Poštnina plačana v gotovini
S ped. in abb. pos. 2. Gr.
IP^aHIBPMIOK
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici Orzoni štev. 38 — Cena oglasom po dogovoru.
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAK č;e T R T E K
Poštni čekovni račun št. 11/5092
Leto II. Štev. 6
GORICA DNE 7. FEBRUARJA 1946.
Cena L. 4.-
Ob prihodu razmejitvene komisije Iz življenja Cerkve
Neki- krogi odrekajo duhovnikom pravico do besede v poli-ličnih zadevah. Prav isji krogi pa včasih zahievajo celo z več ali manj prikritimi grožnjami, da naj duhovnik podpre njihove strankarske težnje, ki so jih proglasili za narodne.
Slovenski duhovniki se prav živo zavedamo odločilnosti te-'ga trenutka svetovne zgodovine za narodno in tudi versko uso-do našega ljubljenega naroda. Zato se ne moremo ozirati na 'to, kaj kdo od nas v tem trenutku pričakuje in kako naše zadržanje bi bilo več ali manj popularno, ampak naša dolžnost je, da izrazimo po vesti svoje mnenje glede usode, ki jo želimo našemu narodu po zadnji strahoviti vojni.
To mnenje moramo povedati, ker vemo, da nihče ne more tako merodajno tolmačiti najglobljih želj svojega ijudstva, kot prav duhovnik, ki je z njim v sreči in nesreči najbolj tesno povezan in ker prav duhovniku ljudstvo najrajši odpira svoje srce. To velja še v večji meri o primorskem duhovniku, ki je bil skozi 25 let skoraj edina opora slovenskemu ljudstvu za časa fašističnega nasilja.
V lej uri je pa naša jasna izjava še toliko bolj potrebna, ker je ljudstvo vse zbegano in preplašeno in ne more jasno izrazili vsebine svojih resničnih želja.
In mi duhovniki na Primorskem smo dolžni javno in jasno izpovedali svoje in svojega ljudstva želje ludi zato, ker vemo, da je toliko naših sobratov v takem položaju, da ne morejo svobodno gevorili in vsemu svetu povedati, kaj pričakujejo za svoje ljudstvo od Zaveznikov, ki so po Atlantski karti in po neštetih drugih dogovorih in izjavah o mirovnih ciljih obljubili vsem narodom, velikim in malim, vse človeške, narodne, verske in še druge svoboščine, katere naj bi uživali brez strahu v novi dobi resnične demokracije.
Kaj torej zahtevamo za sVoj narod od pravičnosti Zaveznikov?
1. Naš naiod, ki je eden najmanjših v Evropi, naj ne bo spet razkosan na celo vrsto držav. Za naš pravi kulturni razmah in da se uresničijo stoletne sanje in poplača stoletno trpljenje našega ljudstva, je potrebna predvsem združitev vseh Slovencev v enem političnem telesu. Našim pravičnim težnjam ne more ustreči ne bivša italijansko - jugoslovanska meja in ne VVilsonova ali kaka druga črta, ki ne vključuje zadnje vasi na slovenskih tleh tja do visokega Kanina.
Zgodovina nas uči, da ne moremo zaupati v pravičnost nobene tuje države, pa naj se imenuje tudi demokratična in naj nam danes obljublja še tako lepe palače narodne, socialne in verske svobode.
Na tem mestu izjavljamo z vso duhovniško iskrenostjo, da tujega nočemo, a da tudi svojega ne damo.
2. Najbolj naravna in našemu narodnemu čustvovanju najbližja želja je nadalje, da se združeni Slovenci pridružimo obnovljeni veliki demokratični, socialno pravični in federativno urejeni Jugoslaviji, ker bi sami ne imeli dovolj možnosti za gospodarsko krepko življenje.
5. Toda tu sc v tem trenutku stavijo našemu narodnemu ču-
slvovanju višje vrednote na pot obče človeške in nadnaravne verske vrednote. O položaju narodov v sedanji Jugoslaviji imamo tudi iz najbolj merodaj-njh in najmanj sumljivih virov tako zanesljive in rekli bi skoraj neštevilne podatke, da lahko z največjo gotovosljo trdimo, da lam vlada najbolj groba komunistična diktatura. Tam ne vlada svoboda, ampak teror in- strah.
Ali naj zahtevamo za svoj narod, ki je toliko prestal v preteklih stoletjih pod tujerodci in ki je okušal fašistično in nacistično nasilje, še zadnjo, največjo nesrečo: človeka popolnoma nevredno komunistično diktaturo?!
Naj bo lo popularno ali ne, nam prepovedujeta to duhovniška čast in vest.
Ves svet naj ve, da so se jugoslovanski borci za svobodo po večini borili za drugačne cilje, kakor je sedanja Jugoslavija.
V imenu vseh Slovencev tostran in onstran meje in zlasti v imenu vseh listih, ki so v sto-tisočih padli z resničnim narodnim idealizmom za svobodno Jugoslavijo, kličemo merodajnim činiteljem in njih odposlancem:
Vrnile Jugoslaviji svobodo, ki jo je v borbi za svobodo in v prid zavezniških vojaških interesov izgubila!	,
In v novi resnično demokratični Jugoslaviji dajte vsem Slovencem svoboden dom v enakopravnem bratstvu z ostalimi jugoslovanskimi narodi!
Ob koncu moramo še izjaviti, da slovenski duhovniki go-riške nadškofije ne moremo pod nobenim pogojem sprejeli pred zgodovino odgovornosti, če bi naše ljudstvo padlo v novo narodno sužnost, ali v sužnost katere koli diktature.
Hočemo živeti kot svobodni ljudje, kot Slovenci in kot verni katoličani!
Anglija. Novi angleški kardi nal nadškof Griffin je. priredil v nedeljo v palači vestmirislerskega nadškofa sprejem katoliških od poslancev na skupščini Združe nih narodov. Nadškof Griffin je opomnil odposlance na težave in dejal: ,.Težko si je predstavlja ti svobodo v državah, kjer so lajna policija in koncentracijska taborišča najmočnejša sankcija narodnih zakonov*'.
Rim. V Rim so začeli priha jati prvi inozemski kardinali, ki bodo prejeli kardinalski klobuk na prihodnjem konzistoriju 18. febr. Pričakujejo, da bodo pri šli skoro vsi, to je 70. Le eden je bolan in ga ne bo. Boje sc, tla bosta manjkala tudi oba poljska kardinala kardinal Hlond in novoimenovani kardinal Sapieha, kajti doslej še nista ničesar sporočila o sebi.
Na tajnem konzistoriju 18. febr. bo sv. oče imenoval nove škofe, kot je že stara navada. To pot pa bodo prebrali tudi poročilo o pripravah za proglašenje štirih novih svetnikov.
Nemčija. Nemčija je razdeljena na štiri zasedbena področja, ki jih upravljajo štiri velesile Rusija, Anglija, Amerika in Francija. Vsaka izmed teh držav ima svoj način upravljanja. Ponekod imajo Nemci več pravic in svobode, drugod manj. Tudi. cerkveno življenje občuti različnost u-pravnih sistemov. Največ svobode uživa Cerkev v francoskem zasedbenem področju. Tu so obnovili stari konkordat z Badensko in uvedli v šolah obvezni verouk za otroke tistih staršev, ki lo žele. Tudi. katol. časopisje je na tem področju zelo lepo razvito. Znana založnica knjig Herder je začela znova delovati in je organizirala posebno obveščevalno službo za katoliško časopisje. Napovedali so tudi, da bo v kratkem času začela izhajali znana revija ..Stimmen der Zeit“.
Neustrašeni možje..,
Z imenovanjem novih kardinalov je sv. oče odlikoval nekatere nadškofe in škofe, ki so neustrašeno nastopali v obrambo resnice in človeških pravic ter se odločno borili proti zmotam modernih časov. Naj navedemo le par imen:
Msgr. J. Saliege, nadškof v Tu-luzti na Francoskem, eden izmed največjih zagovornikov delavskih pravic.
Msgr. J. Sapieha, nadškof v Krakovu na Poljskem, je skozi vsa Jela nemške okupacije neustrašeno nastopal proti zmotam nacizma, da obvaruje svoje vernike in vso Poljsko odpada od katoliške. Cerkve.
Msgr. J. de Jong, nadškof v Utrechtu na Holandskem, ki je vodil boi proti nacističnim zmo-lam na Holandskem, da ne zastrupijo vso deželo.
Msgr. A. Caggiano, škof v Rosario v Argentiniji, ki je odločno nastopal za demokratična načela po1 nauku Cerkve.
Msgr. K. von Gallen, škof v Munstru in K. von Preysing, škof v Berlinu, ki sta poznana po vsem svetu kot branitelja Cerkve v dobi nacizma.
Neustrašeno so stali ti možje v vseh viharjih, ob vseh preganjanjih in grožnjah.
Vihar, ki sc je zaletal v katoliško Cerkev v njihovih deželah, je mi-
nil , oni pa so ostali. In j Cerkev gleda nanje s ponosom.
Danes zastruplja množice po mnogih krajih še druga zmota : komunizem. In tudi proti tej nastopajo odločno razni katoliški škofje, da obvarujejo svoje črede. Čas bo pokazal, da so imeli prav, in njihova imena bodo z zlatimi črkami zapisana ne Te v zgodovino Cerkve, ampak vsega človeštva. In med temi so na prvem me§tu jugoslovanski škofje.
ZANIMIVO
Tržaški list »Vitu nuova« je prinesel sliko, na kateiii stoje drug’ poleg- drugega Stalin, Molotov in Rib-bentiop. Pod sliko pa je zapisano takole: »Nekateri1 časopisi prinašajo fotografije z dodatnim besedilom: go ris ki nadškof in tržaški škof v pogovoru z Mussolinijem, zagrebški nadškof se pogovarja s Paveličem, ljubljanski škof govori z Gra-zioli.jem; vsi so zato pomagači fašizma. Tu pa vidimo, kako se Stalin, Molotov in Ribbentrop zadovoljno smehljajo po podpisu uemško-sovjetske pogodbe leta 1939,, malo j>red grdim zločinom razkosanja Poljske. Danes je Ribbentrop vojni zločinec, Stalin eden izmed »velikih«, Molotov pa komisar za, zunanje zadeve«.
Italija. Na skrajnem koncu italijanskega polotoka v Santa Maria di Leuca (Leece) so letos praznovali prav izreden božič. Tam je zbranih vse polno beguncev najrazličnejših narodnosti: Italijani, Rusi, Jugoslovani, Grki, Albanci. Vsi ti so v složni skupnosti praznovali božične praznike. Za Ruse pa je bilo na poseben način poskrbljeno, ker je prišel (ja dol duhovnik vzhodnega obreda č. g, Štefan Virgu-lin, ki je naš rojak iz Furlanije. Ta je pred božičem sprciel lepo število ruskih beguncev v katoliško Cerkev, na božič pa je zanje maševal v vzhodnem obredu in jim pridigal v ruskem jeziku. Pri daritvi sv. maše je bilo prisotnih vse polno drugih vernikov, beguncev in domačinov. Mnogi so tudi prejeli sv. obhajilo pod obema podobama, kakor je v navadi v vzhodni cerkvi.
Slovenija. Iz Slovenije prinašajo časopisi prav malo razveseljive novice o življenju sv. Cerkve. Ne gre tu samo za cerkveno premoženje, ki ga jemljejo cerkvam in samostanom, temveč za kratenje še drugih bistvenejših pravic sv. Cerkve. Tako poročajo, da so v Mariboru na zasedanju ljudske skupščine sklenili, da bodo škofijsko semenišče uporabili za dijaški dom. Semenišče je ustanovil škof Slomšek, ko je prenesel škofijo iz Šeni Andraža na Koroškem v Maribor, da bi tako obvaroval štajerske Slovence pred ponemčevanjem. To ustanovo svetniškega škofa so.sedaj uničili.
Semenišča so za vzgojo duhovniškega naraščaja nujno potrebna in se jim Cerkev ne more odreči. Lahko sc odreče svetnemu premoženju, lahko se o-dreče marsičemu, semeniščem se pa ne more. Tukaj ni gospodar ne ljudstvo ne država, lukaj je gospodar edinole Cerkev. Zato moramo smatrati ukinjenje semenišč za dejanje, ki neizpodbitno priča, da Cerkev ne uživa najosnovnejših pravic verske svobode. Zato je dolžnost javne oblasti v Jugoslaviji, da take nesmiselne in krivične zahteve zavrne.
To naj si zapomnijo tisti čudaki iz izobraženih krogov, ki le naprej trdijo, da se Cerkev pritožuje nad jugoslovansko vlado le radi premoženja.
Nemčija. Znameniti benediktinski samostan Maria'Laach je o-stal nepoškodovan in nedotaknjen. Tudi nacisti so ga pustili pri miru. Sedaj se nadaljuje v njem redno življenje.
Holandska. Več kakor tisoč misijonarjev čaka na Holandskem, da pojdejo v misijone, posebno na Kitajsko in v Indijo. Holandski katoličani so lorej - dobro skrbeli za misijone kljub vojni, če so vzgojili toliko misijonarjev.
Indija. Prvikrat v zgodovini je doseglo število katoličanov v Indiji štiri milijone in čez. Štiri petine je novospreobrnjencev, ena petina potomcev nekdanjih kristjanov. Od leta 1931. do 1941. so narasli za cn milijon. Skoro sto tisoč na leto. Pozabiti ne smemo, da delajo v Indiji tudi jugoslovanski misijonarji, ki imajo svoj samostojni misijon v deželi Bengaliji ob ustju Gangesa. Radi bi imeli kaka poročila o njihovem delu med vojno.
VATIKAN. Sv. oče jo govoril 5(MX)0 otrokom v cerkvi sv. Petra, ki so jih pripeljali zastopniki IJNRE.
0 enakopravnosti žene
Mnogi gredo danes v borbi za enakopravnost žene predaleč, ker zamenjujejo enakopravnost žene z e-iiačeujem ženske z moškim. Danes, ko hočejo zbrisati vsako razliko, v socialnem in moralnem svetu ter hočejo, da mora biti »vse glih«, hočejo zbrisati tudi razliko med moškim in žensko: ženska mora postati ne samo enakopravna, temveč e-uaka moškemu vedno in povsod. Zato zahtevajo tudi za ženske vstop v narodno vojsko, enako vzgojo z moškim L in podobne zaletelosti. Vse to smatrajo za izredne pridobitve progresivne demokracije. Človek bi mislil, da je res tako. Toda z velikim presenečenjem sem bral, kaj pravi k temu amerikanski učenjak in svetovno znani zdravnik Alexis Carrel v knjigi »Človek, ta nepoznani svet«. O enačenju ženske z moškim pravi ta učenjak takole:
»Razlike med moškim in žensko ne izvirajo samo iz razlike spola in vzgoje, temveč izvirajo iz nekega drugega prav globokega vzroka. Iu ta je v tem, da ves organizem vsrkava kemične sestavine, ki jih proizvajajo spolne žleze. Nepozna-nje teh bistvenih dejstev je moglo privesti pobornike feminizma (enačenja ženske z moškim) do tega naznanja, (hi imata lahko oba spola isto vzgojo, ista. opravila, iste zmožnosti in iste odgovornosti. V resnici pa jo ženska zelo različna od moškega. Vsaka celica njenega telesa, vsak njen organ in posebno
.ion živčni sestav nosijo pečat njenega spola. Fiziološki zakoni (zakoni telesnega ustroja in delovanja)
• neizprosni kakor zakoni zvezdnatega neba. Fizioloških zakonov ni mogoče nadomestiti s človeškimi željami. Sprejeti jih moramo kot so. Ženske morajo razviti svoje zmožnosti soglasno s svojo naravo brez posnemanja moških. Njihova naloga v razvoju človeške kulture je višja kot naloga moških in zato je ne smejo zavreči. Zato ne smemo dati deklicam isto umske vzgoje, i-stega načina življenja, istih vzorov kakor dečkom.
Vzgojitelji morajo upoštevati organske in umske razlike med moškim m žensko in njiju naravni poklic. Med obema spoloma so nepremostljive razlike, ki jih moramo primerno upoštevati pri graditvi modernega sveta.«
Tako piše" amerikanski učenjak, Nobelov nagrajenec. V tem se popolnoma strinja z naukom Cerkve, ki nikakor ne nasprotuje enakopravnosti ali enakovrednosti ženske, saj jo je kot prva proglasila že pred dva tisoč leti. Toda nasprotuje modernemu izenačevanju ženske z moškim, ker je proti naravi iu zato škodljivo za ženski dušni in telesni blagor. Tako izenačevanje je tudi zoper pravi napredek in blagostanje človeške družbe. Taki poborniki ženske emancipacije so podobni kmetu, ki je oral s kravo in volom, češ da je “to moderno. Seveda je moderno, ker pač ni ne volov ne motorjev in je zato treba orati tudi s kravami. Napredno pa to ni. Napredek je tam, kjer imajo krave za mleko, vole za meso in motorje za oranje.
Mlada setev
V Gorici izhaja list »Mlada setev«, namenjen naši dijaški mladini. izhaja vsakih štirinajst dni. Pomagati hoče, da se bo dijaštvo vzgojilo k plemenitosti, resničnosti, značajm sti. List toplo priporočamo.
DUHOVNA OBNOVA ZA DEKLETA ho v potok 15. febr. ob 6.15 in naslednji dan zjutraj oh 7. uri v zavodu Notre Dame in ne 8. in
t- m., kot je bilo naznanjeno v prejšnji številki.
Stan 2.
SLOVENSKI PRIMOREC
Štev i
OKNO
AVSTRIJA. Agencija CIP poroča iz Londona; »Avstrijska ljudska stranka (prejšnja krščanska socialna stranka) je dobila absolutno večino v sodni ih. izmed devetih deželnih zborov. Socialisti imajo večino le v dunajskem okraju in polovico mesi v deželnem zboru na Koroškem. V treh deželnih zborih, in sicer v Gornji Avstriji, na Tirolskem in v Vorarlbergu nimajo komunisti nobenega zastopnika, Deželni zbori so v avstrijski ustavi zelo važni.
Slab uspeh so imeli komunisti posebno na Koroškem, kjer živi znatno število Slovencev, katerim so Titove organizacijo ukazale, da morajo voliti za komuniste. Dva komunista, ki sta bila izvoljena v industrijskem in rudarskem predelu Koroške, bi bila izvoljena tudi brez pomoči koroških Sloveueev. To pomeni, da Slovenci na Koroškem, če jim je dana možnost, da svobodno izrazijo svoje mnenje v tajnih volitvah, nikakor niso tako navdušeni za Titov režim, kakor je to pravilo jugoslovansko časopisje.«
W A S111X G T O N. Predsednik Truman je imel dolg govor v ameriški poslanski zbornici (Kongresu). 0-bravnaval je predvsem notranje a-meriške zadeve, zmago leta 1945., hvaležnost onim 330 tisočem vojakov, ki so padli, in onim, ki so bili ranjeni in pohabljeni v vojni. Govoril je o demobilizaciji, ki se vrši hitro, a vseh vojakov ne bo mogoče poklicati* domov, ker je treba, da čuvajo še po svetu nad redom in mirom. V državi sami treba ustanoviti socialno varnost, skrbeti, da bo ljudstvo imelo čedna stanovanja, dobro hrano, dobro vzgojo v šolah in da bo obvarovano strahu pred pomanjkanjem v starosti. Glede svetovnih zadev je poudaril, da bo Ifdruženje narodov blagodejno vplivalo na svetovni mir, ker bodo male države istotako kot največje imele pravico, oglasiti se k razpravam o vseh važnih vprašanjih, ki se tičejo njih. Temeljna načela, ki se jih Ameriške združene armade držijo m se jih bodo vedno držale glede zunanje politike, je predsednik Truman povzel v 12 točkah:
1) Mi ne želimo, da bi svoje ozemlje povečali in tudi ne želimo osebnih koristi. Ne delamo nobenega načrta za napad proti kateri koli državi, majhni ali veliki. Nimamo nobenega namena, ki bi bil v nasprotju z mirovnimi cilji katerega
koli drugega naroda.
2) Verujemo v povračilo suverenih pravic ter v samoupravo vseh narodov, ki so jim s silo vzeli vlado.
3) Ne bomo odobrili nobenih ozemeljskih sprememb v nobenem delu sveta, ki je naš zaveznik, če ni to v
Msgr. Jožef K«rtc:
S pastirskih
a. ■ ■	»■
vizitacij
V Kokvah je najlepša cerkev v celi apostolski prefekturi. Postaviti jo jo dal iz svoje dediščine francoski pater Guyomard (Gdomar). Zidana je iz samega kamna, v lepem gotskem slogu s kitajskimi o-k ruski. Zaros je veličastna; s svojima dvema stolpoma je ponos vse apostolske prefekture. —■ Vizi-taeija se je zelo lepo obnesla: dobro urejena ljudska šola, lepo število priglašeneev za krst in za birmo. Pri pripravah za vizitacijo so sodelovale tudi civilne oblasti, seveda z namenom, da bi jim tudi jaz šel na roke. Tri dni sem ostal v mestu. Pridigal sem, poučeval, pregledoval zapiske in obiskal šole. Zvedel sem, da so dekleta-učiteljiee gojile sviloprojke, prodajale svilo in z njo vzdrževale nekaj sirot. Pa sem jim naročil, naj se ne ukvarjajo s sviloprejkami, ampak naj vso pozornost posvetijo otrokom; stroško bomo že na kakšen način pokrili. — Vsak večer sva morala s patrom Čajem kam drugam na večerjo; zdaj k mandarinu, zdaj h kakemu drugemu oblastniku, kjer smo govorili o novem mostu. Premeril sem širino reke in višino obeh bregov,
V SVET
skladu z željo, ki so jo prizadeti naredi svobodno izrazili.
4) Verujemo, da je treba vsem narodom, ki so zreli, da si sami vladajo, dovoliti, da si izberejo obliko vlade po lastni želji, ki so jo svobodno izrazili brez vmešavanja katere koli druge sile. To velja za Evropo, Azijo, Afriko ter za zahodno poloblo.
5) S skupnim delom in sporazumno.z našimi zavezniki v tej vojni bomo pomagali sovražnim državam, ki so bile poražene, da si ustanovijo demokratske in miroljubne vlade, kot jih bodo sami svobodno izbrali, in skušali bomo ustvariti svet) v katerem nacizem, fašizem ter oborožena napadalnost ne bodo več mogle živeti.
G) No bomo priznali kakršne koli vlade, ki jo je vsilila katera koli tuja država. V kakšnem primeru bo nemogpče preprečiti vsiljenje takšne vlade. Toda Združene države ie bodo priznale nobene od teh vlad.
7) Verujemo, da morajo imeti vsi narodi svobodo na morjih ter enake pravice za plovbo po rekah ter na vodnih tokih ob mejah, kakor tudi na rekah in vodnih tokih, ki tečejo skozi več držav.
8. Mislimo, da'morajo vse države ki so sprejete v organizacijo Združenih narodov, imeti enake pravice in pogoje pri trgovinski izmenjavi ter pri virih svetovnih surovin.
9) Suverene države zahodne poloble morajo kot »dobri sosedje« sodelovati pri reševanju svojih skupnih vprašanj brez tujega vmešavanja.
10) Popolno gospodarsko sodelovanje med narodi, velikimi in majhnimi, je nujno potrebno za izboljšanje življenjskih pogojev po vsem svetu ter za obnovitev svobode in odstranitev strahu.
11) Borili se bomo, da pospešimo svobodo govora ter svobodo vere v vseh delih sveta, ki ljubijo mir.
12) Prepričani smo, da ohranitev miru med narodi zahteva organizacijo Združenih narodov, katere člani naj bodo vsi narodi sveta, ki ljubijo mir in so pripravljeni, da se združijo, da uporabijo, če bo potreb-
io, tudi silo za zagotovitev miru.
To so smernice naše zunanje politike, Mogoče je, da ne bomo mogli vedno popolnoma slediti svojini načelom. Lahko nastopijo trenotki, v katerih se bo morala dosega teh ciljev zakesniti. Gotovo je, da ne bomo potrdili, in nikoli popolnoma o-dobravali dejanj, ki so v odkritem nasprotju s temi ideali.
LONDON. Soeialno-kulturni odsek Udruženih narodov je začel delovati. Njegov prvi soglasni sklep je, bil, da sestavi komisijo, ki se bo
naredil načrt in preračunal stroške. Most sem si zamislil tako, da bo lahko nosil tudi težki avtomobilski promet. Takoj se jo sestavil odbor za pobiranje prispevkov. Ponujali so mi nagrado za izdelavo načrta, pa je nisem hotel sprejeti, ajnpak sem le to prosil, da naj misijon o-prostijo za to leto vojnega davka, da bomo mogli nekaj več sirot sprejeti v oskrbo. Z veseljem so mi u-godili.
Po treh dneh dela in pregledovanja smo šli v eno uro oddaljeno misijonsko vasico Tavantse, ki jo je sezidal neki francoski misijonar. Zgradil jo je v obliki trdnjave. Obdal jo je z visokim kamnitim obzidjem in s strelskimi stolpi. Znotraj je postavil cerkev, šolo, stanovanjsko poslopje za misijonarja in hišice, v katere so bližnji kristjani lahko zatečejo v primeru kakšnega roparskega napada. Naselbina stoji na prav položnem hribu. Vse njive so na dolenji strani podzidane, da ležijo kakor stopnice druga nad drugo. Lahko 'se namakajo iz vodnih jarkov, da morejo na njih pridelovati tudi riž. Posebno važen je pa sadež »tongtse«, ki vsebuje mnogo olja, a ga ni dobro kaj več uživati. Obliko ima kakor naša jabolka, znotraj ga jo pa samo olje. U-porabljajo ga pri izdelavi barv. Misijon ima cel gozd te rastline, v dolini pa nekaj mlinov, kjer meljejo te sadeže in jih razpošiljajo tudi daleč po svetu. Sedaj pošiljajo tongtse
pečala s »pravico človeku«, t. j. s pravicami, ki jih ima vsako človeško bitjo napram človeški družbi, državi. Pod to komisijo bo spadalo vprašanje narodnih manjšin, vprašanje razlike rodu, jezika, vere. l)a se zaradi udi razlik ne bo delala nobenemu človeku krivica, bo imela skrbeti ta komisija. — Gospa Eleonora Roosevelt, vdova po rajnkem predsedniku, je tudi članica tega socialnega odseka. Ona je brez vseh pomislekov izrazila: »Na svetu ne bo mogoč mir, ako ne ustanovimo delavno komisije za »pravico člove-ka«.
NEMČIJA. Končni uspeh nemških volitev v ameriškem zasedbenem področju je naslednji:
Krščanski demokrati so dobili 42'Vo vseh glasov (1,204.388), socialni demokrati 26°/o (723.180), komunisti 4"'» (109.969) — in druge stranke 28"/t> (748.393).
Nemško križarko »Prinz Eugeu« bodo te dni peljali na odprto morje in jo pognali v zrak. Uradno poročalo ameriškega ministrstva za mornarico pojasnjuje, da bodo križarko porabili za poizkus, ki bo stal deset milijonov dolarjev. Mogoče bo .o nov poizkus z atomsko bombo, ker le te so tako drage, a ministrstvo ni hotelo nič natančnejšega i jo veduti o tem.
ROMUNIJA. Čeprav je preteklo že dvajset dni, odkar je Grozova vlada obljubila članom zavezniške komisije, da' bo v soglasju z določbami moskovske konference vzpostavila svoboščine, ki so bistvene za demokratični režim, še vedno ni nobenega vidnega znaka, da bo hotela obljube izpolniti — poroča Glas Zaveznikov.
Iz WAbHINGTONA sporočajo, da bodo v doglednem času tudi naša pisma imela drugačno obliko. Do zdaj so svoje misli napisali na papir, ga dali na pošto in prejemnik je čial, kar smo mu hoteli povedati. V bodočnosti pa bomo glasno narekovali svoje pismo; posebna priprava bo naše besede zabeležila, kakor na gramofonski plošči, le da bo to tenak papir z vtisnjenim našim besedilom. Prejemnik bo tisti papir nastavil doma pod gramofonsko iglo — in bo slišal naš glas, ki mu prečita pismo. Te vrste pošta se bo imenovala »Phonopost« in jo že preizkušujejo na urugvajskih poštah. Takrat se bomo v pismih lahko tudi smejali, jokali, kašljali, hripavo govorili — vse to bo točno slišal naslovljenec, ko bo pismo poslušal.
LONDON. Za zvezo vseh delavcev se je zglasila pri Udruženih narodih tudi zveža vseh žensk na svetu in tirja svoj sedež in svoj glas v tem najvišjem mednarodnem zastopstvu.
LONDON. Dne 20. januarja je bilo dokončano uničevanje 110 nemških podmornic, ki so jih zavezniki potopili v Atlanskem oceanu v glo-
tudi v Ameriko v čistilnice za motorno olje. Iz teh dohodkov misijon vzdržuje svoje semenišče, ki od vseh misijonskih ustanov največ stane. — Kristjani iz Tavantseja so mi prišli v procesiji naproti. Pripeljali so zame tudi posebnega konja, ki sem ga po pozdravu moral zajahati; mojega ponija so pa gnali zraven, ga odeli s plaščem in pridno krmili s koruzo.
Dva dni sem se tukaj ustavil. Birmal sem vse, kar je bilo pripravljenih. Obiskal sem bolnike in jih blagoslovil. Seštra-redovndca je i-mela s seboj razna zdravila in jih je pridno uporabljala. Posebno mnogo je tu bolnih na očeh, menda zaradi olja iz sadeža tongtse, s katerim se peča večina ljudstva. Pater Ču obišče to postojanko vsakih 14 dni, obenem pa nadzoruje njene pridelke. Poravnali smo tudi nekaj sporov med kmeti, pa tudi med sosednimi vasmi. .Vse smo pravično uredili, zato ne bo treba drago plačevati mandarina. Za vizitacijo so bili zelo hvaležni tudi pogani; vabili so me, naj večkrat pridem k njim, in so me z orožjem spremili nazaj v Kokve. Tu mi je mandarin priredil poslovilno večerjo, pri kateri mo je prosil, naj mu pomagam uresničiti načrt glede mostu. Obljubil sem mu, da bom predložil načrt pokrajinskemu u-pravniku in ga priporočil. — Mandarin je želel zidati most nč toliko iz ljubezni do ljudstva kakor iz lju-
bino 900 metrov. Tako mineva nemška nadutost v dnu morja.
BI KAREST. Zavezniška zdravstvena komisija napoveduje, da bo v pomladi izbruhnila v Romuniji epidemija (nalezljiva bolezen) tifusa. Že zdaj se kažejo poediui slučaji, ko uši nimajo še toliko razširjenosti med prebivalstvom, a bo na spomlad vedno hujša. — Uš je namreč nevarna prenašalka te bolezni. Skrbimo za snago!
PERZIJA. Spor med Perzijo in Rusijo bo obravnavalo Udruženje narodov. (UN).
Ravno tako pride pred varnostni svet na zahtevo sovjetske vlade vprašanje Grčije in Indonezije.
NEAPELJ. Na postaji Torre An-nuuziata je zletel v zrak cel vlak bomb in topovskih granat, ki so bile namenjene, da jih z ladjo prepeljejo na morje in potopijo v globino. Ves pristaniški del mesta in hiše 100 metrov okolu kolodvora so porušene. Več tisoč ljudi je ostalo brez strehe. Seveda je tudi mrtvih in ranjenih vse polno. Vojaške in civilne oblasti nudijo vso pomoč hudo prizadetim prebivalcem.
PARIZ. Na mesto odstopivšega predsednika vlade je bil izvoljen socialist. Feliks Gouin. Ta je sestavil novo vlado z 20 ministri.
ALBANIJA. Vlada je dala aretirati osebe, ki so obtožene, da so pripravljale zaroto proti državi in »ljudskim oblastem«.
šepulje na Krasu
20. jan. smo Šepuljci praznovali sv. Antona. Truma ljudi je romala proti mali cerkvici, ki je precej oddaljena od vasice. Pri slovesni maši je pel tomajsko-šepuljski zbor, čeravno orgle niso bile naročene iz Pariza. Mladina je imela veliko veselja na ledu domačega »kala«. Tudi petja ni manjkalo. Še celo Vodopivčeve »Žabe« so se oglasile.
Mladina je priredila za praznik tudi lepo predstavo. Originalna prireditev je' vsakomur ugajala.
Alojzijevišče
Vabilo na občni zbor
Vabim vse bivše člane društva Slov. Alojzijevišča v Gorici s sedežem Via Don Bosco 3, naj se udeležijo obč. zbora, ki se bode vršil v prostorih istega Alojzijevišča v četrtek dne 21. febr. ob 10. uri. , Dnevni red:
1) Poročilo
2) Pregled pravil
3) Volitev odbora
4) Slučajnosti.
Kdor se ne more osebno udeležiti, naj se pismeno oglasi (kot član društva), sicer se smatra, da prostovoljno izstopa. Vabim tudi druge duhovnike, ki bi hoteli postati člani društva.
V Gorici dne 1. febr. 1946.
Mons. Ign. Valentinčič bivši predsednik.
bežni do lastnega žepa, v katerega je upal spraviti nekaj tisočakov, saj most bo itak plačalo ljudstvo s posebnimi davki.
Patru Cuju sem dal več navodil za dobro in uspešno delo, pa tudi dekletom, ki vodijo sirotišnico. Obljubil sem jim, da jim bom poslal v pomoč nekaj redovnic iz Jugoslavije, če bodo mogle priti. Potem bodo s svojim dispanzerjem (zavetiščem za bolne in ranjene) laglje dobivale priglašence za krst. Povabil sem patra Cuja s seboj na posvetovanje, na katerem bomo določili ves ustroj misijona, tudi n. pr. plačo in prehrano misijonarjem in dekletom, ki nam pomagajo; zlasti sem hotel urediti vse potrebno za zgradbo novega semenišča in pa bolnice. Pater 0u je šel z nami. Njegova visoka in močna mula nam je kazala pot. Naši konjiči so ji s težavo sledili preko visokih gora do Fenšuilina. Ko smo zopet prišli do tistih prepadov na gorah, konj sestro Virginije od utrujenosti ni mogel več naprej. Klicali smo ji. naj ga priganja, ker se Jo bati roparjev; če bo ostala zadaj v megli, jo bodo napadli. Imeli smo s seboj samo dve lovski puški. Ko sem se nekoč malo ustavil in se ozrl nazaj, nisem nikjer več videl redovnice in njenega konja. Začeli smo ji vnovič klicati in žvižgati na piščalke. Ona se je pa molče mučila s konjem, ki ni hotel več naprej. Šli smo nazaj ponjo in jo dobili v gra-
Obletniea
5. febr. bo 3. obletnica, odkar sta bila umorjena cerkljanska kaplana gg. Piščanc in Sluga. Naj iz njune nedolžne prelite krvi vzraste cvet krščanske svobode za izmučeni slovenski narod!
« Z vidika večnih resnic Kristusovih*
Pod tem naslovom napada naš list »Primorski dnevnik« z dne 30. 1. t. 1. Debata z ljudmi, ki jih vodi nam nerazumljiva strast, je zguba časa. Nekaj naj si pa Primorski dnevnik vendar zapomni.
1. Mi ne govorimo v »tonu vsevednosti in nezmotljivosti«. Ce nam kdo dokaže kako resnično napako, jo bomo radi priznali in popravili — in ne bomo po zgledu Primorskega dnevnika takega človeka psovali. Prijatelji in sodelavci O. F. sami neprestano priznavajo, da so napravili veliko »napak«, kar je pač zelo milo povedano.
2. Partizanski dnevnik se hvali, da »obsoja« posurovelost našega ljudstva povsod, »kjerkoli se ta resnično pokaže«. Napadi tega lista na duhovščino in na naš list pa kažejo, da to glasilo naš narod naravnost vzgaja k tej zoprni lastnosti.
3. Očita nam »stokrat prekletega duha hlapčevstva« in da smo voljni »lizati vsak škorenj, ki nas tlači«. Duhovščina in pošteni katoličani i-majo najmanj suženjskega duha, ker uživajo svobodo otrok božjih. Zalo nismo nikdar lizali ne fašističnih in ne nacističnih škornjev, ampak smo tudi tedanjim mogotcem prostodušno očitali njih napake in krivice. Pravtako nedvoumno povemo svoje mnenje tudi zaveznikom, ako je to protrebno. Jasno in samo dosledno od nas je, da tudi komunističnega škornja ne maramo lizati.
In prav to — samo to jezi tovariše okrog »Primorskega dnevnika«.
Kdor neprestano grozi, kaže, da nima zaupanja v moralno silo stvari, katero zastopa.
Zahvala
Sorodniki se iskreno zahval ju je-ja zo vso izkazano ljubav ob smrti in pogrebu č. g. Valentina Zega vsem čč. g. duhovnikom in blagim dušam, ki so spremljale na pbkdpa-lišče njih dobrega dušnega pastirja, kateri jim je skozi 4(1 let zvesto služil.
Darovi
J. Š. 100, Rozalija Simčič, Vedrijan, 200, A. M. 48, Katoličanka 500, ljubiteljica luči iz Solkana 200, dosledna iz Šempetra 100 L.
Bog plačaj!
Odgovorni urednik msgr. ALOJZIJ NOVAK Tiskano z dovoljenjem A. I.S.
Tisk. G. lucchi - Gorica
pi. Dal sem ji svojega ,konja, njenega sem pa sam gnal naprej. Večino tovora sem z njenega konja preložil na svojega.
Ko smo prišli na vrh Fenšuilina, smo srečali nekaj roparjev. Niso se pa menili za nas, ker so imeli že dovolj plena. Oropali so bili, nekaj kmetov ter jim pobrali vse, zlasti živino in obleko. Da čimprej pridemo iz njihove bližine, smo hitro podili svoje konjičke proti prenočišču. Tam smo zažugali gospodarju, da če porežejo našim konjem še preostalo žimo iz repov, ga bomo s seboj vlekli pred mandarina v Čaotung. Res jo dobro pazil vso noč, da se konjem ni nič zgodilo.
Drugo jutro smo na vso zgodaj zaužili nekaj riža, potem pa smo se odpravili proti domu, proti Uuotangu. V gozdu smo zopet ustrelili nekaj fazanov in jih nesli s seboj za večerjo. Kako so bili veseli, ko so videli, da smo se vsi srečno vrnili!
Ta vizitacija je bila to leto zadnja, ker je nato pritisnila huda zima in se skoraj nisem več mogel ganiti z misijonske postaje. Vso zimo smo delali načrte za novo semenišče in za bolnico ter pripravljali gradivo, da bi spomladi zgodaj mogli začeti z delom. Pozimi sem razlagal svojim zidarjem, kako se pripravlja gradivo za zidanjo in kaj pomenijo risbe na načrtih. V marcu smo začeli kopati temelje.
KONEC.