Vovk Joža:
Poslednja roža.
Poslednja roia d vrtu trepeta,          *Ah, reoica, ne gre tako.
spomin na dneve topte jo bolt           Ce truden kdaj bom prehudo,
Tam d oejtih droben ptič žgoli            na krempeljcih počioal bom,
in boina. roia mu zasepeta:                 preoeČ, preoec te ranil bom.t
»Preljubi ptiček, prosim te,                -»Preljubi ptiček, prosim te,
seboj na jug ponesi me.                      seboj na jug ponesi me.
L&hko me skriješ pod perot              Lahko bom u HjunČku ti Čepela,
in odletiua brž od tod.t                     o tople kraje poletela.*
»Ah, revica, ne gre iako.                     >Ah, reoica, ne gre tako.
S perotmi moram pl&vati                    Jaz s kljunčkom bom vso pot zgolel,
skoz sinji zrak —, ti padta b\            vso pot bom o pomladi pel,
na tla, udarila bi se hudo.t                 ti padla bi, ojoj, hudd.. .<
tPreljubi ptiček, prosim te,                Poslednja roza r> vrtu zaihti,
seboj na jug ponesi me.                    iz vej poslednji ptič na jug zleti,
Lahko me stisneš v krempeljce         presladko pesem o pomladi ubira
z menoj preplaoaš dalje dsc.c            poslednja roža v ortu — umira.
41