Natisov 15.000 .Štajerc" izhaja vsaki |Ktek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 4 krone, za Ogrsko 5 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane začelo leto 6 kron,za [Ameriko pa 8 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne ltev.se prodajajo po 8 v. 'redništvo in uprav-lištvo se nahajata v gledališko poslopje štev. 3. V Ptuju v nedeljo dne 16. januarja 1916 Štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak-torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80"— za V« strani K 40'— za V* strani K 20'— za V8 strani K 10 — za Vi« strani K 5"— za V32 strani K 250 za Ve* strani K 1.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. XVII Jetnik. vHoviia vo vni cenik i ra bnib rsakomur 39 (Češko) V srebru ura-kuka lar nazaj iLovčen zavzet; z njim je Črnogorska v srce zadeta; 42 kanonov zaklenjenih. — Velike odločilne zmage Turkov. — Angleži in Francozi '¡¡bežali iz polotoka Gallipoli. — Ruska zopetna ofenziva na vzhodu od ogromnimi izgubami za sovražnika razbita. — Italijani opešani. ena Naš letalni napad na Rimini. — Kdaj bo konec vojne? gradu Lovčen je naš! To je po našem mnenju mogo pomembnejša vest nego svojedavno za-r8oveSetje Belgrada. Kajti 1700 metrov visoka divja _* a Lovčena ni le nekaka obmejna utrdba ^^ rnogorske. Ne, Lovčen je mnogo več! V vo-0Z*rQ 8Pa(*a Lovčen po svoji naravni in ¿_Kid- kom let umetno zgrajeni utrdbi med naj-^pŽ >ljše in najmočnejše trdnjave na svetu. Splošno i je sodilo, da je Lovčen sploh nepremagljiv. " i zdaj so ga naše čete, podpirane od avstrij-:e vzorne artiljerije, v infanterijskem naskoku vzele! To mora na sovražnika vplivati kakor rzla voda na vročo glavo . . . Sicer pa je oralični in politični pomen te zmage še večji, oralični pomen leži v tem, da je padec Lovna začetek konca za deželo črnogorskega :raljatf Nikita, katerega borzijansko špekulan-vstvo se v tej vojni ni obneslo. Z Nikito sto-tretji kralj v vrsto onih naših sovražnikov, so v tej vojni svojo deželo izgubili: Belgij-i kralj, srbski Peter in zdaj Nikita, — „vla-rji" brez dežele in podanikov! Kdo se bode aj še na četverozvezo zanašal ? Kdo bode ve-ral njenim obljubam? ... V političnem oziru igg/ je zmaga na Lovčenu zaradi tega pomembna, ¿g^ r je pravzaprav — Italija v srce zadeta! ivni cilj italijanske izdajalske vojne je bilo vlado vanje Jadranskega morja. Ako hoče Ita-i v tem morju vladati, potem mora imeti dal-.tinsko obal in zla3ti našo krasno Cattaro. Ta Injava pa je bila vedno ogrožena od Lovčena, katerega so postavili Francozi in Angleži svoje ke kanone, da bi Črnogorcem v svrho odškodo-lja Avstrije pomagali. ZdajjeLovčen naš, zdaj žare Cattaro vso svojo moč in veljavo pokazati, zdaj je Jadransko morje rešeno nevarnosti, da bi prišlo pod jarem italijanskega Efijalta ... Ni čuda, da se je italijanski kraljevski „piccolo" Vittorio Emanuele, prvič v tej vojni, ves razžaljen in potrt, kakor na dežju zmočeni pete-linček, povrnil v Rim. Nikjer po Italiji se ne čuje več klica „Evviva la guerra". Pač pa doni vedno glasneje klic: „Viva la repubblica!" . . . Drugi krasni uspeh naših armad v preteklem tednu je energična zavrnitev nove ruske ofenzive v vzhodni Galiciji in na besarabski meji. S starim svojim manevrom, z brezobzirnim žrtvovanjem neštetih človeških življenj so poskusili Rusi zopet prodreti našo fronto; dosegli so isto kakor v Karpatih : tepeni so bili, obtičali so v potokih krvi in ničesar niso pridobili t Krasne so tudi zmage Turkov proti združenim Angležem in Francozom. Sploh so vsa poročila od mnogoštevilnih naših front lepa in ponosno gledamo lahko na železni zid naših in zavezniških vojakov. Kdo bi nas premagal? Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K. - B. Dunaj, 8. januarja. Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Bitka v vzhodni Galiciji in ob meji Bukovine se je včeraj nanovo vnela. Ob S t r y p'i, je kakor je bilo že porcčano, sovražnik svoje napade že pred začetkom dneva pričel. Nekaj močnih oddelkov naskočnih čet vsililo je pod varstvom megle do naših baterij; tedaj je zapričel protinapad hon-vedskih regimentov št. 16 in 24 in srednje ga-liškega infanterijskega regimenta št. 57 in je vrgel napadalce čez naše postojanke nazaj. | V j e 1 i smo pri temu 720 Rusov, med njimi enega obersta in 10 drugih oficirjev. Naše črte ob Dnjestru stale so čez dan večidel pod močnim artiljerijskim ognjem. Ob besarabski fronti zapričel je sovražnik svoje napade kmalu po opoldnevu z artiljerijskim bobenskim ognjem. Njegovi napori obračali so se zopet proti našim postojankam pri Toporoucu in vzhodno od Rarancze. Boji so bili zopet izredno ljuti. Deli njegovih napadalnih kolon zamogli so v naše jarke vsiliti; bili so pa po rezervah v ročnem boju zopet nazaj prepodeni. Vjeli smo pri temu enega oficirja in 250 mož. Pri B e-restiany v Wolhyniji zavrnile so naše čete ruske poizvedovalne oddelke. Ob S t y r u preprečila je artiljerija s koncentričnim ognjem poskus Rusov, pridobiti nazaj pokopališče v Czartorysku. Italijansko bojišče. Italijani držali so severni del tolminskega mostičja in naše postojanke severno od njega, zlasti zadnjič zavzeti jarek, proti kateremu se je tudi včeraj več napadalnih poskusov obračalo, pod jako živahnim artiljerijskim ognjem. Tadi pri Osi a-v i j i in mestoma v oddelku Doberdoba vršili so se precej ljuti topovski boji. Južno-vzhodno bojišče. Nobena sprememba. Namestnik generalštabnega šefa : pl. Höf er, fml. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 8. januarja. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Na bojevno delovanje je na večjem delu fronte vreme neprijetno vplivalo. Jažno od Hartmannsweiler-kopfa se je Francozom s presenetljivim san-jarka odtrgalo. Vjeli smo več kot 60 lovcev. adravünih zeJenjav SS*: Vzhodno in balkansko bojišče. Nobeni dogodki važnosti. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. D n n a j, 9. januarja. — Uradno se danes razglaša : Roško bojišče. Pred dvema dnevoma na vseh točkah vzhodne Galicije in besarabske meje pod velikimi izgubami nazaj vržen, sovražnik svojih napadov ni ponovil, marveč je obračal le semintja svoj topovski ogenj proti našim črtam. Sovražnik poteguje k sebi ojačenja. Ob potoku K o r m i n u v Wolbyniji razpršile so naše čete ruske poizvedovalne oddelke. Drugače nobeni posebni dogodki. Italijansko bojišče. Nič novega. Južno-vzhodno bojišče. S&verno-vzhodno od B e r a n e so se Črnogorci nanovo vstavili. Vzeli smo v naskoku od njih zasedene visočine, pri čemur smo zaplenili eno kanono. Ob T ari praBke. Ob hercegovinski meji in v okrožju Bocele diCattaro stoje naše čete v boju zoper črnogorske postojanke. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Iz Južno Hart-Hirzsteinu Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 9. januarja. (W.-B.) velikega glavnega stana se poroča : Zapadno bojišče. mannsweilerkopfa ob posrečilo se je včeraj, pridobiti nazaj zadnji, dne 21. decembra v sovražne roke padlih jarkov; pri temu smo vjeli 20 oficirjev in 1083 francoskih lovcev ter zaplenili 15 strojnihpušk. Vzhodno in balkansko bojišče. Položaj je nespremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 10. januarja. Uradno se se ni meji B u- danes razglaša : Rusko bojišče. Tudi včeraj vršil v vzhodni Galiciji in ob kovine noben večji boj. Samo pri Top o-r o u c u se je zvečer en sovražni napad zavrnil. Drugače nič novega. Italijansko bojišče. Razven topovskih bojev na Goriškem, v pokrajini ColdiLanainv oddelku Vielgereuth se ni vršilo na južno-zapadni fronti nobeno bo-jevno delovanje. Mirovni apostel Ford. Bela vrana med amerikanskimi zagovorniki profita je tovarnar in bogatin Henry F o r d, katerega sliko danes prinašamo. Mož je sila premožen, veliki del svojega tovarniškega dobička pa deli prostovoljno s svojimi delavci. -HD62 Odločen nasprotnik je vsake vojne. Zato se je s posebnim svojim parnikom odpeljal v Evropo, da bi propagiral misel miru. Njegovo človekoljubno delovanje seveda ne bode imelo mnogo uspeha. Vendar pa je ta čudak v svoji, filan-tropiji občudovanja in zanimanja vreden. Žal, da se njegove ideje ne dajo tako lahko uresničiti, kakor si to on domišljuje! Južno-vzhodno bojišče. Naše, proti B e r a n i prodirajoče kolone so Črnogorce zopet od raznih visočin vrgle in bo B i o c a dosegle. Severno tega kraja je vzhodno obrežje L i m a od sovražnika očiščeno, čete, ki morajo na viscčinah čez en meter snega premagati, delujejo izborno. Ob Tari artiljerijsko delovanje in praske. Boji ob južno-zapadni meji Črnogorske trajajo naprej. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 10. januarja. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Severno - vzhodno od Massiges v bližini posestva M a i s o n de Champagne vodili so napadi naših čet do odvzetja sovražnih opazovalnih meBt in jarkov v razdalju več sto metrov. V naše roke je padlo 423 Francozov, med njimi 7 oficirjev^ strojnih pušk, 1 veliki in 7 malih metalcev min. En francoski protinapad vzhodno posestva se je izjalovil. Neko nemško brodovje letalnih strojev napadlo je etapne uredbe v Fournesu. Vzhodno bojišče. Položaj je v splošnem nespremenjen. Pri B e r e s t i a n y bil je en napad močnega ruskega oddelka zavrnjen. Balkansko bojišče. Položaj je nespremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. Lovčen — naš I Črnagora pred popolnim porazom. (Avstrijsko uradno poročilo od torka.) K.-B. Dunaj, 11.januarja. Uradno se danes razglaša: Rusko bojišče. Včeraj vladal je, razven navadnih artiljerijskih bojev tudi na besa-rabski fronti in v vzhodni Galiciji mir. Od danes zjutraj obrača sovražnik nanovo po najlju-tejšem artiljerijskem ognju brezuspešne svoje napade proti prostoru od ToporoucaRa-r a n c z e. Italijansko bojišče. Položaj je nespremenjen. Na južnem Tirolskem pojavilo se je čez dolino Stuha 11 italijanskih letalnih strojev, ki so na raznih točkah brezuspešno bombe metali. Južno-vzhodno bojišče. Lovčen je zavzet. V tridnevnih hudih bojih premagala je naša hrabra infanterija v krasnem skupnem delovanju s težko artiljerijo inNj. V. vojno mornarico trdovratno upiranje sovražnika in ogromne težave zimske kraške pokrajine, ki se kakor zidovje, 1700 metrov visoko iz morja dviga in je bila ž e leta s q m za obrambo urejena. 26 topov, med njimi dve 12 c m-k a n o n i, dva moderna 15 c mm o ž n a r j a, in dva 24 c m-m ožnarja, potem strelivo, puške, zaloge hrane in obleke so plen. Del topov je intaktno in se rabi proti sovražniku. — V severnem vzhodu črno-g o r e bil je sovražnik, ki se je včeraj neposredno pred B e r a n o še enkrat upiral, vržen. Berana in obvladajoče visočine ju ž-no-zapadnood nje s0 v naši lasti. Hitremu delu se je posrečilo, obvarovati goreči most čez Lim v Berani pred popolnim uničenjem. Pri I p e k u se je zopet 13 srbskih kanonov in mnogo streliva izkopalo. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Sovražni proti >zi našo ] -rov. Napa itro pod - - . . D.irke se vi 11. januarja. (W.-B^ prf i 11 e zle Opravljeno vzfeega park severno-zapadno od Massiges jarkom bili so zavrnjeni. Število tam narejtko bado vjetih se zviša na 480 mož. Neko angkirtvih in s 3,8 cm kanono obroženo bojno letalo bil^ravila. -pri Koumenu, južno od Dixmuid«Soiss< z odpornim ognjem in po enemu boj nema rjžaa se j talcu prisiljeno, da pride doli. Letalo je SBevanju kc posadko nepokvarjeno v naše roke padlo. V z h c T o u r n a i bil je v zračnem boju neki angin (južno- dvakrovnik razstreljen. Vzhodno in balkansko Položaj je nespremenjen. Vrhovno armadno vodsW1 ^yn1°l Balk i neki rn boj ibstojankai :glo je r Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 12. januarja. Uradni razglaša: Na: K.-B. Rusko bojišče. Bojno polje obines razgl Dogc s a r a b s k i meji tvorilo je tudi včeraj taborišče ljutih bojev. Kmalu po opoludnevi Deji0 čel je sovražnik naše postojanke z artiljerijesj.u r j r ognjem obsejati. Tri ure pozneje pričel je y0dV0r iu vim infanterijskim napadom. Petkrat z p e h o r redoma in ob 10. uri zvečer 6kmu ognjc poskusile so njegove globoke Lja n e p Ione v naše črte vsiliti; vednc bilo zaman. Podpirani od krasno učinki artiljerije, odbili so hrabri braniti vse napade. Umikanje nasprotnika pa je mestoma neredni beg. Njegove i^janskem Mesto alije med so velike. Pred nekim bataljonskim oiv jn j. kom ležalo je 800 mrtvihRusov. Sevirice. Zra moravski infanterijski regiment štev. 93 in tO kilome ved-regimenta štev. 30 in 307 so se poa odlikovali. Drugače na severnem vzhodu mes 10.00 C praske. K.-B. Italijansko bojišče. Položaj V oddelkih od P< ot spremenjen, v oaaeiKin oa R i v e, F 1 i t bbbt0 bo in Tolmina ter pred goriškim mostigrisa utn bilo je artiljerijsko delovanje deloma zopet ža l o t r nejše. Pred južnim delom t o 1 m i n s k^1 ^ 1 ® ^ mostičja bil je en sovražni napadalni P^ ^aeko zavrnjen. Na Goriškem obmetali so na^ g0z j talci italijanska taborišča z bombami. B|0> Angl< Južno - vzhodno bojišče. ^JjF* ofenziva zoper Črnogorce gre uspešn^1^^ prej. Ena kolona je v bojih visočine zap regenj ^ in severno-zapadno od B u d n a, ena druga žno-vzhod metrov visoki Babjak južno-zapadno odmadi na t i n j a zavzela. Črez L o v c e n prodirajo' m a d e in k. čete prepodile so sovražnika naza; N j e g u š. Tudi vzhodno odOrahovac oni strani meje dvigajoče 3e visočine so v. ^isti p lasti. Proti Grahovi poslane bojne sile po 70-urnem boju visočin južno-vzhodno angie§k verno-zapadno od tega kraja polastile. — i zadnje d vilo po včerajšnjih poročili ho rskih črnogorski južno-zapadni £ 1 i por° zaplenjenih topov zvišalo seje na42lbJez 1 severno-vzhodnem kotu Črnogorske se Je»r g ^ 7 h v naskoku zdaj tudi visočine južno od B_ n e. Avstro-ogrski oddelki prepodili so z Albanci ostanke srbskih vojaških zvez iz g a i n a zapadno od Ipeka. Namestnik generalštabnega pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. B e r 1 i n, 12 januarja (W.-B.) likega glavnega stana se poroča : Zapadno bojišče. Severno-vzt 8jcozj od Le M e s n i 1 v Champagni napadli so 1 ako se . že skozi vojih, n; vsled sv d. oleDjfivi icozi našo postojanko v širokosti okoli 1000 me-—Napad se je razbil. Sovražnik skušal je ka. hitro pod našim učiukojočim ognjem v svoje .r p jarke se vrniti. Ponovitev napada je naša arti-Ijerija preprečila. — V južni utrdbi mesta Lille zletelo je včeraj zjutraj v neki kazemati žni BnBßpravljeno mnnicijsko taborišče nekega pijonir-i s vzetißbega parka v zrak. Obmejna cesta je seveda narejenjako bado trpela. Rešilna dela so doslej 70 anglešlmrtvih in 40 težko ranjenih prebivalcev na dan lo bilo opravila. — Za nekaj časa iz bližine kolodvora uidenv Soissonsu odpravljena zastava „Rdečega nemu ikriža" se je včeraj pri našem zopetnem obstre-je s 8vojjevanja kolodvorskih naprav zopet razobesila, adlo. P Vzhodno bojišče. PriTenenfel-i angleäd u (jnžno-zapadno od 111 u x t a) izjalovil se je neki ruBki napad z izgubami pred našimi > o j i š ¿postojankami. Severno Koscinchnowke vrglo je neko stražoo poveljništvo ruske čete sodstvo.Da 8,avno Postojaiiko nazaJ- Balkansko bojišče. Nič novega. . I Vrhovno armadno vodstvo, ■ede. Jradno t Naši letalci nad mestom Rimini. K.-B. Dunaj, 12. januarja. Uradno se Ije ob bdanes razglaša : sraj zojj Dogodki na morju. Dne 11. januarja idnevu pje Deko brodovje pomorskih letalnih strojev v tiljerijskj^gto R i m i n i fabrike za strelivo in žveplo, ^ Je 8 Ikolodvor in odporne baterije z uničujočim at zaPuspehom z bombami obmetavalo. Vkljub lju-r ^^ritemu ognju večih odpornih topov so se vsa 0 k e kje^a]a nepoškodovana vrnila. 3y.ni°.| Mornarsko poveljništvo. učinkuje« * * 1 n i t © 1, * ka postih Mesto R i m i n i leži na vzhodnem obrežju . ttalije med izlivom rek Mareccia in Ansa ob ve ,z£QJadranskem morju. Mesto ima 43.000 prebival-im oddj5ev jn jako važna postojanka italijanske mor-. Severioarice. Zračna črta od Pole do Rimini znaša 93 in hc!40 kilometrov. 5 posebi i mestoD 10.000 Anfllezev v največji nevarnosti. K.-B. Konstantinopel, 8. januarja. . . Glasom poročil od Irak fronte so turške )žajjerčete 0 5 koli le K u t - e 1 - A m a r a. To litsclmeBt0 so Torki pri obrambi ob kolenu reke mostičjiTigrisa utrdili; Angleži pa to je spremenili v jpet živam alo trdnjavo. Zdaj so turške čete n s k e v silile že do glavne črte utrdb, ni 08lPPa Be' 80 bodejo Qt*dbe kmalu vzele, ali z naskokom, ali pa z izstradanjem. Tako se so naši bode čez 10.000 mož veliko angleško posadko vjelo. Angleži so hoteli s tem, da so bojno silo 1 e jj£ut-el Amari vstavili in obrambo tega kraja or-3 ešno zavarovati umikanje ostalega dela ^ svoje armade. To se jim je deloma posrečilo; e zapadajj reg6ni armade, ki se nahajajo zdaj bolj Iruga ISjužno-vzhodno od Kut-el Amare, niso zamogli no od Carmadi na pomoč priti, zlasti ker je morala »dirajoče*rmade razrušena, nazaj b Učinki velike turške zmage. > v a c a 1 a S3 v n! Listi poročajo, da se zadnji angleški kron-sile soBki 8vet P6^ 8amo z vojno-službeno dolžnostjo, marveč tudi z dardanelsko akcijo. Poro-dno in gjjft angieškega generala H a m i 11 o n a uničila ■ — S tjo zadnje dvome glede nepremagljivosti ilih (morskih ožin. Angleški oficirji na G a 1 1 i-1 i m eP o 1 i poročajo čudežne stvari o ju-42. _naštvu Turkov, o zgrajenju njih utrdb in o brezprimernem učinku avstro- no -lf» Y7< v* ogrskih težkih kanonov. Poveljniku se od Bei _______ je z ozirom na vse te okoliščine naročilo, da naj umikanje kolikor mogoče z majhnimi izgubami izvrši. Število Angležev, ki so zapustili polotok Gallipoli, se ceni na 30.000 mož. Prva posledica izpraznjenja Gallipola je ta,da postaneturška armada z okoli 100 000 mož prosta. Računa se, da ostale še 60.000 Turkov na polotoku. Ako potegnejo Angleži svoje proste postale sile v Saloni ki, se bode razmerje za četverozvezo zopet neugodno spremenilo, ker bi bilo še mnogo več Turkov za Soloniku prostih. K zavzetju Lovčena. Junaške naše čete so dosegle z zavzetjem Lovčena eno najlepših in najtežavnejših zmag te vojne. Lovčen je bil vedno nekaka skalnata grožnja, ne samo za Cattaro, marveč tudi za vso dalmatinsko obal. In celo vojaški stroke v-njaki so rekli, da je ta 1700 metrov visoka, kakor stolp iz morja se dvigajoča skala nepremagljiva. Za naše čete pa ni ničesar nemogočega. V tridnevni borbi so zavzele Lovčen in odprle s tem pot v srce črnogorske. Kralju Nikiti se morajo široke hlačice tresti. Kajti 15 kilometrov od Lovčena je črnogorska prestolica Cetinje. Vsak kanonski strel zamore zadeti Cetinje. Z Lovčenompadlajena vsak način najmočnejša utrdba na Črnogorskem. Pa ne samo to! Padla je tndi, kakor smo v začetku teh vrstic omenili, najnevarnejša postojanka nasprotnikov ob Jadranskem morju. Padec Lovčena bode Italijane naj manj e tako razburil, kakor Črnogorce. Stari kraljevski špekulant Nikita igra itak vedno le nekako va banque-igro; njemu so bile politika in država in krona vedno le sredstva za osebno oboga-tenje. Za Italijo pa je pomenil Lovčen trdno postojanko v hrbtu naše ponosue trdnjave Cattaro, vedno vznemirjenje naše dalmatinske obali, nekako stopnjico v avstrijsko ozemlje. To je zdaj vse po vodi splavalo, ti upi so pokopani. N i k-dar več ne bodeiLovčen last sovraž n i k a! In v njegovi važnosti tiči tudi važnost te krasne zmage. * * * Glede padca Lovčena poročajo vojni poročevalci m. dr.: Zmagovite čete generala K 6 v e B a so premagal« Lovčen, ono nar&vao in vojaško že leta sem izzidano postojanko, katero se je smatralo za nepremagljivo. Po tedne dolgi intenzivni pripravi, ki je morala preskrbeti zlasti težki artiljeriji popolni dovoz streliva, pričel je pred par dnevi napad na Lovčen- čete generala KoveSa, ki so že marsikatero težko nalogo zmagovito dokončal«, napravile so takrat svoje mojstersko delo. Z-avzetje Lovčena spada med najveličastnejše čine te vojne in je triumpf naše artiljorij ske zmožnosti. Vrhovno armadno vodstvo seveda aavzetje Lovčena ni presenetilo. Kajti bflo jekonečni uspeh dobro premišljenega, do zadnje posameznosti izdelanega napadalnega načrta Našem« armadnemu vodstvu bila je moč črnogorskih utrdb natančno znana; vedelo je, da se je v zadnj-em časa uresničilo n ad al j no artiljeristično izzidanje 1707 metrov visoke gore. Vkljub temu je bila naša artiljeristična premoč brezdvomna in napadalna moč naših čet je napravila to podjetje mogoče. Ko se je v zadnjem času vse priprave dokončalo, pričelo je po načrtu obstreljevanje, ki bi naj napravilo pot počasi in previdno prodirajoči infanteriji. Od dveh strani nastopila je infanterija pota na prelaz Lovčena. Severno je šla čez visočine od K r s t a c a, ki jih je zavzela. Jnžno od Cattara se je izvršilo prodiranje čez Šolar, katerega se je v soboto v naskoku zavzelo. V visočini 1300 metrov so imeli Črnogorci tukaj močno postojanko, ki so jo naše čete v večurnem bližinskem boju zavzele. Vpliv naše težke in najtežje artiljerije kakor tudi jo podpirajoče mornariške artiljerije bil je že v prvih urah obstreljevanja izreden. Tri dni je trajalo prodiranje čez gorske stene Lovčena, katerega zavzetje se mora šteti k najmogočnejšim činom naših vojakav. Obenem s končano artiljerijsko pripravo so došle naše „švarmlinije" od K r s t a c a in S o 1 a r a pred črnogorsko glavno postojanko in se je z a p o v e d a 1 „št ur in*. Črnogorci so se še obupano branili. V besnem ročnem boju zavzela je infanterija visočino Lovčena. Mnogo topov je padlo v naše roke, med njimi nekaj popolnoma nepoškodovanih težkih možnarjev, ki smo jih takoj zoper sovražnika rabili. Nove nasilnosti Francozov in Angležev. K.-B. Konstantinopel,8. januarja. Agence Mili javlja: Iz Aten poročajo, da so Francozi aretirali včeraj na otoku Mitilene avstrijskega in nemškega konzula, turškega mufeija in,-17 oseb grške narodnosti. Poslaniki centralnih držav so proti temu protestirali. Te aretacije kažejo, da si bo ententa priredila na Mttilenah svoje oporišče. Atene, 8. januarja. Agenca Havas poroča : Aretacije je izvedel oddelek četverozveznih čet. Aretirani so : nemški podkonzul Zourtgis, ki je grški državljan, njegov sin, ki je dragoman nemškega konzulata, avstro-ogrski konzalarni agent Bargegli, turški dostojanstveniki, nemški agent Hoffaer in več drugih oseb, ki so se zdele sumljive. Vsi so bili spravljeni na neko vojno ladjo. Reuter poroča iz Aten, da so se izvršile aretacije v Mitilenah iz istih vzrokov, kakor one v Soloniku. (S takimi nasilnostmi si Angleži in Francozi seveda ne bodo mogli mnogo pomagati. Nasprotno bodejo še bolj vso svetovno javnost razburili proti sebi; kajti s preziranjem mednarodnih pravic in pogodb postavili so se na stališče divjakov. Treba bode tudi z njimi tako postopati, kakor se ravno proti divjakom postopa. Op. ur.) Angleži ed polotoka Gallipoli pregnani. K.-B. Konstantinopel, 9. januarja. Ponoči so A n g 1 e ž i po ljutem boju, v katerem so imeli velike izgube, Seddil-bahr popolnoma izpraznili. Niti en sam ni nazaj ostal. „Agence Tel. Mille" poroča: Naš darda-nelski poročevalec naznanja, da so naše četo sovražnika od Seddilbahra p 0-polnomaprepodile. Sedaj je polotok] Gallipoli od sovražnika popolnoma očiščen. S to veliko turško zmago so združeni naši sovražniki vso svojo onemoglost dokazali. Od 15. februarja 1915 i., torej skoraj eno leto so se ponosni sovražniki napenjali, da bi premagali utrdbe Dardanel i a zavzeli turško prestol ico Konstantinopel. Vse je bilo zaman! Po velikanskih izgubah so zdaj sami svojo nezmožnost izpoznali in s svojim umikanjem zapečatili svojo slabost. Groza mora prešiniti vodilne može naših sovražnikov, kajti neuspeh za neuspehomr SO iihiiwiiimii iiiihmbbsmnhntt Zahteva naj se dr. Oetker'jev „Backin" nega še nI. ede. B.) Iz no-vzho( Iii so Fra n (prašek za peči) ako se hoče imeti najboljše izdelke, vedno take, ki so se že skozi leta obnesli. Posnemanja, zlasti v podobnih zavojih, naj se v lastnem interesu zavrne. Izdelki, ki so vsled svoje odlične kakovosti in svoje popolne zanesljivosti skozi dolga leta obnesli ter imajo svetovno ime, so dr. Oetker'jev pudding-prašek dr. Oetker'jev vaniljin sladkor. j poraz za porazom dela črto črez njih blazne račune. Hrabri turški armadi, ki je pod vodstvom nemških oficirjev in inženirjev to krasno zmago dosegla, gre pač vsa hvala in čast. Dar-danelska konečna zmaga je ena odločilnih zmag v svetovni vojni! Razpoloženje v romunski javnosti. Iz Bukarešte objavljajo nemški listi naslednjo sliko o razpoloženju romunskih krogov. Iz-vzemši Petra Carpa, ki propagira pridruženje centralnim državam, ni nihče za odločilno politiko niti na eno uiti na drugo stran. Konzer-vativci, ki soCarpu najbližji, pravijo: če ostane vojaški položaj tak, kakršen je danes, potem se mora Romunija pridružiti centralnim državam, to se pravi toliko, kakor da to pridruženje danes še odklanjajo. Akcijonisti ali intervenci-jonisti propagirajo zvezo Romunije z entento, vendar pa ne zahtevajo, da se ji takoj pridruži. Oni hočejo le provocirati, da bi se vlada ko-nečno izjavila za politiko četverozveze. Vlada sama Btoji še vedno med dvema stoloma in premišljuje, na katerega bi se vsedla. Široka javnost je četverozvezi prijazna in odklanja „germanofilsko" ali po romunsko rečeno „madža-rofil8koa politiko. Na drugi strani pase zaveda, da zveza z entento ne obeta nobenega posebnega dobička. Mnogi politiki so se docela postavili na Btališče politične kupčije ter pravijo: Romunija naj čaka, potem pa udari na tistega, ki bo premagan. Boji v Galiciji in Bukovini. „Az Est" poroča iz Bukarešte: Od srede ponoči se vrši brez prenehanja najsilnejši artilerijski boj na bukovinski mejni črti Novosie-lica-Sojan-Tureny Mahala. F/onta se razteza ob meji med Prutom in Dnjestrom. Z Dunaja: Danes je preteklo 14 dni, odkar so se boji na bukovinski fronti zopet pričeli. Kljub bližini bojišča je slika meata Črnovice neizpremenjeno normalna. Sejem ob pondeljkih je dobro obiskan, kakor navadno Brez skrbi sledi ljudstvo vojnim dogodkom. Dan na dan prihajajo vojni vjetniki skozi mesto. Število vojnih vjetnikov, ki so zadnje dni zapustili mesto znaša 3600, med njimi 12 častnikov. Vjetniki poročajo o razporih v ruskem armadnem vodstvu. Neki poveljujoči ruski general, ki je bil za časa druge ruske invazije v Črnovicah, je baje gene-ralštab svaril pred ofenzivo, general Iwanov pa ga ni poslušal. i L i. -«.••.' Ve*", Počasna prebava pomanjkanje teka, zamaSenje, počasnost čretesja odpravi se s Fellerjevimi, milo odvajajočimi, apetit povečujočimi Rha-barbara-krogljicami z zn. „Elsaa-krogljice. 6 škatljic franko 4 K 40 vin., 12 škat-Ijic franko 8 K 40 vin. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsa trg Štev. 241 (Hrvatsko). Fellerjev bolečine odpravljajoči rastlinski esenčni fluid z zn. „Elsaw-fluid, 12 steklenic franko 6 kron. Čez 100.000 zahvalnih pisem in zdravniških priporočil. Marsikogar je že od hudih bolečin ozdravil. Se rabi mnogostransko tudi pri zdravih. 454 Razno. Cenjeni naročniki. Nastopilo je novo leto in usojamo si uljudno cenjene naročnike vabiti na zopetno naročenje „Štajerca". V preteklem letu, kakor že preje je naš list dokazal, da je najboljši zagovornik ljudskih pravic, pa tudi najzvestejše glasilo avstrijskega mišljenja. Ni čuda, da si je „Štajerca i sedaj v vojni pridobil novih prijateljev in odjemalcev. Pa ne samo doma, tudi v vseh vojaških bolnišnicah ga čitajo z navdušenjem in veseljem. Prepričani smo tedaj, da bode imelo tudi letošnje i vabilo za naročenje mnogo uspeha. Prosimo v prvi vrsti stare naše naročnike, da naj nam čimprej e vpošljejo naročnino, ki jo je pri vsakem listu naprej plačati. Prosimo pa tudi vse prijatelje, da nam naj z neumorno agitacijo pridobivajo vedno novih somišljenikov in odjemalcev. „Štajerc" ostal bode vedno zvest svojemu naprednemu, štajersko - koroškemu, avstrijskemu mišljenju! Cesarjeva zahvala šolam. Naš cesar je pooblastil naučno ministerstvo, da naj izreče cesarjevo zahvalo tistim šolskim oblaBtvom, uči-teljstvu in šolski mladini, ki so posebno uspešno pomagali preskrbeti vojakom topla zimska oblačila. Porotna sodišča so vstavljena i naprej do konca leta 1916 Posebna cesarska naredba določa, da so za leta 1916 sicer vstavljena porotna sodišča, da se pa morajo pa vkljub temu sestaviti seznami porotnikov. Brzojavni in telefonski promet v okvirju južno-zahodne fronte. Oddaja zasebnih brzojavk je prepovedana: na južnem Tirolskem do črte med Tosensom in PfundBom, na Koroškem, Kranjskem, v Istri, na Primorskem, Hrvaškem in Slavoniji, izvzeti s<"> le ekraji: Virovitica, Po-žega, Srem, Zagreb, Varaždin in Belovar. Telefonski promet je prepovedan: Na južnem Tirolskem, Koroškem, v okrajnih glavarstvih : Maribor, Ptuj, Celje, Brežice, Konjice in Slovenj-gradec, na Kranjskem, v Ietri, na Primorskem, Hrvaškem in v Slavoniji, izvzeti so okraji Virovitica, Požega in Srem. Ne pošiljajte razglednic v inozemstvo. Vkljub temu, da je ministerstvo za trgovino prepovedalo pošiljati v inozemstvo razglednice, na katerih so naslikana mesta, mostovi, v vojaškem oziru važne stavbe, predori, pokrajine itd., se še vedno dogajajo prav mnogokrat slučaji, da se ljudje poslužujejo v poštnem prometu z inozemstvom takih razglednic. Pripomni se, da se tozadevne razglednice ne izročajo naslovniku ter da se na tozadevne reklamacije ne ozira. Ministerstvo je nadalje odredilo, da je tudi prepovedano pošiljati v inozemstvo razglednice o krajih, mo3tib, pokrajinah itd. ozemlja, katero so zasedle naše in zavezniške čete. Dovoljeno je pa se posluževati razglednic, na katerih so naslikane cvetlice, drevje, živali itd. Podpore za otroke v vojake poklicanih. Domobransko ministerstvo je določilo, da se mora izplačati podpora tudi za otroka, ki je bil rojen tistega dne ali tudi pozneje, ko je bil oče otroka poklican v vojaka, toda samoumevno šele začenši z dnevom rojstva otroka. Nadalje je domobransko ministerstvo določilo, da gre otro- kom v starosti do 8. leta polovična, otroiobučevine od 8. leta naprej pa ne polovična, ampak jbnimi vz prikrajšana in popolna podpora. ima minil Prošnje za oprostitev od črnovojniške Sebovati v be Domobransko ministerstvo razglaša glede »edmetov, ganja prošenj za oprostitev od črnovojni^a potret službe sledeče: Prošnje za oprostitev od čr, l K, v« vojniške službe se morajo vlagati načeloma sente opc okrajnih političnih oblastih in sicer če se ©rt posel za oprostitev iz javnih interesov. Na proš sicer po za oprostitev iz zasebnih ozirov se bo oziiflchdruckt samo v izvanrednih, nedvomljivih in ura^se 1.) I določenih slučajih. Tvrdke, ki so dobavite)>nudb, so za armado, morajo vlagati prošnje za oprosti Ameri svojih uslužbencev od črnovojniške službe »larjev, tc vojno ministerstvo. Na ovadbe glede slepar? avstrijsl: pri oproščenju od črnovojniške službe se Hdaljuje. bodoče oziralo le tedaj, če bodo dotične ovai Splošr redno podpisane. No ovadbe brez podpisa sklenila kit bo oziralo. irokih te Pri plužnih strojih zaposleno osobje za potopi določen Čas vojaške službe oproščeno. Na pr^i Texla log poljedelskega ministrstva je vojno min, bE 17" sporazumu z višjim armadnim poveljstvom Menih ministrstvom za deželno bran in z ogrsl^ je 32 U ministrstvom za deželno bran z razpisom z (r o s s i j 29. decembra 1915, št. 118.500, odredilo, pirjev te se za nedoločen čas oproste vojaške službe stroji pri ne ki in kurjači po poklicu za parne in motovili, pluge, 1. ki so že sedaj oproščeni vojaške sini 200 i ali ki so na dopustu ; 2. ki so bili pri doi nekem danjih prebiranjih spoznani za sposobne , stekel j črnovojniško službovanje z orožjem", ki pa. mleko niso odšli na službovanje, slednjič 3. ki boivali. če pri prihodnjih prebiranjih spoznani za sposojajo v K za črnovojniško službovanje z orožjem". I so vživ pod točko 1. in 2. naiedene je prošnje za op* Mesti ščenje takoj vložiti potom političnih oblastlgjjsko i prve stopnje in s posredovanjem poljedeljsk^r ga so ministrstva na c. in kr. vojno ministrstvo istih, to in kr. ministrstvo za deželno bran); vse e umofr osebe ostanejo do rešitve v neaktivnem razmer;riz. Yp( Prošnje morajo najkasneje do 20. januarja 191fcejših m prošnje k točki 3. pa najkasneje v 14 dedujem ^ po izvršenem prebiranju dospeti na političi y 12. oblastvo prvo stopnje. Pozneje došie .prošnje^bivalce ne bodo vpoštevale. Kadar dovoljena oprostitjpomem ni več potrebna, mora politično oblastvo s [ita in 1 močjo orožništva v vsakem primeru takoj briasno k javno obvestiti pristojno vojaško poveljstvvbo, sv Vojaška oblastva ukrenejo nato, da se dotifoje mes osebe vpokličejo k vojaškemu službovanju. 1 takrat jaško poveljstvo odredi takojšnji vpoklic tu zahtevi sicer, ako na drug način zanesljivo ugotovi, dno bol je dotični strojnik, oziroma kurjač pogrešljflanje v Na ta način ukrenjene vpoklice mora politift je poj oblastvo prve stopnje brzojavno naznaniti pot Donu deljskemu ministrstvu. Vojno ministrstvo (c. »roča, d kr. ministrstvo za deželno bran, kr. ogrsko ifeterstvu nistrstvo za deželno bran) si je pridržalo pta zako vico, zgoraj omenjeni podaljšani rok, vsak i Pred popolnoma ali deloma omejiti. tovo že Nabava raznih predmetov za c. in kamo le vojsko. C. in. kr. vojno ministrstvo naba_ meseca januarja 1916 naslednje predmete : v i jaško sukno in uniforme, jezdne priprave i J častnike, svetilke, česala, vložke za čevlje r Beda na Srbskem. «rja. Krasne naše zmage proti srbskemu sovražniku so seveda povzročile velikansko bedo med srbskim prebivalstvom. Večinoma je to prebivalstvo zbežalo iz rodne svoje grude. Naša slika kaže beg srbskih prebivalcev proti Albaniji. Kralj Peter in Pašič naj bi bila pred začetkom vojne premislila, v kako grozovito bedo bodeta spravila svoje ljudstvo. V prvi vrsti pa so odgovorni za srbsko bedo ruski in angleški „ prijatelji", ki so preje Srbiji vse ^ ije v Flüchhende Serben auf dem Wege nach Albanien. mogoče obljubovali, v trenutku največje nevarnosti pa so jo zapustili. trokoirllobačevine, vrvi, ovratne rute. Ponudbe s po-»ak ne-trebnimi vzorci je čimprej poslati c. in kr. vojnemu ministerstvu, oddelek 13. Ponudbe morajo e 8luŽ?vsebovati vse, kar je glede kakovosti dobavnih de vla-predmetov, cene, dobavne množine in dobavnega ojnišfa.čaea potrebno. Ponudbe je kolkovati s kolkom d črnojsa 1 K, vezane niso na posebno obliko. Interna priresente opozarjamo, da se dobivajo za vlaganje se gre-ofert posebne tiskovine (Form. Lag. Nr. 909) prošnjijn sicer po 8 v komad. (Naslov: Überreutersche oziraleBnchdruckerei M. Salzer, Dunaj, IX., Pelikan-uradnt^gasse 1.) Ker ti formularji olajšujejo vlaganje nteljiciponudb, so jako priporočljivi, postite*- Amerikan8ki Nemci so nabrali pol milijona ibe n&dolaijev, to je 2 in pol milijona kron za nemški iparate^in avstrijski „Rdeči križ". Nabiranje se pa še je bo ^nadaljuje. Pač častni čin vrlih mož! ovadbt Splošna vojaška dolžnost. Poroča se, da je la se msklenila kitajska vlada, uvesti v štirih zaporednih obrokih tekom 10 let splošno vojaško dolžnost, za ne Potopljeni angleški podmorski čoln. V bli-a pred-žini Texla potopljeni angleški podmorski čoln min. ije „E 17a. Na krovu imel je tudi 13 častnikov, tvom, ! Menih morilec, v mestu Portici pri Neape-Dgrskinflju je 32 letni menih C i a v o 1 i n i ubil meniha i z dnfG r o s s i j a in mu oropal nekaj vrednostnih lilo, dipapiijev ter 1200 lir denarja. Morilca so zasa-strojn®j]i pri neki ženski v Neapelju in so ga sodniji notorneizročili. službe 200 oseb obolelo vsled mleka ene krave, i dose-Na nekem posestvu blizu Mohača na Ogrskem »e „z8je stekel pes ugriznil kravo. Psa so pač ubili, pa š &iht Avtovaca napadli smo sovražnik©). č v njegovi visočinski postojanki^*™°4d' ga vrgli. ''meto i, kakor b Nemško poročilo. n0reeLp: Nemci so odbili razne franco^ * in angleškev napade. Sestrelili sCZTZ angleške letalne stroje; od 8r"" gleških oficirjev je 6 mrtvih, 2 ranjena in vjeta. * m v nt * Gospodarske, Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaza v , vani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvei * * ma (♦*) pomenijo letne in živinske sejme. j^g na Dne 15. januarja v Arvežu (seje*®9^ drobnico) : v Brežicah (svinjski sejem). > nisme Dne 17. januarja v Kapelah, okr M*1' mi žice: v Petrovčah**, okr. Celje : v Tilmift _ okr. Lipnica. Dae 18. januarja v Radgoni*; v mežu (sejem s ščetinarji); v Gradcu (sejen1^ v ^ porabno živino). Obi Dne 20. j a n u a r j a v Bačah**, okr. KoPmisljei v Schwanbergn**, okr. Deutschlandsberg Pvem >. Birkfeldu; pri Št. Rupertu**, okr. Weiz; v Blčjšem dorfa, okr. Hartberg; pri Sv. Jakobu, o\ Voran; v Obdachu**; pri Sv. Lenartu v S gor.**; v Saazkoglu, okr. Feldbach; v Kalhvanjr da i okr. Mautem; v E^novžu**, okr. Lipnicai njege Teoffenbachu**, okr. Neumarkt; v Kleinsodii _ okr. Voitsberg; na Bregu pri Ptuju (svinji®^ ^ sejem); v Gradcu (sejem s klavno živino), mm* « Dne 21. januarja v Teharjih**, ok^ Celje; v Rogatcu (svinjski sejem); v GraJ*^ 1 (sejem s klavno živino). Sejanje lanu, konopelj i. t. d. Zaradi velikega pomanjkanja prediva, ki je posl« zaprtega dovoza bombaža v monarhijo, je treba kolil možno zvišati tuzemsko pridelovanje domaČih rastliDj^^ } prejo, pa tudi vporabljati druge rastline za dobavo precr^ kolikor je tole mogoče. Treba bo torej pridelovati več lanu in konope(. onih ozemljih, kjer se že pridelujeta in morda ju zqak0 I začeti pridelovati tamkaj, kjer sta bila že domača, in 3 je pridelovanje opustilo le zaradi neugodnih razmer, vsi inozemske konkurence i. t d. Ker je iz javnega stališča zelo važno, da se zzi ^^ tovijo kolikor mogoče izdatne množine lanenega in peljnega vlakna, je izjavilo c. in k. vojno ministers da je pripravljeno dati za to pridelovanje v spomladij primeru potrebe interesentom, na razpolago službepi moštvo, sposobne okrevajoče vojake, invalide in v( vjetnike oziroma oddelke delavcev in je o tem že obves c. in k. vojaška poveljstva dne 5. novembra 1915,_ 70.604, od. 13. S temi činite'ji bi se morale v danem primi neposredno dogovoriti poljedelske korporacije. Kar zadeva pridelovanje drugih rastlin za dobival Mn vlaknal bi prišle v poštev hmelj koprive (Urtica dioi in urens in Parietaria) in svilena rastlioa (Asclepias).. Met tem, ko bi poraba hmelja pomenila vpc dosedaj še neizrabljenega postranskega pridelka, bi pri koprivi poleg nabiranja divje rastline nasad te rast na mestu tam, kjer se mogoče zemlja drugače ne izrabiti, in bi bil tudi majhen pridelek tem bolj zadovolji 111111 in iittt1 i i i u r iti rn 1111 lil l i i 11111 rn:rnn mnTrri I rrn an inTinxrt ker bi naveden nasad lahko služil v to, da se v interesu >OnCOiplošnosti prideluje predivo in s tem odporaore njega IP "^pomanjkanju. ' UXT Ob enem bi pa tudi morali premisliti, da obeta a arteDkrat uvedena vporaba in izdelovanje blaga, ki je spo-i sobno nadomestiti v marsikterem oziru tujezemsko blago g&lcl se bo tudi zanaprej razpečavalo to blago. Iti K Ako bi pa-tudi tega ne dosegli, ostane vendar iz-1 " rahljanje kopriveakot rastline za predivo zadomačo potrebo i lil O^josledica skruženj, ktere smo napraviti v sedanjih raz-moVt5pierah, in ki se ne sme nikakor podcenjevati. ruvsj Kar zadeva konečno svileno rastlino, bo nje pridelovanje v večji meri pač težko prišlo v poŠtev, vendar a i «lahko sadimo to olepševalno rastlino v obilni meri z i\.GrjpZjrom na njeno vporabnost za dobivanje vlakna v kolotf^ko pomnožitve zalog prediva podila" Ako Vam je Vase zdravje drago, potem čitajte današnji Ty/£^Lysoform-inzerat in zahtevajte zanimivo knjigo „Kaj je higijena" zastonj in fraoko od kemika C. Hubmann, Dunaj XX., Petrasch-¡>VČeil*Ke 4. * « J (Prebujenja), prepih in mokro vreme izgubili so svojo grozo ^ nas, ne prinesejo nam več revmatičiih bolečin, odkar rabimo L O Op sredstvo za obdrgnenjeFellerjev bolečine odpravljajoči rastlin-• • ski esenčni fluid z zn. „Elsau-fluid. Masaže z „Elsa"-fluidom oživ-Pfljajo cirkulacijo krvi in so tako najsigurnejSa prophvlaxis zoper JuŽlffheum0> '5ia8' P0^8^*0 sl'čnc bolezni. 12 steklenic poSilja franko za 6 kron lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsa-trg §t.~ 241 [(Hrvatsko). Čez 100.000 zahvalnih pisem in zdravniških priporočil, ¡iellerjeve odvajalne Rhabarbara-krogljice z zn. „Elsaa-krogljice, 6 Skatljic za 4 K 40 h franko. (et). Mleka je malo in dostikrat se ga ne more otrokom toliko dati, kakor bi bilo to želeti. V obliki puddingov, narejenih iz dra. Oetkerpudding-praška, V» lilra mleka, 6 dkg sladkorja, aamore se mleko Stediti in vendar otroSkemu organizmu zaželjeno «redilno sredstvo dovesti. Veselje je videti, kako se otroci vsake nCOSkr1*10*1' na teh puddingih razveselijo. i SO _________ 8 an ■■■■■■■■■■■■■■ , 2 p Prve številke želi izvedeti novice iz svoje domovine. Najbolje posreduje te novice vojno-sive že 26 let najbolje priznane z odrašenimi otroemi (tndi dekletami) se sprejmeta pri graščinskem oskrbništvo Ebensfeld pri Ptuju. mvm prsne karamele ki je, je bil in ostane vedno zvesto avstrijskega mišljenja! Stariši! Neveste! Bratje in sorodniki vojakovi s ,3 smrekami'" se takoj sprejme pri g. Johann Podgorscheg, Lüizarski mojster na Bregu pri Ptuju, ¿i ki se jim naravnost od upravništva na bojišče pošlje. Treba je le naročnino poslati in natančni naslov sporočiti Napravite vojakom veselje in naročite jim „Štajerca". ooooooooo Učenec 42 se sprejme v trgovini z mešanim blagom in deželnimi pridelki Robert Grasselli, Slivnica,Schleinitz priCelja ooooooooo hripavnsti, katarn,za-slinenju. krčnemn in oslovskemu ka*Iju,za-to so dobrodošle vsakemu vojaku. rtnnnct- potr- 8Pri- h čeval zdravni-UlUU kov in zasebnikov jamčijo za sigurni nspeh. Jako uspešni is dobrooku^ni bonboni. Cena 20 in 40 vinarjev Doza 60 vinarjev. Se dobi pri: H. Molitor. apoteka v Ptuju, Ig. Bfhibalk. apoteka v Ptuju, Kari Herrmann Laški trg, A. Els-bacher, Laški trg, A. Plunger .apoteka,Podčetrtek, HansSclinider-scliitsch, apoteka v Brežicah. 604/2 azni nki Najbolje se kupuje pri in zerentih „Štajerca". Čas za kopanje t ob delavnikih od 12. ure do 2. ure popoldno (blagajna je od Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsucht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, stekl. 120 K proti kaŠlju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi ä 80 vin. — Čaj proti gihtu i 80 vin. — Balzam za giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečine. — Bleiburški živinski prašek k 120 K. Prašek proti odvajanju krvi v živalski vodi ä K 1 60 — Izvirni strup za podgane, miši, Ščurke «t K 1*—. Razpošiljatev L. Herbst, apoteka Bleiburg na Koroškem. 49 *Pj|8jL Flariinipliti in 8ngarter|issi priporočata izvrstne äivaln» stroj* i ""^"^Vf]Jxj) (Nähmaschinen) po sledeči ceni: Sinp* A ročna maSina^ K 50 — J^I^^Si Düjkopp-BJngschiff za Ši- Uvffll ßsvwh DÄrkopp-Zentralbobbin Dürkopp-Ringschiff za Dürkopp Zentralbobbin mit versenkbarem Oberteil, Luxusausstattung..............K 160-—ISO'- Dürkopp-Zylinder-Elaitik za čevljarje......K 1«0 —180 — Minerva A............... • . . K i £0 — Minerva C za krojače in čevljarje........K 160-— Howe C za kroja'e in čevljarje.........K 90 — Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. — Najine cene so kakor povsod in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rite) Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, ker tolidnoxl je le listiui znana, kateri imajo ma$ine od na«. Cenik brezplačno. v novem letu 1916 prišle so v roke em. naših prijateljev. I zvezdic* V tem leta stal bode naš list isto-tako na stališču našega naprednega, avstrij-(sejem Skega ljudskega mišljenja. V prav nobenem ozira se nismo in se ne bo demo nikdar spremenili, kr Bif^J^ hočemo, da ostane ilmiča*y ni • Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur == v porabo. == Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. Bsnar mečete proč fako plačujete velike cene za fino llkorjo, ker morete sa»i pripravili oajfiae)fte vrste z mojimi ekatrakti. 1 »teki. eksirakta z uporabnim navodilom za napravo 5 litrov najlinejtega ruma ali »Alt-vatra«, benediktiaca, cesarcica, kumlovca, mogadorja, čreinjevca, ananasa, macoskina, vaniljevcn, punča, poprovemente, angleike grenÖce, kave, kaka«, iartret, 'difteča perla, vilnj«, hudega likerja, alla&a, btmjevca, jerzabinka, slivovke, konjaka K l'90 ; S steklenice K 4 50 ; 6 steklenic K 7'50; 12 steklenic K 13 50 franko po povzetju. Ne more se skazili 1 Pristen le pri Delavci v naftarudokopih in petrolejskih rafinerijah ne postanejo nikoli pleiasti. Jaz sem naj£istrjli petrolej predelal v kosmetikum za lase in dosegel z njim najlepše uspehe pri redkih laseh m pri izpadanju las. Dobiva se mimo v moji draoorijl „znm wela>efl Engel" v JobcaKMgan« v Brnu. bieklenica stane K I*—, 6 steklenic K 5-50. 12 steklenic K K)'—. Poštnina znaSa K h05 do K HS. kot 2 steklenici se ne poiilja. pri men iobivanji a dioici ipias). v porabi bi bi i rastlin« ne mor( idovoijiv Prisiljeni od razmer, zlasti valed po-^ŠM&Rf^ manjkanja maščobnih snovi, smo primorani, določiti de-taljno ceno znanega, izbornega „Lysoform"-mila od 1. januarja 1916 z K 1.60 za kos. Po tej ceni je Lysoform-milo vsled svoje velikosti in izdatnosti še vedno ceno z ozirom na druga fina toaletna mila. ase Cena desinfekcijsk sredstva „Lvsoforma" ostane za sedaj še nespremenjena. Lysoform-tvornice, YJpest. Dr. Keleti & Muranyi, kemična fabrika. sprejme več hlapcev za krave in vole ter tudi viničarske ljudi v službo. Več se izve tam. «8 in Graz. (,,Stajercu-Scliweden.) službe, učence, stano-gjg yf^^ vanja in posestva ......... ..izvršuje Pri sestavljanju ljubavnih daril za vse vrste posredovanja najhitreje. ""»H naše hrabre čete mislite na to, kaj ?pra§anjaip v me»tni 8tražnici (rotQYŽ) morajo one pri mrazu in mokroti A M 0m po vagonih, prešano in naložen1 neposredno od kmetovalcev. P1 sestniki, ki imajo sami ali več skr paj travniško mrvo, deteljno mri in slamo na prodaj, se povabijo, J naj stopijo zaradi določitve cen z nami v zvezo. 50V. cenejša 1 Amerikanska štedilna kava, velearomatična, iz datna in štedilna. 5 kg poskusna vreča K 12'— franko po povzetju. V« klgr. veleprima najfinejši Čaj K 2 40, 50 komadov različnih lepih razglednic samo K 1*— oddaja A. Sapira, eksport kave ir.-čaja Tiszabogdan 490. 756 vzdržati in pošljite jim zoper kašelj, hripavost in zaslinjenje 1 — 2 škatelj Fay*ovih pristnih Soden-skih mineralnih pastilj. Pazite pri nakupu strogo na ime „Fay." Vara plačam, ako moje Dj» hohnm Vaša kurja očesa, braii iztrebilo korenin = lUOOlLfllll vice, trdo kožo ne odpra brez boleCin v 3 dneh. Cena 1 posodice z garancijskim pismo» vred K 1—. 8 posodice K 2 50. Stotero zahvalnih in prknai jevalnih pisem. 43 Kemeny, Kaschan (Kassa) I. poštni predal 12/29, Ogrsko, g g razglai l^^raj pop j^ogorske $#Sbivalst\ vojaščine prost, se sprejme. Ponudbe z navedbo zahtevane plače na upravo tega lista. 35 I f^.fa Ravn« fe^je tele [o V/ stoli CO šlo trei '^M-.e. Nac Ubolajo ražni l r^ inje st 0 pret O^sta tuc bila po ^^ivo gn ovju. i Wsto ud; žnikov sta po ^%>rakale stvu n noma ele vrs ^^ logorsl ~ predp Varstvo za stelko. Steklo se ne zdrobi. odpita ali varstvo za steklo Velikost kakor slika Nikel ali jeklo, velikost kakor slika.......K 10-— Z radium-svetilnikom, velikost kakor slika .... K 15-— Znamka „Cyma" s preciz. anker-kolesjem.....K 30.— Original „Omega" s preciz. anker-kolesjem .... K 50.— S pravo radium-svetilno cifernico 10 K več. Z varat ram za steklo glasom slike vsak komad 1 K 60 v več. Srebrna ura za napestnik . . .........K 14.— 14 karatna zlata ura .............K 28 — Zgoraišna ura z napestnikom, velik format .... K 6-— Ista, elegantna plošča.............K 8'— Z radium-svetilnikom, I. kakovost........K 10'— ^epne budilnice z ali brez jermena.......K 18'— Iste z radium-svetilnikom, I. kakovost......K 26-— Vojne ure z 2 ali 3 cesarskim reliefom.....K 5-~ Vojna budilnica kanone K 6"—, bobnar.....K 7-— Cena niklasta ura...............K 4*— Cena ura budilnica ..............K 4-— 3 leta garancije. Razpošiljatev po vpoSiljanju svote s 50 v za poštnino tudi na bojišče po I. eksportni hiši za armadne in vojne ure Max Bohnei, Dunaj, MaigaietenstiaBe 27/51. Originalni fabrični cenik zastonj. 472 Ravnatelj s ty o