•Tednik. Izhaja pod tem skrajšanim Imenom od 24 nov 1981 dalje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj ta Ormoi - Izdaja 'avod »Tednik«. Ptuj — Odgovorni urednik: Anton Bauman — Uredništvo ta uprava Ptuj. Lackova 8 — Tel. 156 — St tek računa: NB Ptul 604-19-603-72 — Tiska časopisno podjetje »Mariborski tisk« — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina ta tuzemstvo 1000, za Inozemstvo 2000 din
FOTO ZAPISEK
Št. 18
PTUJ, dne 8. maja 1964
Letnik XVII
Po praznovanju zcpet veselo na delo
Z letošnjim praznovanjem mednarodnega praznika dela je obnovil Ptuj dragoceno izkušnjo. Prav je namreč, da si razdelijo množične organizacije skrb za razne prireditve in proslavljanja. Občinskemu sindikalnemu svetu Ptuj dobro uspejo iz leta v leto priprave na praznovanje meduarodnega praznika idela, ker se jih pravilno loti, pravočasno razdeli delo in pridobi za pomoč in sodelovanje množične organizacije ter fi-nančno pomoč od gospodarskih organizacij.
Predvsem je važno to, da se ne omejuje Občinski sindikalni svet Ptuj pri pripravah na slovesnosti samo na domače območje, temveč povabi na praznovanje in sodelovanje V sporedu celo od drugod odrasle in mladino. Tudi letos je povabil folklorni skupini iz Varaždina in Ca kov ca. S tema kulturnima centroma že več let razvija dobre sosedne, bratske in prijateljske stike, iiz menjuje obiske in nastope ter 7. njimi poživlja slavnostne prireditve. Te pa nimajo samo namena pridobiti na slovesnosti čim več ljudstva, temveč ga vzpodbuditi z bogatim slavnostnim sporedom k aktivnemu prosvetnemu in kulturnemu delu.
Tako je bilo ob letošnjem prvomajskem praznovanju. Prijetne slovesnosti je organiziral Občinski sindikalni svet Ptuj, za prvi maj skupno z' ostalimi organizacijami za Ptuj. Majšperk in Kidričevo. Te so dale številnim udeležencem več kot so pričakovali. Npr. v Majšperku je nastopila folklorna skupina društva tSeljaeka slogam iz Prologa pri Cakovcu z medjimurskiimi plesi in pesmimi, pevski zbor tovarne volnenih izdelkov Majšperk pod vodstvom Ivana Krajca, in šolarji kot recitatorji, tamburaši in godci na prihala. Vsi skupaj so z raznimi točkami ustvarili prijetno celoto, ki je vzbudila pri ljudeh prijeten uvod v praznično razpoloženje. Žal ga zaradi popol dnevnega nastopa niso videli vsi ljudje, ki se lažje udeležujejo večernih slovesnosti.
V Kidriče vran je predstavljal nastop 36-članskega mladinskega ansambla kulturno 'umetniškega društva »Milice Pavlič-Katec iz Varaždina z narodnimi pesmimi in plesi večino slovesnosti. ki ji je prisostvovalo mnogo odraslih iz tovarne in naselja ter učencev iz šole in manjših otrok iz naselja. Pogled na mlade nastopajoče v narodnih noša 11 in na n jihove plese ter poslušanjp petja ni satno vzbudilo prazničnega razpoloženja, ampak je vzbudilo pri mladih pa tudi pri odraslih vprašanje, zakaj pri nas ni mogoče doseči med mladimi takega dela in "spphov, zanimanja za narodne nlese in pesmi in prenašanje obeh u roda v rod kot znajo to v sosednem Cakovcu in Varaž-Hinu? Nastop dragih mladih gostov iz Varaždina je pustil prijeten vtis in pripravljenost, da bi jih ob prvi priliki še sprejeli in ponovno radi gledali in poslušali.
In končno še ptujska slovesnost. Nabito polna dvorana Mestnega kina Ptuj pomeni, da so odrasli in mladina pričakovali in pričakali 50. aprila 1964 7večer lep spored za slavnostno akademijo. Na njej so nastopali člani DPD »Svobode« Ptuj kot godbeniki, in recitatorji, pevci tovarne volnenih izdelkov Mni5-perk. folklorna skupina iz Preloga pri Cakovcu in folklorna skupina iz Varaždina. Vsi skupaj so ustvarili prijetno celoto, praznično razpoloženje, ki g>i prinaša s seboj pogled na goste iz sosedne republike Hrvatske, ki jih že več let radi vabimo na svoje slovesnosti in tudi oni radi povabijo ob raznih svojih slovesnostih v goste naše skupine. Za tokrat je bilo zelo posrečeno. da je videl Ptuj folklorno skupino odraslih s podeželja, iz kmečkih hiš, ki jih združujeta narodna pesem, in ples, na drugi strani pa je Ptuj videl mladinsko folklorno skupino iz Varaždina. skupino dijakov iz raznih srednjih šot, ki jih najbolj veselita narodna pesem in ples, za katera so jih navdušili starši, šola in društva. Pogled na nje je izbrisal predsodek, da se
bodo pri nas sčasoma odrasli in mladi spremenili v pasivne občudovalce aktivnih kulturnih pionirjev. Te še gledamo in poslušamo koit posebnost na televizijskem ekranu, v kinu in poslušamo po radiu in z gramofonskih plošč ter pomagamo zapravljati dragoceno kulturno dedščino, ki bo tako dolgo živela. dokler jo bodo rodovi ponavljali in obnavljali.
Brez posebnega laskanja zaslužijo priznanje dragi gostje i?. Varaždina in Čakovca in domači nastopajoči, da so vsak zase
in vsi skupaj pripravili majš-per.ški, kidričevski in ptujski javnosti prijeten občutek, da smo dobili za mednarodni praznik dela lepo kulturno darilo, kulturno prireditev, ki je odgovarjala po času in obsegu svojemu namenu, pa tudi vsebini nagovorov, ki so jih imeli na slovesnostih. Sindikalni funkcionarji, v Kidričevem Boris Solovjev, v Majšperku Feliks Bagar in v Ptuju Danilo Masten. V Ptuju je še kronal slovesnost ognjemet, ki so ga skrbno in previdno pripravili Franc
Zmavc. Marjan Berlič in drugi. Z novega cestnega mostu je gledalo ognjemet ogromno ljudi, videli pa so ga tja do Donačke in Ravne gore, na Pohorje in na Kozjak ter v Slovenske gorice.
Ptuj je bil " dni v zastavah, v zelenju, sprejemal je razne goste in obiske ter se zopet od njih poslavl jal. Bili so trije lepi dnevi. Po minulem praznovanju so se ljudje zopet veseli vrnili na delo in se zopet z veseljem lotili vsakodnevnih nalog.
T	'E	D	NI	i
	PO		SVETU	
v.v:-:-:v:v.:.:.:. • v.:7;.V i-v^V^v^S^M^v^i^;:::-:-::::::: • 7 .7-77 7 7'7:.:..
Z ognjemetom osvetljeni Ptuj z okolico občudujejo gledalci
Posnetek: S. Kosi
S 86 milijoni bi se dalo marsikaj narediti
Z graditvijo tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič«, Kidričevo, je zraslo tudi delavsko naselje v Kidričevem, v katerem živijo v tovarni zaposleni delavci s svojimi družinami. Žal še danes to naselje ni urejeno in mu še marsikaj manjka.
Z vsemi temi problemi se danes ukvarja stanovanjska skupnost Kidričevo, ustanovljena v drugi polovici leta 1959, ki obsega tudi naselje Kidričevo II. in Njiverce.
O letošnjem programu dela stanovanjske skupnosti je potrebno nekoliko več spregovoriti. Naselje I. tvori 40 zgradb. Od teh je 34 stanovanjskih hiš. Te stanovanjske hiše že nekaj let upravljajo hišni sveti. Ostale zgradbe v naselju so: osnovna šola, trgovski paviljon, garaže, restavracija, pekarna in zdravstveni dom. V zaključni fazi je tudi gradnja šestorčka, vrednosti okrog • 27,5 milijona dinarjev. Namenjen je predvsem potrebam stanovanjske skupnosti in pedagoškim delavcem.
Kot sem že poudaril, naselje Kidričevo I. ni urejeno in mu manjka marsikaj, predvsem pa mu še manjkajo komunalni objekti, brez katerih naselje ne more biti. Tega se svet stanovanjske skupnosti prav dobro zaveda. V delovnem programu za letošnje leto je več nujnih potreb naselja v skladu s programom dela, ki ga je sprejel KO SZDL Kidričevo.
Poleg drugega je potrebna naselju primerna zgradba za otroški vrtec in jasli. Ta zgradba zasluži prednost pri reševanju problema otroškega varstva, saj je vedno več na novo zaposlenih žena in mater, ki jih muči skrb, kam bi spravile svoje otroke za čas svoje odsotnosti, da bi bile mirne pri delu in otroci na varnem. Ta problem ne skrbi samo stanovanjske skupnosti in njenih prebivalcev, ampak je problem komune kot celote. Rešitev zanj bo potrebno najti. Samo naka-
zovanje problemov ne bo izboljšalo takega stanja, kot je sedaj. Poleg vsega je še vprašanje trgovskega paviljona in lokalov ze^ razno obrt ter prostorov za razvedrilo mladine. Velika dvorana v restavraciji za to ni primerna.
Svet stanovanjske skupnosti predvideva v letošnjem letu dokončno ureditev letnega kopališča. Zanj je odobril CDS tovarne namenska sredstva, saj podpira finančno vse akcije stanovanjske skupnosti, če mu to le dopuščajo možnosti. Med drugim bo urejeno tudi naselje. Za letos je predvideno sajenje okrasnih dreves in grmičevja. Urejene bodo poti in parki ter ceste posute z gramozom, kjer je to potrebno, urejena cestna razsvetljava, predvsem odsek ceste od tovarne do naselja II. Urejena bo tudi cestna razsvetljava do kino dvorane, in to s sredstvi, ki jih je odobrila v ta namen občinska skupščina Ptuj. Svet stanovanjske skupnosti se zavzema še za to, da bi moralo imeti naselje tudi avtobusno postajo, da ne bi bilo potrebno čakati potnikom v slabem vremenu pod drevjem ali na prostem. Odveč tudi ne bi bil kiosk za prodajo raznih revij in časopisov, razglednic, znamk, tobačnih izdelkov itd.
Ce bi hotela stanovanjska skupnost izvesti celotni načrt, bi morala imeti na razpolago 86 milijonov dinarjev.
Naloge stanovanjske skupnosti niso lahke. S sprejetim delovnim programom še ni mnogo storjeno za prebivalstvo v naselju, zlasti za družine. Ni še raznih servisnih delavnic in služb, ki bi jih potrebovali vsi stanovalci. To niso naloge samo
stanovanjske skupnosti. Del na log bi morali prevzeti tudi hiš ni sveti. Iz lastnih sredstev in iz najetih posojil bodo morali vzdrževati vse stanovanjske zgradbe Ce jih pogledamo, kakšne so. nam je takoj jas no, da je premalo sredstev za njihovo vzdrževanje. Vodovod ne cevi v zidovih pokajo tn voda iz njih najeda zid. Vroče sonce pripeka na rolete, s katerih je spral dež sleherno sled zaščitne barve. Propadajo tudi leseni okenski okviri in drugo. Nekateri hišni sveti varčujejo z denarnimi sredstvi To je si cer lepo in dobro od njih. ven dar to ne sme biti na škode stanovanjske zgradbe. Prav go tovo je bolje prebarvati vse rolete in lesene okenske okvire in jih tako zaščititi za nekaj let pred razpadanjem, kot pa jih prepustiti propadanju in pozneje plačati kompletne nove okvire. Res je tudi, da so dolž ni stanovalci čuvati zgradbe Mnogi so tudi volini pravilno vzdrževati svoja stanovanja kljub temu pa ne morejo sto riti vsega, ko je zob časa moč nejši, ker preveč grize, ko ležijo sredstva v banki. Stano vanjska skupnost bi morala najti pravo in ustrezno, celo stimulativno rešitev, da bo ob varovano pred propadanjem vsaj to, kar lahko obvarujemo.
Letos se bo marsikaj spremenilo na boljše, toda za vsem delom stanovanjske skupnosti ne bi smela zaostajati aktiv nost krajevne skupnosti v Kidričevem.
Letošnje naloge so obsežne Problemov je dovolj. Še tako dober celoletni načrt dela ne bo koristil samo kot načrt, če ga ne bodo izvajali vsi prebivalci iz naselja do uresničenja vsaj njegovega večjega dela. Lahko zaupamo v uspeh, ker se zavedajo prebivalci iz nase lja, kar jim je nujno potrebno, in bodo vse storili, da bo vse potrebno tudi storjeno.
M. F.
Mladinski folklorni ansambel kulturno umetniškega društva »Milice Pavlič-Kate« »z Varaždina ob nastopu v Kidričevem
še o Laosu
Širši problei
O laoški krizi smo pisali obširneje zadnjič, vendar nas dogodki silijo, da se z njo ukvarjamo tudi tokrat. Zarota generalov je propadla, ker niso želi takšne podpore ZDA, kot so si predstavljali. Suvana Fuma, najprimernejša nevtralna osebnost današnjega laoškega življenja, je spet prejel nalogo, da sestavi koalicijsko vlado.
Sam dogodek pa je spodbudi) Britanijo in SZ, ki sta svoj-čas predsedovali ženevski konferenci o Laosu, da sta prevzeli primerno pobudo. Hvalevredno je, da so se njuni predstavniki kmalu sestali s predstavniki Patet Laa, levičarskega laoškega gibanja, enega treh vodilnih političnih gibanj v Laosu, ter proučili trenuten položaj v deželi. Seveda bodo take stike navezali tudi z Nosa-vanovo desnico in sredino, ki jo predstavlja premier Suvana Fuma.
Značilno je da svetovni ko; mentatorji opozarjajo te dni posebno na »kitajski element« v sporu in na stališče Združenih držav Amerike. V ZDA so še vedno močni tisti krogi, ki govore o razširitvi operacij v Južnem Vietnamu na sever, to je tudi na Severni Vietnam, ln ker je levičarsko gibanje Patet Lao tudi povezano s Severnim Vietnamom in s Kitajsko (četudi morda manj, kot skušajo dokazati »bojeviti« Američani), bi se razširjene akcije utegnile kar čez noč prenesti tudi na Laos.
Prizadevanja ZDA, da bi tudi Kambodžo spravili iz nevtralnih na zahodne, to ie ameriške pozicije, so znane in je moral predsednik Sihanuk odločno nastopiti proti njim. Ta ko bi se utegnil ves mdokitaj-
ski polotok znajti v vojni vihri.
Razumljivo je, da bi se s tem odnosi ZDA—Kitajska še bolj zaostrili, kot so že, nevarnost pred neposrednim spopadom pa bi bila izredno velika.
Stari ameriški načrt o »obko-ljevanju Kitajske« oziroma širši načrt desnice o obkoljevanju »komunističnega sveta« bi s tem dobil spet aktualen pečat.
S takim razvojem se ne strinjajo v Veliki Britaniji, po najnovejših »spremembah« francoske politike v Aziji na splošno in do Kitajske še posebej pa tudi ne uradna francoska linija. Sovjetska politika aktivnega sožitja je prav tako v nasprotju z novimi nevarnimi, razširjenimi žarišči, posebno še. ker išče prav sedaj v stikih z ZDA nova pota za zmanjšanje mednarodne napetosti (najr novejša dvostranska odločitev ameriške in sovjetske vladi, da bosta zmanjšali proizvodnjo jedrskega eksploziva v vojaške namene, priča o tem). Sovjetska vlada in partija sta te dni tudi hudo zavzeti s sporom s Kitajsko na ideološkem področju in bi si ne želela, da bi morali kakorkoli poseči tudi v morebitni neposredni spor Kitajska—ZDA. Na drugi strani bi kitajskim tezam »o nujni vojni proti imperializmu« prišel spopad prav, četudi nihče ne verjame, da bi si dežela v praksi zares upala tvegati atomsko vojno, posebno še. ker sama atomskega orožja nima.
Prtzadevania sovietske in britanske diplomacije, ki se jima bo, kar zadeva Azijo, verjetno vsaj načelno pridružila tudi Francija, imajo torej globlji pomen. Na navidezno vzporednem tiru rešujejo pomembno vprašanje vojne m miru.
Ostali dogodki
Delegacija zvezne ljudske
kitpščine na čelu s predsednikom skupščine Edvardom Kardeljem je v sredo dopoldne prispela e letalom na sedemdnevni uradni obisk v CSSR S tem vrača obisk češkoslovaških parlamentarcev, ki so lani obiskali Ju gos I a vi jo.
Po predvidenem programu bo nigoslovanska delegacija imela, kot je predsednik Kardelj omenil v svoii izjavi praškemu ra-lin na praškem letališču takoj :>o prihodu, srečanje s češko--lovaškimi skupščinskimi in vladnimi predstavniki. Prav tako se bo seznanila 7. dosežki CSSR. Tako si bo poleg zgodovinskih znamenitosti Prage ogledala še industrijski Plzen, turistično središče Karlovv Vari, slovaško mesto Banjsko Bistrico, /nano kot kraj upora proti nacistom. Bratislavo in še nekatera industrijska in kmetijska podjetja.
»KENNEDTJEVA RUNDAc
Za mednarodno konferenco o trgovini in razvoju, ki sedaj de-'11 je po posebnih izvoljenih odborih. je posebnega pomena konferenca GATT (splošnega sporazuma o carinah in tarifah), ki že nekaj dni zaseda v Ženevi. Posebno pozornost posvečajo tako imenovani »Kennedyjevi undi«, t. j. predlogu pokojnega ameriškega predsednika Kenne-dvja, naj bi dežele članice za 10 odst. znižale carine na uvožene predmete.
Znano je, da so industrijsko
razvite dežele že v razpravi na konferenci o trgovin: in razvoju pokazale veliko vnemo s tem. da so skušale razpravo o bistvenih vprašanjih o trgovini in pomoči nerazvitim prenesti na »carinsko področje« in tu razpravljati morda o (popuščanju v carinski politiki na relaciji razviti-nerazviti. Seveda tega mnogo obsežnejšega vprašanja ni mogoče rešiti s tem, do bi nerazvite dežele preprosto postale članice GATT.
Kaže. da bodo morali razpravo o »rundi« preložiti. Ameriške carine so namreč tudi do dvakrat višje od carin dežel skupnega evropskega tržišča. Ce bi jih torej enakomerno znižali. bi bil ameriški izvoz v prednosti. Zato je razumljiva francoska zahteva, naj najprej izenačijo ameriške in evropske carine in se šele potem odločijo za znižanje. V to pa ZDA verjetno ne bodo privolile.
SPET FRANCOSKA POTEZA
Francoska vlada je sporočila, da bo umaknila iz skupnega pomorskega poveljstva NATO svoje častnike. Ze 1. 1959 je umaknila svoje pomorske enote iz skupnega poveljstva, zato je sedanje stanje, kot pravijo v Parizu, nevzdržno. S tem je fle Gaulle spet uresničil del svojega tihega načrta o miniranju NATO, sestavljenega po konceptih Združenih držav ameri-ke.
Vinska klet v Ormožu še letos
vskladišči 50-60 vagonov mošta
KLET BO ZGRAJENA PO NAJSODOBNEJŠI TEHNOLOŠKI METODI. V NJEJ BO ZAPOSLENIH 30 KVALIFICIRANIH IN VI-SOKOKVALIFICIRANIH DELAVCEV
Od pričetka gradnje nove vinske kleti v Ormožu in do danes je že preteklo več let, zato je prvotni program kleti zastarel. Arhitektonske rešitve morajo biti temu prilagojene. Spremenjena je kapaciteta, tehnološki postopek, prevzem grozdja, predelava in vinifikacija.
Klet je približno 150 metrov oddaljena od železniške postaje Or-
Franček. Novak
mož, pri ormoškem grajskem parku. Glavni vhodr je ob vznožju stolpne kleti, ki je v neposredni bližini železniške postaje in ceste. Klet bo po zamisli gradbenikov svojevrsten objekt; bo 36 metrov visok in ga bo 21 metrov v zemlji.
V	nadzemnem delu kleti bodo predelovalnice, komandni prostor in destilacijska dvorana. Gradnja kleti v Obliki valja hitro napreduje. Njen premer je 28 metrov.
V	spodnjih treh nadstropjih orjaške kleti bodo leseni sodi kapacitete 157 vagonov vina. Kot je v razgovoru povedal odgovorni za gradnjo vinske kleti pri kmetijski zadrugi Franček Novak, bodo v naslednjih dveh etapah zgrajene cisterne s kapaciteto 297 vagonov.
Posebnost vinske kleti v Ormožu bo tudi, v .tem, da -bo vino
. dozorevalo v- steklenicah. Zato bo v stekieničini kleti dovolj -prostora za približno 90 vagonov vina. Alkohol bodo pridobivali v novozgrajenem destilacijskem oddelku.. Pridobili bodo tudi precejšnje prostore za vskladi-ščenje sadnih sokov. Tako bo skupna kapaciteta kleti 599 vagonov.
Izrfedno naraščanje družbenih vinogradniških površin in obsežna obnova vinogradov kaže, da bo v nekaj letih kapaciteta kleti v sedanjem obsegu premajhna. Zato je pri posameznih objektih dopuščena možnost, da se ti po potrebi. z manjšimi sredstvi lahko povečajo.
Predelava v novi kleli
Nova vinska klet obeta pravo revolucijo. Njenim kapacitetam bo potrebno prilagoditi organizacijo trgatve, transporta .in predelave. Posebno važen Bo prevoz grozdja, ki bo moral teči kontinuirano z obsežnega vinogradniškega območja kombinata. Prevzem in predelava grozdja .bo z najsodobnejšimi napravami. Te bodo uvozili iz Švice. Avtomatizirana oprema bo obsegala vse, od tehtanja, do določanja sladkorne stopnje v grozdju. Za samo predelavo pa so predvideni sodobni stroji, ki odgovarjajo zahtevam pridobivanja visokofcakovostnih vin. Prevzem in predelava bosta sin-hronizirana. V 10 urah .bo lahko predelanih tudi do 40 .vagonov grozdja. Z uvedbo dveh izmen •bo seveda mogoče predelati mnogo več grozdja. S hidravličnimi stiskalnicami bo izplen od 5 dol5 odst. večji kot doslej, kar bo povečalo rentabilnosti nove vinske kleti.
Poseben pomen bo imel obrat stranskih proizvodov. Iz tropin bodo ekgtrahirali preostali slad-
kor, tamin, kalcijev in kalijev nitrat in grozdne pečke za pridobivanje olja. To vše bo predstavljalo približen dohodek 65 milijonov dinarjev, To vše doslej ni bilo v Celoti izkoriščeno;
Novozgrajena klet bo zgrajena tako, da bo v nadstropjih mogoč ves pretok mošta oziroma vina na osnovi gravitacije. Š tem bo prihranjena potrebna. energija za pogon črpalk, ker se bo vino samo pretaikaio po cevovodih iz nadstropja v nadstropje. Posebna novost v novozgrajeni kleti bo dirigirano vretje s pomočjo temperaturne regulacije. Hladilne. naprave precejšnjih kapacitet; bodo ohladile predelani mošt od normalne temperature grozdja 16 do 22 stopinj Celzija na 5 do 8 stopinj nad ničlo. Tako bodo zadrževali burno vretje in s tem tudi močno povečano toploto mošta, ki se ptri. tem pojavi. S tem postopkom bodo očuvane v večji meri arornatične snovi vina; zmanjšan bo padec kisline in vina bodo ostala bolj sveža ter močna in bodo tako pridobila na kakovosti. Glede na omenjeni postopek so grajene tudd_ Cisterne. Te so delno termoizdlirane. V gradbenem projektu je" dopuščena možnost .potrebnega ohlajevanja.. Kapacitete' cisterh so od enega do pet vagonov; 'cisterna za tipizacijo vina pa bo' kapacitete 42 vagonov.
Že letos bodo v kleti vsklodiščili od 50 do 60 vagonov mošta
Letos bosta v novi vinski kleti dograjena in predana svojemu namenu steklenični obrat in steklenična klet, v katero bodo vskladiiščili letošnji pridelek 50 do 60 vagonov 'mošta. Obrat za predelavo in ostali del kleti bosta predana svojemu" namenu šele prihodirtje -leto. . . - v
V novo klet bo investiranih 1275 milijonov din
Nov ekonomski račun kleti, ki je bil izdelan pred kratkim predvideva vrednost • proizvodnje 1,800 milijonov dinarjev. Kljub relativno visokim gradbenim stroškom se kaže pozitiven ren-taibilitetni račun, saj bi ustvarila kilet približno 150 milijonov dinarjev čistega dohodka za sklade. Letne anuitete bodo znašale približno 106 milijonov .dinarjev s tem, da bo potrebno kredit odplačati v petnajstih ::letih.
Ekonomsko opravičilo vlaganja
Gradnjo teleti ekonomsko opra-. vačuje predvsem ..izvozna de-doj avnost. Kvalitetnejši pridelek bo mnogo lažje plasiran na
domačem, predvsem pa na zunanjem tržišču. Predvidevajo, da bo izvoz visokokakovostnih vin čez 80 odst. celotne proizvodnje, kar bo znašalo 1 milijon 495 tisoč USA dolarjev.
Ze danes zagotavljajo tržišča v Angliji, Norveški, Švedski in USA povečano možnost izvoza. K temu bo novozgrajeni objekt precej pripomogel, ■ predvsem pa z boljšo kakovostjo domačih, svetovno znanih vin.
Proizvodnja naravnih sokov.
Med. dopolnilnimi dejavnostmi nove kleti bo proizvodnja naravnih sokov, v skupnih količinah. 110 vagonov, S tem bodo ekonomieriejše, izkoriščena osnovna sredstva in naprave tudi izven trgatvene sezone.
Po navedenem, programu proizvodnje ho.,.v vinski kleti .zaposlenih do 30 predvsem kvali-
ficiran,ih in visokokvalificiraf-nih delavcev. Potreba po delovni eJli bo izredno omejena, saj je predvidena v kleti maksimalna mehanizacija,.
Kako poteka gradnjo kleti
Ze. o ddaleč se sliši brnen je strojev in vidijo pridni graditelji Velike grmade izkopane zemlje nam kažejo poleg ostalih potrebnih gradenj, da ne bo nova vinska klet enstaven objekt. . .Investitor Kmetijska zadruga Ormož je imela precej težav z izdelavo načrtov. Te so povzročile precejšnje zavlačevanje gradnje. Načrtno so jo pričeli graditi šele lanskega septembra. Glavni projekt nove orjaške vinske kleti je izdelal Agro-biro Ljubljana s sodelovanjem projektivnega oddelka Gradisa, ki je sedaj izvajalec vseh gradbenih del.	D. R.
Z lepim vremenom se je začel razvijati turizem.
Ob pricetku turistične sezone



Na Brdih na Goriškem so tudi zgradili kleti enake kapacitete
Posnetki v tej številki: J. Vrabl
V zadnjih dveh letih je- povzročila toča našemu kmetijstvu izredno veliko škodo* Med najbolj prizadetimi je bilo kmetijstvo v . mariborskem -okraju. Obe zavarovalnici, ki poslujeta v okraju, to je. v Mariboru in v. Murski Soboti, sta izplačali v letih 1962 in 1963 •skupaj nad 550 milijonov dinarjev odškodnine..
Večino tega denarja so prejela družbena kmetijska 'gospodarstva, zasebni kmetovalci pa le 27 milijonov dinarjev, čeprav je bilo po toči prizadetih več tisoč družin. Večina-med-njimi sploh ni zavarovala- posevkov in sadov proti škodam po toči, zato jim omenjeni-zavarovalnici nista mogli pomagati. Oblast-
Lanski gospodarski napredek
Na zadnji seji Občinske skupščine Ormož sta oba zbora analizirala zaključne račune gospodarskih organizacij za leto 1963 in razpravljala o nekaterih problemih iz poročila sveta za družbeni plan in finance. Potrdila sta nekatere sklepe zborov volivcev in sprejela nekatere odloke.
V letu 1963 so porabljena sredstva v gospodarskih organizacijah porasla v enakem razmerju
kot celotni dohodek in sicer za 7,7 odst. Na dohodek je predvsem vplivala višja nabavna cena blaga in za porabljen material, kar gre- na račun- povečane proizvodnje, prometa in na račun spremembe strukture stroškov ^surovin. Tudi stroški amortizacije so se povečali. Pri ostalih stroških ,pa so- predvsem povečane
Nadaljevanje na 5. strani,
ni organi so si prizadevali, da bi čimbolj omilili posledice toče in so: na prizadetih področ-jih- organizirali nekaj javnih del. Občine so- odpisale sorazmerni del davkov tistim, ki -jim je toča znižala letni katastrski dohodek za več kot četrtino; Ta pomoč , je bila vsekakor dobrodošla, vendar .še daleč .ni nadomestila ,vs^h. izgub, ki jih je. povzročila toča. Prizadeti so se morali marsičemu odreči, marsikje je zavladalo pomanjkanje, kmetijska proizvodnja pa je trpela še v naslednjem letu.
Z razširitvijo zavarovanja proti škodam po toči oziroma s povečanjem zajetja pridelkov zasebnih kmetovalcev v zavarovanje, bi bila zagotovljena učinkovita pomoč kmetovalcem, skupnost pa bi bila razbremenjena skrbi za podporo v raznih drugih oblikah. Zato se že nekaj let razpravlja o uvedbi obveznega zavarovanja pridelkov in živine tudi v zasebnem sektorju kmetijstva. Zaradi zaostale in nizke proizvodnje pa zasebni kmetovalci marsikje ne bi zmogli, novih dajatev za popolno zavarovanje, to je za zavarovanje vseh vrst posevkov in sadov kakor tudi vseh vrst živine. Vsekakor pa naj bi kmetovalci zavarovali prostovoljno tiste pridelke, ki pomenijo glavni vir njihovega preživljanja oziroma dohodkov.
Pot za dvig proizvodnje v za-
sebnem sektorju kmetijstva bi morali najti v uspešnih kooperacij skih odnosih z družbenim sektorjem kmetijstva. Kjer je danes v obojestransko zadovoljstvo razvita kooperacij ska proizvodnja, tam je zadovoljivo rešeno tudi vprašanje zavarovanja. Najlepši zgled so naši hmeljarji, ki pridelujejo hmelj v kooperaciji in imajo zavarovan vsak kilogram pridelka, zato toča ne prizadene njih samih, temveč skupnost. Za doseganje takšnih, rezultatov pa ni dovolj prizadevanje zavarovalnic, ki vsako leto storijo, kar je v njihovi moči, da bi se zavarovanje čimbolj razširilo. Pomagale naj bi tudi kmetijske zadruge, ki bi morale postati ne samo pobudnik in organizator naprednejše kooperacijske proizvodnje, temveč tudi pomočnik pri organiziranju kme-. ti j skih zavarovanj v zasebnem sektorju kmetijstva. Brez tega bo po vsaki toči na njihovem področju vladalo pomanjkanje, kar bo tudi njim samim v škodo.
Nastopila je pomlad, ko se sklepajo zavarovanja proti škodam po toči. Sedaj naj pomislijo na možnost zavarovanja kmetijskih pridelkov vsi, ki jih je toča že prizadela, kakor tudi tisti, ki jih lahko vsak čas prizadene. Nazadnje pa tudi tisti, katerih družbena dolžnost je misliti na varnost in napredek v kmetijstvu, i	A. G.
ZA LETOŠNJO TURISTIČNO SEZONO ' POTREBNE TEMELJITE PRIPRAVE. GOSTINSTVO IN RAZVOJ TURIZMA MOŽNO POSPEŠITI. šE NEIZ-KORIŠCENE NARAVNE LEPOTE IN RAZNE ZNAMENITOSTI. SOLIDNA IN HITRA POSTREŽBA S PRISTNO KAP LJICO »JERUZALEMCANA« IN Z DOMAČIMI SPECIALITE-TAMI. PRIVABIMO CIM VEC DOMAČIH IN TUJIH TURISTOV.
Prav gotovo so v turizmu ve. like možnosti za povečanje deviznega priliva in to predvsem iz tastih držav, s katerimi imamo pri jateljske, trgovinske odnose. Velike, neizkoriščene rezerve v turizmu narekujejo še več posluha za razvoj turizma kot smo ga imeli v zadnjih letih. Čeprav smo v tem pogledu precej napredovali, je treba to panogo pospešeno razvijati. Turizem sodi pri nas zadnje čase med ze lo intenzivne panoge gospodarstva, saj predstavlja v zadnjem obdobju visok devizni priliv, ter ima vso možnost, da ta korak zadrži in se celo razširi. Gospodarska aktivnost turizma je značilna tudi za druge evropske turistične dežele. Razen tega pa spada turizem med tiste gospodarske panoge, ki nam dajejo dragocene devize, ker te pridobivamo z majhnimi izdatki. Zato lahko rečemo, da je skoraj ves bruto dohodek hkrati tudi devizni dohodek.
Rentabilnost v turizmu, ki jo dosežemo v primerjavi z nizkimi vloženimi investicijami, kaže velike prednosti pred investicijskimi vlaganji v druge gospodarske panoge. Turizem postaja iz leta v leto bolj pridobitna panoga gospodarstva, zato ga je treba nenehno razvijati ter izkoristiti za njegov razvoj vse priljubljene naravne lepote in znamenitosti. Vse še doslej niso bile izkoriščene. Naravna lepota Slovenskih goric je še vedno neznanka za številne domače, predvsem pa za tuje turiste', čeprav so tam dami vsi pogoji za močan priliv turistov.
V teh krajih je doma pristna kapljica »Jeruzalemčanac, ki je znan po vsem svetu. Poleg mno-nih zanimivih domačih in prijetnih običajev, privlačijo v te vinske kraje tudi pristne, prle-ške specialitete, ki se prilezejo ob kozarcu domačih pristnih, dišečih vin.
Takp je devizni učinek vloženih sredstev v gostinstvu in turizmu znatno nad učinkom vloženih sredstev v industriji in v rudarstvu. Zato mora občina, ki je pretežno kmeti jska in ji to daje še vedno približno 80 odst. narodnega dohodka, turizem in gostinstvo pospešeno razvijati. V tem smo v občini Ormož napredovali. Večji del družbenih gostiln je že sodobno urejen. To pa še ni dovolj. V sodobno urejenih gostilnah naj dela sposoben in strokovno izurjen kader, tak kot si ga je pričelo vzgajati Gostinsko podjetje Ormož.
Vprašanje kadra ni mogoče rešiti skozi noč, ampak postopoma, saj ga je treba vzgojiti in strokovno usposobiti. Gostinsko podjetje Ormož je tozadevno v zadnjem obdobju znatno napredovalo, čeprav še tu in tam~-na-stopajo težave.
Ob pričetku letošnje turistične sezone se vprašamo, kako smo sg pripravili na njo in kaj vse še je potrebno storiti, da se bodo domači in tuji turisti v naših prijaznih krajih čim boljše počutili? Kaj vse je storilo Turistično društvo v občini, kako je privabilo čim več turistov in s kako Teklamo? Ali smo uredili park, to ali ono cesto, odstranili smeti in koprive iz obcestnih jarkov in kaj vse so storile krajevne skupnosti? Vsekakor pa morajo poskrbeti na cestah za red in snago v času turistične sezone cestarji, saj ceste predstavljajo v avtomobilskem turizmu veliko važnost. Neurejena dvorišča, nečista cesta, na cesti ali na ulici zbrana voda, parki brez klopi in podobno res ne more biti občanom v ponos. Majhne, skoraj neopazne nered-nosti so čestokrn t krive, da zapusti ta ali dru*gi' turist prr^ časno sicer prijazen turistični kraj in odnese v svojo deželo neprimeren vtis.
Prav zato je nujno, da se vpraša sleherni občan sedaj pred turistično sezono ali smo ..dovolj lepo uredili svoje kraje, izruvali koprive, nasadili cvetice, popravili ograje, pobelili hiše in ali bomo lahko turiste sprejeli kot se spodobi.
V občini Ormož se pospešeno razvija gostinstvo in tudi turizem. V ta namen se bo začela še- letos gradnja sodobnega gostišča, ki bo za nadalnji razvoj turizma precejšnje gospodarske vrednosti, saj vabijo v občino Ormož prelepi kraji z okolico: Jeruzalem, Vinski. Vrh, Miklavž, Tomaž, Velika Nedelja in še drugi. V Ormožu je lepo urejena gostilna »pri Grozdu« s poletnim vrtom. Ta gostilna ima tudi dva kavarniška prostora.
Res je, da so vložena za Razvoj turizma v občini precejšnja sredstva, toda vse to ni dovolj. Ne moremo si zamišljati turizma brez prijetnih zabav in vesele glasbe. Obeh smo občani premalo deležni. V času turistične sezone bi lahko prirejali razne zabavne prireditve. Program bi lahko vseboval razne kulturne točke, ki-bi goste razveselile in razbodrile. Vse premalo se poslužujemo domačih jestvin, čeprav so pri povprečnem turistu precej priljubljene. Prirejajmo takšne prireditve, ki utrjujejo domačemu kraju tradicijo, kot je na primer vinska trgatev. Komu ne teknejo domače koline, domače gibanice, meso iz tunke, orehove potice in drugo? Morda res imajo gostinci in člani turističnega društva premalo posluha za naše tu tiste? Še je čas storiti vse, da ho letos čim boli uspešna turistična sezona.
D. R.
Prebivalci občine Ormož so lepo in množično proslavili letošnji prvi maj
" " ' program z govorom o pomenu in važnosti tega pomembnega delavskega praznika. Po programu je začelo splošno veselje in zabava, ki je skoraj povsod trajala vso noč.
Posebno prijetno, praznovanje 1. maja j.e bilo v občini po delovnih organizacijah. Sindikalne podružnice so pripravile praznovanje za. svoje kolektive v podjetjih, zavodih in ustanovah.
Na skoraj vseh kresovih so bili ognjemeti.
Kot vsako leto, -so tudi letos prebivalci občine Ormož lepo in množično proslavili mednarodni praznik dela 1. maj. Kresovanje, ki je bilo na predvečer prvega maja, je bilo množično obiskano. Skoraj pri vseh kresovih je bila godba in od slehernega kresa so se razlegale partizanske in narodne pesmi. Ob kresovih je bilo rajanje in veselje. Krajevne organizacije SZDL so za ta praznik pripravile pester kulturni
Stran 3
.1 fcLMVJ K« pt*leW, S. maja !Vti4
»i ran i
Skrb za naše UPOKOJENCE
2e več let si upokojenci želijo, da bi se jim dodelili v Ptuju primerni prostori za njihovo družbeno življenje. Odsluženi in izčrpani stari ljudje, ki so vzgojili in oblikovali sedanji delovni rod ter s svojimi močmi in napori pomagali graditi današnjo socialistično družbo, so tudi upravičeni to zahtevati. Z lastnim vloženim delom so mnogo prispevali k izboljšanju sedanjega življenjskega standarda.
Upoštevajoč ta dejstva, je občinska skupščina dodelila ptujski podružnici društva upokojencev zaenkrat 2 prostora nekdanje Vajsenštajnove gostilne z namenom, da bi si upokor-jenci uredili lastne klubske prostore, kjer bi imeli svoje zatočišče.
Zadeva je končno dozorela in bodo večletne želje upokojencev v doglednem času uresničene. Seveda bodo morali tufli upokojenci pomagati pri tej ureditvi š prostovoljnim delom. Tako bo delno rešen velik socialni problem številnih minimalnih in družinskih upokojencev.
V prihodnjih dneh bodo opravljeni zbori upokojencev po terenih, na katerih bodo obdelani pereči organizacijski problemi. Sporazumno z občinskim odborom SZDL bodo upokojenci na teh zborih seznanjeni še s tezami in osnutkom novega pokojninskega zakona. Zbori bodo v prostoril velike dvorane občinske skupščine Ptuj, Miklošičeva ulica 14 — pre jkomitet. KPS — vselej ob 15. uri po naslednjem vrstnem redu:
v torek, 12. maja za upokojence s I. in II. terena; v sredo, 13. maja s III. terena; v četrtek, 14. maja s IV. terena. iz Novega naselja in članov iz Bogoznice;
v petek, 15. maja s V. terena, iz Budine. Brstja, Spuhlje; v torek, 19. maja iz Vičave, Kr-čevine, Grajene, Grajenščaka in Mestnega vrha.
Upokojenci z Brega in okolice se bodo zbrali v četrtek, 21. ma ja, ob 15. uri v dvorani SZDL na Bregu.
Na zborih bodo tudi izvoljeni terenski delegati za letno skupščino podružnice.
Zaradi obravnavanja važnih vprašanj pričakujemo polnošte-vilno udeležbo upokojencev.
Odbor DU
l Pisma uredništvu
Zabaj je pri pošti Kog tabo?
S 1. aprilom 1964 je uvedena pri pošti Kog, kakor tudi pri drugih manjših poštah, neprekinjena sedemurna služba, ki traja od 8. do 15. ure. Od 15. ure dalje do sledečega dne do 8. ure je pošta zaprta in ni mogoče doseči v nujnih primerih telefona (kakor na primer ob bolezenskih nezgodah pri ljudeh, pri živini ali ob prometnih nesrečah).
Poslovodja poslovalnice Trgovskega podjetja Ormož-Kog se mi je pritoževal, da je za njegovo poslovanje delovni čas pri pošti Kog zelo neugoden. On posluje do 15. ure s strankami; po 15. uri napravi dnevni obračun. Potem bi želel nakazati dnevni izkupiček glavnemu podjetju v Ormož, pa ni več mogoče, ker je že pošta zaprta. Pošta bi morala biti vsaj eno uro po 15. uri odprta, po možnosti vsaj od 17. do 18. ure za nujne primere, saj je vendar na Kogu zaradi ljudstva in bi morala biti dana možnost, da se je stranke lahko poslužujejo.
Kog je že sam po sebi zelo osamljen in oddaljen od raznih prometnih zvez, sedaj pa še kakor sem prej omenil, pošta več
ne posluje po 15. uri in je tako tudi v nesreči Kog odtrgan od sveta. Menim, da je pri drugih manjših poštah isto. Prav bi bilo, da bi dali bralci primerne pripombe na naše predloge.
Zaželjeno je tudi, da bi še pred odhodom pošte t. j. pred sedmo uro izpraznili poštni nabiralnik in da bi bile odposlane še isti dan poštne pošiljke, ki so bile pred 7. uro v poštnem nabiralniku. Ce vrže stranka pismo v soboto v poštni predal po 15. uri, je ta pošiljka tam do ponedeljka do 15. ure. Pošiljko potem zapre uslužbenka v vrečo do torka do sedme ure in šele takrat odputuje poštna vreča na pošto v Ormož. Tam zopet čaka do 16. ure popoldne. Od Koga do Ormoža torej rabi pismo svoje tri dni, kar ne bi smelo biti. Ravno sem čital v »Delu«, da namerava nabaviti poštna uprava za prevoz nujnih poštnih pošiljk letalo.
Prebivalci Koga prosijo PTT upravo, da bi izboljšala stanje v telefonskem in poštnem prometu, da ne bodo zaradi navega delovnega časa zaostajale tudi brzojavke.
Ignac Kmetec, Kog 5
PROSLAVA l. MAJA V MAIŠPERKU
Mednarodni delavski praznik 1. maj smo tndi v Majšperku svečano proslavili. Priprave na to praznovanje so kazale, da bo tako.
Na dan 30. aprila je bila ob 14. uri v domu »Svobode< proslava. Udeležilo se je je folklorno društvo »Seljačka sloga* iz Pre-loga pri Čakovcu, ki je na pobud" Občinskega sindikalnega sveta tudi nastopilo s folklornimi plesi in z narodnimi pesmimi. V programu je sodeloval tudi majšperški pevski zbor TVI s tremi pesmimi. Folklorna skupina in pevski zbor sta bila deležna burnega aplavza navzočih. Škoda da ni bila proslava
Kidričevo
Tudi strojniki, strojevodje in kurjači so zborovali
V nedeljo, 26. aprila 1964, je imel svoj redni letni občni zbor pododbor zveze strojnikov, strojevodij in kurjačev v Kidričevem.
Predsednik Janez Sršen je poročal, da se je borilo to društvo v preteklem letu s precejšnjimi težavami in problemi, ki so skoraj popolnoma ohromili delo društva. Na tem zboru so govorili tudi o strokovni izobrazbi članov. Njihov poklic je že take narave (strojevodje, strojniki in kurjači parnih kotlov), da brez strokovnega znanja ne gre. Tu je mišljen predvsem mlajši kader, ki je ponekod na odgovornih delovnih mestih brez potrebnega znanja in strokovne izpopolnjenosti. Najboli zanimivo pa je še to, da teh mladih ljudi, ki opravljajo delo na važnih delovnih mestih, niti nihče ne iz-podbuja, da bi kazali potrebno voljo in pripravljenost za strokovno izobraževanje. To je prav gotovo naloga samoupravnih organov v delovnih kolektivih, kjer so zaposleni taki ljudje.
Važno je še to, da ne dobi društvo od nikoder nobene dotacije, kar mu še bolj otežko-ča že itak težko aktivno delo. Po oceni članov društva odnosi med nekaterimi forumi in društvi ter člani niso urejeni, zato je čudno, da še društvo sploh tako dela. Na lanskih dveh strokovnih ekskurzijah v Velenju in v termoelektrarni v Šoštanju so strokovno precej pridobili, kar skušajo tudi sedaj uveljaviti v svoji organizaciji. Takih strokovnih ekskurzij si člani še želijo, vendar društvo s skromno članarino in prispevki članov tega ne bo zmoglo vse dotlej, dokler ne bo večje pomoči in razumevanja do društva.
Po razpravi in predlogih je bilo mogoče sklepati, da bo v letošnjem letu treba posvetiti več skrbi in pozornosti za mlajše tovariše in za njihovo strokovno izobraževanje, zlasti pa za aktivnejše delo v samem društvu.
(Nadaljevanje ne 5. stranD
zvečer, ko bi se je udeležilo mnogo več ljudi, kot se je je popoldne. Proslave se je udeležil tudi delegat na V. kongresu ZSJ Feliks Bager, ki je spregovoril nekaj besedi o vsebini in pomena ter sklepih kongresa ravno v zvezi s skrbjo za delavce v naši družbeni skupnosti.
Folklorna skupina iz sosedne Hrvatske in domači pevski zbor sta dosegla soglasno priznanje vseh navzočih za ves svoj trud za kulturno dejavnost na svojem območju, ki ni namenjen samo pestrosti programa na raznih proslavah, temveč predvsem prenašanju narodnega kulturnega bogastva iz roda v rod. Zato so potrebne časovne žrtve in po pokazanih uspehih se je videlo, da jih nastopajoči ne šte-dijo. Kot na šopek cvetja za mednarodni delavski praznik je bil pogled na učence iz Osnovne šole Majšperk, na recitatorje, tamburaše in na godce na pihala, ki so tudi sodelovali na proslavi. Pionirska godba je zbudila ljudstvo iz Majšperka in okolice na sam L maj z igranjem hudnice. Aplavz vsem nastopajočim po vsaki točki je več povedal, kot bi si mislili. Potrdil je prisrčen kontakf med nastopajočimi in gledalci in priznanje, da so taki nastopi zelo prisrčni.
Zvečer 30. aprila 1964 je bilo v' Majšperku kresovanje, za tem pa v domu »Svobode' zabava in ples. Mnogi so bili nevoljni, ker ni bilo prave godbe, pač pa namesto nje le gramofonske plošče. Drugače je bilo v Staten-bergu, kjer je bilo prav veselo vso noč. Mladina rada odide tja, kjer je živa godba, ne samo njen nadomestek, gramofonske plošče. Upajmo, da tudi v Majšperku z zabavami vedno ne bo tako. Letos je pač spodrsnilo.
-ka-
Prehitre administrativne mere
Na območju bivše občine Podlehnik, v JSaklu, živita dva siromašna zakonca, ki posedujeta nekaj zemlje in hišo v slabem stanju, deloma razdrto gospodarsko poslopje ter eno kravo. Imenovana dobro vesta, da nista sprejela čekovne položnice za plačilo četrte akontacije davka, katere smo prejeli vsi drugi. Nadejala sta se, da bosta, kot običajno, prišla v poštev pri drugi polovici. Nepričakovano pa jima je bila dne 24. aprila zarubljena krava, ker nista plačala 1/4 akontacije davka. Pri tem so nastali nepotrebni rubežni stroški. Dne 28. aprila sta prejela čekovno položnico za 2/4 akontacije davka obeinem z vsoto 1/4 akontacije v plačilu.
Vsekakor tu ne bi mogel držati izgovor o pomoti. Take pomote niso v skladu z ravnanjem z občani v socialistični ureditvi, zlasti, če se državljana prej rubi za vsoto, za katero ni prejel opomina. Mislim, da ta postopek ni v korist in ugled naši davčni administraciji. Alj se kdaj celo zgodi, da dobi prizadeta stranka po napačnem ravnanju uradno opravičilo v zadoščenje za vso nevoljo. ki jo povzroči prenag-len ukrep s posledicami?
Brezinšek Franc Zakl
Vinjen mopedist
Dne 1. maja ti. ob 23. uri je padel na cesti III. reda v vasi Vuzmetinci vinjen mopedist, ki se je vračal s Temnerja. Ob padcu je dobil težke telesne poškodbe in je bil prepeljan v ptujsko bolnišnico. Njegova žena, sopotnica, je bila brez poškodb.
D. R.
Za volanom je zadremal
Dne 2. maja 1.1. ob 04.40 je zadremal za volanom na cesti II. reda v vasj Mihovei voznik osebnega avtomobila LJ 202-63. V tem trenutku je zapeljal vozilo izven cestišča po precej visokem nasipu na travnik in pri tem nekoliko zvil desna blatnika. Na vozilu je nastalo za 20 tisoč dinarjev škode. Telesnih poškodb ni bilo.
lil
Glasbena šola njena dejavnost
Kadarkoli omenimo ime Glasbena šola, imamo pred očmi hišo — polno glasbe.
V	tednu pred prvim majem — od ponedeljka do petka — smo imeli možnost ugodno oceniti dejavnost te šole. Ve« teden je prirejala šola v svoji dvorani, ki je najbolj akustična v Sloveniji, koncerte. Sicer to niso bili pravi koncerti, a vendar.
Na teh produkcijah, kakor jih imenujemo, so pokazali svoje znanje vsi gojenci glasbene šole. Nastopili so učenci iz vseh oddelkov — klavirskega, violinskega, trobil, orkestra, več ansamblov in dva otroška pevska zbora.
Pohvaliti je treba vodstvo Glasbene šole, ki je letos prvič povabilo na produkcije tudi pevske zbore iz osnovnih šol. V četrtek je nastopil pevski zbor iz osnovne šole Franca Osojnika pod vodstvom prof. Vladislava Pulka. V petek, na zaključni produkciji pa je nastopil pevski zbor iz osnovne šole Toneta Znidariča pod vodstvom Mance Terbučeve. Vodstvo šole je povabilo k sodelovanju tudi pevski zbor iz osnovne šole Ivana Spolenjaka, ki pa se zaradi objektivnih razlogov produkcij ni mogel udeležiti. S tem, da so povabili k sodelovanju pevske zbore iz osnovnih šol, so še bolj popestrili glasbeno dejavnost v našem mestu. Nastopi gojencev Glasbene šole so bili zelo uspešni in prav vsi so zadovoljili okuse publike, ki je ob vsakem predvajanju navdušeno ploskala
Se nekaj o delovanju Glasbene šole na splošno.
V	prejšnjem proračunskem letu je dobila šola od občinske skupnosti nekaj dotacij, s katerimi je nakupila inštrumente za mladinsko godbo na pihala. Za
Izpiti na gasilske podčastnike
V	Ptuju so prejšnji petek, 24. aprila 1.1. polagali zaključne izpite tečajniki za gasilske podčastnike v tečaju, ki ga je organizirala Občinska gasilska zveza Ptuj.
Uspešno je opravilo izpite 32 tečajnikov, oziroma 50 •/» od vseh v začetku prijavljenih, ki so mnogi opustili tečaj vsled dela v izmenah itd. Tečaj je trajal od januarja do vključno 24. aprila. Tečajniki so delali izpit pred osemčlansko komisijo, kateri sta prisostvovala gasilski načelnik brigade Maribor Tone Benedi-čič tajnik Okrajne gasilske zveze Maribor Janez Ošlaj. Gasilskim podčastnikom je spregovoril Tone Benedičič, ki je orisal vlogo ne Benedičič. ki je orisal veliko vlogo gasilca in gasilstva v naši družbi in dodal, da gasilstvo dobiva vse vidnejšo mesto v naši državi, oziroma socialistični ureditvi. Poveljnik občinske gasilske zveze Horvat Martin, je dejal, da je cilj tečaja za gasilske
sodelovanje v mladinski godbi se je nato prijavilo 25 učencev, ki sedaj vadijo še posamezno. Na šoli upajo, da bo lahko ta godba že nastopila na prihodnjih produkcijah.
Učenci iz Glasbene šole pri-rede letno štiri nastope v ptujski bolnici. Skupaj s Svobodo pa organizira Glasbena šola tudi koncerte znanih pianistov, violinistov iz Slovenije in tudi od drugod.
Potrebno je poudariti še to, da odloči za učenje glasbe in igranja na inštrumente vedno več otrok. Pred dvema letoma jih je bilo vpisanih okrog 200, danes pa število vpisanih presega že 300. Lep uspeh, ali ne?
Zato svetuje šola vsem staršem, naj navdušijo svoje otroke za učenje glasbe, saj bodo le tako dobili vpogled v glasbo, ki jih bo plemenitila enako kot književnost.	M. B.
rmTTTmmm*fTfT
P r i h o d nj e dni
MESTNI KINO PTUJ
predvaja od 8. do 10. maja francoski barvni kinemaskopski film »KAPETAN FRACASS«. Predstave v petek ob 17.45 in 20. uri; v soboto in nedeljo ob 15.30, 17.45 in 20. uri. V nedeljo ob 10. uri matineja istega filma.
12. maja argentinski glasbeni film »TANGO LJUBEZNI«. Predstavi ob 17.45 in 20. uri.
13. maja slovenski akcijski film »X-25 POROČA« Predstave ob 15.30, 17.45 in 20. uri.
KINO ZAVRČ
KINO ZAVRC predvaja 10. maja angleški film HAMLET.
podčastnike ni bil v tem da bi si tečajnike po opravljenih izpitih okrasili uniformo s činom podčastnika, ampak prvenstveno zato. da bodo pridno delovali v gasilstvu.
Tečajniki so morali slediti številnim in ne lahkim predmetom, kot je civilna zaščita: tehnika in taktika gašenja; gasilska preventiva in strojna tehnika; gasilska zakonodaja in eravila; redovne vaje, gradbeništvo, prva pomgfc; fizika in kemija in praktične vaje.
S strani tečajnikov se je organizatorjem tečaja, predavateljem in članom izpitne komisiije zahvalil Zoreč HerbeTt. ki je omenil prepričanje, da bodo vsi tečajniki — gasilski podčastniki s pridom uporabljali na tem tečaju pridobljeno znanje pri njihovem delu pri vzgoji mladega kadra, kako varovanja ali reševanja zasebne ali splošne družbene imovine.
Po izpitih so se gasilski podčastniki zadržali pri skromni za-kuski na tovariškem večeru v prostorih gasilskega doma v Ptuju.
Lanski gospodarski napredek
Preizkušeni strelci
Dne 1 maja so se udeležile tekmovanja v streljanju na umetne golobe, ki ga je organizirala in uspešno izvedla Lovska zveza Ptuj, naslednje ekipe: lovci strelskega društva Diopter iz Ljubljane, LZ iz Maribora, LZ iz Murske Sobote ter lovski družini Ptuj in Bresnica iz LZ Ptuj. Zadnja zasluži še prav posebno pohvalo za svojo požrtvovalnost, ki jo je pokazala kljub pomanjkljivemu treningu in lahko služi vsem družinam LZ Ptuj za vzgled. Poleg navedenih ekip je tekmovalo še šest posameznikov iz Maribora in Ptuja. Vseh strelcev je bilo 36. Najbolj je presenetil član lovske družine Ptuj Otmar Zorčič, ki se je plasiral na drugo mesto. Odlično se je izkazal tudi nadarjeni mladi strelec Rudi Ra-kuša, ki se je s petim mestom uvrstil med slovensko strelsko eKto, Ostali strelci, seveda z izjemo državnega prvaka Ježeta Zadnikarja, so bijj povprečni.
LZ Slovenije je ob te) priložnosti poklonila prehodni pokal za tisto družino, ki jo zastopa na tekmovanju največ strelcev. S sedmimi nastopajočimi je ta pokal osvojila Lovska družina Ptuj. Ekipe in strelci so bili nagrajeni s pokali in diplomami. Prehodni pokal Občinske skupščine Ptuj si je priborila ekipa Dioptra iz Ljubljane.
Organizator je tekmovanje izvedel v splošno zadovoljstvo vseh nastopajočih, ki si še želijo podobnih tekmovanj za popularizacijo tega lepega športa. Rezultati: Ekipno:
1.	Diopter Ljubljana
2.	L. d. Ptuj
3.	L. z. Maribor
4.	L. z. Murska Sobota
5.	L. d. Bresnica. Posamezniki:
1. Jože Zadnikar — Diopter Ljubljana — 47 od 50.
Ptuj
2.	Otmar Zorčič — L. d.
—	44 od 50.
3.	Peter Dimic — Diopter Ljubljana — 43 od 50.
4.	Bogdan Jež — Diopter Ljubljana — 42 od 50.
*5 Rudi Rakuša — L. d. Ptuj —• 39 od 50.
6.	Ludvik Marič — L. z. Murska Sobota — 37 do 50.
7.	Zoltan Rajh — L. z. Maribor
—	35 od 50.
8.	Milan Hlupič — L. d. Jože Lacko Ptuj — 32 od 50.
9.	Franc Rakuša — L. d. Ptuj — 32 od 50.
10.	Jože Kocijan — L. z. Maribor — 32 od 50.
M. H.
Dopisujte v TEDNIK
(Nadaljevanje z 2. strani)
tuje storitve. Na drugi strani pa so padli stroški za prevoze skoraj za 50 odst. napram letu 1962.
V industriji je bilo več porabljenih sredstev, vendar pri vseh gospodarskih organizacijah v manjšem razmerju kot le znašal celotni dohodek in sicer za 34 odst. Tako je porabila Tovarna kovinskih izdelkov za 57 odstotkov več sredstev, celotni dohodek je znašal 103 odst. Manj je porabljenih sredstev na račun spremembe strukture surovin za spremenjeno proizvodnjo, prihranki pri porabi električne energije in drugo.
Tudi v kmetijstvu, v gradbeništvu. v gozdarstvu in še drugod je več porabljenih sredstev kot znaša celotni dohodek. V trgovini na malo so porabili sredstva v istem razmerju kot je znašal celotni dohodek, v trgovini na veliko pa v manjšem razmerju. Tudi v zdravstvu so se porablje-
KULTURNEGA POSNEMANJA VREDNO
Italijansko ministrstvo za kulturne zadeve izdaja s posredovanjem konzulatov brezplačne pavšalne vstopnice za obisk oziroma ogled državnih muzejev, galerij itd.
Ta ukrep, ki je menda novejšega datuma, je nedvomno dobrodošel vsem turistom apeninskega polotoka.
Nekaj podobnega tudi pri nas ne bi škodovalo.
na sredstva povečala v manjšem razmerju kot celotni dohodek.
Glede na to, ker je bilo več porabljenih sredstev v enakem razmerju ko celotni dohodek, je neto produkt v nekoliko večjem razmerju kot celotni dohodek in sicer za 28 odst. Povečanje je zabeleženo na vseh področjih, razen v gozdarstvu. Tako odpade na kmetijstvo 47 odst., na industrijo 15 odst., na gradbeništvo 13 odst., na trgovino in gostinstvo 12 odst, na zdravstvo 9 odstotkov, na gozdarstvo 3 odst. in na obrt 1 odst. neto produkta. V večjem razmerju kot celotni dohodek je narasel neto produkt v industriji, v trgovini na veliko, v obrti in v zdravstvu.
Na višino neto produkta je poleg porabljenih sredstev vplivala tehnična opremljenost gospodarskih organizacij. Predvsem v industrijskih podjetjih se občuti iztrošenost delovnega orodja. V odnosu višine doseženega neto produkta napram povprečnemu koriščenju sredstev, se kaže rentabilnost gospodarjenja. Cim večji je neto produkt in čim manjši so stroški proizvodnje, tem večja je rentabilnost gospodarske organizacije. Neto produkt v industriji je porastel za 127 odst., v kmetijstvu za 17 odstotkov, v trgovini na malo za 24 odst., v gostinstvu za 33 odstotkov itd. Doseženi neto produkt se deli, en del na skupnost in drugi del pa ostane gospodarski organizaciji. DELITEV - -—
Cisti dogodek je izračunan pd
js I odbitku porabljenih sredstev in
stroškov pred ugotovitvijo dohodka ter prispevkov Iz celotnega dohodka. S sredstvi čistega dohodka gospodarska organizacija samostojno razpolaga ter ga z zaključnim računom razporeja na osebne dohodke in sklade, seveda z upoštevanjem pravilnika o delitvi čistega in osebnega dohodka.
Cisti dohodek iz vseh dejavnosti znaša v občini Ormož 863 milijonov. Cisti dohodek se je lani povečal napram letu 1962 v vseh dejavnostih razen v kmetijstvu in v gozdarstvu. Relativno največje povprečje izkazuje industrija in še nekatere gospodarske panoge. Tako je kovinski oddelek tovarne »Jože Kerenčič« presegel čisti dohodek iz leta 1962 za 244 odst. Tudi osebni dohodki so se znatno povečali.
Gospodarske organizacije so dosegle lani v občini Ormož ugodne rezultate, čeprav so se v poslovanju pojavile nekatere težave in pomanjkljivosti. Vse-kakoT )e treba vse te pomanjkljivosti odpraviti v določenem roku in obdržati pravi tempo gospodarskega razvoja Predvsem zavira nadaljnji razvoj nepopolna in zastarela tehnična opremljenost, na drugi strani pa nezadostno izkoriščanje industrijskih kapacitet Tu so še predvsem skrite rezerve za skrajšanje delovnega časa.
Drugi pereč problem pa predstavlja pomanjkanje strokovnjakov, kar po svoje vpliva na višjo produktivnost dela in na razvoj podjetij.
R.
^rnn i
»T E D N T K«r — n*T#»TT. tnujn TO\
S?m» J
cpstttkk pripadnikov jla
Otroci iz Trubarjevega naselja so se kratočasili ob prvomajskih počitnicah v Ljudskem vrtu.
ČESTITKA Vserrl znancem, prijateljem, prijateljicam in staršem želiva vesele majske dni, ker sva zamudila s čestitkami za prvomajske praznike. Najine čestitke so namenjene tudi kolektivu »Merkurja« in uslužbenkam iz Ptujske tiskarne.
Anton Vrabl in Franc Meglič, Benkovac
ČESTITKA
Konrad Kolarič, Janez Cvetko, Ingnac Skaza, Ivan Ploj, Stanko Simonič in Franc Junger, ki služimo JLA v Osijeku (VP 5436) želimo vsem prebivalcem, slasti vsem domačim fantom in dekletom s Ptujskega in Dravskega polja, prijetne majske dni in smo prepričani, da so prvomajske praznike prijetno preživeli. I
PARTIZANSKI KOLE našega okoliša

MAJA 1941 GORIJO GRMADE SLOVENSKIH KNJIG
Maja so voditelji heimat-bunda pobirali po vaseh slovenske knjige. Ponekod so jih že maja zažgali kakor v Trnovski vasi, kjer so jih zložili v grmado. Žalostno so gledali zavedni Slovenci v plamen, ki je požiral slovensko tiskano besedo. V Dornavi so zložili okupa torjevi zbiralci slovenskih knjig knjige v klet učiteljskega doma, od koder so jih ljudje skrivaj nosili domov. Najprej je okupator seveda prevzel
Delovno vzgoja v predšolski dobi
(Konec)
Kakšna naj bo vsebina otrokovega dela, kako in kje naj otroka zaposlimo z delom?
Navedla bom predvsem primere za otroke starostne stopnje od 6 do 7 let. Za lažjo orientacijo bom najprej nakazala nekaj
načinov, oblik in zahtev,.katerih se poslužujem pri vzgojnem delu v otroškem kolektivu v vzgojno varstveni ustanovi. Vztrajam predvsem na stališču, da se otrok mora sam obleči, sleči, obuti in umiti. Skrbeti mora za red pri svoji garderobi, pospravljat; obleko in očistiti čevlje. Ves material, s katerim se malček igra, mora znati sam za seboj pospraviti, skrbeti mora za red v omari,-kjer so njegove igračke in drugi materail, s katerim je zaposlen. V prostoru kjer biva, skrbi za red. Vsem otrokom, — celotnemu kolektivu postavljam dolžnost in odgovornost za red v igralnici, garderobi in umivalnici. Tedensko organiziram kolektivno pospravljanje v igralnici. V delo so vključeni prav vsi otroci. Perejo igračke, Obleke za lutke, tudi likajo pod mojim nadzorstvom. Pomagajo pri delitvi hrane in pospravljanju. Skrbijo za cvetlice v lončkih in na cvetličnih gredicah. Zalivajo cvetlice, čistijo plevel, rahljajo zemljo. Čistijo igrišče, pobirajo šib-je, papir ter grabljajo. Sličndh del je še zelo mnogo.
Potrebno se. mi zdi poudariti, da sem pri večini teh del sama aktivno vključena, razen pri delih, ki jih otrok opravlja individualno. Poleg del, ki jih dajem posameznikom in skupini oziroma celotnemu kolektivu, pa se še poslužujem drugih oblik, ki imajo izredno veliko vzgojno vrednost. Npr. ko opravljam kakršnokoli delo, pritegnem vedno posameznika ali več otrok. Vzgojna vrednost takih vključevanj je predvsem v tem, da otroka seznanjam s tehniko dela oziroma da ga poučujem, kako se določano delo opravlja. Primer, če hočem obesiti sliko na steno, otrok prinese žeblje in kladivo. Tudi pri pripravi lutkovnega odra mi pomaga. V uporabo jim dam tudi orodje. Vsepovsod in pri vsakem delu imam poleg sebe otroka, ki mi pomaga ali se samo razgovar-jam z njirm o delu, kakor pač zahteva vsebina opravila. Naj omenim še, da pri delu vprašujem za mnenje otroke. S tem načinom privzgajam pravilen odnos do dela, dvigam v otroku samozavest in otroku dam čutiti, da ga upoštevanj.
Lahko trdim, da je delovna vzgoja epa izmed najtežjih oblik dela v otroški ustanovi. In seveda, tudi za starše. Delo namreč ni tako privlačno kot druge oblike otrokovega udejstvovanja, zato so tu velikega pomena različne privlačne oblike, s katerimi otroka pritegnemo k delu. Vse to pa zahteva poleg pedagoškega znanja še neizčrpno zalogo volje in potrpljenja vzgojitelja kakor tudi staršev. Za nekatera, opravlja je potrebno opozoriti otroka ne samo enkrat, ampak jih iz dneva v dan ponavljati skozi več mesecev, preden se doseže željenj cilj. Iz teh navedenih primerbv lahko tudi sami izhajate in vključujete otroke v delo doma v družim. Od začetka taka prizadevanja terjajo mnogo Časa, truda in potrpljenja. Sčasoma pa bo otrok s svojnmi sicer majhnimi opravili v veliko pomoč rriateri. Vsekakor posebne koristi od otrokovega dela v začetku ne bomo imeli v tej starostni stopnji, včasih celo več škode Na to moramo biti pripravljeni.
Kakšna dela nai opravlja otrok doma?
Otrok naj se sam oblači in pomaga pri oblačenju mlajši sestrici ali bratcu. Skrbi naj za red v svoji garderobi, pripravlja naj mizo za kosilo ali večerjo, briše naj posodo, nelomljivo posodo naj tudi zlaga v omaro, skrbi naij za red v omari za čevlje. Skrbi naj za red v predalu ali omari, kjer ima svoje igrače, pometa naj kuhinjo, briše prah, sodeluje pri čiščenju stanovanja, pri pranju perila, zaliva lončnice, skrbi za sveže cvetje, menjava vodo v vazicah, streže naj bolni materi, bratcu cz. sestrici, očku, če ni bolezen nalezljiva. Tudi prj nabavljanju hrane naj sodeluje skupno s starejšim članom družine ali pa že tudi samostojno. Predvsem pa naj bo otrok vključen v delo pri
pripravi hrane — kuhanju. V to delo naj bodo vključeni tudi dečki in ne samo deklice.
Kako vzbudimo v otroku interes za delo in kako ga vključimo?
Nikoli ne sme biti delo kot kazen, ampak kot nagrada. Zahtevo postavimo pred otroka v obliki predloga, lahko tudi prošnje. Iz načina, kako otroka želimo pritegniti k delu in ga zainteresirati. naj ta čuta, da pričakujemo od njega pomoč in da verujemo, da bo našo željo izpolnil, Nikoli ne smemo pred otroka postaviti le godo in strogo zahtevo, ker se nam bo otrok brezpogojno uprl, če ne prvič, pozneje pa gotovo. S takim načinom bo delo pri otroku izgubilo svojo privlačnost. Za prizadevnost pri delu je potrebno, da
se otroka nagradi. Nikoli naj se ga ne nagrajuje z denarjem. Tudi druge materialne nagrade naj bodo čim redkejše. Najprimernejša je pohvala in ta naj bo zelo pogosta.
Za večji interes pri delu je potrebno, da se otroku preskrbi tudi oprema. Npr. majhna metlica, delovna halja, polivinilast predpasnik za pranje, male grablje, kladivo, cekar, bela ruta in bel predpasnik itd.
In na koncu naj se še ustavim pri preveliki preobremenjenosti s fizičnim delom, kar je ravne tako zelo škodljivo in napačno. Otroka vključimo samo v taka opravila, ki ne bodo presegla njegovih umskih in fizičnih zmogljivosti. Ob upoštevanju vseh navedenih faktorjev z našo voljo, vztrajnostjo in potrpljenjem ne bo trud zaman, bogato se bo obrestoval.
Anlea Sobočan
Prvomajsko praznovanje v Juršincih
Na večer pred 1. majem so uslužbenci Juršinc skupno z množičnimi organizacijami postavili
pred poslopjem KZ »Jože Lacko« Ptuj obrat Juršinci majniško drevo. Organizirali so tudi, da so bili kresovi na hribčkih od Juršinc in vse do Gomile]
Plenum 00 SZDL
Dne 15. maja bo zasedal plenum Občinskega odbora SZDL občine Ormož. Na nje mbodo razpravljali o družbeni aktivnosti in kmetijstvu v občini.
Krajevna skupnost — prosvetno društvo so pod pokroviteljstvom krajevne organizacije SZDL ter ostalih političnih organizacij priredili svečano proslavo v prosvetni dvorani Juršinci. Proslave so se udeležili predstavniki vseh množičnih organizacij. Po proslavi je prosvetno društvo priredilo enodejanko »Cevljarka«, ki je bila namenjena delavskemu prazniku.
Po igri je sledila prosta zabava, katere se je udeležilo mnogo prebivalcev, predvsem pa mladina. Zelo lepo so se' izkazali mla-
dinci iz gasilske čete Gabernik, ker so v Gaberniku postavili majniško drevo izpred gasilskega dom«, na srh..stolpa..pa.so dali
veliko petokrako zvezdo, ki je bila ponoči razsvetljena.
Moramo tudi omeniti Kmetijsko zadrugo »Jože Lacko« Ptuj, obrat Juršinci, da je zelo lepo uredil izpred samega poslopja zadruge za praznik 1. maja, Traktoristi in pa kmetijski tehniki so praznovali 1. riiaj samo na dan I. maja, 2. in 3. maja pa so delali zaradi tega, ker smo v kmetijski proizvodnji zaradi slabega vremena zaostali in bodo sedaj izkoristili lepo vreme.
Pignar
14.
Majski dogodki Leto 1941
knjige iz društvene imovine, so-kolske knjižnice, knjižnice prosvetnih društev ter razumljivo vse knjige šolske knjižnice.
Prosvetna knjižnica na Vur-berku je imela svoj prostor na gradu. Po knjige je prišel župan z Grajene z vozom. Spremljali so ga gestapovci. Izpraznili so tri velike omare knjig, jih naložili na vozove in odpeljali na Grajeno k županu Petku v kolarnico. Nekateri pogumni fantje so se pritihotapili ponoči v kolarnico in žal pobrali le nekaj knjig. Cez nekaj dni so knjige iz kolarnice spet naložili na voz, jih zapeljali na Petkovo njivo pod Helerjevim gozdom in jih tam zažgali. Ko so ognjeni zublji požirali lepo slovensko besedo, so stali ob goreči grmadi gestapovci, dokler ni zgorela poslednja knjiga in ie ostal od njih le kup pepela, Ljubitelji slovenskih knjig so s solznimi očmi gledali na strahotno nacistično početje, ki je globoko žalilo slovensko narodno zavest in vlivalo sovraštvo do nacističnega okupatorja.
Opis o zažigu slovenskih knjig na Grajeni nam jc poslal tov. Jože Gorišek, za kar se mu lepo zahvaljujemo. Mnoge krajevne organizacije ZB NOV niso dale na našo okrožnico o zažigu knjig nobenega odgovora ali pa so odgovorile zelo površno, kar je v škodo naši lokalni zgodovini o delovanju okupatorja pri nas.
Nemški požigi slovenskih knjig sodijo med najhujša grozodejstva med nemškimi zločini na poti nasilne nemške ger-manizacije pri nas. Maja meseca 1941 so veliki letaki hei-matbunda vabili tudi na nemške jezikovne tečaje. Z grožnjami so silili ljudi v te tečaje in sprva se jih je udeležilo tečajev zelo veliko vpisanih. Le redki so na tečaje hodili prostovoljno. Prisiljeno so se učili jezika okupatorja, ki se jim je hudo zameril zaradi strašnega ravnanja s slovenskim na rodom, V tečajih je bilo od ure do ure manj poslušalcev.
..........MAJA 1942 ~
Maja 1942 napadajo partizani Slovenjegoriške čete že načrtno nemške postojanke. Partizani se zadržujejo ob severni in municija. Orožje sta si med seboj razdelila, se zadržala v Halozah skoraj 14 dni, ker sta čakala na obvestilo, kdaj se lahko vrneta z orožjem na levo stran Drave in od tam v Slovenjegoriško četo. Skrivala sta se v hiši Marije Zavčeve, Alojzove matere, ki jo je okupator v začetku avgusta areti-
Potrčeva drama
Krstna predstava je bila v ljubljanski drami
NA HUDI DAN SI ZMEROM SAM"
99
Letos je v ljubljanski Drami doživela krstno predstavo nova drama našega rojaka — pisatelja Ivana Potrča. Prav je, da v našem listu napišemo nekaj misli o njej, da seznanimo naše bralce z njeno vsebino.
Medtem ko je Ivan Potrč prikazoval v prejšnjih dramah kmečkega človeka, je tokrat podal like iz družbe naših revolucionarjev v letih po osvoboditvi.
Pisatelj obravnava v drami
»Na hudi dan si zmerom sam« zakonski par šolskega lpšpek torja Cirila Mahola in njegovo
ženo pianistko Vando. Oba sta bila partizana, ki v zakonu po vojni doživljata krizo. Mahol ima ljubico Cveto. Žena spozna, da možu ni več žena, da je na njeno mesto stopila druga ženska. Vanda je zato do moža zbadljiva, očita mu, da se ne briga za otroka Mitja, ki je zanemarjen, brez pravega očeta. Smatra, da je očetova krivda, ker je otrok izmaknil iz očetovega predala partizanskih spominov parabelo in jo odnesel v šolo.
Hišni prijatelj Maholovih je udbovec Ferjan-Ferči, ki občuduje in zalezuje Vando. Mahola osumi, da se je leta 1942 udinjal gestapu, ker so ga takrat spustili iz Mauthausna. Nato pride Ferči ponj, da bi ga zaprl. S tem drama konča. Iž izpovedi Mahola pred aretacijo pa zvemo, da je Mahol nedolžen.
Kaj nam drama globljega pove? V tragediji žene, ki jo mož preneha ljubiti, in tragediji otroka, ki izgublja očeta vzgojitelja, je prikrita obtožba moževega ravnanja, ki pahne družino v nesrečo.
Drama je tudi obsodba vseh tistih, ki spravljajo s sumniče-nji v nesrečo lastne ljueti, resnične revolucionarje, ki so skovali temelje nove družbe, S tem prikaže pisatelj, da so nekateri komunisti komunisti le z legitimacijo, niso pa dovolj humani, da bi dojeli veličino komunistične ideologije.
Pisatelj kaže vzporedno s te ma dvema problemoma še dru-
žino pobožne učiteljice Pahaj-narce, ki je zgubila moža in sina v revoluciji, snaha pa se je po sinovi aretaciji podala z Italijanom. Pahajnarca zagovarja snaho, češ da je hotela za vsako ceno rešiti svojega moža, ki pa so ga vseeno ustrelili. Snaha je še pa smrti moža živela z Italijanom in imela z njim otroka.
Obsodbo zoper snaho izrečeta v drami udbovec Ferči, ki je strog sodnik, in Mahol, ki je popustljiv. Ko je pisatelj vnesel v dramo še Pahajnarco, je prikazal večjo raznolikost značajev, ki izvirajo iz življenjskega miljeja. S Pahajnarco tn njenim krogom je pisatelj širše prikazal osebne probleme v dobi, ki je že nekoliko za nami, v dobi pred približno dvanajstimi leti. Ti problemi pa živijo v nekoliko spremenjenem okviru še danes, zato je drama še danes aktualna.
Kdor je bral mnenje tovariša Vidmarja, znanega literarnega kritika, o Potrčevi drami v »Delu« meseca marca in je nato prebral ali videl Potrčevo dramo na odru — se sprašuje, od kod tako strašna Vidmarje-va negacija vrednosti tega dramskega dela? Čeprav je zgradba drame manj klasična, vendar je pisatelj v njej dovolj prepričljivo prikazal našega človeka brez olepšav, člpveka Maholo in drugih nastopajočih, ki jih je tudi resnično veliko med nami Mahol, glavni nosi lec dejanja v drami, je šel sko-
zi revolucijo, doprinesel zanjo svoj delež, a je nekje zabredel. Zakaj se je Mahol odtujil družini, tega pisatelj ni prikazal, pokazal pa je posledice stranpoti z vso krutostjo, ki prizadene dom, ženo in otroka in privede v hud položaj tudi ženo — ljubico, Kako »globoko« pojmuje Mahol svoje nedovoljeno razmerje s Cveto, je razvidno iz njegovih besed, ki jih je izrekel svoji ljubici, ko mu je povedala, da pričakuje otroka: »O, ti dekle, te najine igre so bile nevarne, kaj?«
Sam pisatelj je v uvodu k drami napisal med drugim: »Vse na tem svetu in v vsaki družbi le toliko velja, kolikor je človeško. Človeško srce je najbolj pravičen sodnik, je zapisal Cankar — in mi to danes bol] kakor kdaj doumevamo.« Te besede veljajo tudi za Potrčevo dramo.
Vse, kar je globoko človeško, vsa tragika Vande, Mitje, Mahola, Pahajnarce in nazadnje tudi tragika, ki izvira iz površnosti udbovca Ferčija, vse to zapiše drama gledalcu globoko v sree,
In če je srce najbolj. pravičen sodnik, bodo sodili o Potrčevi drami njeni gledalci in či-tatelji in ne le strogi literarni kritiki, ki natanko merijo dramsko zgradbo, vrednost in prepričljivost vsebine ter značajev. Tudi med njimi so večkrat ocene različne, kajti umetnost se ocenjuje tudi iz zornega kota lastnega okusa.
C.
ral z otroki in jo odpeljal v taborišče, kjer je umrla.
PO OROŽJE V HALOZE
Dva partizana Slovenjegoriške čete Zavec in Petrovič sta odšla maja v Haloze po orožje. Cez Dravo jih je prepeljala pri Vičavi Olga Megličeva/ ple-tarska delavka. Za odhod partizanov v Haloze je dal pobudo Alojz Zavec, ker je vedel, da so skrite pri Perneku v Sedla-šku karabinke, ročne granate meji ptujskega okraja, v okolišu Trnovske vasi, Vitomarec in Desternika. Četici se maja pridružijo novi partizani Drago Stojko iz Mote pri Ljutomeru. po poklicu pekovski pomočnik, in Janez Ceh iz Cer-kvenjaka, ki je avgusta klonil pred okupatorjem in veliko škodoval našim ljudem po Slovenskih goricah. Iz Kicarja se je četi pridružil Janez Pukšič, delavec, iz Ptuja pa Alojz Zavec, zidarski delavec.
ZASTAVA NA PANORAMI
Dne 1. maja 1942 je zapla-polala na vrhu Panorame rdeča zastava. Zašila jo je komunist-ka Marija Peršon, delavka v Ptuju. Obesila sta jo na najvišje drevo na Panorami njen brat in njegov prijatelj Drago Zavec. Zastava je visela od predvečera na 1. maj do dopoldne drugega dne, ko so jo Nemci opazili, se ponjo pripeljali z avtom in jo sneli.
PARTIZANI NAPADAJO
Partizani so maja napadli dva orožnika v svetinskih gozdovih in orožniško postajo v Cerkvenjaku, kjer sta padla dva orožnika.
Na občinskem uradu v Vito-marcih so zaplenili veliko živilskih kart in pisalni stroj ter demolirali dvorano, pripravljeno za nemško proslavo. Živilske karte so izročili trgovcema Ciglarjevi v Rogoznici in Stegerju v Gerlincih, da bi dobavljala hrano partizanom.
Dne 24. maja so še zbrali predstavniki Osvobodilne fronte iz okoliških vasi ob starem jugoslovanskem bunkerju ob cesti Vitomarci—Trnovska vas na sestanek. Govori r ffm f©»**t-rodni heroj Jože Lacko o nujnosti upora proti okupatorju, Franc Kramberger, aktivist OF, pa o konspiraciji.
PARTIZANI V MOSTJU
Kakor pravi tov. Toplak iz Mostja, so se maja, menda je bilo proti koncu meseca, po partizanskih akcijah na severni meji ptujskega okraja partizani zaradi varnosti umaknili proti jugu Slovenskih goric. Partizane je tedaj pripeljal k tov. Janži Toplaku, posestniku v Mostju, Franc Osojnik. Pri Toplakovih so tedaj ravno kosili. Najprej se je s kolesom pripeljal sam Osojnik, kmet iz Desenec, član ptujskega okrožnega komiteja KP, soustanovitelj Slovenjegoriške čete. Cez nekaj dni po tem dogodku so prišli partizani, ki jih je Toplaku najavil Osojnik. Spali so na senu nad hlevom, včasih pa v gošči za hišo. Tovariš Toplak se spominja, da so bili pri njem tile borci: Osojnik, trije bratje Reši, Pukšič, Stojko, še neki širokopleč mladenič črnih las in male postave ter dva neznana partizana, eden visok, a drugi droben in majhen. Zvon-ka Sagadina tedaj ni bilo med njimi. Verjetno je, da so partizani prišli k Toplakovim zadnje dni maja ali celo prav na zadnji dan, zato bomo o njihovem bivanju pri Toplakovih še pisali pri partizanskem koledarju meseca junija.
SMRT ANKE ILCEVE LETA 1942 Maja 1942 je umrla v mariborski bolnišnici zaradi pljučne bolezni Anka Ilčeva, šivilja V Ptuju, zaslužna članica Komunistične partije. Z možem Rudijem licem sta se po prihodu okupatorja umaknila k sorodnikom na Grajeno, kjer sta se družila z zavednimi Slovenci, in propagirala Osvobodilno fronto, Julija sta imela pri sestri zmenjen sestanek OF. Jedaj so gestapovci obkolili hišo, prijeli oba in ju strahotna mučili. Z^na je začela pljuvati kri. Rudija sa odpeljali v zapor, njo pa v bolnišnico, kjer se ni več opomogla.
Že leta 1941 so 1. maja ustrelili neznano kje v bližini Ptuja FRANCISKO MERVAR. mater poštne uradnice v Majšperku, ki si je pq aretaciji svoje hčerke Anice prerezala žile jn uničila življenje tudi vnuku, ki so ga hoteli Nemci odpeljati.
(Dalje prihodnjič)
V- R.
Mam na dopust?
LOVRENC NA POHORJU - V SLUŽBI TURIZMA IN REKREACIJE
Trg Lovrenc na Pohorju ne leži na stranski panogi glavnega gorskega trupa kakor npr. Ribnica (715 m), tudi ne ob njegovem vznožju v ozki Dravski dolini kakor Ruše, Podvelka, Vuhred in Vuzenica. Ne! Pohorski Lovrenc je skrit takorekoč v notranjosti v Pohorja, sredi med pohorskimi pošumljenimi vzpetinami in hrbti na prostorni, nad 1 km dolgi in nad pol km široki, lahno in enakomerno dvigajoči se rodovitni planoti z duhtečimi livadami in njivami. Vzporedno z glavnim trupom Pohorja se vleče tik ob Dravi še ena samostojna gorska veriga od Fale do Vuzenice. V široko odprti pojgreznini leži trg in je na ta način položen kakor v nedrije celokupnega Pohorja.
Svojevrstna kakor lega tega trga je tudi njegova celotna slika. Njegove hiše se vrste namreč kakor v špalirju ob eni sami nad pol km dolgi cesti, ki pelje sredi takozvanega Sentlovren-škega polja napeto do zadnje, najvišje ležeče hiše. Največ pohorski potok Radoljna s Slepni-co namaka to polje in omogoča že od nekdaj nekaj industrije v tem lesnogospodarskem središču. S postaje Ruta (prej Lovrenc na Pohorju!) pelje avtocesta ob Radoljni navzgor čez zanimiva »Vrata« skozi še zanimivejšo »Puščavo« v trg, druga cesta pa s postaje Fala čez preval Jodl (440 m) iudi skozi Puščavo v trg. Skozi Lovrenc (500 m) in čez preval Pesek (1382 m) drži avtocesta v' Oplotnico in
Konjice, kjer se poveže z glavno cesto Maribor—Ljubljana, ali čez Činžat—Klopni vrh—Areh (Ruška koča), kjer se poveže s pohorsko avtocesto Hoče—Areh in glavno cesto Maribor—Ljubljana.
Zaradi lepega položaja, zaščitenega pred ostrimi vetrovi in smrekovih gozdov, je zrak nasičen z zdravilnim ozonom, vsled česar kraj slovi kot priljubljeno klimatsko zdravilišče, planinsko letovišče in zimovišče. Prelepi so tudi izleti v okolico: do Puščave, Činžata in Fale, ali v Ribnico, na Klopni vrh (1335 m) in naprej na Šumik, k slapovom Lobnice. k Ruški koči (1250 m), na Pesek in naprej na Roglo
(1517 m) s 30 m visokim razglednim stolpom s Pastirsko kočo. Od tod mimo Lovrenškega jezera k Ribniški koči (1530 m), od koder je še pol ure na najvišji vrh Pohorja, Črni vrn (1543 m). — Zanimiv je tudi izlet do partizanskega spomenika »Trije žeblji« (1293 m) itd.
Za nastanitev in oskrbo gostov v Lovrencu na Pohorju skrbita hotel »JELEN« (v trgu) in penzion »POHORJE«, ki se na-naja 1,5 km daleč od trga, v neposredni bližini smrekovih gozdov. Tu vlada največji mir.
Kdor si želi prijetnega oddiha v miru sredi duhtečih gozdov, naj se poda na Lovrenško Pohorje I	fn
Po skupščini centra OZN še posnetek z udeleženci

Turistični drobiš

gradovi in samostani osnovna sredstva ___turizma_
V Sloveniji imamo že lepo število gradov, ki so preurejeni in služijo v celoti aili delno turističnim in gostinskim potrebam. Gospodarsko modro je bilo, ko so se svoj čas tega lotili. Spoznanje teh prednosti lin koristi pa prodira tudi drugod po sveta: v Angliji, Avstriji in — kot poročajo — v novejšem času prav-tako v Nemčiji. Ziasti na Hesen-skem so ponekod razen gradov vključili tudi objekte bivših samostanov. .Seveda adaptacije starih objektov za ustrezne namene precej stanejo, so pa še vedno ekonomičneje kakor ureditev novih interierov, teras, bal-j konov iitd.
Stalna razstava v Kra-pini: Razvoj človeka
Hrvatsko Zagorje ne miruje; razni važni objekti so v gradnji ali modernizaciji, cestno omrežje razširjajo in izboljšujejo, razgibani pa tudi kulturno. Tako so nedavno v Krapini organizirali stalno razstavo o razvoju človeka, naslonivši se na svojega krapinskega pračloveka (homo krapiniensis). Razstava bo dobrodošla geološko-paleon-tološki znanosti, prosvetnim delavcem prirodopisne stroke, nedvomno pa tudi hrvatskemu turizmu, in to ne 6amo onemu
Pri sošolcih na obvezni praksi
Konec aprila smo bili učenci ptujskih osnovnih šol na petdnevni obvezni praksi po podjetjih, tovarnah, ustanovah in zavodih. Namen te obvezne prakse je bil, da bi se seznanili z različnimi poklici in s poslovanjem ter obratovanjem podjetij.
Sama sem bila na obvezni prak-
nekaj vtisov je bilo bolj slabih. Tovarišica, ki je zaposlena v trgovini Zvezda, je bila mnenja, da bi si učenci izbrali za prakso res tisto podjetje oziroma tisto delovno mesto, na katerem bi deio dobro in z veseljem opravljali. Večina učencev se po končani osemletki verjetno niti ne bo
Praktikanti pri »Elektrokovinarju« odpotujejo na teren.
si pri Tedniku. Dobila sem nalogo obiskati svoje sovrstnike na obvezni praksi v podjetjih.
Dva dni sem obiskovala podjetja, obrate, zavode in ustanove in tam našla sovrstnike pri fizičnem ali pri umskem delu.
Ponekod sem našla sama dekleta, drugje pa zopet same fante. V Zdravstvenem domu je bilo na praksi 24 deklet iz hajdinske, breške in. iz dveh ptujskih šol. Svoje sovrstnike sem vprašala o najrazličnejših stvareh. Na vpra-žanja so odgovarjali zelo različno in sicer vsak tako, kakor je kaj mislil. Za mnenje sem vprašala tudi njihove predpostavljene.
Prvi dan sem obiskala sovrstnike pri Povrtnini, v trgovini Zvezda in Zarja ter v ptujskem hotelu Poetovio. Večina učencev iz osnovnih šol je dobila mesto, kjer si je želela. Skoraj vsi razen malih izjem so bili na svojih delovnih mestih zadovoljni, nekaj pa je tudi takih, ki se na praksi niso obnašali kot bi bilo potrebno. Ena izmed deklet recimo ni hotela pomesti trgovine, ko so zaključili z dopoldanskim delom. Druga je delala v prodajalni kruha na živilskem trgu. Ta ni rada odgovarjala niti pozdravljala ali odzdravljala, kar je v prodajalni neobhodno potrebno. Takšnega vedenja si nisem znala razlagati. Vsakdo se res ne znajde za prodajalca ali za trgovca itd.
Za mnenja, kakšni so bili praktikanti, sem vprašala tudi njihove predpostavljene. Skoraj vsi so se o praktikantih lepo izrazili in povedali same dobre stvari; le
usmerilo v poklic, kjer je bila sedaj na praksi.
Na vprašanje, kaj menijo vrstniki o spremembi v učnem programu za osme razrede, da bo uvedena obvezna praksa, je večina mladincev odgovorila, da se jim zdi to zelo pravilno, saj se bodo lahko na ta način seznanili s poklicem, ki jim najbolj ugaja in za katerega se bodo pozneje morda celo odločili. Dva mladinca sta odkrito povedala, zakaj jima je ta sprememba všeč. Pač tudi zato, ker se ta čas ni potrebno po šolsko učiti in sedeti v šoli. Napravila sta vtis, da sta se na praksi naučila vsaj nekaj koristnega.
Učenci, ki so bili na praksi, so delali povprečno od 7. do 13. ure. Delo zanje ni bilo pretežko in so ga skoraj vsi zelo radi opravljali. V podjetjih so poskrbeli, da so dobili praktikanti malice, v hotelu pa so dobili tudi kosilo.
Da, res, skoraj teden dni smo bili pravi sodelavci. Seznanili smo se z delavskim samoupravljanjem in s poslovanjem v podjetjih ter v obratih, ki jih imajo podjetja.
Zelo smo bili veseli, da smo se lahko v teh nekaj dneh saj površno seznanili s poklici, v katere se bomo morda pozneje tudi
usmerili.
•
Lepa hvala vsem, ki so nam pomagali, da smo spoznali delovna mesta in ljudi na njih po tovarnah, podjetjih, ustanovah in zavodih ter njihove sončne in senčne strani dela in življenja.
M. B.
Krapine in reposredne okolice, ampak vsega Hrvatskega Zagorja.
Ameriška turistična propaganda
Evropa snubi z veliko prizadevnostjo vsepovsod ameriške turiste, v novejšem času pa dela tudi Amerika resno na tem, da bi pritegnila turiste iz Evrope. V velikem nemškem listu »DIE WELT< iz oktobra 1963 smo izsledili oglas podjeta TWA (Trans — World Airlines Inc.), ki snubi Nemce za Ameriko, in to za tri tedne po za ekonomski razred ugodni pavšalni ceni poleta tja in nazaj.
Stvar je presenetljiva samo za nevedneža. Kdor pa ve, da znajo tudi ameriški gospodarstveniki ceniti devizne dohodke iz turizma za izravnavo državne trgovinske bilance; da imajo Združene ameriške države svoj United States Travel Service s proračunom za 1963/64. ki znaša 4,200.000 dolarjev; in kdor končno upošteva, da je Nemec s svojimi markami tudi za Američana potencialni turist, tega snubitev ne preseneča.
Italijanski turizem, perspektive in ocene
Italija, kakor znano, je edina država, ki ima posebnega ministra za turizem. Ta visoki funkcionar vlade je nedvomno avtoriteta v vseh zadevah turizma, in če poročajo, da je v presoji perspektiv italijanskega turizma optimist, moramo to pač verjeti. Ne tako pri sprejemu njegove ocene letošnje sezone; tu se vsiljujejo pridržki. Drži najbrž, da je bil splošni potek sezone 1963 zadovoljiv; da pa naj bi bil dosti manj zadovoljiv dotok tujih turistov v Italijo zaradi počitnic, to se nam zdi problematično. Podnebne razmere v minulem poletju v Italiji morda res niso bile v korist turizmu. Da mu je škodoval terorizem v Poadižju, je nesporno, da pa se je razvijala v Nemčiji tuja in intenzivna propaganda v škodo turistične Italije, o tem pojavu doslej nismo nič slišali, niti ne vemo, kakšni naj bi bili razlogi zainj glede na neskaljene dvostranske politične odnose med obema državama.
Klubi OZN u Ptuju najstarejši
Skupščina občinskega centra OZN Ptuj 28. 4. 1964 je ugodno ocenila prizadevanje članov mladinskih klubov OZN v Ptuju, da bi obdržali Ptuju sloves pobudnika ln prvega ustanovitelja kluba OZN, da bi zbrali v klubih 6im več mladih ljudi, ki se zanimajo za svetovno dogajanje, ki Iščejo stike z drugimi klubi v domovini in po svetu. Z njimi bi izmenjali svoje misli in bi izpopolnjevali svoje znanje tujih jezikov, izmenjavali obiske in vedno bolj koristili delu OZN.
V zvezi z vsem prednjim je prav zanimiva ugotovitev, da se najbolj uveljavljajo mladinski klubi OZN v šolah, kjer je za nje dovolj zanimanja in opore tudi med učitelj stvom in med profesorji, ki pomagajo mladim klubom pri njihovem delu, ko se sami ne znajdejo. Zastavo števila članstva in aktivnosti vsekakor nosi Osnovna šola Toneta Znidariča v Ptuju, sledijo pa ji gimnazija, ESŠ in osnovni šoli Ivana Spolenkjaka Ptuj—Breg ter šoli v Majšperku in Vidmu. Pri sedanjem stanju seveda ne mi-
slijo ostati, zato vabijo k ustanavljanju klubov OZN še druge šole v občini. Vabilo so dobili v Varaždin, kjer bodo pomagali ustanovili prvi klub OZN, ker jih tam sedaj še nimajo. Na konferenci 26. 4. si je center Ptuj zagotovil pri navzočih predstavnikih, da bo tudi ptujski ceniter skupno s klubi upoštevan pri formiranju delegacij za obiske klubov OZN v inozemstvu, kamor so vsako leto povabljeni.
To bo vsekakor vspodbudilo mlada vodstva klubov, da se bodo na klube bolj navezali in tudi mnogo več storili, kot so doslej, ko so si klubi šele iskali svoje mesto v javnosti.
Diskusija članov klubov in navzočih odraslih je bila na skupščini prav zanimiva, saj je priznala klubom plemenito prizadevanje (predstavnik Celja, Raven, Maribora, Frudl Jože, Maitija Maučec in drugi) za uresničevanje načel listine OZN že med najmlajšimi, ki postajajo iz dneva v dan otipljivejša stvarnost in tudi vedno več pomenijo za varovanje miru v svetu.
Večer kulturnih vprašanj
V	ponedeljek, 11. maja 1964, bo ob 19. uri v dvorani Mestnega kina Ptuj javna tribuna o kulturnih vprašanjih. Ob tej priliki bo seznanil navzoče Franc Hribernik o ugotovitvah ankete v zvezi s kulturnim življenjem v Ptuju, ki so jo izpolnili člani osnovnih organizacij ZKS.
V	razpravi o kulturnih vprašanjih Ptuja bo tudi z odkrito besedo pojasnjeno, zakaj se prepuščamo vplivu časa, ki nam omogoča občudovanje prosvetne in kulturne dejavnosti raznih društev po radiu in televiziji in zakaj je med nami več občudovalcev kot sodelavcev v društvih, zborih, sekcijah itd. Ta večer bo nastopil pevski zbor iz Osnovne šole Toneta Znidariča v Ptuju ter humoristi Radia Ptuj s točkami v zvezi s kulturnimi problemi Ptuja in celotnega občinskega območja. Med posameznimi točkami bodo igrali »Veseli Prleki«.
Na pobudo Občinskega komi-
teja ZKS Ptuj se je lotil aktiv komunistov — kulturnih delavcev analize mnenj ptujskih prebivalcev, članov ŽK o sedanjem stanju kulturne in prosvetne dejavnosti. V večini anonimnih anketnih odgovorov je rečeno, da so sedanjega stanja na tem področju krive težave s pridobivanjem sodelujočih, na drugi strani pa, da so ljudje premalo obveščeni o raznih prireditvah, zato se jih tudi ne udeležujejo. Razne prireditve v Ptuju, ki imajo mnogo udeležencev, potrjujejo, da ni problem udeležbe, ko so na programu kvalitetne točke, drugače pa je, ko ni javnost o kvaliteti primerno seznanjena niti obveščena, da ji je pripravljena kvalitetna prireditev.
Z javno tribuno bi naj o uspehih ankete seznanili čim več ljudi, med tem pa bi jih naj nekoliko pozabavala med drugim tudi skupina »Veselih Prlekov«.
P z.
Glede na samo konferenco bi morali reči, da so jo mladi člani klubov in centra OZN Ptuj tehnično in vsebinsko dobro pripravili in izvedli. Poročilo predsednika centra Dimča Stojčevskega in ostalih funkcionarjev so bila skrbno pripravljena. ^Predsednica delovnega predsedstva Majda Bratečeva je lepo vodila skupščino.
Upajmo, da bo do naslednje skupščine v ptujskem centru OZN še več klubov in da bo njihova letošnja bilanca dela aktivna in vspodbudna tudi za nadalje.
VJ.
(Nadaljevanje s 3. strani)
Nekaj sredstev še za rekreacijo
Tovarniški odbor sindikata TGA si prizadeva po letošnjem programu dela čimbolj razširiti kulturno prosvetno in fizkul-turno delo ter doseči večje možnosti članstva. V ta namen mu je CDS podjetja na zadnji seji odobril dotacijo v znesku 7,9 milijona din. Del teh sredstev bo porabil tovarniški odbor sindikata še za naročnine časopisov in raznih revij v delavskem klubu kakor tudi za organizacijo političnih manifestacij in raznih proslav. S sredstvi, ki so namenjena za kulturno prosvetno delo in za fizkulturo, bodo organizirane dramske in operne predstave za prebivalce iz naselja, del sredstev pa bo še za razna med-obratna tekmovanja ob volitvah v nove delavske svete. Predvidena so tudi medsebojna tekmovanja članov našega delovnega kolektiva s članstvom tovarne iz Ruš ter tovarne »Impol« iz Slovenske Bistrice. Ostala sredstva so namenjena predvsem rekreaciji članov kolektiva in njihovih družinskih članov. Rekreacija je le enkrat zaživela, zlasti odkar sta dva rekreacijska centra. Tako so člani kolektiva TGA z uvedbo 42-urnega delovnega tednika pridobili čas in možnost za svoj oddih in razvedrilo v prostem času.
M. F.
POMLAD
lover in kavbojke. Počasi in zamišljena je odšla domov. Naslednje dni je šla v park s sošolkami. Spet ga je opazila, zar-
čeprav bo težko. Imela je še vedno nekaj upanja. Nekoč ga je zagledala z drugo. Bilo ji je kot bi jo udaril s kladivom po gla-
da je že večkrat mislila nanj. ~ Ko je bila sama, ko so odšle sošolke, je prišel k njej in jo ogo-
Bil je topel dan, dan kot mno- vor in smeh jo je motil, hkrati voriL Hitro sta se seznanila, go drugih v zgodnji pomladi, pa jo je ob pogledu na nju sti- Spremljal jo je domov. Preden
dela in se zamislila. Spoznala je, vi, kolena so ji klecnila, v prsih
jo je diušilo. Ni hotela kar tako mimo njega. Hotela je pokazati, da je ni prizadel. Ni je hotel opaziti; le bežno se je ozrl na njo. Njegov mrzli pogled ji je
Sončni žarki so nežno ljubko-	snilo v grlu. Spomnila se je, ka-
vali staro mesto ob reki, ki je	ko sta se s Petrom tako spreha-
mirno tekla mimo, ne meneč se	jala, srečna in vesela. Toda nanj
za življenje. Tukaj je bilo prej	ni marala misliti, prezirala ga je.
mirno. Spremenilo se je šele ta-	Bila je ravno tako pomlad, po-
krat, ko so prišli dijaki spet v	mlad k t sedaj, Po pouku se Je
solo m ko je zadonel med starimi	J ... ,
zidovi sproščen smeh.	napotila po parku s knjigo pod
Na avtobusni postaji je Mo	pazduho. Zelo rada je zahajala
zelo živahno. Vse polno veselih	tja, kjer je posedela na klopci
ljudi je bilo tam, Nuška pa je	ob reki. To je bil njen najljub-
stala ob pločniku ter s prikrito	ši kotiček. Tudi tokrat je sedla
otožnostjo opazovala vrvež pred	tja kot vedno in poskušala bra-
seboj. Ni ji bilo do smeha. Pre-	ti, toda kljub prizadevanju, da
več živo je občutila, da je mnogo	bi se poglobila v branje, ji to ni
izgubila. Sama sebi se je zdela	uspelo. Misli so ji odhajale na
tujka ki ni bila več tista vesela	potep. Zaprla je knjigo in se
Nuška, ki je vsem nagajala in se	predala lagodnemu občutku to-
vedno smejala, da je njen zvonki	plote in osamljenosti. Kmalu jo
smeh, zaradi katerega so jo	je predramil sošolec, ki jo je po-
sta Se razšla, sta se dogovorila za segel do srca; spoznala je gren-
'sestanek. Večkrat jo je počakal pred šolo in jo spremljal na poti domov. Hodila sta skupaj na ples. Bila sta srečna. Večkrat je prišel na njen dom, kjer sta bila sama; očka in mama sta bila v službi ali pa na sestanku. Oh ti sestanki! Sama sta bila, sama s svojo ljubeznijo in nihče ju ni motil. Rada se je spominjala njegovih ljubkovanj, skoraj otroških poljubov. Poljubljal jo je njen vihravi deček. Dnevi so minevali in z njimi sreča.
Potem je postal do nje manj pozoren; pred šolo je ni prišel več čakat. Tega mu ni očitala. Zamujal je sestanke in vedno je bil raztresen in z mislimi daleč od nje. Takoj je opazila pri
imeli vsi radi, veselo zvenel in zdravil in odhitel naprej. Tedaj je vsakega spravil v dobro vo- je opazila, da jo z nasprotne njem spremembo, toda sama si Ijo. Pogrešala je neumne pogo- strani opazuje fant. Gledal jo je tega ni hotela priznati. Ne, Pe vore s sošolkami, igrave pretepe in njej je postajalo tesno pri sr- ter ni kot so drugi; iskala je s sošolci v razredu in ko se je cu. Kradoma se je večkrat ozrla
nanj. Na prvi pogled ji je bil všeč. Imel je temne lase. Njegove bliskajoče oči in rahli, sanja-vi pogledi so jo privlačevali Na sebi je imel malo prevelik pu-
včasih podila z njimi po hodniku.
Zdramila se je iz razmišljanja. Mimo nje sta prihajala fant in dekle: držala sta se za roke, srečna, zaljubljena. Njun pogo-
opravičila zanj. Kadar mu je očitala, da je ne ljubi, se je opravičeval. da ima mnogo dela in
da se mora pripravljati za izpite.
Ni več dvomila, da io vara. Sčasoma si bo morala priznati,
ko resnico, ki je bila za njo tiiko neverjetna, a vendar resnična. Ljubila ga je in mu vse zaupala, a on tega njenega zaupanja ni opazil in ji ljubezni ni vračal. To je spoznala šele sedaj, ko je bilo konec.
Nekaj časa ji je bilo težko. Po-gostama je jokala. Ni hotela misliti nanj, saj ni bil vreden njenih misli. Ni se mogla premagati, ni mogla prevpiti bolečine v svojem srcu.
Od tistega časa je minilo že skoraj leto. Sedaj je popolnoma ravnodušna do njega. Kadar ga sreča, ga niti ne pogleda, čeprav jo je že ogovoril. Morda misli, da ji je še vedno kaj zanj. Nič! Vse, kar je doživela z njim, je pozabljeno, preboleto, čeprav s težavo.
Približal se je avtobus. Nuška je vzela kovček, vstopila in sedla na sedež ob oknu. Avtobus jo je odpeljal po cesti daleč od tega kraja in spominov na njeno prvo srečanje z ljubeznijo.
-Ka-
Nogomet
Ker smo prepozno prejeli poročilo o tekmi med Dravo in Beltinci, objavljamo v tej številka kar dve zmagi ptujskih nogometašev.
DRAVA-BELTINCI 5:0 (2:0)
V	nedeljo, 26. t. m. so gostovali v Ptuju nogometaši iz Bel-tincev in se pomerili z domačo Dravo v borbi za točke četrtega kola MM lige. Maloštevilnim gledalcem, (mnogo jih je gledalo TV prenos nogometne tekme I. lige med Crveno zvezdo in Dinamom) so pokazali gostje zelo slab nogomet., nasprotno pa so igralci Drave dobro zaigrali in premagali nasprotnika s. 5:0, čeprav bi lahko zmagali z višjim rezultatom.
Vratar Drave skoraj ni imel dela, njegov kolega pa kar precej. Nekaj ugodnih priložnosti je šlo po vodi radi komplicira-nja celotnega napada, trikrat pa je prečka preprečila pot žogi v mrežo.
Drava je nastopila v tej postavi:
. Ivartnik, Cvetko, Jurinič, Hadler, Kekec; Ljubeča, Plajnšek, Emeršič, Nežmah, Erhatič (Šare), Ljubeč, P. Gole so dosegli: Ljubeč P. in Nežmah po dva ter Plajnšek. Tokrat moramo zopet pohvaliti Juriniča. ki je bil zelo zanesljiv. Tudi ostali so dobro igrali. Pri gostih je ugajal le srednii krilec
Sodil ie Pave iz Maribora.
Kovinar (m!) — Drava (ml) 3:1 (1:0)
Mladinci Drave so razočarali in domači so zasluženo zmagali, za kar se morajo zahvaliti vratarju Drave in ožji obrambi.
Aluminij (p) — Drava A (p) 1:2
Še ena zmaga za naše pionirje in dokaz, da se da zmagati tudi v gosteh
Slivnica (p) — Drava (p) 3:1
Pionirji so zaigrali v Slivnici zelo lepo proti fizično mnogo močnejšim domačinom, tako da so gledalci bodrili goste in uživali v lepem . poigravanju mladega tria Plajnšek, Emeršič, Ber. Ob koncu so zmagali domači.
V MM ligi še nekaj-rezultatov: Kače — Nafta 3:0, Radgona — Kovinar 3:2, Ojstrica — Mejnik 2:2, Fužinar — Branik 0:0.
RADG0NA-DRAVA 2:3 (1:0)
V	Radgoni je Vladalo precejšnje zanimanje za gostovanje nogometašev Drave, zato se je zbralo ob rdbu igrišča precej gledalcev, ki so hoteli, da priigrajo domači nogometaši še dve točki, podobno kot preteklo nedeljo v tekmi s Kovinarjem.
Zelo presenečeni smo opazili, na kakšnem igrišču se bosta sestali dve ekipi- — Hočem reči le, kako dovoli TK pri MP igranje na takšnih igriščih.
Omeniti moramo še to. Ker je ostal poškodovani Jurinič doma, je nastopila Drava v nekoliko spremenjeni postavi: Ivartnik, Cvetko, Ljubeč, Hadler, Kekec, Erhatič, Plajnšek, Emeršič, Nežmah, Ljubeč P. (Mlakar), Stepa-nov. Tokrat je prvič nastopil Stepanov (Krono) na levem krilu. Igral je zelo koristno, le da je bil premalo zaposlen.
V	prvem delu, točneje v 17. minuti je prodrl pred vrata Ivartnika desni krilec in je lepo zaposlil srednjega napadalca domačih, ki je poslal žogo v mrežo, 1:0 za domače. Napadalci Drave so imeli precej priložno-
sti, ki pa jih niso znali izkoristiti zaradi pregrobe igre domače obrambe, ki je dobesedno »kosila«.
Drugi del igre so začeli gostje s silovitimi napadi na nasprotna vrata in uspeh je bil na dlani.
V	pičlih 20. minutah so dosegli tri gole, ki jih je zaslužila domača enajstorica zaradi pregrobe igre. Sodnik je pokazal kar dvakrat na belo točko pred vrati Radgone in Erhatič ter Nežmah sta obakrat ukanila vratarja (1:2). Vodstvo je dalo polet igralcem Drave in plod prizadevanja je bil še tretji gol (Nežmah). Po tem golu je igra postala groba in sodnik je poslal v slačilnico levo krilo domačih.
V	teh trenutkih je bilo vroče okoli igrišča, saj je hotelo občinstvo obračunati s sodnikom. Ob posredovanju odgovornih se je tekma nadaljevala. Kljub izgubljenemu igralcu so hoteli domači izenačiti. K temu so jim pomagali še napadalci, ki so hoteli razbremeniti obrambo. Tako so dovolili domačinom, da so stisnili celotno enajstorico Drave v njen kazenski prostor. Dve mihuti pred koncem so igralci Radgone zmanjšali rezultat na 2:3. Ob sodnikovem žvižgu, ki je naznanil konec tekme, so se gostje veselili in objemanja ni bilo konca ne kraja.
Sodnik Pave iz Maribora je dobro sodil srečanje.
Drava (ml) — Slivnica (ml) 9:0
Mladinci ptujžke Drave so premagali sovrstnike iz Slivnice zasluženo in dokazali, da so za razred boljši od nasprotnika, kar kaže tudi rezultat
Drava A (P) — Branik (p) 1:3
Poraz, ki je obenem tudi opozorilo vsem igralcem prvega nastopa pionirjev, da bo treba redno trenirati in igrati z voljo.
Rače (p) — Drava (p) 3:1
Najmlajši kratkohlačniki so zopet navdušili gledalce v Račah kljub porazu, saj so bili njihovi nasprotniki precej večji in fizično močnejši.	NK
KOŠARKA
V počastitev praznika dela 1. maja, je bil v Ptuju košarkarski turnir, ki so se ga udeležili
ekipe JLA (Ptuj), ptujski študentski klub (PŠK) in organizator KK Drava.
Igrišče pri šoli Franca Osojnika i ni bilo najbolje pripravljeno. Boljšega igrišča še ni na razpolago, vendar smo videli kar zadovoljivo košarkarsko znanje vseh sodelujočih.
JLA — PŠK 33:58 (20:22)
Študentje so premagali vojake šele v drugem kolu z uspelimi meti Štelcerja, Tušeka in Kol-taka.
DRAVA — PŠK 20:23 (7:8)
Zelo nizek rezultat gre na ro-vaš netočnosti pri metanju na koš, kjer so oboji grešili kot za stavo. Največ košev za PŠK je dosegel Weigl, za Dravo pa Škri-njar.
JLA — DRAVA 41:39 (12:20)
Zanesljivo vodstvo Drave je splahnelo proti koncu tekme, kar je bilo dovolj za poraz in zadnje mesto, za sicer najbolj homogeno ekipo.
Na turnirju so sodili: Hlupič, dr. Florjančič, Foltin in Vuka-sovič, ki pa se jim pozna, da niso dovolj seznanjeni s košarkarskimi pravili. Turnir je potekal v redu.	NK
PRED DERBIJEM V PTUJU
DRAVA-BRANIK
V nedeljo, 10. maja, bo na sporedu prvenstvena nogometna tekma, derbi 6. kola MM lige, med vodečim Branikom, ki je praktično že prvak in skoraj zagotovo novi član SCL ter med domačo Dravo.
Po dveh zaporednih uspehih ptujskih nogometašev — posebno zadnji v Radgoni, bi želeli videti lep in seveda učinkovit nogomet tudi na domačih tleh. Prepričani smo, da bodo simpa-tizerji Drave bodrili svoje ljubljence in jim pomagali v težkih trenutkih.
Tekma bo ob 16.30 na stadionu ob Ormoški cesti, s predtekmo ob 15. uri TAP — Desternik.
NK
Rokomet
ZMAGOVALEC PARTIZAN 0RM0Z
Tretji tradicionalni prvomajski turnir v rokometu je organiziral tokrat TVD »Partizan« v Ormožu.
Lepo sončno vreme je privabilo na igrišče precej Ormožan-cev, ki so bili priča zanimivih tekem. Udeleženci turnirja »Partizan« iz Velike Nedelje, »Drave« iz Ptuja in domačega »Partizana« "iz Ormoža so pričeli s precejšnjo zamudo. Pričakovali so ekipo »Partizana« iz Beltinc, ki pa se turnirja ni udeležila.
Turnir je bil toliko bolj zanimiv glede ugibanja, ali bo uspelo »Dravi« osvojiti pokal v trajno last. Zmagala je na predhodnih dveh turnirjih. Ali bo dobil pokal kdo drugi?
Ekipa »Drave« se ni mogla zo-perstaviti z nekompletnim moštvom ter ponovno osvojiti pokala. Graje je vredno, da. ni poslalo tehnično vodstvo na tekmo izkušene ekipe. Iz nedelje v nedeljo vidimo, v kako različnih postavah nastopa »Drava« na tekmovanjih. Skrajni čas je, da se v članski vrsti uredi vprašanje igralcev. Perspektivno bi morali pripravljati ekipo, ki bo večkrat tekmovala.
Ekipa »Partizan« Velika Nedelja ni več ekipa, ki smo jo prej občudovali. Pozna se, da igralci neredno trenirajo. O tem bi moralo vodstvo resno razmisliti in se zopet resno podati na delo.
Ekipa »Partizan« Ormož ima v svojih vrstah mlade, nadarjene igralce. Pozna se ji le, da ji primanjkuje kondicija. Ekipa je v podzveznem tekmovanju na čelu lestvice in jo bomo verjetno v jeseni videli v štajerski ligi. Nujno je, da bi pričela z resnejšim delom. Pravočasno bi se morali pripraviti na tekmovanja, ki bodo mnogo težja kot dosedanja.
REZULTATI TURNIRJA
PARTIZAN 0RM02-PARTIZAN VELIKA NEDELJA 14:8 6:4)
Domačini niso imeli težjega dela in bi bil rezultat nedvomno višji, če se ne bi igralci šte-dili za naslednjo tekmo proti močnejšemu nasprotniku, ki bo pomembna za zmagovalca turnirja.
PARTIZAN 0RM02-DRAVA PTUJ 9:4 (4:2)
Ze sam začetek je bil dokaj nervozen. Obe moštvi sta zelo oprezno igrali. Igralci niso hoteli ničesar tvegati. Prvo so se sprostili domačini, ki so odlično zaigrali v obrambi. Sodnik tudi
ni znal zatreti nediscipline nekaterih igralcev. Predvsem pa je zagrešil veliko napako, ko ni priznal zadetka iz sedemmetrov-ke v škodo gostov. V drugem delu so domačini izboljšali rezultat, vendar Dravi kljub naporom ni uspelo spremeniti rezultata. Domačini so po prikazani igri zmago zaslužili in s tem tudi prvo mesto. Sodil je Ambrož iz Murske Sobote.
DRAVA PTUJ-PARTIZAN VELIKA NEDELJA 28:14 (14:5)
Ta tekma je bila zanimiva in hitra. Videli smo precej golov. Rezultat bi bil nedvomno mnogo boljši, če bi Dravaši streljali z večjo resnostjo na gol. Sodil je Zupan iz Gornje Radgone.
Lestvica:
Partizan (O) 2 2 0 0	23:12	4
Drava (P) 2 1 0 1	32:23	2
Partizan (VN 2 0 0 2	22:42	0
Najuspešnejši strelci: Strašek (Drava) 9, Puklavec (Ormož) 6, Gregi (Ormož), Belšak (Drava), Meško in Skok (Velika Nedelja) po 5.
Organizacija tekmovanja je bila dobra. Potrebna bi bila le boljša rediteljska služba za gledalce. Ti so stali ob robu igrišča, kar je nedvomno motilo vse igralce.
PARTIZAN VELIKA NEDELJA PRVAK? PARTIZAN VELIKA NEDELJ A-MTT MARIBOR 5:3
(3:2)
Prvenstvena tekma članic je bila dokaj pomembna, saj sta obe ekipi kandidirali za prvo mesto in bo zmagovalec lahko nastopal na kvalifikacijah za vstop v SL.
Hitro in dinamično igro je oviral močan veter. Domačinke so se z elanom spustile v boj ter vodile že v drugi minuti. S premišljeno igro so kmalu povišale rezultat na 3:0. Gostje so poskušale zadeti v črno, toda razpoložena domačinka Zorjanova jim tega ni dovolila, saj je branila zelo sigurno.
V drugem delu je kazalo, da bo MTT rezultat zmanjšal. Pričel je nevarno ogrožati vrata domačink. Obramba je bila na mestu. Z nenadnim protinapadom so domačinke vodstvo povečale, kar je delovalo na gostje kot hladen tuš. Končni rezultat je v zadnjih minutah dosegla Mun-dova.
Gole so dosegle za gostje Kri-žič in Dikavčič 1, za domačine Munda 3 ter Rajh in Zemljak po 1.
Sodil je dobro Zupane iz Ptuja.
S to zmago si bodo verjetno priborile mlade igralke iz Velike Nedelje mesto_ okrajne prvakinje, za kar jim iskrene čestitke in želje, da bi imele čimveč sreče v nadaljnjem tekmovanju. Čaka jih težka preizkušnja v kvalifikacijah za slovensko ligo. Časa je dovolj, da se bo ekipa pripravila. Igralke naj z vso resnostjo trenirajo, le tako bodo uspele.	-an-
NK PEKAR-PARTIZAN DESTERNIK 5:1 (0:1)
V nadaljevanju spomladanskega dela prvenstva Obč. lige Ptuj, sta v povratnem srečanju igrali ekipi NK Pek ar in Partizan Destarnik.Ekipi je gledalo precejšnje število navijačev. Ze uvod igre je bil zelo dober, z obojestranskimi napadi. Igralci NK Pekar so imeli mnogo priložnosti, česar pa napadalci niso znali izkoristiti. To kar ni uspelo NK Pekarju, je v sredini prvega polčasa uspelo ekipi Partizana Desternik z enimi od hitrih protinapadov. Polčas se je tako končal z vodstvom Partizana Desternik. V začetku drugega polčasa so napadalci NK Pekarja presenetili s hitrimi napadi in so izenačili po krilcu Cvetku. Napad je sledil napadu in tako so do konca tekme dosegli 4 gole. Te so za NK Pekar dosegli Sirec, Mohorič in Aran-djelovič. Vratar gostov ni imel sreče, pač pa smolo in je zelo nesigurno branil vrata. Sedanja ekipa Desternika je zelo dobra.
Pod vodstvom tehničnega vodje Ramšaka in trenerja Mu-siča je ekipa dobro pripravljena na nove uspele tekme. Zadnja preizkušnja pred prazniki je dala naslednje rezultate: Pekar — garnizon JLA Ptuj 4:0 in Pekar — Drava I. 1:2.
V nedeljo, 10. mojo, tekma NK Pekar-FR Grob-walz vverk Hutte
Ekipa NK Pekarja bo v nedeljo 10. maja 1964 igrala v prvem svojem mednarodnem srečanju z industrijsko ekipo Fussball-klub Grobwalzwerk iz Hubte-Do-navitz. To srečanje bo oto 10. uri predpoldne. NK Pekar bo preizkusil svoje šanse za tekmovanje v MNP.
Zato vaibi vse prijatelje nogometa, naj se v čimvečjem številu udeležijo tega srečanja in precenijo sposobnost novega ptujskega kluba. Ekipa iz sosednje Avstrije iima zelo mlado moštvo. Gledalcem ta iigra mnogo obeta. To srečanje bo eno iz^ned prvih srečanj sindiikailndih ekip iz Hutte-Donavi tz in Ptuja.
K -n
in!l!!iiii!l!!!!!!!!iiil!ii!'!!l!l!niil!i!i!!!!l!!illii!iii!!! IIIIIH!ll!f!nMI
Osebna kronika
Rojstva, poroke in smrti na matičnem območju Ptuj
Rodile so: Neža Pulko, Zetale 89 «— Marijo; Terezija Zamuda, Cvetkovci 63 — Janka; Marija Brmež, Sp. Velovlak 32 — Jožefa; Gera Fišitravec, Muretinci 21
—	Janka; Sonja Lah, Lovrenc na Dravskem .polju 121 — deklico; Frančiška Križaj, Budina 70 — dečka; Tatjana Fatojam, Mlinska 2 — Barbaro; Elizabeta Fekonja, Vitornarci 17 — Slajvico; Anica Strmšek, Muršičeva 2 — Ingri-do; Terezija Lesjaik, Apače 38
—	Erika ; Neža Fridl, Ločki vrh 7 — Majdo; Pavla Rajšter, Kidričevo 5 — Marka; Marija Stainer, Gerečja vas 35 — Slavka; Marija Kureš, Hajdina 86 — Ano; Elizabeta Starčič, Polen-šak 50 — Majdo; Matilda Šprato, Sp. Hajdina 101 — Jožefo; Rozalija Ferinšek, Cezanjevci 48, Ljutomer — Dušanko; Marija Mikša, Grlinci 26 — Janeza; Amalija Osojnik, Nova vas 7
—	Romana; Pavla Lah, Na gradu 1 — deklico; Marija Lesko-var, Litmerk 6 — Srečka; Ljud-vana; Danica Zabolt, Šafarsko mila Mesairič, Slape 17 — Rado-22, Ljutomer — deklico; Elizabeta Lovrenčič, Gabernik 11 — Marto; Olga Sroflič. Cesta Olge Meglič 11 — deklico; Marta Bevk, Kidričevo 63 — Vojka; Otilija Bezjak, Bukovci 53 — Sonjo; Marija Horvat, Brunšvig 39, Tezno — Vojka; Genovefa Zula, Belavšek 38 — dečka; Ana Zidarič, Sp. Hajdina 99 — Magdo; Frančiška B rumen, Zagorci 4 — Anico; Barbara Zadravec, Janežovci 9 —• dečka;
Poroke: Ivan Šalar, Skorba 20
—	Marija Rogina, Budina 52; Franc Manoni, Zabjak 15 — Štefanija Majninger, Vrazov trg 2; Adolf Rimele, Spolenjakova 13
—	Viktorija Skok, Videm pri Ptuju 33; Ivan Kolarič, Grajen-ščak SI — Marija Zoreč, Kicar 40; Ostoja Predojerie, Majšperk 10 — Helena Paulin, Breg 11; Maks Fijačko, Zagrebška 10 — Marija Vidovič, Krempljeva 5.
=	Velja od petka do petka OVEN
B	(od 21. marca do 20. aprila)
g	Vaš odločen da ali ne do-
s	volj pove. V svoje sposobno-
H	sti podvomite le, ko ste utru-
H	jeni. Izpolnjena bo ena izmed
=	novih važnih želja.
1	BIK
H	(od 21. aprila do 20. maja)
=	Brez skrbi niste navajeni
g	živeti. Z iskreno besedo naj-
=	več poveste. Ne klonite v te-
s	žavah
DVOJČKA
H	(od 21. maja do 22. junija)
H	Dovolj ste si prizadevali H	doseči napredek, zato se vam H	že prileže počitek. Okrog seli	be imate več prijateljev kot H	si mislite. Ko vam vse ne g	uspe, ne bodite preveč ne-š	strpni.
KAK
§§	(od 23. junija do 22. julija)
H	Radi se lotite dela, Ki vas H	veseli. Bodite previdnejši tuli	di z denarjem. Ob zaupanih s	vam težavan ne poaKusajte H	odgovoriti s pomilovanjem. H	temveč z vzpodbudno besedo.
LEV
1	(od 23. julija do 22. avgusta)
= V kratkem boste napredo-
H	vali zaradi svojega poštenja
g	in marljivosti. Z zgledom naj-
H	lažje vplivate na soljudi. Tu-
H	di molče mnogo poveste.
DEVICA
(od 23. avgusta do 22. sept.)
Zvedeli boste koristno novico. Pri začetih" stvareh ne odnehajte do uspelega konca. Samokritika je vedno strožja kot kritika drugih.
TEHTNICA (od 23. septembra do 22. okt.)
Vedno ni lahko miriti razdraženih ljudi. Preveč raz-' glabljate; najlepše prilike vam bodo pobegnile. Ne pozabite na svoje obljube.
ŠKORPIJON (od 23. oktobra do 22. nov.)
Najprej pomislite, potem pa se odločite. Lahko se uveljavite s'stvarmi, Si tudi drugim ugajajoč. Od časa do časa se dobro pogovorite s prijateljem.
STRELEC (od 23. novembra do 20. dec.)
Dobro ste zapisani pri sodelavcih. Uspehov pri delu ste izredno veseli. Brez posebnega truda dosežete, kar si. želite.
KOZOROG (od 21. decembra do 20. jan.)
Neradi se zanimate za druge. Izpolnite svojo obljubo. Vse ne more biti po vaši želji.
VODNAR (od 21. januarja do 19. febr.)
Vedno imate mnogo novih zamisli. Z malenkostmi se radi ne ukvarjate. Raje govorite dobro o ljudeh; vsakdo ni sposoben obrekovati.
RIBI
(od 20. februarja do 20. marca)
Na dopustu boste doživeli nekaj izrednega. Koristno radi svetujete. Veselite se tudi uspehov sodelavcev
Umrli so: Neža Grahei, Mlinska 3 a, rojena 1887, umrla 2. maja 1964; Matija Miško, Muzejski trg 1, rojen 1897, umrl 2. maja 1964; Franc Novinšek, Zni-daričevo nabrežje 5, rojen 1890, umrl 3. maja 1964.
Mali oglasi
NUJNO IŠČEM gospodinjsko pomočnico. Soba in hrana v hiši. Plača po dogovoru. Naslov v upravi.
RAZPIS
Zavod za komunalno dejavnost občine Ptuj ima prosti dve delovni mesti za čuvaja komunalnih naprav. Pogoj: odslužen vojaški rok, zdrav in močne postave ter starost do 30 let.
PRODAM
RABLJENO POHIŠTVO prodam. Naslov v upravi.
GRADBENE parcele prodam v Brstju pri Ptuju. Naslov v upravi lista,
PRODAM vprežno kosilnico v dobifim stanju. Naslov v upravi lista.
KUPIM HIŠO v Ptu ji) ali' bližnji okolici Plačam takoj. Naslov v upravi DOBRO OHRANJENO spalnico kupim Vprašajte v trafiki na Trgu mladinskih delovnih brigad. Ptuj KUPIM SADNI MLIN — tovarniški. Naslov v upravi. MENJAM novejšo hišo v Mariboru za enakovredno v Ptuju. rsaSlov v upravi.
Obvestilo
Z odlokom o obveznem zbiranju in odvozu smeti ter odpadkov v mestu Ptuju je določeno, da so hišni sveti, zasebni lastniki in ostali uporabniki stanovanjskih in poslovnih prostorov dolžni zbirati smeti in odpadke v za to določene tipske 80-litrske smetnjake.
Zato obvešča Zavod za komunalno dejavnosa občine Ptuj, da bo od 1, maja 1964 dalje računal
odvoz smeti iz smetiščiih jam in drugih odprtih zbirališč po dejanskih stroških kakor tudi za odvažanje trdih fekalij.
Direktor Franc Prime
Zahvala
Zdravnici dr. Justini Kvas iz Gorišnice se iskreno zahvaljujem za požrtvovalnost, da mi je v svojih prostih urah uspešno pomagala, ko sem se zdravil proti zastrupitvi.
Alojz Zamuda, Vičanci 4
Vabilo
Vljudno vabim na majniško prireditev z godbo, plesom in pr-leškimi gibanicami. Priporoča se gostilna Križe — Štuki.
INVALID z administrativno šolo sprejme v strojepisno prepisovanje vsako količino prepisovanja, Naslov v upravi.
Zahvala
Ob bridki izgubi našega dragega moža in očeta
Alojza Jambroviča
iz Podvinc se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Francu Rakušu za vso skrb ter duhovnikoma za spremstvo in poslovilne besede.
Žalujoča žena in hčerke z družinami
Ptuj, aprila 1964
Razpis
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Trgovskem podjetju »LES« Ptuj razpisuje prosto delovno mesto
administratorke
ln delovno mesto
snažilke
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Pismene ponudbe pošljite naslovu.
0000000200010101010202020001000102020102000201010101010000020201020100012302000002010106111106060032