobno v Kopru. Naslov v upravi Jadrana. SOBO S SOUPORABO KOPAL-' NIČE in s posebnim vhodom, opremljeno ali prazno, iščem za takoj. Plačam po dogovoru. Ponudbe poslati na upravo Slovenskega Jadrana pod značko »Soliden«. PRODAM (4 km iz Kopra) STANOVANJSKO HIŠO z dvema sobama in kuhinjo ter 6000 m2 zemljišča za 900,000 dinarjev. Mario Kozlovič, Šantoma •7;1, Koper. TROSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE na Koprskem zamenjam za stanovanje v Postojni. Ponudbe pod »Sporazum«. OB VAŠIH OBISKIH v Trstu ne izpustite obiska trgovine »MAGLIABELLA« na Corsu Garibaldi št. 11 (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas boste našli veliko izbiro pletenin, nogavic in perila za dame, gospode in otroke po najnižjih cenah v Trstu. Postrežem boste v vašem jeziku! Proti izrezku tega oglasa prejmete darilo! Pred nekaj dnevi smo spremili in položili k večnemu počitku enega izmed prvoborc-ev primorskega ljudstva, tovariša Ferdinanda Bizjaka. Kot siromašni sin se je rodil 1. 1883 v Danah pri Sežani. Ker doma ni mogel najti najpotrebnejših pogojev za življenje, Jo odšel na Dunaj in se tam zaposlil. Spoznal jc trdo življenje tamkajšnjega proletariata in se na-vzel njihovega revolucionarnega duha. V prvi svetovni vojni se je bojeval na ruski fronti in bil priča velike Oktobrske revolucije. Ideje, ki se Jih je tedaj navzcl, je prinesel v domači kraj, "v Sežani se je vključil v najbolj napredne organizacije. Leta 1922 je postal član prve celice KPI za Julijsko krajino; celico Je bil ustanovil Ivan Regent. Ze na, volitvah leta 1921 je Nande propagiral za KPI in za JF. Po njegovi zaslugi in po zaslugi tedanje partijske organizacije so se pojavili po sežanskih zidovih in po zidovih okoliških vasi znaki s srpom in kladivom. Kasneje so začeli fašisti z vsemi mogočimi sredstvi preganjati revolucionarje, med katerimi je bil tudi Nande. Sledilo je ricinusovo olje, pretepi... Da bi se izognil stalnemu nadzorstvu policije v Sežani, si je Nande našel zaposlitev v Pivki. Tam se je takoj povezal z naprednimi organizacijami in razdeljeval glasilo KPI za Julijsko krajino »Delo«, Tudi to ni ostalo dolgo prikrito fašistom in karabinjerjem. Kmalu so ga aretirali in odpeljali v postojnske zapore, kjer so ga do nezavesti pretepli in ga po nekaj tednih preiskave ponovno izgnali v Sežano. Ker je bil nevaren fašističnemu režimu, je bil večkrat preganjan — odpuščen z dela ln pod stalnim nadzorstvom fašistične policije. Narodnoosvobodilno gibanje ga Je našlo pripravljenega. Kljub starosti in oslabelosti je ostal v vrstah borcev proti fašizmu vse do osvoboditve. Tudi po osvoboditvi je pomagal pri obnovi in izgradnji porušene domovine. Nandetovo življenje je potekalo v boju za končno osvoboditev delovnega "ljudstva pri nas, ki si je naposled le priborilo oblast in združitev z matično domovino FLRJ. Nandetov spomin nam bo ostal dragocen in blesteč primer zvestobe, požrtvovalnosti in vztrajnosti v borbi za osnovne člo-večanske pravice. Ta spomin nam bo spodbuda še v nadaljnji borbi za dokončno izgradnjo socializma. B. J. TAVČAR V MLADI REPREZENTANCI Pred olimpijskimi Igrami v Rimu smo v našem listu poročali, da je zvezni kapetan za moško košarko uvrstil tedanjega člana postojnskega Partizana Petra Tavčarja med olimpijske kandidate. Tavčar olimpiadi sicer ni prisostvoval, zanimiva pa je njegova nadaljnja športna pot, ki ga je končno dovedla v vrsto jugoslovanskih re-prezentantov. Po maturi na postojnski gimnaziji se je vpisal na Ekonomsko fakulteto v Ljubljani, kjer redno in z visokimi ocenami opravlja izpite. V prostem času nastopa za K. K. »Ljubljano«. Prod kratkim Je bil prvič izbran med kandidate za reprezentanco, ki je Igrala na balkanskem šampionatu v Skoplju, pred dnevi pa je bil kot član mlade jugoslovanske reprezentance na Poljskem. Skratka, Tavčar se je v dobi nekaj let razvil Iz skromnega podeželskega športnika v vrhunskega tekmovalca, o katerem bo v prihodnjih letih gotovo še mnogo slišati. Prvaki za leto 1963: veleslalom: skoletno, hkrati pa je kljub po- ka Marjanca Zalokarjeva, ki je V ženski konkurenci so na 2500 Patemost (člani), Preklet, (mla- manjkanju snega in vežb porasla dosegla na 180 m dolgi progi z metrov dolgi progi startale 3 tek- dlnci), Zalokar (ženske). — Teki: tudi kvaliteta. To dokazujejo do- višinsko razliko 50 m čas 44,2. movalke, vse tri dijakinje po- Konečnik (člani), Kunstclj (mla- seženi časi in okoliščine, "da so V popoldanskem delu prven- stojnske gimnazije. Zmagala je dinci), Korče (ženske). — Ekipno letos tudi mladinci pogumno ter stva so bili na sporedu teki. Cla- Fani Korče (13,37) pred Nedo je zmagalo moštvo GŠC Postojna uspešno vozili isto progo kakor ni, ki jih je bilo devet, so vozili Ščuka (16,12) in Marjanco Zalo- člani. 4 km dolgo progo dvakrat, zma- kar (17,06). V odlični organizaciji komisiie Na nroai za veleslalom, dolgi gal pa je najstarejši tekač med Prejšnji teden se je sestal plenum okrajne Zveze prijateljev mladine, katerega se je udeležila tudi sekretarka republiške Zveze prijateljev mladine tovarišica St anka Sagadinova. V našem okraju delujejo v 20 Vedno bolj se čuti v našem krajih Društva prijateljev mladi- okraju med društvi potreba po Ob zaključku prvenstva, k či- ne, S tem stanjem ne moremo biti občinskih zvezah prijateljev mla- ..... ■ " vsakem dine. V občinah, kjer so za to osnovna pogoji, moramo takoj postaviti _____________ naše društvo, iniciativne odbore in jih čimprej venstvo okraja Koper za 1. 1962. disciplini je jasno odgovorila na Rezultati: 1. Maks Koneč-. sednik komisije OZTV za zimske Naloge društev prijateljev mla- usposobiti za samostojno delo. Na sporedu so bile naslednje di- vprašanje, s kakšnim smučar- nik 28,08 (GŠC), 2. Adolf Rebec športe tovariš Golob razglasil re- dine so obsežne. Čeprav jim je plenum je tudi razpravljal o scipline: veleslalom za člane, mla- skim naraščajem trenutno razpo- 34,10 (PD Postojna), 3. Zdravko zultate. Ekipno je zbrala največ osnovna skrb delo s pionirji, ne iet0šnjih Jugoslovanskih psonir- dince in ženske ter tek za člane, lagamo v našem okraju. Skoraj giiič 34,21 (GŠC), 4. Jože Maček točk reprezentanca GŠC Postojna smejo pozabiti zlasti na dorasča- skih jgrah, 0 Letu telesne kulture mladince in ženske. vsa prva mesta so premočno 35,03 (gimnazija Postojna), 5. Jo- (311), slede PD Postojna (251,5), jočo mladino. Seznanjati morajo mjacjih, okrajni odbor je že for- Smučarji koprskega okraja so osvojili starejši tekmovalci, med že' Butala 35,5*6 (GŠC). gimnazija Postojna (166), Parti- svoje člane s problemi varstveno m;rani formirani so tudi odbori se morali zaradi tradicionalnega katerimi sta si z lepo in drzno Medtem pa je 16 mladincev te- zan Planina (90), TMI Postojna vzgojnih ustanov, nuditi staršem v nekaterih občinah, v občinah pomanjkanja snega torej tudi le- vožnjo, ki ji je v dobri meri bo- klo polovico krajšo progo. Prav (57) in PD Koper (32,5). pomoč pri vzgoji otrok in ustvar- p3) kocjer to še ni storjeno, mo- tos spoprijeti za najvišje naslove trovala dolgoletna izkušenost, v tej disciplini je pri članih, mla- Ker • velJalo okrajno prven- \anlu. ve?r,i?1 družinskih odnosov raj0 odbori takoj zaživeti in za-na tujih tleh. Vreme je bilo v priborila prvo in drugo mesto clincih in članicah prišlo do izra- stv0 istočasno za postojnsko ob-nedeljo v Črnem vrhu sončno in zastopnika Tovarne mesnih izdel- za pomanjkanje treninga in bi se gjnsko prvenstvo, je predsednik zelo prijetno, snežna odeja pa kov iz Postojne Ladi Paternost morda kazalo v primeru enakih 0uxinckp 7VP-' in tako dalje. četi delati, da nadoknadijo za- Društva prijateljev mladine so mujeno. občinske zveze za telesno kultu- komaj zadovoljiva za takšno tek- in Janko Sever. S petim mestom pogojev v prihodnjih letih odlo- ro Ernest podelil nagrade in movanje. K sreči je bil sneg za- je prijetno presenetil tudi Klav- Citi za krajše in lažje proge - ■•' - -. .. . v preteklem obdobju veliko napravila; naloge v bodoče pa tudi mrznjen. dij Klede, ki je bil najstarejši Na prvenstvo so se z dvema tekmovalec nedeljskega prven- 15,00 (GŠC), 2. Evgen Zmak 15.50 avtobusoma pripeljali tekmovalci stva. Kako težka je bila proga (gimnazija Postojna), 3. Mičo iz Postojne in Planine pri Rake- za veleslalom, najbolj zgovorno sartori 16.'18 (gimnazija Pnstoi- ku, dočim so bila vsa ostala me- priča dejstvo, da so jo samo tri- na), 4. Stoian Kopitar 16.27 (PD sta našega okraja zastopana sa- je od skupnih 48 tekmovalcev Postojna), 5. Andrej Jerina 16,45 mo z dvema tekmovalcema iz Ko- prevozili brez padca, (GŠC). pra. Skupno je v vseh discipli- „ ,, , , , _ ,. . nah startalo 56 smučarjev, naj- R * z "1 1,La? O T številnejše zastopstvo pa je po- nost 44,0 (TMI Postojna) 2. Jan- slala v Črni vrh Srednja gozdar- ko Sever 46,1 (TMI Postojna) 3. ska šola iz Postojne (23), sledijo J®« «Vr Planinsko društvo Postoina (17), Milharčic 48,3 (PDFOstojna), o. gimnazija Postojna (8). TVD Par- Klavdij Klede 52,0 (PD Postojna), tizan Planina (4). TMI Postoina V mladinski konkurenci je v (2) in PD Koper (2). Po udeležbi veleslalomu nastopilo 29 tekrno- je torej nedeljsko prvenstvo za valcev. Zmagovalec Janez Pre- nekaj udeležencev prekosilo lan- klet bi se z odličnim časom 45,1 i za krajšo in lažje proge. nozval nastonaioče k nadaljnje- , «'«J""«-¿ £ •R „,., lt 11 i • 1 Tože Kunstelj p nastopajoče k nauciijujL .j d m0raj0 ^iti v vseh naših Rcz_u'taV_ Jozi mu prizadevnemu delu za raz- , „Mni a„ Razpravljali so tudi o notranjih organizacijskih problemih îf, «'ÄÄ -SC KÏÏTÎESS-iSr mu prizadevnemu delu za raz- ^«^^"^vpHpnrnhVnrVhorl do ne in sklenili- da bo okrajna mah smučanja med mladino. Ne- skupščina v mesecu aprilu in da deljsko prvenstvo v Črnem vrhu ♦«■do takrat vodil delo petčlan- si je ogledal tudi predsednik občnih zborov pa bo ta, da se bodo društv ski sekretariat, kateremu predse- OZTV Koper dr. Svetozar Polič. djsko učvrstila in sprejela pro- Andrej Miklavčič gram. duje tovariš Miro Okretič. Igor Pelan OB OBČNEM ZBORU VK ARGO \7 O rs n v športni dan v izoli nedeljo je bil v Izoli letni o bčni zbor veslaškega kluba Argo, da se je na pobudo piranskega vsem zaradi objektivnih vzrokov, plasiral med člani celo na drugo ;c¿ je vsestransko uspel. Nad 60 udeležencev je sprejelo sklepe, ki Partizana stvar premaknila z Čolnarna je ob najbolj prometni mesto, zmagovalca Prekleta pa je obetajo znaten napredek tako v kvaliteti kakor v množičnosti. Na mrtve, točke in da bo Piran imel ulici in je dejansko problem, ka-.Minuli teden Je priredil šolski cen- z drzno in hkrati elegantno vož- prvem mestu naj omenimo, da so se vrste izolskih veslačev pomno- že letos solidno veslaško ekipo, ko spraviti osmerec čez cesto. ^J^HJS?k„S°TPf njo prekosil Dušan Ogrizek, ki je žile !cios za 40 članov. To so novinci, ki so pozimi pridno vadili v V Kopru pa je stvar pereča pred- Tudi zamisel o zasilnem prístameso Sle ¿""zanimive? saj ¿o bile zaostal le za desetinko sekunde, telovadnici, na pomlad pa bodo preizkusili svoje znanje na morju. --janju čolnov ob letnem telovadi- moči vseh nastopajočih ekip dokaj iz- v ta namen je klub dobil nekaj šolskih čolnov iz Kopra, ker imajo ZBOROVANJE BALINCARJEV sču Partizana je padla v vodo, enačene. v malem nogometu so pré- Rezultati : 1. Janez Preklet ... _rcmalo da bi lahko zadostili vsem potrebam. v nedeljo, is. februarja je bil v se- ker je pač v bližini tovorno pri-^ z^?» P™ 1"}«'!?- 45,1 (GŠC), 2. Dušan Ogrizek 45,2 svo>m PrcmaL0- aa 01 íaa u • » žanl ««¿^ okrajne zvJez¿ za baUna. stanišče. Ve£ perspektive bo šele, ?er. HirímaS? Bordón in Benčlč, kó (PD Postojna), 3. Drago Grubel- Ceprav so torej storili velik ko- double scoull in skiff, moški dou- nje ki so se ga razen predstavnikov ko bodo v Semedeli zgradili reso z visoko razliko golov odpravili njk 46,0 (GŠC), 4. Evgen Zmak rak naprej, kar zadeva pomladi- ble scoull in starejši mladinci ce- zveznega odbora za balinanje in publiški brodarski dom, v kate-rmlff0v?iVlar¿ekmovlní v'Y-o^arki'5 S4.0 (gimnazija Postojna), 5. Jože tev vrst> bo tudi letos v ospredju tverec s krmarjem. Razen tega okrajne zveze za telesno kulturo. rem imajo veslači zagotovljen Ta razgiban športni dan je dal'po- Inocente 58,0 (GŠC), kvaliteta. Argo namerava braniti računajo na prvo mesto mladin- Plenum Je pokazal da1 je¡ta pano- svoj kotiček. Do takrat pa bi se budo2a ^f'rin V konkurenci članic je v vele- kar pet naslovov državnih prva- skega osmerca v troboju Slove- ^et^razmah Danes delu®? 11 klu- lahko koprski Partizan posluže- tekmovanfa ne manika h F slalomu nastopila samo gimnazij- kov: ženske četverec s krmarjem, mja—Koroška—Trst. Da bi lahko bov z 265 članl- v fazi organiziranja val uslug izolskega Arga. Ceprav anja ne manjKa. it. t- t, dosegli postavljene Cilje, SO ze pa sta še kluba »Poštar« ln »Jadran« s0 v IzoU večkrat poudarili, da pozimi začeli s sistematičnimi v vKopprreut-eklem Ietu so klubi sodelo_ imajo koprski veslači na razpo- treningi v telovadnici, na morju vall na okrajnih tekmovanjih, pa tu- lago čolne in strokovno pomoč, pa izkoristijo vsak lep dan. ^merifa^v i/ub?janiCgNovl vodstvo koprskega Partizana Morala in disciplina v klubu Goric?,Sna"ekAtd. L;'U:' ' °V premalo populariziralo^med svo- ct-1 na viiini Tn ie nrpdvqpm za- Okrajna zveza je za okrepitev sod- jim Članstvom tO priložnost. Sta na vismi. io je preavsem ¿d niškega zbora organizirala dvodnev- rila se ie z moštvom Dekanov sl"ga odličnega vodstva, ki se ni seminar, tako da šteje njen sodni- - J odločno postavi po robu kakrš- ški zbor danes n članov. Nogometaši »Delamansa« so se Občinstvo je lepe in hitie kom- men n , nfanj oaiocno postavi po xouu zDor aa„es u™„ začeli sistematično pripravljati na bmacije domačih igralcev večkrat 111 zmagala z 8.0. Dekancani so noiavom » zvezdništva «. vsi so bili soglasni, da je treba ba- KMETOVALCI' spomladanski del prvenstvene se- nagradilo s ploskanjem ^ nožrtvovalno borili, vendar mmkoli pojavom zvezamstva ,inlšča klubov eradlti v okvlru ŠDOrt. IV in J^ 1 U / * ij k, L . zone, kjer bodo kot vse kaže — Krmrčani so sDreieli v coste nriDravlieno za udeležbo na med- tu pritegniti čim več mladine, v zaž-gajte suhe trave se požrtvovalno borili, vendar ullil;luu " - unišča klubov graditi v okviru Šport zaradi tehnične superiornosti go- Lam na primer so imeli ze vse lh parkov da je treba k temu špor. . v ,, . Koprčani so sprejeli v goste , . H A ei viso^mu pripravljeno za udeležbo na med- tu pritegnit čim več mladine, v nom io^se po^eriU z l jubljansko Elekt™ b Pulja. Ceprav je šlo ^ mso mogli visokemu narodn. v Budimpešti in nom so se pomerili z ijuoijdnsKo za povpregno moštvo, so doma- 1 na evropskem prvenstvu v Pra- nanje v okviru TVD Partizan. Olimpijo in izgubili z i:o. z,am- eini komaj zmagaii z i:o. Igra je V Kopru sta se pomerila kom- g[. pa so udeležbo odpovedali. _ mivo je, da Je b_ll„D,eian}a"_s_i''®e bila v glavnem enakovredna in binirana ekipa Sidra in mladin- Vzrok: ena izmed tekmovalk je 1 t. 1 * ___i____1 r-lrrt ' I "/-vvv\ Ar n T\/Tl Tn._____l___i : „ i-: ob gozdovih! gem polčasu pa so domačini pri- kondicije igralcev Tomosa. sprejeli "v goste'Ljubljano. Gostje evropsko prvenstvo! Mislimo, da zagotovili' zmalo šele "oroti kon- Od prijateljskih srečanj pa naj so zmagali z 2:1, glede na do- je takih primerov vse premalo v cu tekme, To IzolčanF niso več omenimoje eno gostovanje ljub- godke na_igrišču pa bi bolj ustre- našem športu. Kako^pozitivno de- zdržali ostrega tempa. Še boljšo igro pa so prikazali izolski nogometaši v nedeljo, ko so gladko odpravili celjski Olimp s 4:1. Zlasti se je odlikoval napad s Kostičem na čelu, ki bi lahko zmagal še z večjo razliko. Z DOSEDANJIM DELOM SO LAHKO ZADOVOLJNI ljanske Olimpije v Kopru. Po- zal neodločen izid. S 17 SP, V prvih sedmih tednih je bilo v nažem okraju že 73 gozdnih požarov, ki so povzročili neprecenljivo škodo na mladih nasadih kraških borovcev. Povzročitelji teh požarov so bile iskre lokomotiv in neprevidnost kmetovalcev pri zažlganju suhe trave in grmičja. Toda več o tem je bilo govora te dni na dveh posvetovanjih, ki sta bili v Postojni. ___________ ______________Na prvem posvetovanju so se sesta- vseh tistih služb, katerih dolžnost je " ' H zastopniki 2elezniškega transport- vzgoja in varstvo gozdov. Osnova raz- nirano tekmovalko zamenjala no- nega p^^ iz Postoj^e in za£top_ g0?0ru je ... lujejo, pa se je kmalu pokazalo v praksi. Ženski četverec je osvojil državno prvenstvo, čeprav je sicer izkušeno, toda nediscipli- Tržaški in goriški taborniki, ki niških akcij, mnogo pa je bilo so člani rodu Modrega vala, so tudi takih, ki so se prvič videli, prišli v nedeljo na izlet na Po- Prijateljsko in tovariško vzdušje _____ __________ _________ ______________ je bila ugotovitev, da je bilo Vinka. niki požarne varnosti odseka za no- letos že 73 gozdnih požarov. Samo , , tranje zadeve OLO Koper. Osnovna minulo soboto in nedeljo jih je bilo Trenutno se klub bori za srea- tema razgovora je bilo vprašanje po- 14! stva, ker mora urediti več ob- ®arov' ki j'h povzročajo iskre iz lo- Udeleženci tega posvetovanja so iektov Tjahko rečemo, da ga kar iT10»,, j » . med drugim sklenili predlagati objektov. Lianito itLtmo, u* y ugotovljeno je da so varnostni pa- einskim ifudskim odborom, naj bi ta- ctoin^t^o je bilo takoj vzpostavljeno. Gost- dobio podpnajo Delamans in ne- sovl 0b železniških progah preozki, koj proueiu vzroke p0žarov na nji- st0jns..0. . . i ' poctitolii c-n skunno Odšli v katera druea podjetja. V marcu saj merijo le 10 metrov od tračnic, a območju in sprejeli odredbo Stiki med našimi taborniki in Je m gostitelji so skupno oasu v odorli klubske prostore zra- iskre ob burji letijo tudi do 100 me- Q posebnih ukrepih v smislu zakona Odred predvojaške vzgoje v taborniki onstran meje so zelo Predjamo in si ■f0l 5en čofnarne Obseglli bodo več- ^^r^n^a^^Ta^n-l^^re^: »ff^^S Ilirski Bistrici je lani žel lepe prisrčni. Najtesnejši so bili doslej turne in zgodovinske znamenit^ ^ ^ sestank predavanja> ljlva materialna škoda, ki jo mora naf bi prepovedafa n^enje ognja v učne in delovne uspehe, predvsem med Koprčani in Trzačam, ne- sti, popoiane pa so najprej ou filmov in podobno Plffa« Zelezn ško transportno pod- SUšnem času,v bližini gozdov in paš- pri raznih prostovoljnih delovnih deljsko srečanje pa je ta krog iskali Postojnsko jamo, si ogle- P1^™® "JJ l^i^Lr,?^,'!1,'.^^0^3^!.1??^"?; nikov. Nadalje .naj bi razširili var-akcijah, kot je bila gradnja ceste razširilo. Ze na bloku v Sežani dali muzej, nato pa so na Veliko brdo, urejevanje Doma so goste sprejeli in pozdravili jateljskem popoldnevu družbenih organizacij in podob- člani partizanskega odreda Jan- ij-letom sklenjene vezi t._ boli b]ižali članstvo in olajšali lokomotiv kosovec""in~ne" droSijeneS no. .Tako so samo v domači ko- ka Premrla-Vojka iz Divače ter b*""*"- teoretično usposabljanje. Razen oziroma prah. Toda v tem grmu tiči Slovo je bilo prisrčno - tabor- klubskih prost0rov imajo v na- ' ter pisarno. Brez dvoma bodo „ju strokovnjakov ZTP Postojna do nostni pasob železniškihprogah na ,VipH klubski prostori (v katerih bo minimuma zmanjšali število požarov, KrasUi spri£0 česar bo morda pone- ; tudi televizijski sprejemnik) še £risu Pč7 bT u^orLbljlu za^urien^ kod Potreint? Fod, strokovnim nadzo- Osnovna naloga pa bo okrepiti in ajec. 2TP Postojna mora za določeno opremiti požarno-varnostne centre v se po muni opravili nekaj manj kot sežanska mladina, nato so skupaj - . . kiuuskui prostorov nuajo v ua- koH5ino kQt;ovea- narq8iti nn clfit»mu kozini nfva« in seiani ter sin« oo- 1000 delovnih ur. Razen tega pa nadaljevali pot do Postojne. niško. Rod Modrega vala je po- črtu g z?raditev splava za pri- kolluno kosovca naro-ilu po slstemu ?ozlnl" Dnatl ln Se-am tei Slritl-p0 ^ J/S /•! n 1 ti H r, t". 1 f ,1 /-, ® " ...... . ... , ... v.11.1* t-^iuvu ».u t-»» vezane trgovine pri Skupnosti želez- žarno-varnostno propagando med"ob- Na Trgu talcev se je zbralo vabil nase oclrecie, naj jin ooisce- staian,e čolnov ter nakup double niških transportnih podjetij v Ljub- čani in predvsem med mladino. Prav ....." nr,-«-t" Rdeči mrav ___„,,„ • clrtffr, 13ani tucil določeno količino premogo- bi tudi bilo. če bi organizirali opa- m Olimpijskega skuij. vega prahUi kl daje več isker ln ZOValno postajo na Planini pri Seža- je 16 mladincev sodelovalo pri ____________ __ ________ gradnji Ceste bratstva in enotno- veg kot st0 tabornikov in mla- 3° v Trstu sti. dine iz Postojne, Prestranka, Izo- Pripadniki 'odreda so se udele- le in Kopra. Tržačane in Goriča- BRZOTURNIR V KOPRU žili tudi številnih telesno-vzgoj- ne je pozdravil načelnik odreda gahovsko dru5tvo Kopcr priredl v nih in športnih prireditev v Ihr- Kraških viharnikov, za prisrčen ponedeljek, 20. februarja, ob is. uri v scoulla Sredstva imajo V glavnem Že za- ne"mo'rejo"zadržati'nUi iskrolovciV Ža- ni tako, kot je že na Slavnlku. Konč-gotovljena. tO letijo iskre do 100 metrov daleč in no so udeleženci tega posvetovanja to letijo iskre do 100 metrov daleč in je posledica birokratske razdelitve predlagali, naj bi ustanovili medob- n-, nabave premoga velika gospodarska činski gozdni sklad za vzdrževanje ivatioi na prejsnjin ooenin 5koda podjetju ter skupnosti. preventivne službe tudi na Krasu, zborih, tako je bilo seveda tudi Drugo posvetovanje je sklicala kjer je trenutno največja potreba po tokrat na vrsti pereče vprašanje Kmetljsko-gozdarska zbornica okrata varnosti novozasajenih rollčav. Do- a- „ Koper in udeležili so se ga zastooni- slej so _se namreč finančna sredstva ski Bistrici Sežani in Kopru ter sprejem pa se je zahvalil nestor Loži brzoturnir za društveno brzopo- se na tradicionalnem pohodu Ob tržaških tabornikov tov. Pahor. te«.« ^VMdi1®: Žici okupirane Ljubljane uvrstili Srečali so se stari znanci s ta- ni> sicer pa k prireditvi vabimo vse razširitve veslaškega športa v ki GG postojna, 2tp Postojna, jla, pri gozdnih skladih zbirala predvsem na častno drugo mesto. J borjenj, izletov in drugih tabor- ljubitelje šahovske igre. Piranu in v Kopru. Pohvalno je, gasilskih organizacij in predstavniki na Postojnskem in Ilirskobistriškem. z Fortoroza v riran Pojdimo na sprehod iz Portoroža v Plranl Saj pot ni kdo ve kako dolga, bore tri kilometre ... Takle sprehod Je prav poučen, samo paziti moramo, da bomo hodili po levi tja in nazaj, ker Je cesta ozka in se utegne pripetiti nesreča. Na tej kratki poti se nam pokaže marsikaj, kar bi se dalo napraviti ril odstraniti brez posebnih sej, razprav, načrtov in celo brez občutnih stroškov, lcl jih drugače radi Imenujemo »gospodarske investicije«. Treba bi bilo samo, da si nekdo, ki je za to tu, vse to ogleda in sklene: To je res nujno potrebno. Za nekaj dni pošljimo na delo skupino ljudi s potrebnim orodjem. Tisto malo denarja in gradiva bomo žo kako našli. Takoj pri portoroškem hotelu »Central« stopimo s ceste na levo proti morju. Pot Je prav prijetna, toda ponekod je posuta s pregrobim gramozom, drugod pa je spet skoraj gola. Tam, kjer obračajo avtobusi, Je več kot hudo. Zemljišče je razorano, kadar Jf, suša, je tod na debelo prahu, kadar pa dežuje, veliko mlak in nlč-koliko blata. To bi bilo nujno potrebno osušiti, nasuti, zravnati in utrditi. Od tod vodi stranska pot do prvega skladišča za sol. Človek mora zbrati tod vseh pet ali šest čutov, kolikor jih pač ima, da pride do drugega kraja poslopja živ in zdrav. Cesta je namreč tukaj najožja. Potka ob zidu je razdrapana ln spodrsljiva, pa še kup gramoza leži čez njo, Ta prehod bi bilo treba tako zgraditi, da bi se mogli pešci varno plaziti ob zidu. Med obema skladiščema Je plitev pristan, ki Je zatrpan z zdrobljeno opeko in velikimi kamni. Čudno, da ni moč drugje najti primernejšega smetišča! Ob drugem skladišču pa bo mogočo sedaj varno in lepo hoditi po pokritem kanalu — Če no bo prepovedano. Kmalu smo pod novo šolo za po-morce. Tu bi kazalo omeniti, da je na pobočju, kl ga je napravil pri ni-vellranju buldožer, mnogo nevarnega materiala. Na strmini 50 velike In dolgo betonske cevi, kl se ponekod le sila rahlo drže za lsalto oviro. Doslej .se nI 5e nobena zvalila na cesto, toda tik pod zidom švigajo vozila. Ropot ln resonanca lahko razmlgata ovire ln ... Tisto gradivo bi bilo prav gotovo mogočo še kje uporabiti. Pod to šolo Je ccsta prav tesna. Ob strani je res prizldana dobra pot za pešce, a je tako ozka, da so dva ne moreta srečati. Nemara bi bilo mogočo z ravnokar omenjenim gradivom prizidatl tej poti ncltaj oporišč, potem pa povezati in prekriti z močnimi deskami. S tega mostu bi udobno prišli do počitniškega doma ravenske železarne, kjer Je drugo nevarno ozko grlo. To je prava zagata. Tam Je kakih Štirideset korakov dolg zid, ki ničemur 110 služi. Ce bi se tam srečala dva tovornjaka, bi se tam rešila edino mačka ali veverica, ker človek nima nikamor odskočiti. Pri postajališču se začenjajo nove težave, tod je polno kadunj, zdrobljene opeke, za zidom sta dve okleščeni drevesi, vrhunec vsega pa je ozka greda zemlje, kl dela še večjo tesnobo in blato. In nI ga, da bi jo uredil. .. Kritičen Je tesni prehod pred vhodom v pisarno ladjedelnice, zato so premestili avtobusno postajališče na primernejši kraj. Sicer pa Je tam za promet vselej prav nerodno. Vsak dan postajajo pred ladjedelnico avtomobili poslovnih ljudi in delajo stisko. Razen tega je tam tudi živa meja, kl ni za nič drugega, kot. za samo napotje. Največja ovira pa je dvajset korakov dolg zid, izza katerega gleda premog. Ko bi ga hoteli premostiti za tri motre nazaj na dvori- šče, bi s tem nemara rešili vprašanje prometa na tem delu ceste. Zdi se, da bi potem ta kraj pokazal povsem drugačno lice. Culi smo, da nameravajo za cesto napraviti v bregu usek. To bi bilo veliko delo in račun za to bi bil silen. MoJ davni sošolec — pozneje je postal profesor tehnike in so po njegovih načrtih napravili že nlikollko mostov, cest, železnic, predorov in podvozov — mi je tamle nekoč mimogrede dejal, da bi se dalo zemljišče pri ladjedelnici za nov del ceste primerno odkopatl, podzidanl ovinek pa tik pod starim samostanom tako speljati, da ne bi padla nobena hiša. Z odkopano zemljo bi mogla ladjedelnica zasuti nekaj morja, vrh tega pa bi se lahko razširila tudi na staro cesto. Tako bi, tega profesor nI omenil, morda sploh ne bilo treba misliti na premestitev ladjedelnice, ker bi se lahko razširila ln ne bi bila več spotika za promet. Turizmu tako ne bi mogla škoditi, izguba pa bi bila, če bi odšla iz Pirana. Od ladjedelnice dalje Je mogoče kar lepo pešačiti ob strani ceste mimo tovarne Jadranke in klavnice do tistih treh raznobarvnih hiš in zelene trate, ki Je zraven njih, kjer bi kazalo namestiti kakih pet klopi. Tam bi bila potrebna tudi javna razsvetljava. Brez luči je tudi ovinek pri stroj-nomehanlčnl delavnici Splošne plovbe. Tam je cesta že tako ozka, pa vendar stoji na njej kar osem nekoristnih dreves! To Je že za oko neprijetno. Čudno, da nI od Riviere do Jadranke nobene luči. Zato Jih Je pa tam kar pet po vrsti... Nekaj več dela ln izdatkov bi bilo pri Rivieri, kjer bi bilo treba ob zidu urediti za pešce primernejšo pot. Tam Je blata in deževnice, ki se nima kam odtekati. Eno samo žrelo kanala Je premalo. Morda bi kazalo vdolbsti nagnjen žleb, da bi se voda odtekala v morje. Tako nam je na kratkem sprehodu minil čas. Videli smo vse napake zadnjih let in opazili malenkosti, kl motijo domačina ln tujca ter se res no skladajo z našim splošnim razvojem. Vinko Gabcrski ROPER, 23. februarja 1962 ZADNJA STRAN I^ETO XI. — Številka 9 Strokovnjaki Geoistraživač-kog zavoda iz Zagreba so izvedli prejšnji torek ob 14. uri veliko razstrelitev gmot apnenca v peskokopu v Planini pri Rakeku. Nenavaden dogodek si je i™ kakšnih 000 metrov ociat.-ljenih rid ogledalo več sto ljudi iz Planine in Postojne. Osnovni cilj razstrelltve je bil, izoblikovati kamniti masi peskokopa terasasto obliko, da bi tako zavarovali, delavce pred nadaljnjimi nesrečami pri kopanju peska, Obsežne priprave za razstrelltev, ki so stale okrog pet milijonov dinarjev, F" •T k*' ■ : M •' •■■•"•. ¥ nmmi je organiziralo in finansiralo Komunalno podjetje Postojna. S pripravljalnimi deli bo pričeli že 10. decembra lani.. Delavci Geolstraživačkog zavoda so strojno navrtali skupno 1,630 metrov vrtartin, v katere so zadnjo noč pred eksplozijo nabili pet ton razstreliva. Vr-tanlne so segle tudi po'26 metrov globoko v kameno gmoto, tako da globinska eksplozija nI pustila nikakršnih posledic na bližnja vaška poslopja. V trenutku eksplozije se je za močnim bliskom razpel čez peskokop visok oblak prahu, rušenje peščenih plasti pa se je zatem nadaljevalo še. nekaj ur. Ker se je ob razstrelitvi sesulo .kakšnih dvajset tisoč kubičnih metrov peska za beto-nirnnje, ki je vreden skoraj 20 milijonov dinarjev, je bila eksplozija kljub visokim stroškom z ekonomske plati za podjetje več kot ugodna, (ma) ST&MM čfiVfrJEflii V kolumbijskem mestu Kartagirii imajo, spomenik, ki je posvečen starim čevljem. Velikanski škarpeti sta iz brona. Pod njimi so vklesani "verzi .kolumbijskega pesnika. Zadnja kitica se končuje z besedami: »Boril si se hrabro v dneh kolonialnega trinoštva, ko so tvoji sinovi tiranom pokazali, da niso jata srak, marveč mrki orli. Toda danes si pozabljen in zapuščen, in vzbujaš takšno sočutje, kakršnega ima člo-' vek do svojih starih dobrih čevljev«. Spomenik so postavili leta' 1928. Filmska igralka Marina Vlady (na sliki) je precej znana tudi pri nas. Zdaj igra eno izmed treh glavnih vlog v filmu »Podnebje«. ki so ga v režiji Italijana Stelia Lorenzija pravkar posneli v Parizu. Marina ima vlogo žene glavnega junaka, v katerega vlogi pa debutira Jean Pier Mariello Dvoživka: leteči čoln in hkrati dirkalni avtomobil Peskolom v Planini pri Postojni, kjer" so minuli tedeh razstrelili 5000 kg dinamita in tako zrušili okrog 20 tisoč kubikov apnenca Anton Replč, strojni tehnik iz Ajdovščine, že trideset let nosi na svojem usnjenem pasu zaponko, ki si jo je bil sam naredil. Sedaj pripravlja dokumentacijo za prijavo patenta. Prednost njegove zaponke je v tem, da jo je moč hitro in enostavno zapeti in odpeti. Z njo bi lahko opremili varnostne pasove za avtomobiliste in letalce. Zaponka Ima dva glavna dela: prvi je stalno pritrjen na enem koncu pasu, drugi pa je nataknjen na drugem kraju pasu. Zunanji videz je moč poljubno polepšati in okrasiti z najrazličnejšimi emblemi. Repič pa pripravlja tudi novo smučno okno, ki bo omogočilo lažje čiščenje in zračenje prostorov. V času burje je moč okno tudi nepro-dušno zapreti. S tem smučrum imajo sedanja . smučna okna. oknom hoče izumitelj odpraviti vrsto pomanjkljivosti, ki jih Izumitelj pripravlja tudi napravo, ki bo omogočila skladen in kontroliran odvzem lesenih ostružkov iz silosov, kar je za lesno < Industrijo velikega pomena, S seznamom njegovih, izboljšav in izumov pa še nismo pri kraju. Pred kratkim je prikazal na razstavi avtorjev tehničnih izboljšav v Ljubljani novo kanalsko vodno tehtnico, ki služi v gradbeništvu za ugotavljanje vodoravne lege na večje razdalje. Za ta izum se že zanima Zvezni cen-■ ter za strokovno usposabljanje k inštruktorjev .v gradbeništvu. — st NOSOROGI IN MAMUTI NA URALU Na južnem Uralu so odkrili votlino, katere stene so nekakšna galerija pa-leontološkega slikarstva. Slike prikazujejo mamute, nosoroge, bizone, konje in razne simbolične ornamente. Po umetniški vrednosti te slike prav nič ne zaostajajo za slikami, ki so jih odkrili v votlinah v Franciji in Italiji. barvni film DAVY CROCKETT; 24. februarja francoski barvni CS film NADZOROVANA LJUBEZEN; 25. februarja SOS« PACIFIC, angleški film; 26. in 27. februarja ameriški barvni filrti" HUDIČEV UCENEC; 28.. februarja francoski film DO ZADNJEGA DIHA: 1, marca italijanski film ROKO IN NJEGOVI BRAT- SKOFIJE: 24. februarja francoski film DO ZADNJEGA DIHA; 25. februarja ameriški barvni film I-ITJDICEV UCENEC; 27, februarja angleški film SOS PACIFIC. POSTOJNA: 23. februarja jugoslovanski VV barvni film LJUBEZEN IN MODA; 24. in 25. februarja ameriški barvni CS film SEDMO SINBALDOVO POTOVANJE; 27. in 28. februarja ameriški VV film OB 3.10 ZA JUNO; 1. marca nemški film TUJA ŽENA. ŠMARJE: 24. februarja francoski film DO ZADNJEGA DIHA: 28. februarja ameriški barvni film HUDIČEV UCENEC. PIVKA: 24. in 25. februarja francoski film ZAKAJ PRIHAJAŠ KASNO: 28. februarja francoski barvni film SLABE ZENE. PRESTRANEK: 25. februarja jugoslovanski film DEVETI KROG. SEŽANA: 23. februarja francoski film SESTANEK Z VRAGOM; 24. In 25. februarja ameriški barvni CS film MASCEVALEC; 27. in 28. februarja ameriški film MAČKA NA VROČI PLOČEVINASTI STREHI, ... ..„.J • SREDA: 7.15 Glasba za dobro Jutro — 7,45 Tečaj italijanskega jezika II. del ("ponovitev 11. lekcije) — 13.40 Zabavni zvoki — 14,00 Odmevi iz Jugoslavije — 14,30.Za oddih in razvedrilo igrajo in pojo: Jerrv Mengo. Ray Garnet, Werner "Müller, Elvis Presley in Red Nichols — 15il5 Zabavna glasba, vmes reklame — 15)30 Poje moški zbor DPD- Svoboda iz Kopra p. v. prof. v. Bovca. ČETRTEK: 7,15 Glasba za dobro Jutro — 13,40 Hugo Winterhalter igra-za vas — 14,00 Glasba po željah — 14,30 Melodije za prijetno poooldne — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Tečaj italijanskega jezika II. del (12. lekcija). PETEK: 7,15 Glasba za dobro jutro — 7,45 Tečaj italijanskega Jezika II. del (ponovitev 12. lekcije) — 13 40 Poje zbor RTV Ljubljana p v, M. Skoberneta — 14,00 Vedro in popularno — 14,30 Iz dunajskih operet — 15,15 ' Zabavna glasba, vmes reklame — -15;30 Domače aktualnosti. SOBOTA: 7,15 Glasba za dobro jutro — 13,40 popevke in ritmi od tu in tam — 14,30 Majhen koncert zabavne glasbe — 15,15 Zabavna glasba, vmes rekiame — 15,30 Nekaj poskočnih in veselih, cemu se smejejo v italiji: V Portorožu so iznašli zanimivo privlačnost za tuje turiste. Lani so namreč začeli izbirati med gosti najlepše, ki so potem tekmovali za naslov »Mistcr Jadrana« TV SPORED STUDIA LJUBLJANA OD 23. FEBRUARJA DO 3. MARCA 1962 PETEK, 23. februarja: 19,30 S KAMERO PO AFRIKI — serijski film, SOBOTA, 24. februarja: 22,15 VELIKI NEMI FILMI — serija. NEDELJA, 25. februarja: 10,30 VETER — serijski film: 15,00 ŠPORTNO POPOLDNE; 18,00 V NEDELJO POPOLDNE; 16,45 PRENOS ŠPORTNEGA DOGODKA IZ ITALIJE — komentar v slovenščini. SREDA, 28. februarja: 18,00 MALI VRTILJAK — zabavna oddaja za otroke; 18.40 JIM IZ DŽUNGLE — serijski film; 19,05 S POTI PO GRČIJI III. — pojlud-noznanstvena oddaja; 19,30 TV OBZORNIK. ČETRTEK, I. marca: 20.20 KRATKI FILM; 20,30 IZ KRAJA V KRAJ — zabavnoglas- It -> /i /-1 rl ti i _ nronnc i t Tč 1 H r i - Ko se je gangsterjev sin prvi dan šole vrnil domov, ga je oče vprašal: — No. kako je bilo? -t Veš, papa, kar dobro sem se držal. Celo uro so me zasliševali, pa nisem niti zinili — Kaj pa gledaš tako klavrno? Polenovka v čokoladni omaki je, Avtomehanik Eugen Kauertz. Iz. Porenja v Zahodni Nemčiji je izumil motor, ki bo verjetno pomeni! pravo revolucijo v industriji vozil in tudi na drugih področjih. Motor namreč tehta vsega 13 kg, sestavljen je iz 22 delov, razvija pa 105 konjskih moči pri minimalni porabi goriva, Kauertz je svoj izum že prodal neki ameriški tovarni, ki ga zdaj preizkuša, nato pa ga bo začela serijsko izdelovati POPUST ZA OTROKE Družba za prodajo starih avtomobilov v Denveru (ZDA) je napravila pred kratkim veliko reklamo za svoje stare avtomobile. Kupcem je. obljubljala 10 dolarjev popusta za vsakega, otroka, ki ga imajo. Obetala si je velikega dobička. Kmalu se je oglasil pri družbi Richard Watson. Izbral si je velik Chevrolet, ki je stal 100 dolarjev. Poslovodji je potem pokazal Izrezek oglasa iz časopisa in -potrdilo matičnega urada, da je oče desetih otrok. Družba mu je hočeš nočeš dala avtomobil zastonj. NuVfftlPJlItil 11 i | f I m Mil t '. A Ril Bil I Ö* [Wf M H H Česarkoli se lotijo Rusi, ima vse hočeš nočeš nadih nečesa mogočnega in gran-dioznega. To jim je najbrž v značaju. Sovjetski geologi se resno-pripravljajo na naravnost fantastično podjetje. Na petih krajih Sovjetske zveze nameravajo navrtati zemeljsko skorjo in priti do'žareče zemeljske notranjosti. Vrtenine bodo globoke od 15 do približno 70 kilometrov. Tehnični problemi takšnega podjetja se zdijo skoraj nerešljivi. Zamislite si kardansko os, ki bi segala od Kopra pa skoraj do Ljubljane! Pri tem vrtanju bodo jemali z določenih globin vzorce zemeljske skorje, da bi skorjo bolie spoznali. Hkrati s temi deli pa so se oglasili tudi strokovnjaki z drugih znanstvenih podro-či: predvsem energetiki. Napravili so že osnutek, kako bi razžarjeno maso iz središča zemlje uporabljali za segrevanje arktičnega področja. Kljub velikanskim stroškom za vrtanje ge na večje razdalje. Za ta izum se že zanima Zvezni cen-bi se takšno ogrevanje iz- ter za strokovno usposabljanje plačalo, saj' bi bila toplota inštruktorjev cv, gradbeništvu. povsem zastonj. — st V Portorožu so iznašli zanimivo privlačnost za tuje turiste. Lani so namreč začeli izbirati med gosti najlepše, ki so potem tekmovali za naslov »Mistcr Jadrana« a. c Letošnja zinia Je tpdi na Primorskem precej muhasta in smučarji niso nič kaj zadovoljni z njenimi darovi. Celo tekmovanje v Logu pod Mangartom ob vznožju julijskih očakov so morali preložiti zaradi pomanjkanja snega. Mladina Iz Gornjega Posočja se je morala s tradicionalnih smučišč v Livku pri Kobaridu preseliti celo na Matajur, če je hotela vsaj malo izkoristiti seme-stralne počitnice in Izvesti srednješolsko consko prvenstvo. Slika kaže mlade smučarje na Lokvah na Trnovski planoti, ko so se morali minulo nedeljo izogibati kopninam med zaplatami snega, da so se lahko vsaj malo poveselili »na dileah« S POTI PO GRČIJI III. — pojtud-noznanstvena oddaja; 19,30 TV OBZORNIK. ČETRTEK, I. marca: 20.20 KRATKI FILM; 20,30 IZ KRAJA V KRAJ — zabavnoglas-bena oddaja — prenos iz Kidričevega; 20,40 KONCERT RADIJSKEGA KVINTETA. PETEK, 2. marca: 19,30 S KAMERO PO AFRIKI --serijski film; 20,20 S TV PO SVETU: ALZIR: 20,30 SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO — javna mladinska oddaja. SOBOTA, 3. marca: 19,30 Doma in na tujem — novinarska oddaja; 22,30 SERIJSKI FILM. — Kaj pa gledaš tako klavrno? Polenovka v čokoladni omaki je, ker sem obrnila-v kuhinjski knjigi dva lista hkrati... — Le kako bom to objasnil tistim od zavarovalnice? PROGRAM OD 25. FEBRUARJA DO 3. MARCA 1952 POROČILA VSAK DAN ob 7,30, 13,30 in dnevnik ob 15,00. NEDELJA: 8.40 Z vedro pesmijo v nedeljsko jutro — 9,00 Naša reportaža: Cerkljanski mozaik — 9,15 Zabavni zvoki — 9,45 Poje Te-reza Kesovija — 13,30 Sosedni kraji, in ljudje — 14,00 Glasba po željah 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,15 Poje Koroški akademski oktet — 15,30 Igrajo veliki zabavni orkestri. — Glej. da ne boš pozen, možek, saj veš, da imava povabljene goste za nocoj! © Allan Edgar Poe Minili sta že dve uri, jama je bila globoka že pet čevljev, o zakladu pa ne duha ne sluha. Vsi trije smo prenehali kopati. Zravnali smo si hrbte in se nemo spogledali. Preblisnilo me je upanje, da je komedija pri kraju. Legrand je bil hudo razočaran, zamišljeno si je obrisal čelo in pričel znova. Izkopali smo že krog s premerom ■ štirih čevljev, zdaj pa smo obod nekoliko razširili in smo prišli še dva čevlja globlje. Še zmeraj se ni nič pokazalo. Človek, ki je iskal zlato in ki sem ga odkritosrčno obžaloval, je nazadnje zlezel iz jame. Vsaka poteza na njegovem obrazu in vsak gib njegovih rok je izražal najgrenkejše razočaranje. Čez čas si je jel počasi in z nejevoljo oblačiti suknjo, ki jo jc bil odložil, ko je pričel z delom. Med tem časom mu nisem rekel ničesar. Jupiter je začel na gospodarjevo znamenje zbirati orodje. Ko ,ie bilo to storjeno in ko smo psu odvezali gobec, smo se brez besede odpravili proti domu. Naredili smo kvečjemu kakih dvajset korakov, ko je Legrand glasno zaklel, stopil k Jupitru in ga zgrabil za ovratnik. Začudeni črnec je na široko odprl oči in usta, spustil iz rok lopate in padel na kolena. »Ti tepec neumni,« je zarohnel Legrand in sikal skozi stisnjene zobe, »ti prekleti črnuh bedasti. Govori, ti pravim, odgovori mi takoj in nikar se mi ne izmikaj — katero je tvoje levo oko?« »Oh, moj massa Will, ali ni to moje levo oko?« je prestrašeno zatuiil Jupiter, položil roko na svoje desno oko in jo tiščal vanj s tako obupno vztrajnostjo, kot bi se bal, da mu bo gospodar oko pri priči iztaknil, »Saj sem si mislil, saj sem vedel! Živijo! Hura!« je kriknil Legrand, izpustil zamorca in se pričel vrteti in poskakovati. Jupiter ga je začudno pogledal, vstal in njegove oči so begale od Legranda clo mene in nazaj. »Pojdita, moramo se vrniti,« je rekel prijatelj. »Igra še ni končana.« Znova naju je vodil k tulipanoven, • ' •• 1 ' »Jupiter,« je rekel, ko smo prišli k vznožju drevesa, »stopi sem! Povej mi, kako je lobanja pribita. Ali gleda obraz proti veji ali je obrnjen navzven?« »Obraz gleda navzen, massa. Če bi gledal proti veji, bi mu vrane ne mogle izkljuvati oči.« i' »Zdaj mi pa povej, skozi katero oko si vrgel hrošča, skozi to ali skozi to?« Legrand se je dotaknil najprej enega, potem pa še drugega Jupitrovega očesa. »Bilo je tole, levo oko, kakor ste mi rekli,« je odvrnil zamorec in pri tem pokazal na svoje desno oko. »To mi zadošča, poskušati moramo znova.« V prijateljevi blaznosti sem opazil znamenja metode, ali pa se mi je tako samo dozdevalo. Prijel je količek, ki je bil zabit na mestu, kamor je prvič padel hrošč, in ga zabil kake tri palce zahodno od prejšnjega mesta. Potem je potegnil merilni trak od tistega mesta debla, ki je bil količku najbližji, do količka, kakor je to storil poprej, nato pa ga je razvil v ravni črti še kakih trideset korakov. Mesto, ki ga je tako določil, je bilo nekaj komolcev oddaljeno od tistega," kjer smo prej kopali. Okoli količka na novem kraju smo zdaj opisali nekoliko večji krog kakor prvič, potem pa smo znova prijeli za lopate. Bil sem na smrt utrujen, zato nikakor nisem mogel razumeti, kaj je bilo vzrok, da so se moje misli tako korenito spremenile, saj nisem sprva čutil nobene volje do vsiljenega dela. Prebudilo se mi je zanimanje in bil sem celo razburjen. Bržkone je bilo v Legrandovem vedenju nekaj, kar je bilo podobno nekakšni načrtnosti in preudarnosti, ki me je osupnila. Vneto sem kopal in se tu in tam zalotil, kako skoraj nekaj pričakujem in kako z očmi iščem sanjski zaklad, ki jc bil kriv, da je moj prijatelj zgubil pamet. V trenutki:, ko so se mi podile po glavi take misli in me skoraj povsem obvladale, in ko smo bili nemara že kako poldrugo uro pri delu, nas je zmotil pes s svojim zavijanjem, Njegov prejšnji nemir očividno ni bil nič drugega kakor neka razigranost ali muhavost, zdaj pa je pričel tuliti z žalostnim in zamolklim glasom. Ko mu je Jupiter spet hotel zavezati gobec, se mu jc togotno uprl, skočil v jamo in začel ves nasršen kopati zemljo. Kmalu je odkril kup človeških kosti, ki so pripadale dvema okostnjakoma. Med njimi jc bilo precej kovinskih gumbov in pa nekaj,' kar je bilo podobno prahu sprlinelega volnenega blaga. Še nekajkrat smo zasadili lopate in odkrili rezilo velikega španskega bodala, in ko smo kopali naprej, so se pokazali trije ali štirje zlati in srebrni kovancL Ko je Jupiter to ugledal, skoraj ni mogel krotiti svojega veselja, obraz njegovega gospodarja pa je izražal največje razočaranje. Vendar naju je še -redno priganjal, naj delo nadaljujeva. Ni še dobro umolknil, ko sem se spotaknil in padel na obraz. Konico čevlja sem bil namreč vtaknil v velik železen obroč, ki je bil skrit v zrahljani zemlji. Tedaj smo si resno pljunili v roke. Še nikdar1 nisem preživel deset minut, ki bi bile bolj razburljive. V tem času smo izkopali podolgovato leseno skrinjo. Bila je za čuda trdna in tako dobro ohranjena, da je bila prav gotovo premazana s kakšno ohranjujočo snovjo, morda z živosrebrnim bikloridom. Ta skrinja je bila tri in pol čevlja dolga in dva in pol čevlja visoka. Okovana je bila z železnim okovjem", tako da je bila po vsej površini nekaka železna mreža. Na vsaki strani so bili blizu pokrova po trije železni obroči, vseh skupaj jih je bilo šest, tako da jih je lahko šest mož krepko prijelo in skrinjo varno neslo. Napeli smo vse moči, pa smo skrinjo le prav malo premaknili. Takoj smo sprevideli, da takšne teže ne bomo mogli spraviti od tod. Na srečo sta zapirali pokrov samo dve ključavnici. Drhteli smo in od tesnobe nam je zastajal dih, ko smo ju odpirali. Nato nam je zasijal pred očmi zaklad tako velike vrednosti, da je ni bilo mogoče oceniti. Ko smo posvetili v jamo s svetilkami, je zaplamtel pred nami iz kupa, v katerem je bilo zlato, pomešano z dragulji, tak lesk, da nam je jemalo vid. Nimam besed, s katerimi bi lahko popisal občutja, ki so me prevzemala, ko sem gledal vse to. Prevladovalo je seveda presenečenje. Legrand je bil videti izčrpan zaradi tolikega razburjenja in je spregovoril le nekaj redkih besed. Jupitrov obraz je bil bled kakor le morejo biti bleda zamorčeva lica. Bil je videti omamljen, kot da bi strela treščila vanj. Potem se je v jami zrušil na kolena, zakopal gole roke do komolca v zlato in jih pustil v njem, kakor da uživa razkošje čudovite kopeli. Naposled jc globoko vzdihnil, potem pa vzkliknil, kakor da se pogovarja sam s seboj: »Za vse to se moramo zahvaliti zlatemu hrošču. Ta lepi, ubogi zlati hrošč, ki sem ga tako grdo zmerjal! Te ni nič sram, zamorec, povej?!« Nazadnje sem moral tako zamorca kakor gospodarja priganjati, naj poliitimo in spravimo zaklad s tega kraja. Bilo jc že pozno in napeti je bilo treba vse sile, če smo hoteli spraviti vse to domov še pred dnem. Bilo je težko reči, kako naj storimo, in dosti časa smo porabili za posvetovanje, tako zmedene so bile naše misli. Nazadnje smo iz skrinje vzeli dve tretjini zaklada, da je postala lažja, in smo jo z nekoliko truda dvignili iz jame.