0Beiu:sN^E1sKOB»EPHšZBčZ SPREJET PREDLOG STATOTA Dne 3. aprila smo doživeli pomemben dogodek v vsestranskem razvoju življenja naše občine: sprejet je bil predlog statuta občine Ljubljana Moste-Polje in je tako začel veljati. Več kot enoletne priprave, razprave in razmišljanja so dobili konkretnega izraza: naša občinska ustava naj v praksi pokaže resnost naših naporov,da si krojimo svoje življenje, kot si sami najbolje želimo. To željo so izrazili tudi odborniki z dvigom svojih rok (slika)! NA SKUPNI SEJI OBEH ZOBKOV OBČINSKE SKUPŠČINE SPREJET PREDLOG STATUTA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Pred sprejemom je spregovoril predsednik statutne komisije Vlado Črne: Enotni ustavni sistem Jugoslavije predstavlja okvir, v katerem pomeni statut občine konkretizacijo izvajanja in oblikovanja družbenih načel jugoslovanske skupnosti v občini. Načela tega statuta so tudi osnova za izdelavo statutov delovnih in krajevnih skupnosti, še posebno tam, kjer so načela skupna vsem samoupravnim kategorijam v občini. Pri izboru in pripravi gradiva za občinski statut so bile zlasti važne tiste razprave, ki so bile usmerjene na probleme družbeno-eko-nomskih odnosov občine do drugih samoupravnih skupnosti. Ce izhajamo s stališča, da so ti odnosi temelj ustavnega sistema, ki dobi konkretno obliko prav s vsakodnevnih odnosih v občini, potem je taka usmeritev popolnoma razumljiva. Občani so se na razpravah in posvetovanjih zavzemali za delitev odgovornosti za posamezne družbene funkcije med samoupravnimi organi v občini. Pri tem je bilo treba upoštevati nove kvalitete, ki jih uveljavljata zvezna in republiška ustava. V občini se združujejo najrazličnejše oblike in institucije družbenega življenja, ki ima za podlago družbeno samoupravlja- (NADAL.T. NA 2. STR.) naš letošnji 1. maj Vsako leto se ob praznova-1- maja — našega delavskega praznika — spomin ja-kako smo včasih praznovali ta dan, kako smo živeli ja kako danes živimo. Praznujemo ne samo praznik de-a, ampak se istočasno vese-nio tudi vseh naših uspehov vn ^Psažkov, ki smo jih ust-v povojni graditvi in » aditvi našega gospodarstva, muaar.da *n samoupravnega ■n!!,nizma kot osnovne gibal-ae sile napredka. s/ignofi,° pridobitev in za ■Dn~?rn.e9a vsaka pridobitev Ve?eTu svo1stven zaklad. Naj-Vinu °°9astvo, na katerega čuti0(lne-,no sPomnivno in o ki i°' ie na^a nova ustava, zn d°lPoletna prizadevanja veknVPboditev delovnega člo-tih a tudi uzakonila v pogo-dnh -^^upravljanja. Te pri-nih~ e pa smo v vseh delov- se ob- po-last-statuti de- lovlihUstavam Previl orQanizacij, katere vse glabuT dufl uslave, ga še po-eim dopolnjuje za spe-Urein»iVpraSan1a> ki zadevajo in j ye °dnosov v kolektivih človevH711 dejansko osvobaja l}0(inen'Proizvaia^ca kot svo-stvarndsti Ustvarialca naše Prizlrtlla Pridobitev naših le v zadnjih 10 letih «avomno tudi skrajšanje delovnega časa na 42 ur tedensko. S tem bomo imeli vsi več časa za naše osebno življenje z družino, domačimi in tovariši, skratka, lahko bomo s še večjim sodelovanjem uživali sadove svojega dela. Seveda pa v tem še nismo dosegli vsega, ampak se moramo še nadalje bojevati za to, da bomo več ustvarjali in nam bo ostalo več za osebno potrošnjo in splošni dvig standarda. Uvedba skrajšanega delovnega časa ni darilo anonimne družbe, ampak je plod naših prizadevanj. Zato sc moramo vsi delavci bojevati, da dejansko pridejo na skrajšani delovni čas ob večji produktivnosti dela in večjem družbenem standardu. To pa bo mogoče ob še večjih, bolj premišljenih in načrtnejših prizadevanjih slehernega posameznika in ob skupnih prizadevanjih za ustvarjanje več dobrin in za načrtnejšo in pravičnejšo delitev teh dobrin med posamezniki, kolektivi in družbo. Vsi smo ena velika družina — socialistična skupnost in le s skupnimi napori bomo dosegli večje uspehe, večje rezultate in vsako leto bomo za-dovoljnejši, srečnejši in bogatejši praznovali iiaš praznik — 1. MAJ! MOSCANSKA SKUPNOST V. GLASILO ObO SZDL LJUBLJANA MOSTE-POLJE LETO V. ST. 5 MAJ 1964 VI. plenum CK ZKJ in mi NEKATERI AKTUALNI PROBLEMI NAŠEGA GE KOMUNISTOV PRI OBRAVNAVANJU IN DRUZBENO-GOSPODARSKEGA RAZVOJA IN NALO IZVAJANJU SMERNIC VI. PLENUMA CK ZKJ Po VII. kongresu ZKJ smo v nadaljnji izgradnji družbeno-polltič-negat sistema dosegli močan razvoj družbenih odnosov, ki so • bili uzakonjeni v novi ustavi in katerih bistvena vsebina je samoupravljanje delovnih ljudi in delitev dohodka po delu. Dosledno uresničevanje ustavnih določb daje pri okrepljeni materialni bazi samoupravljanja osnovno usmeritev za politično aktivnost komunistov v naslednjem obdobju, kar pomeni, da je pred nami nenehen boj za poglabljanje in izpopolnjevanje socialistične demokracije, za jugoslovanske pionirske igre STRAN 6 IN 7 nadaljnjo krepitev vloge človeka in boj proti vsem nesocialističnim težnjam, ki se v vsakdanji praksi pojavljajo na vseh področjih našega življenja. Pri teh naših prizadevanjih pa naletimo na vrsto težav in problemov, ki izvirajo iz materialnih razmer in protislovij v našem družbenem razvoju, kot iz težav, ki so posledica naših subjektivnih slabosti in jim moramo prav zato posvetiti vso našo pozornost. Prav od odstranjevanja subjektivnih slabosti je odvisna hitrejša ali počasnejša rast in krepitev materialne podlage samoupravljanja ter utrjevanja samostojnosti in odgovornosti neposrednih proizvajalcev in uprnvljalcev pri odločanju o proizvodnji, delitvj in družbeni reprodukciji. Bistveno za subjektivne sile je, kako bomo pristopili k reševanju vseh teh vprašanj in kaj bomo postavili v ospredje pozornosti pri mobilizaciji delovnih ljudi in postavljanju nalog. Nedvomno Je, da Smernice V. plenuma sarrte, kot tudi dosedanje diskusije, kažejo, da je STANDARD TISTO OSNOVNO VPRAŠANJE ki Je danes v središču p.ozompsU vseh družbenih člniteljev. PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE VLADO ČRNE Dosežena raven materialnega in družbenega razvoja nam omogoča in zahteva, da hitreje Izboljšujemo življenjski standard kot doslej. To moramo, ker večja proizvodnja in višja delovna produktiv-(NAPALJ. NA 12. STR.) Občinska skupščina: (NADALJ. S 1. STR.) nje. Vsa določila o družbeno-eko-nomskih odnosih, ki jih ima statut, so rezultat današnje stopnje gospodarskega in družbenega razvoja občine. Materialni temelj občine predstavljajo razvitost njenega gospodarstva in pogoji za njegov nadaljnji razvoj. Od tega, koliko je gospodarstvo razvito, je odvisno, kakšni so osebni dohodki občanov in koliko se lahko odvaja za skupne potrebe, posebno koliko lahko dajemo za razvoj tistih družbenih dejavnosti, ki zagotavljajo neprestano rast splošnega življenjskega standarda. Kakšen je ta materialni temelj, nam povedo podatki o narodnem dohodku za našo občino. V družbenem načrtu občine predvidevamo, da bomo v letu 1964 ustvarili v gospodarstvu na področju občine 24,381 milijard dinarjev narodnega dohodka. Od tega odpade na družbeni sektor 23,183 milijard, na zasebni sektor pa 1,198 milijard dinarjev. V družbenem sektorju ima najpomembnejše mesto industrija, ki bo po predvidevanjih ustvarila 13,646 milijard dinarjev narodnega dohodka. Na drugem mestu je gradbeništvo s 3,674 milijardami dinarjev; nato si slede trgovina (2,178 milijard); promet (2,019 milijard), obrt (711 milijonov) in kmetijstvo (604 milijone) din. Narodni dohodek iz gospodarstva bo znašal na prebivalca naše občine okoli 660.000 dinarjev, kar je za 13,8 % več kot doseženi narodni dohodek v letu 1963. Zvezna in republiška ustava sta postavili osnovna načela, kako v prihodnosti osvoboditi človeka in kako njegove umske in fizične sposobnosti vključiti v komunalni sistem za hitrejši razvoj in ustvarjanje dobrin za njegov napredek. Predloženi statut odpira poti na vseh področjih z namenom, da bi občanu kot svobodnemu proizvajalcu določili položaj, njegove pravice in dolžnosti sodelovanja pri razvijanju proizvajalnih sil, vsklajevanju razvoja gospodarstva in družbenih služb, pri uresničevanju popolnejšega sistema delitve dohodka, pri odločanju o namenski delitvi sredstev, pri odločanju o razvoju kulture, prosvete, zdravstva, sociale in drugih dejavnosti. Statut skuša že v osnovi razvijati demokratični mehanizem tako, da bi bila stopnja razvoja proizvajalnih sil in zagotavljanje materialnih in drugih pogojev za zadovoljevanje življenjskih potreb odvisna predvsem od dejavnosti vsakega občana. Napredek občine ni odvisen samo od dobrega ali slabega delovanja občinske skupščine, od dobrega ali slabega delovanja krajevnih skupnosti ter drugih samoupravnih skupnosti in njihovih organov. Napredek Je odvisen predvsem od dobrega ali slabega izvrševanja samoupravnih pravic in dolžnosti, katerih nosilci so občani. Občinski statut in statuti delovnih organizacij ter krajevnih skupnosti vsebujejo samo druž-beno-ekonomska načela, ki tvorijo komunalni sistem ter pravice in dolžnosti občanov. Med razpravljanjem o občinskem statutu In statutih delovnih organizacij in krajevnih skupnosti so se pojavljale težnje, naj bi statuti določali delovnim in drugim organizacijam, v kakšna razmerja naj stopajo med seboj in z občinsko skupščino in kako naj ta razmerja urejajo. Del udeležencev razprave Je n. pr. menil, da bi morali v statutih točno določiti delitev sredstev v občini po obsegu in namenu. Prevladalo pa Je mišljenje, da Je treba formulirati taka določila, ki bodo omogočala nadaljnjo krepitev samostojnosti in samoupravnosti vseh oblik družbenega življenja, ki bodo še naprej omogočala Sirjenje samoupravnih pravic in dolžnosti samoupravljanja. Občina kot temeljna družbena skupnost mora postati resnična skupnost občanov in proizvajalcev. Izvajanje statut-nih načel v občini, delovnih orga-\ nizacijah in v krajevnih skupnostih bo zahtevalo stalno sodelovanje in vpliv subjektivnih sil, ki naj zagotovijo, da bo samupravni sistem rasel iz družbenih odnosov, v katere vstopajo občani in delovni ljudje zato, da bi zagotovili materialne pogoje za zadovoljitev osebnih in skupnih potreb. Zato postavlja statut take oblike samoupravnega mehanizma, ki razvijajo demokratične odnose med proizvajalci in njihovimi samoupravnimi organi na eni in med samoupravnimi organi delovnih in krajevnih skupnosti ter občinsko skupščino na drugi strani. Neposredna demokracija mora priti do izraza že pri izdelavi in sprejemanju načrta razvoja občine. Občanu - proizvajalcu in upravljalen proizvodnih sredstev mora biti dana pravica soodločanja pri načrtovanju nadaljnjega razvoja proizvajalnih sil in potrošnje. Dosledno spoštovanje načel družbenega načrtovanja, kot jih postavlja statut, bo morala biti zelo odgovorna naloga vseh samoupravnih organov v občini. Ta naloga se ne bi smela zaključiti s sprejetjem perspektivnega in letnega načrta, ampak bi jo morali imeti za stalno metodo pri doslednem izvajanju sprejetih načrtov in odpravljanju pomanjkljivosti, ki se ob izvajanju pojavljajo. Poudariti je treba, da sta-tutna določila varujejo načela načrtovanja tudi pri zagotavljanju materialne osnove in ustrezne delitve za razvoj šolstva, kulture, zdravstva, socialnega varstva, komunalne in drugih dejavnosti. Prav tako so upoštevana načela načrtovanja pri zagotavljanju materialne osnove za delo krajevnih skupnosti. Pri načrtovanju nalog krajevnih skupnosti Je še zlasti poudariti, da občinska skupščina in krajevna skupnost s programi določita, katere naloge, ki jih je do sedaj opravljala občinska skupščina, pa jih bo poslej opravljala krajevna skupnost in se za opravljanje teh nalog v programu in finančnem načrtu občine tudi določijo potrebna sredstva. Urbanistična izgradnja Je bila do sedaj skoraj docela zanemarjena. Zaradi površnega obravnavanja urbanističnega razvoja naselij so bili občani mnogokrat materialno prizadeti in to tako pri komunalni izgradnji kot pri gradnji objektov za družbene službe in druge dejavnosti. S statutom določeni način urbanističnega programiranja pa zagotavlja občanom vse pravice sodelovanja in soodločanja pri urbanističnem urejanju naselja. V zadnjem obdobju je občinska skupščina začela intenzivneje skrbeti za urbanistično načrtovanje. Pri tem moramo poudariti, da Je v Javni razpravi tudi mestni statut in da bo skupščina SRS v kratkem sprejela zakon v mestih, ki so razdeljena na občine. Zakon o mestih in osnutek mestnega statuta dajeta mestnemu svetu na področju urbanizma velike pristojnosti. Upoštevajoč posebnosti mesta Ljubljane Je prav, da mestni svet zadrži v svoji pristojnosti izdajanje predpisov za Izdelavo urbanističnega načrta, sprejemanje mestnega urbanističnega programa in izdajanje tehničnih predpisov za izvajanje mestnega urbanističnega načrta. S stališča enotnosti urbanizma Je tak sistem nujen, kar pa vendar ne zmanjšuje samoupravnih pravic občin v sestavu mesta. Ob današnji stopnji stanovanjskega standarda se pojavlja izredno pomembno vprašanje, kako v občini zagotoviti čim večjemu številu občanov ustrezna stanovanja. Na območju občine razpolagamo s 9361 stanovanji v skupni površini 902.721 m*; na enega prebivalca pride torej 13,30 m* stanovanjske površine. Ta splošni podatek pa nam še ne pove, v kakšnem stanju so stanovanja v občini. Ce upoštevamo še podatke o vrsti stanovanj in površini po letih zgraditve in komunalne opremljenosti stano-nj, dobimo naslednjo sliko: Stanovanja po letih graditve: zgrajenih do 1900. leta 2.325 stanovanj; od 1901. do 1945. leta 3746; 1946. leta 40; 1947. leta 34; 1948. leta 30; 1949. leta 30; 1950. leta 66; 1951. leta 43; 1952. leta 60; 1953. leta 125; 1954. leta 62; 1955. leta 39; 1956. leta 88; 1957. leta 135; 1958. leta 202; 1959. leta 175; 1960. leta 273; 1961. leta 725; 1962. leta 572; 1963. leta 486; do 31. marca 1984 105. Skupaj: 9.361 stanovanj. Do vključno leta 1959, t. j. do valorizacije, je bil stanovanjski sklad kategoriziran takole: I. kategorija —; II. kategorija 95; III. kategorija 791; IV. kategorija 1159; V. kategorija 2378; VI. kategorija 2362; izven kategorije 415. Podstrešnih stanovanj na območju občine je 885, kletnih pa 133. Podatki o velikosti stanovanj so naslednji: sobe 425; garsoniere 48; enosobna 3394; dvosobna 3534; trisobna 1411 štirisobna 320; petsobna 111; nepoznano 15; zasilna 103. Kopalnic Ima približno 20% stanovanj. Tako stanje nam narekuje potrebo po načrtni in racionalni stanovanjski gradnji. Pri tem je statut postavil načelo programiranja stanovanjske gradnje in zagotovitve neposrednega vpliva občanov na vrsto in kvaliteto te gradnje glede na njihove materialne možnosti za udeležbo pri gradnji stanovanj oziroma pri plačevanju stanarine. Ce se danes ob sprejemanju ozremo na dosedanjo prakso programiranja oziroma načrtovanja stanovanjske graditve, lahko ugotovimo, da je bil vpliv občana na načrtovanje neznaten. Ker pa so načela stanovanjske graditve, upoštevajoč materialne možnosti občanov, izredno pomembna za nadaljnjo rast stanovanjskega standarda, je potrebno poudariti, da čaka vse samoupravne organe in občinsko skupščino izredno velika naloga, kako v praksi uveljaviti načela statuta. Zelo obsežno tematiko predstavlja v statutu komunalna dejavnost. To je razumljivo, saj je za urejanje komunalnega gopodarjenja v glavnem pristojna občina oziroma njeni organi. V Ljubljani so komunalne službe organizirane po vrsti dejavnosti, tako da obstaja samo po ena sama komunalna organizacija za opravljanje določene specializirane komunalne službe. To pa pomeni monopolni značaj teh organizacij. Zelo težavno je bilo v statutu postaviti načela, kako naj bi občan neposredno vplival na ceno in kvaliteto komunalnih storitev. Sproščeno delovanje ekonomskih zakonitosti v našem sistemu omogoča tudi komunalnim organizacijam, da same določijo cene svojih storitev. Pri tem pa občani mnogokrat izražajo pomisleke zaradi višine cen in kvalitete storitev. Pomisleki so mnogokrat upravičeni, včasih pa Izvirajo tudi Iz tega, ker občani niso seznanjeni s težavami, v katerih se nahajajo komunalne organizacije in ki vplivajo na oblikovanje cen in kakovost njihovih storitev. Zato je statut zagotovil možnost, da občani vplivajo na določanje cen in kakovost dela komunalnih organizacij na ta način, da lahko sodelujejo pri upravljanju komunalnih organizacij, če bodo imeli to za potrebno. Kot za vsa druga področja bo morala občina skrbeti tudi za izdelavo načrta razvoja komunalne dejavnosti na svojem območju. Pri tem bo treba izhajati iz sedanjega stanja, ki naj ga deloma ilustrira naslednji prikaz nekaterih komunalnih objektov in naprav: v občini je 5379 km cest II. reda, od tega kockastih 0,500 km, asfaltnih 4,899 km; cest III. reda 28429 km - asfaltnih 5,048 km, makadamskih 15,952 km; mestnih ulic 24.014 km; cest IV. reda 106.707 km; skupaj: 130.721 km. od tega asfaltnih 10,753 km; krajevnih cest 69,373 km, gozdnih cest 49,009 km, gozdnih poti 120,005 km; vodovodno omrežje Je zgrajeno v dolžini 70,657 km, kanalizacija 21,649 km, Javna razsvetljava 61,805 kilometrov. Skladno z razvojem gospodarstva v občini ureja statut tudi dolžnost sleherne delovne organizacije, da vzporedno s povečanjem proizvodnih sredstev skrbi tudi za skladno povečevanje in urejanje komunalnih naprav. Pri tem so pravice delovne organizacije določene tako, da se morajo sredstva, ki Jih organizacija nameni za komunalno izgradnjo in komunalno ureditev, uporabljati strogo namensko. Po enakih načelih se urejajo pravice in dolžnosti investitorjev, ki gradijo javne objekte, in občanov, kadar gradijo stanovanja s svojimi sredstvi. Poseben poudarek je bil dan temu, da se naloge komunalnega gospodarjenja razdelijo med občino, krajevne skupnosti in hišne svete. Pravico in dolžnost upravljanja komunal, naprav lahko občina prenese na druge družbene organe le v primeru, če za opravljanje prenesenih nalog zagotovi tudi sredstva. Razmejitev dolžnosti glede upravljanja posameznih komunalnih naprav med občino, krajevno skupnostjo in hišnimi sveti ni urejeno z nobenim predpisom. S statutom so razmejene naloge upravljanja komunalnih naprav, ki služijo neposredno stanovalcem stanovanjskih zgradb oziroma prebivalcem naselja. Na podlagi tega načela bo možno to vprašanje podrobneje urediti s posebnim predpisom o upravljanju komunalnih naprav. Statut določa naloge družbenim službam, ki so jih le-te dolžne opravljati in po svojih samoupravnih organih sprejemati odgovornost za dobro gospodarjenje s sredstvi družbene potrošnje. Konkretizacija statutnega načela o dogovarjanju med občinsko skupščino in samoupravnimi organi družbenih služb glede medsebojnih pravic in dolžnosti prihaja do izraza v načrtovanju razvoja družbenih služb t. J. s perspektivnim programom, letnim načrtom dela in letnim finančnim načrtom. Ker obstajajo med posameznimi družbenimi službami razlike spričo specifične dejavnosti vsake izmed njih, je bilo treba - po vrstah njihove dejavnosti — predvideti način dogovarjanja in programiranja ter delitev dela med občino in samoupravnimi organi vsake od družbenih služb posebej. Na področju šolstva, kjer imamo eno gimnazijo s 440 dijaki, tri samostojne osemletne šole, dve centralni šoli in 11 podružniških šol s skupno 4699 učenci, mora občina zagotoviti pogoje za osnovno izobraževanje otrok, ki traja 8 let. To obveznost mora občina izpolniti tudi takrat, kadar nima dovolj materialnih sredstev za kritje drugih, sicer prav tako družbeno potrebnih izdatkov. Stanje na področju otroškega varstva je naslednje: v občini je 9 vzgojno-varstvenih ustanov s skupno zmogljivostjo 908 otrok; dejanska zasedba pa Je 806 otrok. Od skupnega števila otrok do 15. leta starosti, katerih oba starša sta zaposlena, ima urejeno varstvo la 15 % otrok, ostalih 85 % otrok pa tega nima. Iz teh podatkov ugotovimo, da Je bilo otroškemu varstvu doslej posvečeno premalo pozornosti. Prt tem ni šlo vedno za pomanjkanje sredstev, ampak mnogokrat tudi za nerazumevanje in nepravilno pojmovanje pomena otroškega varstva kot ustanove, ki pomembno vpliva na delovno storilnost zaposlenih staršev. Glede urejanja problematike socialnega varstva v statutu je treba poudariti zlasti to, da nalagajo njegova določila odgovornost in skrb za preprečevanje in odstranjevanje vzrokov socialnih problemov predvsem občanom in samoupravnim organom delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Prizadevanja na področju socialnega varstva v bodoče bodo mo- SPREJET rala biti usmerjena predvsem v to, da bomo preprečevali nastanek socialnih problemov. Gotovo je, da bodo v ta namen uporabljena sredstva in sile najbolj rentabilno naložene, kar pa seveda naše občinske skupnosti ne odvezuje, da skrbi tudi za kurativno socialno varstvo tam, kjer so socialni problemi že nastali. V zvezi s problematiko v družbenih službah je treba poudariti še nekaj. Statutarna načela odpirajo poti za iskanje materialnih možnosti za enostavno reprodukcijo delovnih sredstev v delovnih organizacijah, ki delujejo na področju družbenih služb. Čeprav tega na sedanji stopnji materialnih sposobnosti občine še ni mogoče zagotoviti, bodo morali tako občinski samoupravni organi kot samoupravni organi delovnih organizacij družbenih služb stremeti, da se člmprej dosežejo take materialne možnosti, ki bodo omogočale vsaj enostavno, kasneje pa tudi razširjeno reprodukcijo. Sele ko bo to doseženo, bodo delovne organizacije družbenih služb in njihovi samoupravni organi prišle v enakopraven položaj s proizvodnimi delovnimi organizacijami in jim bo šele takrat v polni meri omogočeno samoupravljanje. Seveda se tu ni mogoče dotakniti vseh problemov z različnih področij, ki Jih ureja statut. Enak poudarek bi n. pr. zaslužila tudi področja zdravstva, kulture, telesne kulture, vrsta problemov glede krajevnih skupnosti, hišnih svetov ipd. Tematika statuta je tako obsežna, da jo v kratkem obrisu ni mogoče v celoti obravnavati. Naša skupščina bo na današnj seji obravnavala tudi osnute mestnega statuta, ki je v javni raž-pravi. O njem se Je doslej v Ljubljani že mnogo razpravljalo tako na zborih volivcev kot v družbe no-političnih organizacijah in ot^ činah. Vrsta pripomb in dopolh tev, ki so jih prinesle te razprave-je že upoštevana pri zadnji recla,e ciji mestnega statuta, ki kaže ^ bolj določeno in jasneje, kakšn bodo naloge in pravice mesta o roma mestnega sveta kot njcg° Institucije. O tem so mnogo ra pravljali tudi republiški skupžč n ski organi, kjer je bil pred kra klm že sprejet zakon o mestih., so razdeljene na občine. Pre ^ zakona je prav skozi razpravo ^ mestnem statutu doživel v sprememb in dopolnitev zlasti 6 de pravic in dolžnosti občin* skupščin in občanov do mestn^_ sveta. Pri tem Je nedvomno kvalitetnejša sprememba pr1 ločilu, da morajo program raz ^ mesta obravnavati zbori vol ^ In dati nanj svoje pripomb®^ predloge. To določilo Je bistven^ pomena, da se bo nepoS.rure-vpliv občanov odraža tudi Pr Janju skupnih zadev mestne**^ mena. Načelne pripombe k v nemu statutu se sedaj su esanj: glavnem še okrog dveh vpra ^ kakšne dolžnosti in ima institucija konference o ^ nlkov občinskih skupščin rnC'gveta ali naj se vloga mestnega (Jel0-ojača tudi glede upravnega d# vanja tega organa. Pričakuje ^ bo današnja razprava n” njtvi skupščini prispevala k ra" , stališč tudi glede teh vpr»- _ na- V zvezi z razpravo o 8t“|’Jtse n-Se občine bi želel opozoriti nekaj. V pripombah, so J«1 J ali občani in organizacij®. * „1 večkrat pojavljalo stališ c, ^aterl' statut konkretneje dol° , ma s°’ alne obveznosti občine 07 aItiet' moupravnlh organov Nc' nih področjih in ^__________ organizacij^, dvomno Je, da konkretne .^o nostt oziroma konkretn doioč* na nekem področju la j^tsll'1’ le program in ne s‘a^ .a9no * pa, da bt bili morali lst praVO ....- V r D7ogr»' osnutkom statuta dat — tudi teze perspektlvneg gr»lfie -----občine m P u K»r eznlh dejavno9evan)e bi omogočilo boljše razu vacl,uJe načelnih določb, ki J razvoja posamezi PREDLOG 8TAT0TA KAJ ME BRIGA, SAJ NI MOJE! GlPSHIIi^ statut in bi se s programom tudi te pokazalo, kako se načela statuta uresničujejo oziroma konkretizirajo. Zamujeno bo treba nadoknaditi in čimprej dati v razpravo teze perspektivnega progra-ma, ki jih že pripravljamo in za razpravo programa izkoristiti poli- pred kratkim je bilo tovariško srečanje večletnih aktivistov RK baše občine. Uvodne besede Je spregovoril predsednik občinskega odbora RK Stane Jalovec: Meja Rdečega križa je ideja hu-bianosti, razumevanja in prijateljeva, ideja zaupanja med ljudiml, bajlepša ideja prihodnosti. °b ustanovitvi organizacije RK s° bile njegove naloge nuditi po-bi°č vojnim ranjencem na boji-*ib, bolnikom, ujetnikom in beguncem, ne glede na narodnost in tično aktivnost in razgibanost, ki jo je sprožila razprava o statutih. Ob zaključku uvodne razprave prosim in pozivam tovariSe odbornike, da se aktivno in čimbolj poglobljeno udeležijo razprave o občinskem statutu in da ga nato v načelu in podrobnosti sprejmejo. kim odlikovanjem, Se enkrat pa po skopski katastrofi z Redom bratstva in enotnosti z zlatim vencem. Prav gotovo so k tem odlikovanjem prispevali svoj delež’ tisoči in tisoči aktivistov RK, ki so se prav tako bojevali in si prizadevali, da je organizacija RK našla svoje pravo mesto v naSi družbi. Humana načela, ki jih zasleduje s svojim delom RK, so prav gotovo v tesni povezavi z osnovnim ciljem naše ustave in z vsemi na- Po letu 1958 se je naše podjetje z raznimi združitvami oz. pripojitvami razširilo in povečalo, število zaposlenih v podjetju je naraslo in že preseglo število 600. Zaradi obsežnosti in vedno večjega tempa dela je CDS podjetja sklenil za odmor delavcev, zaposlenih v kombinatu, kupiti počitniška domova v Crikvenici in na Pokljuki. Do tu je vse v redu in prav. Kako se posamezniki v enem ali drugem domu obnašajo, oziroma kakšen odnos imajo do skupne lastnine, to pa je druga stvar. Kakšna je bila v tem pogledu pretekla »sezona« v Orikvenid, ml ni toliko znano, malo bolj pa so mi znane razmere na Pokljuki, kamor čestokrat 'zahajam, posebno pozimi ob nedeljah, V glavnem obiskujemo dom na Pokljuki — razen malih izjem — delavci z uprave. Zal mi je, da niste preteklo leto vsi videli Okolice doma, ko je sneg pričel kopneti. Pokazale so se »pomladanske cvetke«, ki jih je sneg skrival v sebi preko vse zime. Sram me je naštevati, kaj vse odkriva toplo sonce v tistih pomladnih dneh. In to v neposredni bližini našega okrevališča, kjer naj bi se odpočili in uživali lepoto narave! Mar ni žalostno, da se je vsakdo zgrozil ob prihodu v ta čudoviti gorski svet. Ali nimamo prav nič čuta za higieno? Kdo ve, če ne bo letos repriza iz lanskega leta? Pa poglejmo še v notranjost doma. Ob nakupu »bajtice« so prešle v last kombinata tudi sanke. Te so danes polomljene, krivec pa -ni znan, ker ni bil toliko pošten, da bi to sam prijavil. Nedavno tega sem slučajno zvedel, da so polomljene tudi smučke, kupljene lansko leto. Čeravno je vsaj približno znano, kdaj »so se zlomile«, ne vemo, kdo je to storil. Straniščna školjka je bila razbita in jo je bilo treba zamenjati — kdaj in kdo jo je razbil, spet ni znano. V poletnih dneh je nekoga v Ljubljani ali kje drugje zeblo, pa si je »sposodil« odeje in’ rjuhe v domu na Pokljuki. Do zdaj jih še ni vrnil! stolov, ne vemo. Res so bili stdi že delno razmajani (ne vsi), toda dokončno razstaviti jih le ni bilo treba. Naštel sem le nekaj primerov iz pretekle in delno že sedanje sezone. Pri vsem tem pa se imamo za kulturne in poštene uporabnike naše imovi-ne!? So pa še druge stvari, ki niso v redu, na primer: 1. so primeri, da nekateri ob odhodu ne pospravijo za seboj, tako da mora naslednji koristnik dom šele pripraviti, t. j. pospraviti, preden se vanj vseli; Večkrat smo že pisali o dejavnosti in problemih organizacije LT pri nas. To pot pa se je oglasil v našem uredništvu Stefan iyiatko, tajnik občinskega odbora LT naše občine in pogovorili smo se o nekaterih aktualnostih, ki jih posredujemo našim bralcem. — Koliko društev LT je v naši občini ? Društev imamo troje, in sicer v Senožetih, Vevčah in Zadobrovi. V njih deluje cela vrsta radioamaterskih, modelarskih in foto krožkov. Vsa društva delujejo že več kot 10 let In so v tem času opravila že dokajšnje delo ter postala nepogrešljiv člen v življenju tamkajšnjih prebivalcev. V zadnjem času sta se prej imenovanim društvom in krožkom pridružila še dva kluba, in sicer radijska kluba v Vevčah in na Kodeljevem. — Kje so vrednote vaših uspehov? Vsa aktivna društva so bila uspešna, tako da jih ni moči prezreti. saj se v njih vzgajajo mladi ljudje za n. pr. radiotelegrafiste, letalce, fotografe, mornarje in se istočasno splošno tehnično izobražujejo. Vsega tega v šoli ne dobe skoraj nič. Poleg tega goje člani LT tudi telesno kulturo. Uspehe vsega tega lahko ugotavljamo za 2. zdi se mi pravilno, da bi vsak, 'ki dom zapušča, za naslednika pripravil kurjavo v za to namenjenem zaboju, da bi se ta vsaj malo osušila in 3. kuratorij počitniških domov bi moral, po mojem mnenju, prav tako kot za dom v Crikvenici, tudi za dom na Pokljuki določiti hišni red, po katerem bi se morali ravnati vsi, ki našo »kajžico« obiskujejo. Nisem se nameraval vtikati v delo kuratorija, temveč le napisati, kakšni smo, oziroma kalkšni ne bi smeli biti. Bine Podboršek poleg dejstva, da se nečesa nauči - in odtegnejena od različnih slabih vplivov ceste itd. — Vaše delo — predvsem bodoče - in težave pri tem? Dejstvo je, da mnogi mladi ljudje žele iti v poklic n. pr. ra-diotehnika, pa ne morejo na STS, ker je tam omejen vpis. Tu jim pomagajo naša društva, saj v njih lahko opravijo A tečaj iz radioamaterstva, ki jim omogoča uresničiti njihove težnje in želje. Zato je tudi s tega gledišča treba podpreti težnje mladine iz 8. razredov osnovnih šol, da bi opravili — po želji seveda - ta tečaj. Problem pa so vodstveni kadri v klubih In krožkih. Se pred nekaj leti so krožke vodili prizadeti tovariši zastonj. Danes tega ni več. Pomanjkanju finančnih sredstev pa se pridružuje tudi pomanjkanje materiala. Tu bi pripomnil: marsikatero podjetje odgovarja, da odpadlega materiala nima - društva LT pa vedo, da je pri DINOSU precej takega materiala (ki najbrž od nekod pride tja) in mi bi ga koristno porabili. Naši člani — okoli 200 jih je — si torei žele več sodelovanja, po zomosti in posluha tako s strani odgovornih forumov kot družbe na sploh. Tako bomo lahko — skupno mnogo laže premago- j ‘lJ vam lxtdo ta priznanja vzpodbuda k še nadaljnjemu de-*' v RK- Vzgajajte ob sebi mlade ljudi, da bodo sposobni kaJVZe^ *n ratevaU naloge, ki stoje pred nami, saj s tem do-temo svojo narodno državljansko, človečansko, socialistično zavest in zrelost Po predsednikovem ekspozejn jc sledila razprava in z nekaj pripombami oziroma izboljšavami je bil predlog statuta sprejet. Statut bo izšel še ta mesec v posebni brošuri in v tolikšni nakladi, da ga bo lahko imela vsaka naša družina, vsak naš delovni človek. Priznanja članom RK naše občine RAZGOVOR o LT obn* P° Vo^nl pa ^ b“o treba 6etiUV*'*atl P°ruSebe dežele, skr-Soci za Številne sirote, invalide in Vz n° nepreskrbljene osebe. zdra>Udn° Z reševanjem socialno-llZa stven111 problemov in norma-spr ° rezmer v deželah so se nes !nlnjalc ‘udi naloge RK. Da-Je nlares tetko rečemo, kje so me-Hčnejs’°Veen clela• Izvršuje najraz-in ® naloge na zdravstvenem za lmClalnem Področju, bojuje se koli ?°rubo humanih načel, kjer-stali5(ia *° mPSoče. Gledano s tega °ru;Ka a, Se »K Precej razlikuje od ostaia j* leta 188:)- Ime Je ostalo, razVoJuU ZSoctovinsko kontluteta v So izred 0rBanlzaciJe, toda razlike halogahn0 Vell,te- T° Je danes po to i? Ze'° Široka organizacija. h®51 ha C<*n0 S*rlno so Imeli tudi 80 naser?di Pomemben delež, saj F1 vPUvaiZkUSnJe v d°kaJSnji me-entaciJo j1 na oblikovanje in ori-nja. R kot svetovnega gtba- T*tnja k SVoJega . mlru Je moral; n° Po jr raza tudl v RK. enega 8Vetovnl vojni i VaJnejScga med *0a«tt.n?nka RK' da ne I ,Bkt0rlcv vl')ga rk kot em GZa naj" Ulrd>tev miru v Qor*e. član, spregovorila vai v amca cO J RK: p!'1'’1 3c preJel r , “Znova, anskem letu, aa^dooi: mrietnic°' ,,m r*. Šimi težnjami, ko postavljamo v ospredje skrb za človeka in njegovo blaginjo. Prepričana sem, da se bo vaša organizacija RK tudi v bodoče bojevala še z večjimi silami za svoje osnovne cilje: — za zdravje človeka, kajti zdravje je osnova dela, delo pa osnova naše blaginje in - za solidarnost med ljudmi in narodi! Posebej pa bi rada poudarila, da je skupščina CO RKS letos podčrtala, da naj bi se vse delo v organizaciji RK usmerilo' prav v krajevne skupnosti, kjer naš občan dela in živi. Prav tam najde organizacija RK svoje pravo torišče dela, da neposredno vpliva na življenje občanov. Prav tu so za RK velike in široke možnosti dela, saj se tu pojavljajo najosnovnejši problemi, bodisi da so zdravstvene ali socialne narave ali da gre za mlajše ali za starejše ljudi. S svojim delom se moramo pojavljati kot eden važnih faktorjev naše družbene skupnosti tam. kjer nas ljudje najbolj potrebujejo in kjer lahko največ koristimo. Uspehi RK v vaši občini so prav gotovo plod dela vseh članov in aktivistov RK; vendar pa vsi vemo, da so se nekateri še prav posebno potrudili za dosego čim boljših rezultatov v organizaciji RK. Zato Je prav, da dobijo vsi tl za svoje delo tudi primerno priznanje. Tudi »razstava« stolov je bila lansko leto. Kolikšen je znesek za popravilo razstavljenih naša društva na vsakoletnih okrajnih razstavah in tekmovanjih. Mladina Je tako zaposlena - vali težave, ki nastajajo pri naših naporih; ti pa so dobro naložen kapital za vse nas. Naša nova ustavnost in vsi spremljajoči jo samoupravni regulativi zelo jasno in močno poudarjajo svobodo ustvarjalne iniciativnosti slehernega proizvajalca. Toda še vedno se pojavljajo primeri, ki nimajo nič skupnega z našim socialističnim sistemom in ustavno kategorijo — s svobodno pravico do dela. Delavka velikega podjetja naše občine se je pritožila na pravno posvetovalnico sindikalnega sveta zaradi odpovedi v času bolniškega staleža. Ko je pravna posvetovalnica pričela ukrepati, so v podjetju pristojni »strokovnjaki« za delovna razmerja dokaj hitro poklicali delavko na razgovor in napravili zapisnik, v katerem je bilo med drugim rečeno, da je delavka nasploh nezadovoljna z osebnimi dohodki, da je zaradi tega tako in tako hotela odpoved in da ob takih pogojih ne more več delati. Seveda je delavka zapisnik podpisala in s tem izgubila možnost pravne rešitve delovnega spora v svojo korist, kaj- ti s podpisom zapisnika je na eni strani sicer opozorila na nepravilnosti v podjetju, na drugi strani pa pristala na prekinitev delovnega razmer-* ja. S pravnega stališča o zaščiti delavca je prizadeta tovarišica izgubila sleherno možnost, da se ponovno vključi v kolektiv. Odgovorni strokovni delavci podjetja, ki so ji navedeni zapisnik podtaknili v podpis, pa se izgovarjajo, da je ona nasploh problematična, da stalno negoduje, da ni dobra itn. Ob tem primeru bi se verjetno kazalo zamisliti, v kakšen položaj so ponekod kdaj postavljeni naši delavci, kako se z njimi dela, oziroma kako se ne bi smelo delati. Ob tem in takih primerih je vedno mogoče »najti vzroke« za odkritje napak in slabosti delavca kot utemeljitev za odpoved, a vse to z namenom, da se prikrijejo lastne slabosti podjetja oziroma tako imenovanih strokovnjakov« v njem. Nedvomno bomo morali še mnogo razmišljati in tudi primerno ukre- pati za zaščito delavca — neposrednega proizvajalca, da bo njegovo delo res lahko sproščeno in sigurno, ne pa odvisno od posameznikov, ki svoje slabosti in napake prikrivajo z obrazložitvijo drugih. {Iipjiflllli Samo z materialnim standardom ne moremo urediti soc. družbe Bistven vpliv kulture Kot smo že poročali. Je imel ObK ZK razširjeno sejo o kulturni problematiki v občini. Uvodne misli je podal Avgust Vižintin. Pozdraviti je dejstvo, da prehaja v naši občini kulturna problematika iz ozkih, kulturniških vrst v vso potrebno širino; to potrjujejo široke priprave za ustanovno konferenco občinskega sveta Svobod in PD v okviru SZDL in ta razširjena seja ObK ZK — da ne omenimo vrste drobnih dejstev, ki so tudi po svoje prispevali k prvim sadovom vseh teh naporov. Vendar je še polno nejasnih odnosov in pojmovanj. Naj omenimo nekatera; kulturno področje je le eno izmed mnogih, s katerim naj se ukvarjajo le tisti, ki to znajo ali jih veseli! - Ne, kultura je sestavni del boja za socialistične družbene odnose nasploh, saj se z materialnimi pogoji prepleta in nanje tudi vpliva. Drugo: obvezno šolstvo je še nujno, glasbena vzgoja, knjižnice, delo kulturnih društev in skupin pa je že zapravljanje sredstev, češ saj imamo »profesionalno« kulturo, radio, TV, film in na terenu ne bomo več rabili kulturnikov. Tako pojmovanje pripelje do nesmisla, da bo gospodarski razvoj uredil tudi kulturno področje, -kar avtomatično, da bomo zaživeli kulturneje z boljšim materialnim standardom! Kultura pa je del naše zavesti, ki se ne premika tako enostavno z pstalim razvojem materialne osnove. Kultura se ustvarja z zavestnim prizadevanjem subjektivnih sil in kulturne potrebe se ne ustvarjajo kar same po sebi kot materialne. Tu je treba zavestne akcije subjektivnih sil. Tretje: kako doseči kulturnost ozračja? Slišijo se mnenja, da bomo kar z zakoni in s predpisi uredili tudi to področje. Kultura je rezultat najrazličnejših vplivov, predvsem pa dolgotrajne občutljive in komplicirane vzgoje. Civilizacija je pri tem odločilnega pomena za rast kulture in lahko po- stane problem le, če jo enostransko razvijamo. Četrto: kaj smo včasih vse imeli, zdaj pa vse staro zamira! Da, toda prejšnji razredni, socialni in nacionalni podlagi kulturnega delovanja je sledil konkretni boj za socializem. S tem ne zanikujemo preteklosti nasploh, toda novim družbenim pogojem se mora pridružiti tudi nova vsebina (in celo do neke mere oblika) kulturnega delovanja kot življenja sploh. Celo n. pr. sama delitev po socialističnih načelih, pa naj bo še tako tehnično brez napak, ni v redu, če ostali odnosi tam, kjer človek dela, niso kulturni. Ali drugače povedano: še tak standard je lahko enostranski, če ni izpopolnjen z vrednotami kulture in umetnosti. Ce izhajamo iz prejšnje ugotovitve, da ne more neki krog ljudi odgovarjati za vso kulturno živost, tudi ljudi ne moremo preprosto deliti na kulturne in nekulturne. To pa pomeni, da gre pri osvajanju kulture za angažiranost vsakega človeka tudi pri zadovoljevanju duhovnih in ne samo materialnih potreb. In prav to angažiranost moramo gojiti in razvijati. Široke možnosti pa danes že imamo in ti kulturni elementi morajo postati sestavni del našega vsakdanjega življenja, kjerkoli smo, delamo, živimo. Ce nam je ta cilj jasen, potem bodo lepota, duhovne vrednote dajale tudi svoj delež h kompleksnemu boju za socialistično družbo. Oblike potem ne bo težko najti! Ne bomo se mogli zapirati v ozke meje, a prav to nas obvezuje, da pri sebi razčistimo vse prej povedano. Tu so neposredne naloge tako za naše šolstvo v vzgojni smeri kot za sindikate, mladino, različne družbene in politične organizacije itn. Tako bo ustvarjeno kulturno ozračje za ugoden vsestranski razvoj socializma v sodobnih, širokih okvirih. Govoriti o materialni osnovi kulture pomeni govoriti o kulturni politiki — in obratno. Materialna osnova kulture je torej enakovreden člen v našem splošnem razvoju in v razvoju kulture posebej. To načelno jasno izhodišče je začelo dobivati praktična potrdila leta 1955, ko so občine začele prevzemati vedno večjo materialno (in moralno) odgovornost za razvoj kulturnega življenja na svojem področju — razen tistega dela, ki je ohranil republiški, področni ali mestni pomen. Tudi delež družbeno-političnih in kulturnih organizacij republike in okrajev se Je začel vse bolj usmerjati v koordinacijo dela, pospeševanje nekaterih strokovnih področij in v najrazličnejšo inštruktorsko pomoč. Ta proces in z njim zvezana decentralizacija sredstev za kulturne dejavnosti še nista končana. Ponekod sta ostala celo na formalističnih osnovah določanja odstotkov in kot taka nista mogla pomeniti tudi vsebinskega premika v kulturni politiki občine ali pa sta formalizem celo povečala. Dolgo niso bile izkoriščene celo možnosti za novi sistem financiranja pp zakonu o proračunih in financiranju samostojnih zavodov iz leta 1955 in glede na splošno družbeno-politično situacijo. Nekajletno razpravljanje o novem financiranju je dalo premajhne rezultate; še največ je vplivalo na notranjo delitev v ustanovah, ne pa toliko na delitev med družbo in kulturo. Jasno nam je sicer, da si novih odnosov v kulturi ne moremo zamišljati na stari miselnosti in proračunski delitvi, jasno nam je tudi, da spremlja novo financiranje razvoj samoupravljanja, in torej zorenje zavesti tudi kulturnih delavcev; jasno pa nam mora biti tudi to, da mora novo financiranje spremljati tudi širjenje odgovornosti za kulturni razvoj na vso našo družbo; to pa pomeni, da materialne osnove kulture ne moremo razvijati brez tesne povezanosti s splošnim materialnim razvojem v komuni — ali z drugimi besedami: samofz materialnim delom standarda ne moremo graditi socialistične družbe! Seveda je to proces, toda samo če bomo pri tem na eni strani ustvarili objektivne pogoje, pa se istočasno zavedali poudarjene vlo- ge subjektivnih sil, bomo s tem dali tudi delež tistemu progresu, ki je neločljiv del premikov v naši družbi. Dosedanje financiranje kulturnih dejavnosti je bilo dokaj raznoliko in so zato kolikor toliko razumljive novejše težnje po cno-vitejšem, trdnejšem financiranju, morda celo v smeri administrativno določenega zbiranja sredstev; Lepo in prav. Težnja po skladu je razumljiva in potrebna zaradi relativne nesigurnosti in Je kazno, da bo sklad v bodoče pozitiven. Toda — tudi vanj se bodo dotekala sredstva iz različnih smeri in - tudi razne oblike republiškega (in okrajnega) sodelovanja pri sredstvih za kulturne akcije v občini (in v obratni smeri — občinskega v okraju In republiki) so lahko tudi stimulans pri sredstvih za kulturno dejavnost v občini nasploh. Dalje; že doslej so bile različne gospodarske organizacije mentorji nekaterim kulturnim zavodom ali skupinam; sindikalne organizacije in kolektivi so sklepali pogodbe o različnih abonmajih, nekatere splošne študijske knjižnice prejemajo obvezne izvode, pozabiti ne gre tudi lastnih dohodkov zavodov in organizacij, ki so po svoje celo lahko barometer kulturnih potreb našega okolja; pozabiti ne velja njih medsebojnega sodelovanja itn. Vsega tega ne kaže opuščati in na vse te načine je že zdaj preko najrazličnejših oblik moč doseči v občinah stalnost odločanja pri sredstvih, tako rekoč vsakodnevno odločanje, in torej zavestno usmerjanje sredstev za kulturo v najširših merilih, kar v neki obliki zopet pomeni del kulturnega osveščanja. Prav to kaže tudi, kako različne oblike krepitve materialne osnove lahko pomenijo vpliv na kulturni razvoj, saj so sestavni del splošne politike. Pomanjkanje jasnosti teh načef sc kaže še danes: formiranju skladov za kulturo in za pospeševanje kulturno dejavnosti n. pr-ni sledilo tudi novo financiranje. Bes je, to je proces, toda v skoraj petih letih bi vendarle z močnejšo kulturno-politično akcijo 4°" segli več, kot smo. Kako? Vsekakor ne avtomatično, celo ne kar n. pr. samo s finančnimi sredstvi preko sklada, to je po novem In konec; ali kar smo preko direktnega plačevanja kulturnih uslug s strani tistega, ki jih želi imeti. Ne, tako mišljenje izenačuje kulturne potrebe z ostalimi materialnimi potrebami in je lahko osnova za najrazličnejše primitivno ocenjevanje in programiranje. Samo primer: težnja industrije in obrti bi morala biti: proizvajati estetsko lepe proizvode. To postaja tako rekoč imperativ današnje produkcije. Ta zdrava težnja lahko prispeva delež tudi k materialnim uspehom, a je hkrati individualno in splošno kulturno dejanje, pomembno za nas vse, itn.» itn. V zelo živi razpravi je bila prenekatera misel iz referata znova potrjena, razširjena ali dopolnjena; izkristalizirala so se gledišča, ki lahko pomenijo pomemben delež k razčiščevanju in vlogi današnjega človeka v splošnem, pa tudi kulturnemu razvoju naše občine kot sestavnega dela naše razvijajoče se socialistične družbe. S tem, da odlašamo uresničenje načela zbiranja in delitve finančnih sredstev na nov način, to je na osnovi programov in vsebine dela tako institucij kot društev, zadržujemo tudi avtomatično delitev, zaviramo razvoj samoupravljanja v kulturi in nasploh, in to zopet poraja vrsto drugih slabosti. Naj omenim n. pr., da dobrih kadrov v kulturi več izgubimo, kot jih formiramo, naj omenim administrativne odnose v institucijah, oženje njih dejavnosti, premajhen vpliv zavodov in organizacij na kulturo, nazadovanje ali stanje na mestu v strokovnem in umetniškem pogledu itn. Vse te pomanjkljivosti pa ne morejo biti in ne smejo biti rezultat novih odnosov d° kulture, temveč se zavedajmo, da je to stopnja razvojnega procesa, s katero pa ne moremo biti zadovoljni. Z rastjo materialnega dela standarda ne rastejo same po sebi tudi kulturne potrebe. Te moramo nenehno oblikovati in jih tako vključevati v dnevno življenje posameznika. Ne gre nam za novo obliko za vsako ceno, ampak v veliki meri za novo vsebino! In od stopnje zrelosti subjektivnih sil, od vključevanja vedno širšega kroga ljudi predvsem, proizvajalcev v krog kulturni« delavcev je odvisno, kdaj bomo tudi objektivne pogoje pri' bližali želenimi ciljem, kdaj bo kultura last vsakogar od na* in nas vseh. V naši vasi že dolga leta bolj ali manj uspešno deluje pevski zbor. Njegova kronična bolezen je pomanjkanje pevcev, kar pa še zdaleč ni dokaz o premajhni muzikalnosti in pevski nadarjenosti mojih rojakov. Zakaj na vsaki veselici se »spontano organizira« tak pevski zbor, da bi mu za njegovo številnost lahko zavidali največji svetovni zbori. Glasovi res niso ubrani in usklajeni, saj tudi ni nobenega pevovodje, a »pevskega materiala« je na kupe in bi ga bilo treba le izbirati — kot na primer gramofonske plošče. Dovolj bi ga bilo za tri zbore. Prepevati, da, to je naša življenjska radost, a hoditi na pevske vaje in se prilagajati dirigentovi diktaturi, ne, zato nismo navdušeni. »Aktivni pevci«, kot se člani pevskega zbora sami imenujejo, ne zamudijo nobene prilike, da bi pridobili novega člana. Posebno aktivni so, kadar jim jo kdo pobriše, kar se čestokrat dogaja in se boji za nove člane in dezertacije neprestano ponavljajo. Ker ob večerih čestokrat posedam v gostilni, kjer se radi oglašajo tudi pevci, so me za- čeli sumljivo ogledovati. Predsednik zbora mi je celo plačal pol litra cikastega vina, s katerim sem se potem boril tistega jesenskega večera. Sredi pogovora o jeseni in letini *so me začeli prepričevati o potrebi, da pristopim k zboru. Dokazovali so mi, kako bo to koristno, tako zame kot zanje. Noben še tako utemeljen ugovor ni pomagal. Ko mi je predsednik očital onega pol litra in v isti sapi orisal vse lepote pevskih nastopov, posebno pa še razgovorov ob kozarčku necikastega vina, sem se prenehal braniti. Ko sem se branil samo še s tem, da nimam posluha, me je predsednik z besedami: »Bo že šlo, se boš že naučil!« odvlekel za rokav, tako da so šivi sumljivo zapokali in sem se zbal, da bom prišel domov brez njega. S težavo me je odvlekel k pevovodji, kateremu sem moral »oddati« glas. Sam ne vem, kako mi je tista preizkušnja uspela, toda srečno sem jo prestal, led je bil prebit in porinili so me med prve base, kjer naj bi odpiral svoje žrelo. Ličili smo se, oziroma so se, neko narodno pesem, ki pa ni bila več narodna, ker je bila že tolikokrat kultivirana in modernizirana, da je od nje ostalo narodno samo še ime. Porinili so mi v roko note, tovariš z leve me je še Ijubez-njivo sunil pod rebra in zašepetal: »Le pazi, da boš miren in pel kot slavček, če ne, ti razmajem vse zobe.« Mraz me je obšel ob teh ljubeznjivih besedah. Obupno sem pogledoval proti vratom in oknu ter premišljeval, kako bi odnesel pete; a bilo je že prepozno. Pevovodja se je zasukal od klavirja, pogledal preko očal in slovesno dejal: »Torej — prvi basi, poslušajte, danes ste dobili novo moč in se ne boste mogli pritoževati, da vas je premalo. Prepričan sem, da bo šlo. Prvi bas poje sam. Poslušajte!« Zaigral je na klavir, z odprtimi ustmi smo poslušali, nato pa je dal znak in prvi bas je začel. Sam nisem vedel, kaj naj počnem; peti se nisem upal, a usta držati zaprta bi bilo nevarno. Zato sem usta odpiral, kolikor se je dalo, a glasu nisem spravil iz sebe. Pevovodja je pohvalno kimal s kuštravo glavo in ko sem pogledal naokrog, sem videl, da vsi drugi basi in tenorji nepremično stoje in nas poslušajo. Neki stari pevec mi je celo dobrotljivo pokimal, češ: »Saj gre!« Odpeli smo. Pevovodja je bil navdušen in iz njegovih ust se je kar cedila hvala, namenjena prvim basistom: »Tako, tako, dečki, saj sem vedel, da bo šlo. Alo, vsi skupaj!« Tisti, ki mi je hotel ravnati zobe, me je zopet, topot milo-stneje, dregnil v rebra in zašepetal: »No vidiš, saj gre, čisto dobro poješ.« »Kje neki. Saj ne veš!« sem mu hotel ugovarjati. »Kaj? Ti boš meni ugovarjal. Jaz že dobro vem, kajti jaz se razumem na petje. Ti pa, oprosti mi, sploh ne veš, kaj je to petje in glasba.« »Pozor!« je prekinil pevovodja vsako šepetanje. Pripravili smo se. »En, dva, tri!« Zadonela je pesem. To pot sem poizkusil tudi sam. Spočetka nalahko in previdno, potem pa čim dalje glasneje in končno prevpil ves prvi bas. Pevovodja je spočetka z zadovoljnim obrazom spremljal naša izvajanja, a obraz se mu je vedno bolj mračil. Končno je z energično kretnjo ustavil petje, se prijel za glavo in kriknil: »O ti nesrečni prvi bas! Do zdaj ste bili vsaj za silo, a tako ga še niste polomili. Povrh imate pa še nove- ga pevca. Se enkrat prvi &°s sam.« Tisti novi pevec sem bil seveda jaz in sem stal kot trnih, boječ se, da me ^ prepoznali in mi bo tovariš * levice »razmajal zobe«. Drugi basi in tenorji so pa -do pogledovali in dajali ivno lepe opazke na naš ru: in. , Zopet smo začeli peti saJry’ jaz sem previdno molčal * imo odpiral usta, tako a no dobro odpeli, lahko ' im sijajno, čeprav se na. P . e ne razumem. Pevovodja reostalo drugega, kot da na ohvali. i Zopet smo zapeli vsi L er pa je pelo več ljudi, se ->pet dobil pogum in komaj sem se oglasil, Je P rvodja zbor ustavil. . »Zopet prvi bas narobe. ! pa že od sile! E j, ti!« je P izal na tovariša na moji či, tistega, ki se na PetJenTn. ljubil, da mu oo ^“''/"pobe, se je dobro odrezal, m je prvi bas še enpJ^Mno l sam in zopet sem Pre?nditi Mal, ker ni prijetno ho rog z obvezano Qlav0't ie »Sedaj upam, da bo Zopet smo začeli vsi začel sem P^dno su ti. Kadar je pevovoaj^o l proti nam, sem.fnM dru' olčal, a ko je obrnil Poskus premika iz mrtvila Polje slovi po skrbno pripravljenih proslavah ob državnih praznikih in drugih spominskih dnevih. A to je v glavnem tudi skoraj vse, kar se v tem nekdanjem občinskem centru organizirano kulturnega dogaja, če odštejemo Šolstvo, ljudsko knjižnico in popularno vevško godbo. Polje nima kulturne organizacije, ki bi človeka na sodoben način animirala za poglabljanje v splošna kulturna vprašanja naših dni, katerih vsebina spada v osebno obzorje povprečno razgledanega občana. Cujejo se ironično into-nirane pripombe: saj smo jo imeli (Svobodo), a smo jo že pred leti pognali v samomor iz obupa nad kronično anemijo kulturnih potreb ... Dalje: čemu nam bo množična, se pravi društvena prosveta? Minuli so časi čitalništva in tedanje razloge zbiranja ljudi je krepko zamenjal televizor v domačem kotu, pa fičko za nedeljske izlete in nemara še kaj . .. Toki pa, ki nimajo televizorja ne flčka in tudi ne kaj prida tistega H®e kaj«, se spogledujejo: saj bi hila mimo časopisa in kina res dobrodošla neka oblika doživljanja, ki bi človeku nudila možnost širšega »ventiliranja« ncizživljcnih ldej. ki bi se rade srečavale na skupni ravni s sorodnimi pogledi In iskanji... Človek bi posedel kako večerno uro v prijetnem klubu, poslušal pametno besedo, kaj vprašal in morda tudi dodal kaj svojega - a kaj, ko nimaš kam sesti razen na gostilniški stol ali za šolsko klop . . . Da, prostori! Kulturni center z umetniško arhitekturo, diferenciranim okoljem in estetsko opremo, ki obiskovalca spoštljivo koncentrira, ga navdihuje in mu ob odhodu ljubeznivo prišepetava: pridi še, ne bo ti žal . . . Vsi, ki mislijo in čustvujejo tako kakor zadnji, imajo prav. Samo ko bi še vedeli, da je po naši deželi že precej takih idealnih prostorov pa zelo malo takih ljudi, ki bi vanje iz tako žlahtnih nagibov zahajali. Pa smo rekli: bolje, da poskusimo brez prostorov, kakor da čakamo nanje in bodo ostajali prazni. In smo skupaj z DU izvedli ciklus predavanj. Devet se jih je zvrstilo in skoraj vsa so bila bogato opremljena. Zbirališče pa je bila — šola. In kako lahko je bilo pozabiti na mnoge pogoje ob sugestivni besedi človeka, ki se zna približati sočloveku. Tega ne ume vsak in zato je bil tudi različen odziv na mnogoštevilna vabljenja. Med gosti resnično nismo opazili tistih, ki imajo televizorje in fič-ke. A nič zato. Organizator (SZDL) je trdno odločen iti po tej poti naprej in buditi žejo po kulturnih vrednotah pri vseh tistih ljudeh, ki jih žele spoznavati in uživati zato, da bi bili zavoljo njih bogatejši in boljši. JANEZ LAMPIČ Razširjenj program glasbene šole • Vodstvo glasbene šole je sklenilo tri pogodbe z RTV Ljubljana, in. to za dve radijski oddaji pod naslovom Otrobov dan in Plesi skozi štorija, in za televizijsko oddajo Očala tete Bajavaje. Prva oddaja Otrokov dan je obsegala razne skladbice ob uogodkih iz otrokovega življenja. Vse smo povezali v prijetno povestico. Naši učenci so mnogo delali in končno je glasba posneta 17. januar-ins19-64- Celotno oddajo smo susali 16. marca tega leta v Šolski uri. hnTelcvizijska oddaja je bila ojJ zamotana. Do snemanja skaSbe je Potekala kot radij-Imeli Pa smo neko ne-“foost. Pred našim snema-z^em so pripravili studio še “ neko drugo »važnoj< odda- jo. Zato smo na ekranu namesto celotnega godalnega ansambla videli le pianistko in violinistko, namesto harmonikarskega ansambla pa le dva harmonikarja. * Vendar smo v sredo 8. aprila, ko smo oddajo gledali in poslušali, ugotovili, da je lepa in smo zadovoljni — v upanju, da drugič takih nevšečnosti ne bo več. Sedaj pa že resno pripravljamo radijsko oddajo Plesi skozi stoletja. Mnogo vaj je že mimo, na snemanje pa poj demo še aprila meseca. Ne vemo pa še, kdaj bomo vključeni v radijski program. Pri tej zadnji oddaji sode-lujejo že tudi učenci naše šole iz Polja in nam skupno delo lepo poteka. D. S. Oam, sem sapel A ni n “?°Jeu0, da bi pel do , nn,Je. Pesem že tekla in™10,6’ sem mislil’ da T>r,m,0<:'neiše zaPel- Nise trt Tinin L.* klinni ustavU in ves bei sta l; nafo°ljšega prveg vež V ^ sam MPOie Je Oil ves zbegan sedaj tp ■ zaiarele °ei Slil „n JV}ClTn! Kd0 b “. Ti Sern je f’,da bom mol sm0 Ltekla brezhibno 7,16 je ,Jkoraj Pa koi ,w;a0 Premotil, i 'n &e f irt7no ogla y°dja je le. pil konec n ^taln^e takoj 1 Pev™aJe Mina. ka??.?0 je začel l Zn 9rpS- danes d^nes n n nc are. faoič n’ea 1° vam poi vSgbo ato bol 9V skuPaj poslal &'• « le skrušen kot I sreče, je zmagoslavno vstal in ponosno odšel. Tudi drugi smo se naglo razšli. - Med potjo domov sem premišljeval o pevski karieri in sklenil: »Ce hočem odnesti zdravo kožo, se moram odpovedati časti, da bi kdaj slavnostno nastopal na odru. Zakaj nekega dne bodo gotovo ugotovili, kdo je povzročitelj zmede in me bodo premlatili ter postavili na hladno. Ali pa naj me pokličejo, da bi pel sam.« že samo ob misli rhe je stresel mraz. Odrekel sem sc torej petju in se od tega časa tudi izogibal pevcev. Nekoč sem se tiho priplazil pod okno pevske sobe. Pravkar so odpeli. Prvi bas je pel sam. Slišal sem zadovoljni pevovodjev glas: »Tako, tako, prvi bas! Odlično! Kar tako naprej. Martin, zapoj sam!« Martin je bil poznani prvi basist, najboljši v vsej okolici in je takrat na pevski vaji po moji krivdi prišel ob dober glas. Martin je zapel in pel je kot slavček. Vsi so ga poslušali in ko je končal, so ga burno pozdravili. Tiho sem se zmuznil izpod okna, da bi me kdo ne opazil in spoznal v meni povzročitelja razkola, kajti od tedaj so si prvi basi in tenorji neprestano v laseh in so štirje tenoristi demonstrativno zapustili pevski zbor. Bivši prvi basist jr Ze jeseni filmska vzgoja v šolah V naši občini imamo tri stalne kinematografe in enega občasnega, potujočega, s katerim Delavska univerza gostuje tudi v najbolj odročnih vaseh. Film je pri nas tako rekoč že dolgo doma, saj sta že pred vojno v najožjem predelu nekdanjih Most delovala kino »Kodeljevo« in kino »Moste« in bila delovnim ljudem skoraj edina zabava; zanimanje za film pa je tudi danes zlasti med mladino izredno veliko. Prav ta popularnost filma nam je narekovala, da se ne zadovoljujemo več samo s predvajanjem filmov in neorganizirano potrošnjo filmskih dobrin, ampak da se sedme umetnosti Ičtcvamo dejavnejše, uvede-ino v šole filmsko vzgojo, organiziramo filmske krožke itn. Zato ni seveda nič čudnega, da je bila pred kratkim v okviru občinskega sveta Svobod in PD ustanovljena tudi komisija za filmsko vzgojo. Delo v novoustanovljeni komisiji je steklo tako kot vselej, kadar se je treba spoprijeti z nečem novim. Na eni strani se je pred komisijo postavilo veliko neodložljivih potreb, ki bi jih bilo treba kar takoj uresničiti, na drugi strani pa vrsta nepredvidenih težav. Toda kaj kmalu se je pokazalo, da na področju naše občine živijo kar trije priznani filmski režiserji -Igor Pretnar, Jane Kavčič in Franci Križaj, da je med Moščani tudi nekaj takih, ki se poklicno ukvarjajo s scenaristlko, da imamo dva uvidevna direktorja, id sta pripravljena odstopiti svoje kinematografe za vzgojno predvajanje filmov, da imamo na osnovni šoli Kette-Murn že dobro utečen filmski krožek, širom po občini pa še večje število gorečih privržencev fUmske umetnosti; še več kot to - pokazalo se je tudi, da imamo v Mostah na tem področju celo nekakšno ustvarjalno tradicijo, saj je pred leti deloval tu Pionir-film. Skratka, delovnega razpoloženja ni bilo težko ustvariti in komisija za filmsko vzgojo je že po dveh dosedanjih sejah pokazala izjemno radoživost, tako da si lahko od nje obetamo še marsikaj dobrega. Za zdaj kaže, da bo že z letošnjim novim šolskim letom, se pravi jeseni, uvedla v naše šole obvezno filmsko vzgojo. Ze ta mesec bo skupaj z občinskim svetom za šolstvo in Delavsko univerzo (ki tudi sama deluje na tem področju), sklicala novo ustanovljena komisija širši sestanek, na katerem naj bi se šolniki in filmsko-vzgojni delavci dokončno pomenili o obliki in vsebini filmske vzgoje vzgojo v višjih razredih osnovnih šol, v gimnaziji in SCTp. Rezultat tega sestanka je seveda težko napovedati, ker kažejo dosedanje izkušnje, da prosvetni delavci programu filmske vzgoje niso preveč naklonjeni. Toda prav tako tudi drži, da prav šolniki ugotavljajo velikanski vpliv filma na mladino, tako da sc bodo nazadnje prav gotovo tudi oni zavzeli, da bi ta velikanski in nekontrolirani vpliv dobil v šolah svojo vzgojno presnovo. Vendar komisija za filmsko vzgojo no namerava ostati samo pri tem. Dosedanja praksa Je namreč pokazala, da Je najučinkovitejša filmska vzgoja v vzporednem delovanju filmskih krožkov, ki mladini omogočajo deloven odnos do filma. Zato se je komisija odločila tudi za ustanavljanje filmskih krožkov. Prav s filmskimi krožki, ki bodo po naših šolah vzgojili amaterske filmske tehnike, bo moči pristopiti tudi k zahtevnejšim ciljem - učnim uram s filmskimi pripomočki. Takšen pouk Je seveda mnogo učinkovitejši; toda to so za sedaj še daljnji načrti. Za zdaj lahko ugotovimo, da je začetno delo komisije za filmsko vzgojo dobro steklo. Upajmo, da se ne bo ustavilo že pri začetnih korakih, ampak da bo enako uspešno tudi na svoji nadaljnji poti. OB 22-LETNICI BOJA II. GRUPE ODREDOV NA JANČAH Na Janče! V partizanskem taborišču na Polici je bilo 19. maja 1942 zelo živahno. Ponoči so prispele z Dolenjske vse čete. II. grupa odredov s komandantom Francetom Itoz-manom-Stanetom in politkomisarjem Dušanom Kvedrom-Tomažem je bila zbrana in pripravljena na bojni pohod. Borci te slavne edi-nice so bili že prekaljeni v težkih bojih z Italijani na Pogledu in na raznih krajih Dolenjske. Sedaj pa se je bilo treba temeljito pripraviti na dolgo pot, na pohod na Štajersko, da bi tudi na severni del naše ožje domovino prenesel močnejši val upora proti okupatorju. Marsikomu se je stiškalo srce, kajti posloviti se je bilo treba od dobrih vaščanov na Dolenjskem in iti v do sedaj neznane kraje. .. Zvečer, že v mraku, se je s Police v največji tišini pomikala dolga kolona borcev proti italijansko-nemški okupacijski meji. Ko je kolona prešla te ovire, je sledil kratek počitek, nato pa naprej. Borec za borcem, preko pet sto dobro oboroženih partizanov, pod spretnim vodstvom; konji so nosili municijo . . . Po sledi, ki jo je puščala za seboj partizanska kolona, pa se je plazila nemška patrola; med potjo nas je izza priprtih vrat preštelo oko izdajalke ... Zdanilo se je. Porajal sc je lep majniški dan. Kolona je sedla ob poti k počitku. Preko dolinice vrh Prežganj je v jutranjem soncu bleščala cerkvica, v kateri je bila nemška postojanka . .. Tedaj pa. . . Pri zaščitnici je zaropotalo. Mitraljezec Ivan Bcne-dik-Matiček je ranjen v oko, priskoči njegov pomočnik As in vžge, a tudi on je zadet, tudi z njegovega čela je privrela kri — mirno je omahnil ob zbrojevki... »Na položaje!« Partizanska kolona se je zganila, že so bili borci v zaklonih ... Potem nas je obiskala štorklja, iz katere je nemški pilot opazoval naše položaje. Po vsem gozdu je zavladala mučna tišina, motilo jo je le brnenje nemških kamionov ... Premaknili smo se preko Dolgega brda in Tuji grom; opazili so nas. Iz cerkvice na Prežganju se je oglasil težki mitraljez. Čakali smo noči. Bili smo v stalni pripravljenosti v zasedah okrog taborišča. Brnenje kamionov se je stopnjevalo. Krenili smo proti Savi, toda zjutraj smo se vrnili in zasedli položaje. Potne roke so stiskale orožje, pogledi borcev sO prodirali v zelenje gozda. Bilo je okrog desete ure dopoldne ... Grobno tišino je pretrgal strel, nato rafali, silovit ogenj... Po robu čistine po Jelnikarjevem travniku ob robu gozda so se privlekli Švabi. Komandant bataljona Franc Mazovec-Risto Je udaril z vodom Jobovo čete, ki je bil na mrtvi straži. 2e je bil na mestu ves bataljon, prišel je komandant Stane, silovito lajanje strojnic so trgale glasne komande Rista in -Simona. Švabi so tulili; majhen juriš preko čistine na desno krilo, zelence smo obsuli s čela in z desnega boka; obležali so vsi... Ni- so vzeli boja toliko resno, češ, kaj bi proti takim »mladim vojakom«. Nemci so vedno znova pošiljali svoje edinice na juriš proti našim polož&jem. Toda zaman, naše vrste se niso omajale niti za las. Esesov-ci, v zlikanih srajcah z zavihanimi rokavi in s svetlimi škornji, so prerešetani v zadnjih krčih rili v zemljo in ostajali tam .. . Na glavno linijo našega bataljona so postavili blindo, toda tudi ta ni našla prostora za prodor skozi Ri-stov in Jankov bataljon. Pod cevmi naših težkih mitraljezov je zagorela trava . . . Blinda je bežala, od koder je prišla. Zažgali so nam položaje, bojevali smo se v ognju, a položaja zato ni zapustil nihče. Namočili smo žepne rute in jih dali na obraz. Ogenj našega orožja zato ni bil nič šibkejši, tudi morala borcev ne .. . Kadili smo, z ogorkom prve smo prižigali drugo cigareto . . . »Tovariši! Za svoja življenja se borimo,« je dejal politkomisar II. grupe Tomaž, ko je obiskal borce na položajih . .. Rožnato ravno ni bilo. Švabi so imeli više ležeče položaje od nas, toda to nas ni motilo ... Se celo za humor je bilo dovolj prilike, kajti marsikateri Švaba je izvedel nepozabno figuro, potem, ko je prejel to, kar je iskal na naši zemlji. Poleg orožja smo med bojem zaplenili tudi torbico nemškega oficirja, v kateri je bil celoten načrt akcije proti naši II. grupi. Komandant Stane, Marok, Skala, Tomaž in komandanti bataljonov so načrt dobro proučili . . . Proti večeru je švabski pritisk na naše položaje splamtel v silovit ogenj, toda borci so bili kot vedno na svojem mestu; naše ranjene tovariše so ves dan nadomeščali novi borci iz rezerve. Nastopila je noč; obrnili smo se, naložili ranjence in v največji tišini krenili za vodniki. Ob zori smo se udarili z nemškimi zasedami na Poznetovem in Tomaževem vrtu. Pregnali smo jih, istočasno pa so čete Zdravkovega bataljona že vžgale po Švabih na besniški cesti, kjer so ostali nemški motorist, osebni avto, osebni vozovi in vprega s hrano. Simon je udaril na mejo in nemški zavezniki Italijani so jo takoj popihali. Pa tudi Nemci so morali bežati že ob našem prvem jurišu. Z grebena nemško-italijansko okupacijske meje smo krenili na Reko, Traščine in od tu na Polico. Tu nas je pričakal cel bataljon novih prostovoljcev. Pozdravili smo se z znanci in polegli... Skozi Vevče, ob Savi, skozi Zadobrovo in Šmartno so vozili nemški kamioni, iz njih pa je curlja^ la kri. Bilo je polno mrtvih in ranjenih esesovcev, »jurišačev« in policistov z Janč ... Vaščani so stali ob cestah in gledali. Z obrazov jim je žarelo veselje: »Dobro so opravili naši fantje s to zeleno zalego. ..« so menili. V tem boju se je bojevalo tudi nad 150 borcev iz sedanje občine Moste-Polje; z novim bataljonom pa je to število še narastlo ... Grupo so čakale nove bojne naloge. LUDVIK KUKAVICA TOT RA Ljubljana, Zg. Hrušica 14 / OBČINSKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO NAJMLAJŠIH ; Leto tehnične kulture mladih Bližamo se zaključku JPI. Ali so igre uspele? Na to naj odgovore občani, sleherni, kateremu je svet tehnike tako blizu, da ve, da si vsega nadaljnjega hitrega gospodarskega razvoja brez tehnike ni moči več zamišljati. In prav JPI so v letu tehnične kulture mladih sprožile niz vprašanj in razmišljanj, kako svet tehnike približati našim najmlajšim — pionirjem in mladini, da v obliki igre in dela prodro vanj, začno o njem razmišljati in si poiščejo odgovora na vprašanje: ZAKAJ SE ŽIVLJENJE V MOJEM KRAJU SPREMINJA? Lahko trdimo, da so sc naši pionirji in mladinci v to vprašanje poglobili in si našli odgovore na številna vprašanja. Dokaz za to so številne naloge, ob katerih so spoznavali in proučevali proizvodnjo v industriji, kmetijstvu, komunalni dejavnosti, gospodarskih organizacijah in industrijsko-tch-ničnih proizvodih. In kako je s tehnično vzgojo po naših šolah? Mnogo truda, dela je že vloženega, da bi tehnična vzgoja v naših šolah dobila res tisto mesto, katero ji pripada. Ker pa je ta predmet vezan na prostor — delavnico, opremo, orodje, material za obdelovanje itn., marsikateri lepi načrti obvise v zraku. Zato bo treba končno že enkrat resno razmisliti in dobiti potrebna finančna sredstva za opremo delavnic, nabavo potrebnega orodja in materiala za obdelavo; podpreti vse tehnične dejavnosti po šolah; ne smemo pa prezreti tudi usposabljanja strokovnih kadrov za tehnično vzgojo. Pri vsem tem pa so dolžne in bi morale priskočiti na pomoč prav vse gospodarske organizacije. Tudi njihov bi moral biti interes, da ima kader, ki prihaja iz šole v proizvodnjo, že določene delovne navade in tehnično usposobljenost. Mnogi naši pionirji in mladinci bi v predmetu tehnične vzgoje našli najboljšega usmerjevalca za bodoči poklic. Pravilno izbran-poklic pa pomeni človeku — srečo. Kaj vse so naši mladi na področju tehnike spoznali in ustvarjali (bodisi pri rednih urah tehnične vzgoje ali v klubih mladih tehnikov po šolah) bo prikazano ob zaključku akcije JPI na občinski razstavi tehničnih izdelkov od 17. do 25. maja v domu Angele Ocepkove in na tekmovanju letalskih modelov (aerodrom) In brodarskih modelov (bazen Vevče) v začetku meseca maja. Akcijski odbor vabi vse občane — ljubitelje tehnike, da si ogledajo občinsko razstavo In sc udeleže kot gledalci zaključnih tekmovanj. V slavnostnem okviru zaključevanja JPI (tehnične kulture mladih) leta' 1963/64 je Zveza prijateljev mladine naše občine pripravila šahovsko prvenstvo pionirjev in mladincev, s čimer je vkovala nov člen v veiigo pionirske šahovske tradicije na svojem območju. Mladi šahisti so se pomerili med seboj v nedeljo, 5. aprila v prostorih osnovne šole v Polju. Posamezne šole oziroma njihovi odredi so za prvenstvo prijavili naslednje število ekip: Polje 6, So- stro 6, šola Ketteja in Murna 4, šola Vide Pregare 3, Jarše 3, Zalog 1 in Dolsko 1. Vendar udeležba ni izpolnila vseh pričakovanj; ne samo, da nekateri odredi niso prijavili vseh razpoložljivih ekip, dogodilo se je celo, da so od prvenstva izostale skupine, ki so se napovedale in je organizator z njimi resno računal. Organizacija prireditve je bila priznanja vredna. Voditelji domačega odreda so v ta namen preuredili 6 učilnic ter avlo za začetni in zaključni zbor šahistov, katere je pozdravil predsednik ObZPM Beno Kušar in jim po končanem tekmovanju tudi razdelil diplome in nagrade (18 lepih šahovskih garnitur). Ob skrbnem sodelovanju tehničnega vodje Marjana Krevha in sodniškega zbora so zavzeti šahisti dosegli naslednje rezultate: mlajši pionirji: 1. mesto š. Sostro, 2. mesto š. V. Pregare, 3. mesto š. Polje; mlajše pionirke: 1. mesto š. Ket-teja-Murna, 2. mesto š! Sostro, 3. mesto š. Polje; starejši pionirji: 1. mesto š. Ket-teja-Murna, 2. mesto š. Sostro, 3. mesto š. Vide Pregare; starejše pionirke: 1. mesto š, Sostro, 2. mesto š. Polje, 3. mesto —J mladinci: 1. mesto S. V. Pregare, 2. mesto š. Sostro, 3. mesto š. Ketteja in Murna; mladinke: 1. mesto š. Sostro, 2. mesto š. Polje, 3. mesto —. JANEZ LAMPIČ Ustvarjalna domišljija pionirjev v risbi - “er*-*- x v- / 4 M 4 Š ... • .V,j 4. ' . 4 \ V'\ V* i / /z m:\ 0&:: V' J !' i?*** f 'M 4 V 8» \ f I 1 E v II: p i; ■ A\ / . A /• \ ' ' 'V!'i z:u4- . 4 ; s A ■ h , ir]; , . j i m 7; Ji r« .. . v - J v .? ! \W/ \ / Jff * *.% j! Q4 1 S i ' Pf / r Zi;; / I j ■ .7 d f V-' \ v 1 I v IL. ,\ I v.-.;. ; ■ ZZ’-:". .. 7=1 • " J'"-:,- ' '■y. iL. \ 'J DVE USPELI RISBI Z OSNOVNE SOLE KETTE-MURN; ZGORAJ: BOJAN KRULEJ, 5. č.: LETALIŠČE ZA VESOLJSKE POLETE; SPODAJ: ANDREJ BESTER, 6. a: AVTOMOBILSKI SEJEM 1963 f! I F . 4' ... . ,# !.. •• „!, r .^j. _. . . i., 1, ' r11I;i ^ iZtdr f 'mdi f J;. fr- ■Ar' m n v ' Ji L. ■ i i -i ' >1 *x •k V' ; \ . . ■'/'Z**- J." pi> ’» • • ' ' 4'- 1:1. k :' • r: .* • S •■.t: h Pvz iL; AvT-:: u. j , '■ • \ . /• rti ........./.J \ ^ . . . - j I, '77; TUl . ' »>* ................. ' %. iii" . t ; /'t i' 1 \ . jr'"' ‘ I I • / • i * i M\ Q\ t-. imB ;; .r/;:. :’ _ Al! .................... il '. .'A. -S. ( ri ii'- —j ^4 '! • /A. ' J \- i !^.o. •••■ fkkZZZl . 4 ; Ja. .. J, r ■it 4 ■'«>' Pr > l-A K prazniku dela — 1. maju čestita kolektiv zdravstvenega doma dr. Miha Kamin vsem občanom občine Ljubljana Moste-Polje ZAKAJ SE ŽIVLJENJE V MOJEM KRAJU SPREMINJA? Nagel razvoj tehnike v svetu In pri nas ima velik odraz v celotnem našem življenju. Znanstveno-tehrtična vzgoja zlasti mladine je vsak dan pomembnejša naloga, ki ji niti šola sama niti organizacija LT nista in ne moreta biti več kos. Zato je bil osnovni cilj JPI v Letu tehnične kulture mladih analizirati stanje na področju tehnične vzgoje pionirjev in mladine in na osnovi ugotovitev seznaniti družbene činitelje z vprašanji tehnične vzgoje mladih, aktivizirati širšo javnost za sodelovanje pri tehnični vzgoji mladine, izboljšati materialne pogoje za znanstveno-tehnično vzgojo v šoli in izven nje ter strokovno Pedagoško usposobiti večje število kadrov za tehnično vzgojo v šolah in izven njih. Kaj in koliko smo uspeli izboljšati in razširiti znanstve-uo-tehnično vzgojo mladine v Paši občini, nam bo pokazalo zaključno poročilo JPI in zaključne prireditve v mesecu haaju. Stanje tehnične vzgoje v naši občini pred začetkom JPI ni bilo nič kaj rožnato in se bistveno ni spremenilo tudi v tem letu, ker je materialna osnova slaba. V šole je sicer uveden tehnični pouk, vendar so pogoji za ta pouk precej težki, ker šole nimajo primernih delavnic in opreme pa tudi kadra ni dovolj. Ob zaključku šol. 1. 1962/63 so imele od 4 popolnih šol in gimnazije 3 šole fizikalne laboratorije, 3 šole kemične laboratorije, 2 šoli laboratorij za biologijo in 2 šoli laboratorij za geografijo, vendar so v večini primerov slabo opremljeni. Vse ostale šole nimajo nobene delavnice in imajo tehnični pouk v učilnicah brez posebne opreme. Mladi ljudje si želijo znanja iz znanosti in tehnike, zato sodelujejo v raznih krožkih svobodnih aktivnosti. Po omenjeni analizi so tudi elektro-radio krožki na 3 šolah, foto krožki na 5 šolah, tehnični krožki na 3 šolah, modelarski krožek na 1 šoli itn.; seveda je vse to zopet odvisno od pogojev, prostorov in opreme. Nič boljše ni stanje delavnic in opreme izven šol, saj imamo le nekaj skromnih prostorov, kjer si mladi ljudje pridobivajo tehnično znanje. Kljub slabim materialnim pogojem pa smo dosegli lepe uspehe v Letu tehnične kulture mladih. Nastali so novi krožki in klubi mladih tehnikov na šolah, v domu Angelce Ocepek smo dobili nove delavnice za tehnično vzgojo, zlasti pa so pionirji in šolska mladina spoznali gospodarstvo in tehniko svoje komune. Pionirji so zelo lepo obdelali razne veje gospodarstva — od prometa, kmetijstva, industrije do komunalne ureditve. Zelo zanimivo je prebirati njihove spise, opremljene s skicami in slikami posameznih gospodarskih organizacij, od tehnične opreme in funkcije posameznega obrata do organov samoupravljanja. Naloge Moj kraj včeraj, danes in jutri in Zakaj se moj kraj spreminja, so zelo skrbno napisane, da bo težko izbrati najboljše. To kaže, kako se mladi ljudje zanimajo za to, kar jih obdaja, kako radi spoznavajo svet tehnike. Zato bo nujno, da jim bo družba to bolj omogočila in ustvarila boljše materialne pogoje. »O tovarni papirja v Vevčah« Večina otrok iz zadružnih stano-Vt*nj se shaja pod starim hrastom Nizu hiS. Iz starih desk zbita N op in korenine hrasta so priletno zatočišče. Najprijetnejši čas So Urice po večerji. Pogovarjamo se o športu in delu, o šoli in avtomobilih, radi ugotavljamo, kdo !e komu bolj ali manj všeč, kdo Nje skoči v daljino in hitreje te-Pa tudi kdo je lepše napravil jadrnico, model jadralnega letala ln Podobno. / Tisti dan pa, ko so na tovarni tapirja vihrale zastave, pa je po-®°vor nanesel na vse, kar nam je 110 znanega o njej. Vsakdo Je ne-aj vedel iz pogovorov naših oče-ov in mater, ki vsi delajo v to-varni. Zlvkin in' Milošev oče sta strojevodji papirnih strojev, Sll-°v oče je ključavničar in poprav-la stroje. Edo je sam že vajenec, lagov oče pa vodi delo pri" zblra-jijti, štetju in tehtanju papirja; Mi-®nln oče je gladilec in rezalec aplrja, očetje drugih otrok pa so ladlščniki; sušilci papirja, pri-tavljalcl snovi ali pa delajo po . aiavnlcah in pisarnah. ®t° dvajset let je že preteklo, ar so na Vevčah prvikrat iz-ali oapir na atrojni način. Ze tam stoletJu pa so ob Ljubljanici, tov* 'C^er N°lt danes elektrarna in So ?rna’ st311 papirni mlini, kjer Plr f0’ r°čno izdelovali pa- Vq ' ° 80 iznašli stroj zn izdelo- var e Papirja, je bila vevška to-hasm mCd Prv*mi na ozemlju da-ta n * JuS°slavlJe, ki Je uvedla bii0 “61n dela (1’ 1843)- Takrat je je bllu zaP°slenih 70 delavcev. Ker hlh te tovarna ena od maloštevil-ia. p. ^vrsti, je hitro napredova-Vzhou P r S° prodaJaU n“ Bližnji le, m' v tedanjo Italijanske deže-dorna 'y° Pa 80 gn Porab111 tudi Varne 1^° ln pa ker lcBa t0' he ob km vzhodno od Ljubljn-Ugodna ret0V ln osamelosti. Anketa Maro«azala da je prehrana Gošča nlkov deficitarna in ne za-teti DmU bMnlmumu, da o kvall-Mnogirehrane nltl ne govorimo, slabih °d n^lh sivijo v izredno blvaHsiplariOVan-*sklfl al' zasilnih stavlja t' Patr°nažna služba podlem (i,.8, Prol3'em J*04 Pereč pro-vau ko*U be' kl 8° Je treba reše- Progra ena služba mora tudi tHčne služb* orBanlzaclJ° Seria-rostnike , e ~ dispanzerja za sta-“'arostmV ^er naJ bl zajeli poleg 'J®- Pri va tudl vse njegovo oko-^dogo aakdanjem delu opažamo do PravHnlh odnosov mlaj-SluSaiev, aroatnlkov. Nemalo je n'aierlainn *. 0Samosvojeni otroci °Je stars 0 fl7''^no Izkoriščajo a ležij0 k° Pa 80 obnemogli, kmJ Zr>ebii„ da se Jih člm- irnhJ>nmerov dkaJhPa Je tUdl ta‘ bi 611 bPetnooi' da bl 0lrocl želeli Se"* Ca^ S‘arSa v svoji oskr- 0daai‘‘nQ 1® DroSmCrn'h pogoJev' 0 ^erne rešujemo z acestnike v Dom po61t. koristile pravice, ki izliajajo iz zakona o zaščiti noseče žene na delovnem mestu, naj bi gospodarske organizacije imele sklade, iz katerih bi krile razlike dohodkov, kakor to nekatere že rešujejo. Veliko krivico trpijo žene, ki bi se rade zaposlile, pa jih zaradi nosečnosti organizacije odklanjajo. čeprav zakon tega ne prepoveduje. Dogaja se celo, da jih odpustijo po enomesečni preizkušnji, ker so ugotovili nosečnost. Težak problem (in za patronažno službo nerešljiv) predstavljajo nezaščitene podnajemnice, ko zanosijo. V večini primerov se znajdejo na cesti brez pravne zaščite. Ne sprejme jih niti materinski dom, če še hodijo na delo. Z otrokovim rojstvom se problem podvoji. Ti otroci so v večini primerov obsojeni na rejo brez krivde matere, mati pa rešuje svoj problem — zlasti samohranilka — kakor ve in zna. Problem otroškega varstva pa je načela sestra Zora Zupan. Mreža varstvenih ustanov v naši občini je že dokaj razvita, vendar potrebam še ne odgovarja. To morda zato, ker so le-te nepravilno lokalizirane. Kljub že kar precejšnjim kapacitetam sedanjih ustanov še vedno ostajajo mnogi otroci brez varstva; tako n. pr. s terenov Bizovika, Stepanja vas, Hrušica, Šmartno, Hrastje, Sne-berje itn. Ker pa varstvo ni edini namen otroških ustanov, temveč tudi pravilna oziroma smotrna zaposlitev otrok, zato je nujno stremeti za gostejšo mrežo vrtcev z manjšo kapaciteto, v katerih morajo biti seveda zaposleni le strokovno usposobljeni kadri. Prispevek za varstvo naj ne bi presegal finančnih zmogljivosti staršev, ker bi s tem omogočili varstvo otrok pred vsem. Socialna delavka Majda Vižintin je spregovorila o delu z alkoholiki in socialnimi podpiranci: Alkoholizem je pereč problem celotne naše družbe, ker dosedanji način obravnavanja tega problema ne kaže nobenih uspehov. Alkoholike obravnavamo kot bolnike. Zdravljenje, ki ga izvajamo le na prostovoljni bazi, pritegne le malokoga. Večina bolnikov opusti zdravljenje že skoro na samem začetku. Ker se povečini ponašajo asocialno, ogrožajo ožjo in širšo okolico. Z nediscipliniranim odnosom do dela in družbe povzročajo veliko materialno škodo. Bolniki telesno, duševno in moralno propadajo, z njim vred pa propadajo tudi njihove družine. Da bi tu kdajkoli dosegli pozitivne rezultate, bi bil potreben zakon o prisilnem zdravljenju. Za izpeljavo tega pa bi bili nujni še zavodi z ustrezno delovno in psihoterapijo. Reševanje socialnih problemov Je silno težko, ker je vedno kompleksno. Velik problem predstavljajo že same podpore, ker so tako nizke, da ne morejo zadostiti niti osnovnim potrebam. Za leto 1964 je ostala višina sredstev enaka kot za leto 1963; to pa pomeni, da so predvideni samo stari podpiranci z nespremenjenimi dohodki, medtem ko morebitnih novih podpirancev ni na programu. Iz razgovora lahko ugotovimo, da medicinske sestre niso vse-močne in da morajo pri tej problematiki in sploh pri preventivni službi sodelovati vsi, id imajo v svojih programih skrb za človeka. Le z delom, katerega bomo povezovali z vsemi družbeno-političnimi činltcijl v občini, bomo uspeli reševati probleme tako, kot jih od nas zahtevata družba in posameznik. 0 izobraževanju v letu 1964 Vevče;- Glede na načrtovanje kadrov, ki nakazuje neomejene potrebe, je bil izxlelan tudi načrt izobraževanja za leto 1964. Ta bo služil kot podlaga za najnujnejše ukrepanje na področju izobraževanja. Predviden je določen obseg štipendiranja, predvsem papirniških in visoko strokovnih kadrov in ostalih strok, glavni del papimdčarjev pa bomo izobraževali doma v posebno prirejenih tečajih za kvalificirane papirničarje v proizvodnji kjer je do sedaj zastoj najbolj opazen. Ze sedaj potekata hkrati dva tečaja s 64 obiskovalci. Vrzel pri kvalificiranem papirniškem kadru je nastal zato, ker smo v kratkem taz-dobju začeli neprekinjeno obratovanje, vpeljali 4 izmene in končno prešli na 7-urm delavnik. S tem je bilo nujno notranje premeščanje z delovnega mesta na drugo in po- mi DELO trebno tudi minimalno število novih delavcev, ki so potrebni zlasti strokovnega znanja. Na področju družbene vzgoje je previdena posebna skrb vzgoji družbenih delavcev. V ta namen je obiskovalo nekaj mladincev politično šolo v Mostah; taka šola je bila tudi v podjetju. Sicer so bili v začetku obiski zelo skromni, od predavanja do predavanja pa se je večal. Seveda je pri tem upoštevati preobremenjenost dela voljnih članov kolektiva, kl se že udeležujejo tečajev, hodijo v različne večerna šole In podobno. Drugo programiranje je posvečeno standardnim oblikam strokovnega izpopolnjevanja — preko raznih seminarjev, razgovorov predavanja do strokovnih ekskurzij, posvetovanj in izobraževanja na delovnih mestih ZDRAVNIK IN Ml Predšolski otrok in zobozdravnik PIŠE DR. ZORAN ARNEŽ Nekateri starši so bili te dni začudeni, ko jim je pismonoša izročil vabilo, naj svojega otroka pripeljejo ob določenem času v šolsko zobno ambulanto zaradi pregleda njegovih zob... Ta vabila bodo postopoma prejeli vsi starši, ki imajo predšolske otroke. Pregledi in zdravljenje zobovja naših predšolskih otrok pa bo postalo ustaljena praksa, želimo namreč, da bi imel vsak naš otrok pravočasno popravljene vse svoje zobe in da bi že v predšolski dobi preprečili vse tisto, kar opažamo zdaj pri sistematskih pregledih naših otrok v osemletkah. žal ugotavljamo, da imajo naši otroci že v prvem razredu osemletke — torej šest — ali sedemletni otroci izredno veliko gnilih in okvarjenih zob. Lahko rečemo, da ima velika večina naših otrok več kot polovico svojih zob nagnitih. Ne čudimo se torej, če taki otroci nimajo veselja do jedi, saj jim hrana povzroča bolečine. Krivi so zobje, ki so načeti, saj ravno ti zobje z bolečino opozarjajo pri vsakem obroku hrane, da je treba zob popraviti... Površna prehrana, slabo prežvečena in prebavljena jed ne koristi mnogo. Zato postane otrok bled, slabokrven, ne razvija se, slabo spi, pri učenju ima težave, nekateri imajo celo govorne napake in pogosto se pri takih neodpornih otrocih pojavijo še druge bolezni... Razen tega nastaja v ustih nepopravljiva škoda, ker že sedemletnem otroku propadajo tisti zobje, ki bi mu morali služiti vse življenje. Gre torej za velik zdravstveni in socialni problem, kajti posledice vsega, kar smo zamudili pri otroku v odločilnih letih njegovega razvoja, naraščajo iz leta v leto. Vsak posameznik pozneje na sebi občuti bridko dejstvo, da bi z malo več skrbi in pozornosti lahko marsikaj preprečil, se izognil bolečinam, nevšečnostim, ki jih povzroča izguba zoba in druge posledice zanemarjenih zob... In tudi družbena bremena zaradi tega naraščajo, saj so stroški za zdravljenje rimo, da pravočasno preprečimo. Začeti moramo že pri predšolskem otroku ... Prav zato smo začeli z načrtnim pregledom in zdravljenjem zob vseh naših predšolskih otrok. Naš končni cilj je, da bi vsi naši otroci že ob vpisu v osnovno šolo imeb popravljanje zobe. To velja za vse zobe, za mlečne in za stalne, saj je treba popraviti prav vse in vsakega sproti. Ze pri prvih pregledih predšolskih otrok smo namreč opazili, da mnogo staršev z začudenjem sprašuje, če je treba popravljati tudi mlečne zobe in istočasno vidimo, da pri svojem otroku pogosto spregledajo, da mu poleg mlečnih gnijejo tudi že njegovi stalni zobje. Gre torej za posledice nepoučenosti, ki so žal Cesto nepopravljive. Vedeti moramo namreč, da se ravno v predšolski dobi polagajo temelji za bodoče zobovje. Zato ob pregledih predšolskih otrok dajemo staršem tudi pojasnila in pisana navodila o najnujnejših ukrepih v tej dobi. Priznati moramo, da nas je odziv staršev prijetno presenetil. Pohvaliti jih moramo, saj pridejo skoraj vsi, ki jih povabimo in s seboj pripeljejo vse svoje malčke, včasih še sosedove. In prav je tako, kajti edino na ta način, s tesnim sodelovanjem bomo prišli do uspehov. Seveda ne smemo zanemariti navodil. Za popravilo zob bo skrbel zobozdravnik, toda za pravilno prehrano in za čiščenje otrokovih zob skrbijo starši... Mleko, mlečni izdelki, sir, surovo maslo, čm kruh, zlasti pa sadje in zelenjava naj bodo sestavni del otrokove prehrane. Fluor-kalcij tablete, ribje olje in sončni žarki bodo dali otrokovim zobem trdoto in odpornost. Zobna ščetka pa jih bo varovala pred napadi zobne gnilobe, če jo bodo uporabljali vsak dan, PO VSAKI JEDI, zlasti pa je VAŽNO, DA OTROK NIKOLI NE POZABI OČISTITI SVOJIH ZOB ZVEČER PRED SPANJEM in da po čiščenju ne užije nobene jedi več. Vsak naš predšolski otrok naj ima svojo zobno ščetko. Ne bo odveč, če jo prinese s seboj k zobozdravniku, da bo s tem dokazal zaupanje, da zna že sam skrbeti za svoje zobe. Istočasno pa bo to lepo spričevalo tudi za njegove starše. Tudi v predšolski dobi torej ne čakamo, da otroka zob zaboli, da se pojavi oteklina na obrazu. Nasprotno — tudi če ni nobenih težav in tudi če ne dobite vabila za pregled otrokovih zob, je treba obiskati zobozdravnika vsaj dvakrat na leto, kajti tudi pri mlečnih zobeh, tudi pri predšolskem otroku je treba vsako najmanjšo luknjico v zobu takoj očistiti in zaliti — plombirati. S takimi prizadevanji bomo ohranili tisto, kar vsi želimo, zdravje naših otrok. Občanom občine Ljubljana Moste-Polje čestita za delavsldfpraznik 1. maj KOLINSKA TOVARNA HRANIL Ljubljana 10 moSCanska skupnost MOŠČAHSKfl kronika Rudi Železnik -sedemdesetletnik Pretekli mesec je slavil svoj življenjski jubilej še eden naših starejših družbenih delavcev - Rudi Železnik, knjižničar iz Bavdkove ulice v Zeleni jami. Njegovih sedemdest let, ki jih je proslavil v krogu svoje zadovoljne družine, je izpolnjeno z neutrudljivim delovanjem na različnih področjih. Med drugim lahko štejemo mednje vsekakor tudi štiri leta aktivizma v narodnoosvobodilnem boju, osemnajst let od-borništva v OF oziroma SZDL terena Zelena jama in petnajst let opravljanja blagajniških poslov za isto organizacijo. Zlasti v tem nadležnem opravilu je bil tovariš Rudi Železnik nenadkriljiv mojster, saj je članarino za SZDL pobral vedno med prvimi, ne da bi pri tem zapravil kanec svoje priljubljenosti. Toda ko že naštevamo feta njegovega delovanja, ne smemo prezreti tudi njegovega dolgotrajnega dela v Slovanski knjižnici na ljubljanski filozofski fakulteti. Delo knjižničarja je tovariš Železnik opravljal nepretrgoma 45 let in ga kot honorarni uslužbenec opravlja še danes. Slovanska knjižnica je v nekem smislu tudi delo njegovih rok, saj je od nekaj sto knjig, kolikor jih je štela ob njegovem prihodu leta 1920, med njegovim službovanjem narasla na 40.000 zvezkov. Ob sedemdesetletnici želimo tovarišu Železniku, da bi ga tudi ob njegovi osemdesetletnici še zmerom srečavali na delovnem mestu v slovanski knjižnici. Ne samo kot knjižničarja v knjižnici in blagajnika na terenu v Zeleni jami, ampak tudi kot neutrudnega navijača na naših nogometnih igriščih. V PANČEVU NOV OBRAT SATURNUSA Med občinsko skupščino Pančevo in Saturnusom je bil pred kratkim dosežen sporazum o izgradnji novega obrata, ki bo izdeloval kovinsko embalažo za potrebe živilske industrije. V tem obratu, za katerega bo Saturnus nabavil strojno opremo in vzgojil strokovne kadre, bo zaposlenih 350 ljudi. Za izgradnjo tega modernega obrata bo potrebno 350 milijonov dinarjev. Njegova letna proizvodnja pa sc Ivo gibala v vrednosti od treh do štirih milijard dinarjev. Začetek proizvodnje v novem obratu je predviden v mesecu maju 1965. PLODNO DELO Pred' potekom mandatne dobe odborov sindikalne podružnice so v Vevčah pregledali Obisk pri najsiarejšem šoferju Maja v kinu Triglav Od 1. do 3. maja jugoslovansko nemški barvni CS film ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU; od 4. do 6. maja nemški barvni film JAZ NISEM CASANOVA; od 7. do 8. maja italijanski film VSE V ROK SLUŽBE; od 9. do 11. maja nemški barvni CS film POLNOČNA REVIJA; od 13. dlo 14. maja angleški film VSO DOLGO NOC; od 15. do 17. maja ameriški film ČUDODELKA; od 18. do 19. maja francoski film KAMIKAZE; od 30. do 33. maja angleški VV film V RITMU TWISTA; od 33. do 35. maja ameriški bavrni film ZADNJI SONČNI ZAHOD; od 36. do 37. maja jugoslovanski film MOŠKI; od 38. do 30. maja angleški film MOZ, KI NI ODNEHAU; od 31. maja do 3. junija francoski V V film RENDEZ VOUS. V teku JPI je naša skupina dobila nalogo, da se seznani z najstarejšim šoferjem Sap. Kot vsaki drugi skupini so tudi nam dodelili vodnika. Tako smo spoznali enega izmed najstarejših šoferjev v podjetju Sap-Ljubljana. Z nasmejanim- obrazom in svetlimi očmi nas je popeljal v enega od avtobusov. Tu smo sedli v udobne sedeže in šofer nam je začel pripovedovati o svojih zgodnjih službenih letih pri podjetju: »K podjetju sem prišel leta 1946. Začetek je bil dokaj težak. Imeli smo le nekaj avtobusov, ki pa so bili zelo slabi, ker smo jih odvzeli nemški vojski. Zaradi slabih makadamskih cest so nam večkrat nagajale gume, ki so rade eksplodirale. Tudi so bili avtobusi preobremenjeni. Zato so bile vožnje s takimi avtobusi precej nevarne. Vendar takrat nismo zaznamovali kakšne hujše nesreče. Največ težav pa je bilo zaradi pomanjkanja rezervnih delov. Sami urno Jih morali zvoziti skupaj. To pa je bilo dokaj težavno. Primanjkovalo nam je tudi strokov- delo sindikalne podružnice v preteklem obdobju. Splošna ugotovitev je, da so organi sindikalne podružnice skušali v kar najboljši obliki izpolniti zastavljene nalogo. (Sindikalna podružnica kot celota pa je kljub subjektivnim in objekti vin im težavam s svo jim delom opravičila zaupanje delovnega kolektiva. V .bodoče pa bodo morali vsi člani delovnega kolektiva še aktivneje sodelovati z organi sindikalne podružnice pri reševanju tekočih problemov. OBČUTNO POVEČANJE PROIZVODNJE DO LETA 1970 Proizvodnja Saturnusa se bo po vseh razpoložljivih podatkih povečala do leta 1970 za skoraj 2,5-krat. Količinsko se bo proizvodnja povečala v primerjavi z 1. 1963 za 246,4 %, po vrednosti pa za 276,4 %. Pri takem povečanju proizvodnje pa je predvideno povečanje števila delovne sile samo za 29,65 % nad povprečnim številom zaposlenih v 1. 1963. To povečanje proizvodnje tako po količini kot tudi po vrednosti pa bodo v Saturnusu dosegli predvsem z boljšo organizacijo proizvodnje in priprave dela, z večjimi investicijami v gradbene objekte in z izboljšanjem tehnoloških postopkov. Realizacijo tega programa bo zagotovilo višjo delovno storilnost, s tem pa tudi večje osebne dohodke. Predvidena je tudi večja notranja reorganizacija, kjer bi namesto dosedanjih 6 bilo organiziranih kar 12 ekonomskih enot. nih kadrov. Vrstile so se okvare za okvaro. Morali smo jih popravljati kar sami. To so bili zares težki časi, pa ne samo za nas, tudi za tiste, ki so se morali voziti s slabimi avtobusi. Vendar smo kmalu doživeli lepše in boljše čase. Danes vozim precej tudi v‘tujino. Moja najdaljša pot je vodila skozi sedem držav. To so bile: Italija, Francija, Švica, Belgija, Holandija, Nemčija in Avstrija ter Jugoslavija. Vožnja je trajala približno sedemnajst dni.* Šofer nas je popeljal še po raznih obratih • podjetja. Moral pa se je posloviti - čakala ga je vožnja. Mi pa smo se poslovili in se mu lepo zahvalili, nato pa smo odhiteli proti upravnemu poslopju. Tam so na pogostili. Po zakuski pa smo poslušali tov. sekretarja, ki nam je povedal razvoj podjetja Sap-Ljubljana. Tako se je končala ekskurzija, ki nam bo za vedno ostala v spominu. Vlasta Rigler, 5. d, osn. šola Vide Pregare NOVI TRGOVSKI LOKALI V NASI OBČINI Trgovsko podjetje Mercator, poslovna enota Špecerija, bo na območju naše občine odprla letos dva velika trgovska lokala. Na vogalu Kavčiče in Pokopališke ulice bo odprta nova samopostrežna trgovina. V lokalu, ki bo meril 994 m2, bosta tudi še delikatesa in bife. Še nekoliko večji bo trgovski lokal v novi poslovna stavbi v Proletarski ulici. Tudi v tem bo samopostrežna trgovina, delikatesa in bife. V najbližji prihodnosti pa je predvidena tudi gradnja potrošniškega centra v Novih Jaršah. Lokacija za gradnjo tega objekta je že določena. UČINKOVITA OBLIKA IZOBRAŽEVANJA Izobraževalni center Papirnice Vevče je v sodelovanju z Delavsko univerzo Mostc-Po-Ije priredil vrsto nadvse zanimivih predavanj. Predavanja so zajela aktualne dogodke s področja tehnike, znanosti, politike in geografije. Predavanja so bila opremljena z barvnimi diapozitivi in so zbudila mnogo zanimanja med člani mladinskega aktiva. Gibanje prebivalstva Od 15. marca do 15. aprila se je preselilo na področje matičnega urada Moste 194 ljudi (94 moških in 100 žensk), izselilo pa 82 (35 4 47). Živorojenih je bilo 55 obrok (34 4- 21), umrlo pa je 14 občanov (9 4 5). Matični urad Polje: rojenih 5, umrlih 19. V Dolskem ni sprememb. Število prebivalstva torej: Moste 21.578 (10.112 4- + 11.456), Polje 13.988 (6.685 + 4- 7.303), Dolsko 1.408 (679 4-•4 729). Število prebivalstva v občini na dan 15. aprila 1964: 36.974 (17.486 4- 19.488). Pregled dela strelcev Strelski odbor je poleg odbora za šolska športna društva prvi strokovni odbor, ki je obstajal že dalj časa. Ob zadnji letni skupščini se je pokazalo, da je taka organizacija pravilna in da je strelstvo pri nas res množično. Tako obstaja sedaj 13 strelskih družin z 2438 člani. To je res lepa številka, vendar skriva v sebi nekaj grenkega. Med tolikimi je namreč le 82 žensk, kar je veren prikaz slabega stanja v ženski telesni kulturi nasploh. Predsednik podpolkovnik Klun je ugotovil, da so družine zelo delovne (posebno družina Vide Pregare) in — kar je najbolj razveseljivo — strelci na Prežganju, da pa šepa materialno poslovanje, saj od 300 pušk, kolikor bi jih morali bita, manjka kar 27 pušk raznih kategorij. Skupščina je dala razrešeni-co staremu in izvolila nov odbor, ki ga bo vodil Zdravko Ralkušček, pred tem pa so še podelili plakete najprizadev-nejšim članom. SKLAD SKUPNE PORABE Delavski svet Papirnice Vevče je razpravljal o predlogu za izkoriščanje sklada skupne porabe za leto 1964. Ta sklad znaša za obe poslovni enoti 8(1 milijonov dinarjev, sredstva tega skada pa so predvidena za posojilo graditeljem zadruž-niških stanovanj, za ureditev samskih domov, nagrade članom delovnega kolektiva za dolgoletno delo in drugo. Delo Občinske skupščine Občinska skupščina jc v mesecu aprilu razpravljala o naslednji*1 zadevah: DELITEV DOHODKA V GOSPODARSTVU IN DRUZBENII1 SLUŽBAH Problematika delitve dohodka bo podana v poročilu komisije Izvajanje predpisov o delitvi dohodka In člfctega dohodka v delovnih organizacijah, — Občinska skupščina jc dalj® razpravljala o Informacijah Bled0 Kihanja proizvodnje, Investicij k* porabe skladov glede na družben standard. — Občinska skupščina je sprejej® odlok o prenosu nekaterih *a<' iz pristojnosti skupščino na svete- — Občinska skupščina Je sp1"0^ la odlok o izvršitvi proračun« * leto 1963. DELO OBČINSKE SKUPŠČINE V MESECU MAJU V mesecu maju bo občlnsk® skupščina obravnavala: - Poročilo o delu Inšpekcij** služb. To poročilo bo obravnavalo^ gantzacljsko — kadrovsko Pr0 mattko Inšpekcij In problch1®^^ Jih posamezno inšpekcijske “ {|(SO<)> X HiO; kalijev aluminijev sulfat - Stlpsa K,SO. X AbfSOi) s X J«HiO: hvosrebrov oksid HgO. Tel eVa^te Ponudbe In vzorce in prepričali se boste. c*°n h. c so-jsi, komerciala 30-7J2. tnl Predal 080/XI, Ljubljana. DOBRO DELO V začetku aprila je bil redni občni zbor občinske zveze za telesno kulturo. Kot vedno doslej je bil tudi ta občni zbor zelo delaven In res polnoštevilen, kar je odraz stanja telesne kulture v naši občini. Dosedanji predsednik Jože Borštnar je omenil, da je v zadnjem času telesna kultura v naši občini na pravi poti, da zavzame tisto mesto v vsakdanjem življenju delovnega človeka, ki ji pripada. Dokaz temu je vse večja množičnost prav v vseh športnih panogah (razen žal v društvih TVD Partizan, ki pa so v krizi sploh v vsej Sloveniji) in pa ustanovitev sklada za kulturo In telesno kulturo. Res je, da v ustanovitvi sklada nismo prvi, da bo še potrebno razumevanje delovnih organizacij, vendar pa velja naša občina za eno najboljših v organiziranju In delu telesne kulture. Lepe uspehe v množičnosti so dosegla predvsem šolska športna društva, kegljači, balinarji In strelci. Pri teh namreč nimajo takih problemov s kadri kot v ostalih športnih panogah. Najslabše je seveda v partizanskih društvih, kjer je jasno, da ni moči računati na trenerje, ki bi ne bili stimulirani. Tako v teh društvih ni samo ogrožena množičnost, ampak sploh redno delovanje. NI dvoma, poleg stimuliranja kadrov bodo morali najti tudi ustrezne organizacijske in vsebinske prijeme. Ker pa množičnost pogojuje tudi kvaliteto, je povsem jasno, da so bili dosežena tudi kvalitetni uspehi. In da se pravilo potrjuje, so bili doseženi prav v panogah, kjer je množičnost res prva skrb. Tako so se košarkarji Slovana uvrstili v prvo zvezno ligo in enako se obeta tudi košarkaricam. V rokometu so prav v vseh starostnih stopniah v vrhu sloven- ske kvalitete: ženske in pionirji so prvi; moški bodo verjetno drugi, mladinci In pionirke pa so tretji. To je prvi rokometni kolektiv v Sloveniji. Kegljači se vse bolj prebijajo v vrh slovenske kvalitete. Začeli so pred kratkim res s štartnega položaja v medobčinski ligi, sedaj pa sodelujejo že v republiških tekmovanjih. Res je, da je balinanje predvsem šport za razvedrilo in ni čudno, da je zanj tolikšno zanimanje. Balinarji Polja pa Igrajo vsako leto na državnih prvenstvih eno vodilnih vlog. ' Hokejistom Slavije niti najslabši pogoji niso mogli onemogočiti, da ne bi Imeli dovolj naraščaja in da ne bi postali državni mladinski prvaki. Drugi kolektiv tega društva pa zasluži vso pohvalo zaradi odličnega dela v res težkih pogojih — to so plavalci. Z novim elanom so se lotili dela šele preteklo leto, prve uspehe pa pričakujemo lahko že letos. Edina izjema, ki naj bi potrjevala pravilo, da množičnost pogojuje kvaliteto, so strelci. Kljub res velikemu številu članov In res svetlim tradicijam v tem športu (Delorenzo, Letonja) nimajo posebnih uspehov niti v okrajnem merilu In to kljub zelo ugodnim finančnim in materialnim pogojem. V celoti Vzeto je bil v telesni kulturi dosežen res velik korak naprej, za kar sta dala polno priznanje telesnokulturnim delavcem predsednik občinske skupščine Vlado Cme In predsednik SZDL Jože Cvetkovič. V plodni razpravi je bilo nato največ govora o kvalitetnem športu. Prevladovalo je mnenje, da kadar kvaliteta preraste republiška merila, tedaj to ni več samo stvar ene občine, ampak cele republike. Tega pa se vse premalo NOVI PREDSEDNIK ObZTK LJUBLJANA MOSTE-POLJE BORIS KOBAL zaveda mestni svet, ki je v odnosu do nas res precej mačehovski. To se je pokazalo že pri graditvi stadiona na Kodeljevem, drastičen primer pa je gradnja pokritega bazena v Vevčah. Vevče so dale najboljše pogoje, vendar mestni svet na investicijo ni pristal, ker da to ne more biti objekt mestnega značaja. Vprašamo se, kako more biti naša občina mestnega značaja takrat, kadar prispeva obvezna sredstva v mestni sklad. Ta občni zbor je pomemben tudi po tem, da je sprejel novo or-organizacijo telesne kulture v občini. Formirali so se namreč strokovni odbori za posamezne športne panoge, ki bodo med drugim vodili tudi občinska tekmovanja, In pa zbor trenerjev, ki je prvi te vrste v Sloveniji. Na koncu je predsednik Ob ZTK Jože Borštnar podelil priznanja 16 najbolj požrtvovalnim te!esno-kul-turnim delavcem in organizacijam za njihovo delo, nakar je občni zbor sprejel razrešenico staremu odboru. Novi odbor bo v naslednjih dveh letih vodil Boris Kobal. POLNE TRIBUNE OB SLOVANOVEM KOŠARKARSKEM IGRIŠČU- PRIČAJO, DA SE JE KOŠARKA KLJUB PRVIM SLOVANOVIM NEUSPEHOM POGNALA V MOSTAH DOLGE KORENINE IN DA JO BO TEŽKO IZTISNITI IZ KONKURENCE NAJBOLJŠIH V DRŽAVI. SUKA JE POSNETA V DRUGEM KOLU ZVEZNE LIGE V DVOBOJU MED SLOVANOM IN ZADROM Naše ekipe v tekmovanjih KOŠARKA S tekmovanjem je pričela edinole zvezna liga. Prvo kolo: Olimpija : Slovan 79:64. Drugo kolo: Slovan ; Zadar 73:79. ROKOMET S tekmovanjem so začela že vsa moštva razen članov Slovan II in občinske pionirske lige, ki začno konec prila. Prva republiška liga: moški: Rudar : Slovan 22:9, Slovan : Celulozar 5:0 (Celulo-zar odstopil); ženske: Črnomelj : Slovan 4:8, Brežice : Slovan 3:6. Ljubljanski center: moški: Slovan III : Šiška II 18:7, Krim II : Slovan IV — preloženo, Šentvid : Slovan III 11:14, Olimpija II : Slovan IV 21:17, Slovan III prost, Slovan IV : Ig 12:9; ženske: Šentvid : Slovan II 5:3, Ig : Slovan II 12:7. NOGOMET I. republiška liga: člani: Slovan : Celje 2:2, Olimp : Slovan 1:1; mladicni: Slovan : Celje 3:2, Olimp : Slovan 0:3. Okrajna liga: člani: Litija : Slavija 2:1, Slavija : Svoboda D 3:1; mladinci: Litija : Slavija 0:1, Slavija : Svoboda D 4:0. TELOVADNI DVOBOJ NA TABORU Pred kratkim je telovadna vrsta s šole Kette-Murn odšla pod vodstvom tovariša Westa na telovadni dvoboj s pionirji TVD Tabor. Tam so se pionirji — telovadci srečali na petih orodjih: na drogu, bradlji, krogih, v parterju telovadbi in na preskoku čez kozo. V dvoboju je presenetljivo zmagata vrsta z naše šole. Naši pionirji so zmagali na vseh petih orodjih. Najboljši so bili pri preskoku čez kozo in na drogu. Dosegli so prva štiri mesta. Pri naši vreti sta bila najboljša Andrej Bešter in Rudi Wost-ner. Wostner je zelo lepo preskočil kozo, za kar je dobil tudi najvišjo oceno na tekmovanju. V prvi razvrstitvi so zmagali naši telovadci, kar za 17,9 točke. VI. plenum CK ZKJ in mi (NADALJ. S 1. STR.) nost zahteva tudi večjo potrošnjo In ker bi vsako zaostajanje na tem področju zaviralo družbeni in gospodarski razvoj In povzročalo tudi politične težave in nezadovoljstvo. Ce vse naše ukrepe povežemo z Izboljšanjem življenjskega standarda, bomo sprostili ustvarjalne potencialne sile delovnih ljudi In kolektivov. 2e nekateri bežni podatki iz stanja v pogledu osebnih dohodkov nam pokažejo, da je današnje stanje res zaskrbljujoče. V naši občini je bilo v decembru 1963 od skupno 12.428 zaposlenih 1303 ali 10,4 % takih, ki so prejemali dohodke pod 25.000 dinarjev. Poleg tega imamo že nekaj časa najvišji zakonsko dovoljen davek za malopromet. Nadalje je občina predpisala tudi maksimalno možen, to je 15% dopolnilni proračunski prispevek od osebnega dohodka. To pa je zelo slab Izraz skrbi za dvig življenjskega standarda v komuni. Ko ocenjujemo standard In pod-vzemamo ukrepe, moramo sicer upoštevati, da znaten del nacionalnega dohodka, ki je namenjen za standard, dajemo posredno (otroški dodatki, brezplačno šolanje, zdravstveno In socialno zavarovanje In razni regresi In subvencije na mleko, kurjavo, prevoz itn.). Vendar nastaja vprašanje, ali obstoječi odnos med posrednimi In neposrednimi dohodki stimulira racionalno koriščenje družbenih sredstev In zagotavlja optimalno zadovoljevanje potreb delovnemu človeku in drugo, ali sedanji nivo osebnih dohodkov oziroma sedanja udeležba osebne potrošnje v družbenem proizvodu stimulira delovne ljudi za doseganje večjih rezultatov v gospodarjenju. V SEDANJEM OBDOBJU MORAMO REŠEVATI DVOJE VRST KOMPLEKSNEJŠIH VPRAŠANJ: prvič, Iz našega sistema odstranjevati vse tisto, kar zavira svobodnejši gospodarski razvoj, In drugič, odstranjevati subjektivne slabosti v praksi komun in delovnih kolektivov. Postavlja se vprašanje, kaj vse Je tisto, kar naj prispeva k večji orientaciji na notranje odnose, notranje rezerve In večje kvalitete v okviru doseganja produktivnosti dela. Običajno prevlada mišljenje, da to lahko rešujejo samo investicije in da je rešitev samo v tem, da se uvedejo novi stroji, novi gradbeni objekti, da se izvršijo velike rekonstrukcije in drugi dragi posegi. Težišče naporov za večjo proizvodnjo in produktivnost je še vse preveč na velikih investicijah. V celotni naši ekonomiki bi morali ustvarjati ozračje in pogoje za racionalne rešitve In težnje, Id bi omogočile v večji meri mobilizirati obstoječe sile. Usmeriti Jih moramo na Izkoriščanje notranjih, rezerv, ki se skrivajo v našem [HOŽČAKSKAl SKUPNOST Meščanska skpupnost, glasilo občinskega odbora SZDL Ljubljana Moste-Polje, izbaja en-' krat mesečno v 3200 izvodih. Ureja uredniški odbor, predsednik Stefan Trobiš, glavni in odgovorni urednik Bogdan Sturm. Rokopise in slike pošiljajte na naslov: Uredništvo in uprava MSK, Ljubljana, Ob Ljubljanici 42/11, tel. 36-690, int. 8. Rokopisov ne vračamo. Tekoči račun pri NB Ljubljana, občinski odbor SZDL Ljubljana Moste-Polje, Meščanska skupnost 600-14-608-211. Celoletna naročnina 240 dinarjev, polletna 120 dinarjev (plačljivo naprej), posamezna številka 20 dinarjev. Tisk CZP Kočevski tisk, Kočevje. gospodarstvu, zlasti pa na večje izkoriščanje sedanjih proizvodnih kapacitet, izpopolnjevanje tehnologije In organizacije proizvodnje, uvajanje več Izmen, boljše koriščenje sklada časa, osvajanje artiklov, ki jih trg potrebuje in podobno. Ker ni izdelanih nekih solidnih analiz, je težko dati oceno stopnje Izkoriščenosti osnovnih sredstev v občini. V Mostah ocenjujemo, da se giblje okoli 60 %. Vsekakor je Jasno, da imamo tu veliko neizkoriščenih rezerv, kar bi morali upoštevati tudi v prizadevanjih za povečanje produktivnosti In povezati zlasti z uvajanjem 42-urnega tednika. Do sedaj so v občini Moste prešle na poskusno obratovanje s skrajšanim delovnim tednikom 4 delovne organizacije. Ugotavljamo, da pri tem nismo vedno v zadostni meri upoštevali ekonomske, tehnične In sociološke faktorje, kar je imelo za posledico različna, včasih tudi negativna gledanja na skrajšan delovni čas, tako med strokovnjaki, ki morajo pripraviti potrebne analize, kot med neposrednimi proizvajalci. V tesni povezavi s koriščenjem kapacitet je izkoriščanje sklada časa. V občini Moste znaša ta v vseh panogah gospodarstva, izračunan po povprečnem številu zaposleni!, preko 10 milijonov ur. Dejansko opravljenih ur v proizvodnji pa je bilo brez nadurnega dela samo 84,4 %. To predstavlja izpad preko 1,5 milijonov ur. Da bi delovne organizacije nadomestile Izgubljeni čas, je bilo opravljenih 700 tisoč nadur. To odgovarja povprečno mesečno 573 zaposlenim in okoli 30 milijonov dinarjev neto osebnih dohodkov, ki bremenijo delovne organizacije ter Jim zmanjšujejo sklade. Velike rezerve se skrivajo tudi v poslovnih stroških delovnih organizacij. V prvih šestih mesecih 1963. leta je indeks porasta celotnega dohodka znašal v primerjavi z letom 1062 145,7, indeks porabljenih sredstev pa 152,6. Izračuni za leto 1963 kažejo, da je udeležba narodnega dohodka v celotnem dohodku za 2 $ nižja, In to predvsem zaradi naraščanja poslovnih stroškov, kar znese 237 milijonov. Ne da bi se spuščali v ocenjevanje vzrokov tega porasta, je več kot očitno, da je velik del teh stroškov pogojen s slabim gospodarjenjem. Mnogo neizkoriščenih notranjih rezerv je tudi v kmetijstvu. V proizvodnji mleka, ki je dotirana, Ima Agrokombinat še velike rezerve. Proizvodnja se v primerjavi z letom 1962 ni povečala, čeprav znašajo razlike v mlečnosti na kravo v farmah istega kombinata tudi do 400 litrov mleka. V korist potrošnika je tudi boljša organizacija in krajša pot vrtnin od proizvajalca do potrošnika. Zagotoviti bomo morali učinkovitejše sodelovanje med proizvajalcem vrtnin in sadja ter predelavo in trgovino, kar bo omogočilo specializirano, večjo in cenejšo proizvodnjo in zmanjšanje manipulativnih stroškov, s tem pa tudi cene na trgu. Upoštevanje dosedanjih pogodb, ki so bile sklenjene in namensko trošenje rizičnega sklada v ljubljanskem okraju, pa je negativno vplivalo na tržne cene In spravljalo proizvajalca v težak finančni položaj. Gibanje Industrijske proizvodnje je v januarju in februarju 1964 pod predvidenim fizičnim obsegom. Čeprav je Indeks porasta proti istemu obdobju 1963 106,4, Je predvidena proizvodnja 16,6 % do-, sežena le z 12,9 %. Povprečno število zaposlenih je pod planskim predvidevanjem - 94,6 %, proti le-letu 1963 pa znaša indeks 108,9. Razmeroma slabe rezultate v prvih mesecih tega leta delno opravičujejo nekateri objektivni faktorji, kot so: pomanjkanje električne energije, surovin, ostalega reprodukcijskega materiala Ipd. Vsekakor pa so vzroki kompleksnejši, zato je potrebno ta problem temeljito proučiti in vložiti večje napore v Izkoriščanje notranjih rezerv ter dvig produktivnosti. Na osnovi vsega tega lahko ugotovimo, da osnovni elementi proizvodnje - SREDSTVA IN PREDMETI DELA, KOT TUDI DELOVNA SILA -NISO DOVOLJ AKTIVIZIRANI. ZE TO DEJSTVO OPOZARJA, DA NE POTREBUJEMO VEDNO IN V VSAKEM PRIMERU NOVIH INVESTICIJ, ker nam sedanje kapacitete omogočajo močno povečanje proizvodnje in gospodarske rasti. Medtem ko se s precejšnjo vehemenco postavljamo nasproti nekaterim tendencam v pripravah na zvezni načrt in prigovarjamo, da so načrti prenapeti, da se preveč Investira, pa v komuni sami to delamo, ker vidimo samo v tem osnovo za materialni dvig svojega področja. Ob tem pa seveda zmanjka sredstev za tisto, za kar mora občina predvsem skrbeti, to je za družbene službe, komunalo In terciarne dejavnosti. V družbenem planu za leto 1964 je odnos v strukturi med gospodarskimi In negospodarskimi investicijami 75:25, kar nam kaže, da gre odnos na škodo negospodarskih investicij. Ce pa odštejemo investicije za toplarno, je razmerje nekoliko ugodnejše 57:43. Se neugodnejše pa je stanje, če upoštevamo, da v negospodarskih Investicijah odpade samo na stanovanjsko izgradnjo čez 70 % vseh sredstev. Relativno visoke gospodarske Investicije bi morale Imeti za posledico tudi večje Investicije v družbeni standard. Vsaka nova gospodarska organizacija potrebuje nove kadre, še več stanovanjskih enot, novi prebivalci pa zahtevajo več Investicij v varstvene ustanove, šole, zdravstvene domove. trgovine in podobno. Veliko motenj v reševanju standarda povzroča tudi draga in počasna stanovanjska gradnja. Ce hočemo hitreje reševati stanovanjski problem, moramo iskati rešitve predvsem v modemi serijski proizvodnji tipskih stanovanj, ki jih je možno postaviti tudi Izven ožjega centra. Ko govorimo o tem, naj bi se v gradnji angažirala tudi sredstva posameznika, pa moramo računati z njegovimi osebnimi dohodki. Le na ta način lahko rešujemo stanovanjske probleme delavcev, ki ne morejo zagotoviti 50 In več procentov udeležbe ali plačati stanovanje v celoti. Vse to kaže, da je treba zastaviti realno Investicijsko politiko, predvsem pa iskati ustreznejša razmerja, da bi zagotovili sočasen in celovitejši razvoj na vseh področjih. S tem seveda ne mislimo, da v komuni In gospodarskih organizacijah ni potrebno investirati, ker so določena sredstva še kako potrebna, če hočemo hitreje aktivlzlrati omrtvičene kapacitete. V delovnih organizacijah moramo vlagati določena sredstva v nujne rekonstrukcije in modernizacijo sedanjih kapacitet ter razširitev ozkih grl, zlasti tam, kjer stopnja sposobnosti osnovnih sredstev (povprečje 47 %) izkazuje visoko izrabljenost in zastarelost ter ne predstavlja potrebne materialne podlage za nadaljnji razvoj. NI vprašanje Investirati ali ne, temveč kako najboljše Izkoristiti vse činitelje, ki nam zagotavljajo čim boljše ekonomske rezultate. Naslednji člnltelj, od katerega Je odvisen hitrejši ali počasnejši gospodarski razvoj in tudi višji ali nižji standard, so INTEGRACIJSKI PROCESI. Povsem jasno Je, da Je višja produktivnost dela vezana na večjo stopnjo Integracije in na večjo stopnjo kooperacije med delovnimi skupnostmi In organizacijami, kor pomeni, da' Je višja stopnja produktivnosti in kvalitete dela odvisna od večje medsebojne povezanosti našega gospodarstva. Čeprav Ja dosedanja praksa pokazala, da Je proizvodno sodelovanje, kooperacija in integracija na sploh uspešna le, če so njeni nosilci samoupravni organi, če je zasnovana na proizvodnem sodelovanju, specializaciji in večji delitvi dela, pa se v praksi ta dejstva mnogokrat ne upoštevajo. Iz prakse Je možno ugotoviti, da Integracijski procesi vedno niso dali zaželenih rezultatov, da so pa tudi povzročili negativne posledice In tendence po odcepitvi predvsem tam, kjer niso bile grajene na ekonomskih osnovah. Takšen pojav smo Imeli ob združitvi Javnih skladišč, Globusa in Intertransa v enotno podjetje. Ob Integracijskih procesih ne gre zanemarjati dejanja tehnične pomoči slabše razvitim podjetjem in področjem. Tega ne bi smeli pojmovati vkot dajanje socialne pomoči, ker smo zainteresirali, da se člmprej otresemo bremena nerazvitih področij. Marsikje komunisti In gospodarski kadri tega ne razumejo In se ponekod celo branijo pokazati tovarno predstavnikom iz zaostalih področij, kar čestokrat ustvarja slab odnos In šovinistično vzdušje. V zadnjem času imamo nekatere resnejše poskuse, prenesti Integracijske procese Izven meja republike, kot je to primer Saturnusa, ki v Pančevu izgrajuje obrat za proizvodnjo kon-serv, pri čemer bo finančna sredstva preskrbela občina Pančevo. S tem obratom se bodo zmanjšali stroški prevoza konservnih doz. Razen tega Imajo v načrtu tudi ustanovitev obrata termičnih aparatov v Litiji. Ker JE IZVOZ ENA NAJPOMEMBNEJŠIH DNEVNIH NALOG, moramo tudi temu vprašanju posvetiti vso pozornost. Po podatkih za januar In februar letošnjega leta ugotavljamo, da izvoz občutno pada. V naših gospodarskih organizacijah je izvoz za 3,8 % pod predvideno količino. Zaradi upadanja Izvoza v januarju In februarju se že pojavljajo vse večje težave v plačilnih odnosih s tujino. Mnoga podjetja ne dobivajo v redu reprodukcijskega materiala Iz uvoza, kar ima za posledico zadrževanje plačilnih obveznosti. Vseh teh pojavov v lanskem letu nismo Imeli. Z ene strani se uvozne potrebe večajo, ker višji življenjski standard postaja sestavni del in osnovni Instrument naše ekonomske politike, z druge strani pa izvozni napori padajo oziroma se ne razvijajo adekvatno s celotnim gospodarstvom. Nedvomno bo potrebno veliko naporov, da bi proizvajalce bolj zainteresirali za Izvoz in ustvarili normalno ekonomsko povezanost in odvisnost med uvozom in izvozom In jih s tem usmerili na ustvarjanje moderne, racionalne in visoko kvalificirane proizvodnje, ki se bo sposobna po kvaliteti kot tudi kvantiteti uveljaviti na svetovnem trgu. Sedaj smo v situaciji, v kateri moramo rešiti tri vprašanja, ki so med seboj funkcionalno povezana: prvič, vprašanje osebne potrošnje In investicij, drugič, vpra- šanje vključitve v mednarodno delitev dela in tretjič, stabilizacija našega gospodarstva. To so trije ekonomski pogoji, ki bi omogočili hitrejši razvoj naših notranje-druž-benih odnosov in dajali nesluteno silo v pogledu razvijanja in višje kvalitete našega gospodarskega razvoja. Hitrejše ali počasnejše oziroma boljše ali slabše Izvrševanje vseh teh nalog, o katerih je bilo govora, je v veliki meri odvisno od kadrov. V sistemu samoupravljanja je izbor kadrov čedalje bolj del samoupravljanja občanov. Zato se moramo komunisti zavzemati za javno formulacijo načel in kriterijev kadrovske politike, demokratičen način odbiranja kadrov, za javnost njihovega razporejanja ter za Izvajanje In nadaljnje razvijanje družbenih norm na področju kadrovske politike. Ker NISMO DOVOLJ RAZVIJALI KADROVSKIH SLUŽB ni dolgoročnih načrtov strokovne in družbeno-ekonomske vzgoje in izobraževanja kadrov. Tudi Investicijski programi ne upoštevajo sredstev, ki so potrebna za pripravo kadrov. Slab strokovni sestav kadrov imamo tako v Javni upravi kot v delovnih organizacijah. Kljub temu se je sklad za kadre v delovnih organizacijah v Sloveniji Izkoristil samo 60 %, v naši občini pa le okoli 50 %. Mreža šol druge stopnje, ki izobražujejo te kadre, ni zadosti razvita, ima premajhne kapacitete -TSS, vajenske šole pa ne dobijo zadosti priliva - šole pa so tudi slabo materialno opremljene. V slabem stanju so tudi Internati in domovi. Razen nekaterih Izjem (gradbeni center, Center strokovnih šol v Ljubljani) se vse te šole v ljubljanskem okraju v glavnem financirajo s finančnimi sredstvi iz medobčinskega sklada občin In deloma okrajne gospodarske zbornice. Po planu za 1964. leto bi moral medobčinski sklad zbrati 1984 milijonov dinarjev za 77 takih šol in domov (TSS. ESS, zdravstvene šole). Glede na velike potrebe po teh kadrih, bi bilo nujno združevati del sredstev za te kadre, ki so v letošnjem letu povišana od enega na 2,5 %. To je opravičljivo, ker to strokovno Izobraževanje v glavnem presega potrebe ene delovne organizacije m celo občine. V okraju je možno po planu za 1964. leto zbrati s temi 2,5 % 4 milijarde 500 milijonov dinarjev. Ce bi preko gospodarske zbornice okraja namensko združevali 1,5 %, bi v okraju lahko združili okrog 2 milijardi dinarjev. S temi sredstvi bi močno okrepi" položaj strokovnega šolstva, tako v pogledu povečanja mteže (Investicije v gradnje Tehnične srednje šole, nujne adaptacije v obstoječe objekte šol ter domov), kakor tudi v pogledu opremljenosti šol (oprema laboratorijev, delavnic Itd.), predvsem pa bi jih spr0" stili ekonomskega pritiska, ki J1" sili, da v delavnicah več praktično delajo zaradi zaslužka in nančnlh potreb šole. Vsi ti problemi imajo svoj odraz v počutju in razpoloženju 1JU<*' Poleg tega, da se v zadnjem obdobju srečujemo z vrsto gospodarski problemov, ki jih občuti naš občan, pa na njegovo mišljenje in rca*’ ranjc vpliva tudi birokratski odnos do njega, cksproprlacija njegov samoupravnih pravic od strani forumov in posameznikov, kar ponlC ni po svojem bistvu kršitev ustavnih pravic. Nedopustljivo je* komunisti ignoriramo mišljenja, pripombe In predloge delovnih lJllc1^ V obravnavanju takih problemov smo sl komunisti hitro enotni, dejanjih pa ravnamo drugače, kar Ima za posledice pojave določcncB nezaupanja in nesigurnosti. . Ko komunisti kritično spoznavamo našo družbeno stvarnost, 1 spoznavamo zato, da jo skupaj z delovnimi ljudmi spreminjamo-Uspeh bo dosežen, če bomo nosili v sebi Idejo, da Je človek s dtščo našega družbeno-ckonomskega dogajanja. Na njegovih interc mora sloneti vso družbeno-ckonomsko dogajanje, od načrtov* 10 stiranja, proizvodnje do delitve itn. D KLOVNI KOLEKTIV PODJETJA Intertrans Globus čestita občanom k 1. maju. ■■■■■IM