314 Farm Vestn 2024; 75 MEDICINSKI PRIPOMOČKI ZA NEgO IN OSKRBO BOLNIKA V PALIATIVNI OSKRBI MEDICAL DEVICES IN THE CARE OF A PATIENT IN PALLIATIVE CARE AVTORICA / AUTHOR: Judita Slak, dipl. m. s. Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije - Stalna delovna skupina za paliativno zdravstveno nego in oskrbo NASLOV ZA DOPISOVANJE / CORRESPONDENCE: E-mail: judita.slak@klinika-golnik.si POVZETEK V paliativni oskrbi je pomemben celostni pristop, kar omogoča obravnava v interdisciplinarnem timu. Z napredovanjem kronične bolezni se običajno po- javi tudi potreba po posameznih medicinskih pri- pomočkih, ki bolniku olajšajo izvajanje dnevnih aktiv- nosti, lajšajo simptome, zagotavljajo udobje, izboljšajo kakovost življenja in olajšajo delo nego- valcev. Kontinuirano spremljanje bolnika je ključno za pravočasno prepoznavanje potreb po posamez- nih medicinskih pripomočkih. Takšen pristop omo- goča hitro prilagajanje oskrbe glede na spreminja- joče se zdravstveno stanje bolnika. Bolniki in bližnji morajo biti o uporabi posameznih medicinskih pri- pomočkov dobro poučeni. Pomembna je dostop- nost do pripomočkov, saj lahko pravočasna oskrba bistveno prispeva k boljšemu počutju bolnikov ter olajša njihove probleme in stiske. KLJUČNE BESEDE: medicinski pripomočki, paliativna oskrba, zdrav- stvena nega ABSTRACT In palliative care, a holistic approach is essential, which is facilitated by the involvement of an inter- disciplinary team. As chronic illnesses progress, there is usually an increasing need for various med- ical devices that help patients perform daily activi- ties, alleviate symptoms, provide comfort, improve quality of life, and ease the work of caregivers. Con- tinuous monitoring of the patient is crucial for the timely recognition of the need for specific medical devices. This approach allows for quick adaptation of care based on the patient’s changing health con- dition. Patients and their families must be well-in- formed about the use of individual medical devices. Accessibility to these devices is important, as timely care can significantly contribute to better patient well-being and alleviate their problems. KEY WORDS: medical devices, palliative care, nursing care M E D IC IN S K I P R IP O M O Č K I Z A N E g O IN O S K R B O B O LN IK A V P A LI AT IV N I O S K R B I 315 Farm Vestn 2024; 75 pa patronažna medicinska sestra. glede na vrsto pripo- močka se v izobraževanje vključujejo tudi zdravnik, fiziote- rapevt in farmacevt. Obstoja mnogo pripomočkov za nego in oskrbo bolnika, ki se zagotovijo bolniku glede na njegove potrebe in zdrav- stveno stanje. Pristop je vedno individualen. Najpogostejši medicinski pripomočki, ki se uporabljajo pri negi in oskrbi bolnika v paliativni oskrbi so pripomočki za obvladovanje inkontinence, pripomočki pri zastajanju urina v sečnem me- hurju, stome, pripomočki za oskrbo ran, pripomočki za pre- hranjevanje pri motnjah požiranja, pripomočki za prepreče- vanje poškodbe zaradi pritiska (PZP) in pripomočki za hojo. 2medicinski pRipomočki pRi URinski inkontinenci in inkontinenci blata Urinska inkontinenca in težave z odvajanjem blata so po- gosti problemi, s katerimi se srečujejo bolniki v paliativni oskrbi ob napredovanju kronične bolezni. Pomembno vpli- vajo na udobje, dostojanstvo, psihološko stanje in kakovost življenja bolnikov, zato zahtevajo ustrezno obravnavo. Vzroki za urinsko inkontinenco in inkontinenco blata pri bolnikih v paliativni oskrbi so lahko kompleksni in večplastni. Poleg uporabe ustreznih pripomočkov za obvladovanje inkonti- nence je potrebno tudi svetovanje in podpora bolnikom ter njihovim družinam pri obvladovanju čustvenih, psiholo- ških vidikov in spodbujanje odprte komunikacije o tovrstnih težavah in potrebah (8, 9). Plenice so higienski pripomočki za enkratno uporabo, ki se uporabljajo za absorbiranje urina in za zaščito pred iz- tekanjem blata. Izdelane so iz več plasti materialov, ki za- gotavljajo visoko vpojnost in preprečujejo iztekanje. Teko- čino absorbirajo in jo zadržijo v notranjih plasteh, s čimer se prepreči iztekanje in ohranja suhost površine, ki je v stiku s kožo. Izdelane morajo biti iz materiala, ki zmanjšuje tveganje za draženje kože in alergijske reakcije. Zunanja plast mora biti zračna, da omogoča kroženje zraka in zmanjšuje možnost nastanka pleničnega izpuščaja. Vse- bovati mora indikatorski trak, ki pokaže, kdaj je plenica iz- trošena. Pri izbiri vrste plenice je potreben individualni pri- stop glede na stopnjo inkontinence, mobilnost in ostale značilnosti bolnika, npr. obseg bolnikovega trebuha. Pri lažji do zmerni inkontinenci so primerne hlačne plenice, ki se nosijo kot običajno spodnje perilo, še posebno, če je bolnik še mobilen in odvaja na stranišču. Za nepokretne bolnike so primerne plenice s stranskimi lepilnimi trakovi, 1Uvod Bolniki v paliativni oskrbi se soočajo z mnogimi kompleks- nimi problemi, ki zahtevajo celovit pristop. Učinkovito ob- vladovanje teh problemov vključuje fizično, psihološko, so- cialno in duhovno podporo, uporabo ustreznih medicinskih pripomočkov (v nadaljevanju pripomočkov) ter stalno spremljanje in prilagajanje oskrbe glede na potrebe bolnika. Za zagotavljanje kakovostne paliativne oskrbe je pomem- bno sodelovanje med zdravstvenimi delavci, bolniki in nji- hovimi družinami. Medicinski pripomočki za nego in oskrbo bolnikov imajo pomembno vlogo pri izboljšanju kakovosti življenja bolnikov, povečevanju njihove neodvisnosti, zagotavljanju varnosti in lajšanju dela negovalcev. S pravilno uporabo le-teh lahko zdravstveni delavci in družinski negovalci učinkoviteje ob- vladujejo izzive, povezane z nego bolnikov in zagotavljajo bolj celovito ter dostojanstveno oskrbo. Medicinski pripo- močki so instrumenti, aparati, naprave, programska oprema, vsadki, reagenti, materiali ali drugi predmeti, ki jih je proizvajalec namenil za humano uporabo za enega ali več naslednjih specifičnih medicinskih namenov: diagno- sticiranje, preprečevanje, spremljanje, zdravljenje ali lajšanje bolezni (1). Medicinski pripomočki so v Evropi regulirani iz- delki, ustrezati morajo zakonskim zahtevam, biti varni in učinkoviti (2). Uporaba pripomočkov pri negi in oskrbi bol- nika je učinkovita strategija pri izboljšanju izvajanja aktivnosti bolnika (3). Raziskave kažejo, da je bistvenega pomena pravočasna oskrba s pripomočki (4), za primerno in pravilno uporabo pripomočkov pa izobraževanje bolnikov in svojcev ter vadba uporabe pripomočkov (5). Paliativna oskrba temelji na interdisciplinarnem timskem pristopu (6). Tudi pri ugotavljanju potreb bolnika po posa- meznih pripomočkih, pri predpisovanju le teh, pri dobavlji- vosti in njihovi uporabi je potreben prenos specifičnega znanja iz različnih strokovnih področij, saj se le z ustreznim strokovnim timom lahko zagotovi kakovostna obravnava neozdravljivo bolnih (7). Pri zagotavljanju potrebe po pri- pomočkih je izredno pomembno, da je pripomoček bolniku lahko in hitro dostopen. To pomeni, da bolnik ob pridobitvi medicinskega pripomočka ni finančno obremenjen, da za pridobitev pripomočka ni preveč administrativnih preprek in da je pripomoček možno dobiti blizu bolnikovega doma. Seznanitev bolnika in svojcev z uporabo pripomočka in vadbo uporabe pripomočka največkrat izvaja medicinska sestra, še v času bivanja v bolnišnici, na bolnikovem domu S TR O K O V N I Č LA N K I ki zagotavljajo enostavno menjavo pri ležečih bolnikih. Ple- nico je potrebno pravilno namestiti, lepilne trakove ustrezno pritrditi, da se zagotovi udobje in prepreči iztekanje. Potre- bno jih je redno menjavati, da se preprečijo draženje kože, okužbe in plenični izpuščaji. 3medicinski pRipomočki pRi zastajanjU (Retenci) URina v sečnem mehURjU Zastajanje urina je stanje nesposobnosti popolnega praz- njenja sečnega mehurja (10). Vzroki za retenco urina so lahko različni in vključujejo fiziološke, nevrološke, farma- kološke in mehanske dejavnike (11). V paliativni oskrbi je zastajanje urina dokaj pogosto, pri bolniku pa povzroča občutke nelagodja, nemir in bolečino. • Urinski katetri so medicinski pripomočki, ki se vstavijo preko sečnice v sečni mehur in omogočajo nemoten od- tok urina pri bolnikih, ki ne morejo normalno urinirati iz ra- zličnih razlogov. Pri izbiri urinskih katetrov je potrebno upoštevati različne zahteve, kot so varnost, funkcional- nost in učinkovitost ter udobje bolnika. Vse te karakteri- stike se nanašajo na material, iz katerega so izdelani. Po- znamo katetre za enkratno katetrizacijo in stalne urinske katetre. Urinski katetri iz polivinilklorida (PVC) se običajno uporabljajo za enkratno katetrizacijo mehurja (12). Katetri so lahko tudi iz silikona, ki je eden najbolj biokompatibilnih sintetičnih materialov, kar zagotavlja zmanjšano toksičnost in vnetje tkiva. Silikonski katetri so vzdržljivi, vendar zelo prilagodljivi (13), menjajo se na 4 tedne (14). Stalni urinski katetri so lahko tudi iz lateksa, menjajo se na 1–2 tedna, ali iz bio/lateksa, prevlečeni s hidrogelom, ti se menjajo na 6 –8 tednov. Izbira vrste katetra je odvisna od časa, kako dolgo ga bo bolnik potreboval. Pomembna je tudi velikost urinskega katetra. Izberemo čim tanjši kateter, ki še omogoča drenažo urina. Če je urin čist, bister, brez usedlin, zadošča debelina katetra od 12 do 14 Ch (po izumitelju Charriere, 1 mm = 3 Ch). Če je urin moten, gnojen ali krvav, je potreben večji, največ do debeline ka- tetra Ch 20 (14). Vrsto in velikost urinskega katetra pred- piše zdravnik, kompetence za uvajanje urinskega katetra ima zdravnik, pri ženskah pa tudi medicinska sestra. Urin- ski kateter odstrani medicinska sestra. • Urinska vrečka je medicinski pripomoček, ki se pritrdi na konec urinskega katetra. Namenjena je zbiranju od- teklega urina. Ima nepovratno valvulo, ki preprečuje za- tekanje urina nazaj v sečni mehur, mersko označbo in stišček za izpust urina. Urinska vrečka se lahko pritrdi na bolniško posteljo ali se namesti okrog noge, če je bolnik še pokreten. 4medicinski pRipomočki za oskRbo Ran Pri bolnikih v paliativni oskrbi se pojavljajo predvsem kro- nične rane, ki so skoraj vedno povezane z osnovnimi kro- ničnimi obolenji, ki vplivajo na oskrbo tkiva s krvjo in na delovanje celic v rani (15) in se niso zacelile v 4 do 8 tednih (16). Kronične rane razdelimo glede na vzrok nastanka: golenje razjede (arterijske, venske ali mešane etiologije), razjede zaradi pritiska in diabetične razjede stopal ter ma- ligne rane (17). Prepoznavanje in obravnavanje osnovnih vzrokov nastanka kronične rane, kot so venska insuficienca, motnje arterijske prekrvljenosti, nepomični bolniki, ki so iz- postavljeni dolgotrajnemu pritisku, sladkorna bolezen, ma- ligna obolenja, so ključnega pomena za uspešno obrav- navo kroničnih ran (15). Sodobne obloge za oskrbo ran: cilj pri izbiri ustrezne obloge je ustvariti optimalne pogoje za celjenje rane, to je toplo in vlažno okolje. Obloge pripomorejo k boljšemu ce- ljenju ran tako, da z avtolitičnim delovanjem olajšajo od- stranjevanje mrtvin, pospešujejo rast epitelijskega tkiva, nevtralizirajo vonj, se ne lepijo na rano in preprečujejo vstop mikroorganizmom iz okolice v rano (18). Zaradi zagota- vljanja vlage v rani in posledično navlaženosti živčnih kon- čičev so bolečine v ranah manjše. Z izbiro ustreznih oblog se kontrolira izloček v rani in preprečuje maceracija okolne kože. Ker se ne lepijo z rano, odstranjevanje obloge ni bo- leče, ob prevezu se ne poškoduje novo nastalega tkiva. Sodobne obloge lahko ostanejo na rani dalj časa, zato je menjava oblog manj pogosta (19). Na izbiro ustrezne obloge za rano vpliva mnogo dejavnikov: stanje rane, faza celjenja rane, bolečine, neprijeten vonj, izpostavljenost globljih struktur, stanje okoliške kože, anatomska lokacija rane ... Za lažje odločanje pri izbiri nekateri avtorji priporo- čajo štiri osnovne principe: • če je rana izsušena, je potrebna hidracija, • če ima rana presežek izločka, je potrebna obloga za vpi- janje izločka, • če je rana obložena z nekrotičnim tkivom, je potrebna obloga, ki pripomore k debridementu, • če je rana okužena, je potrebna obloga, ki pripomore k zmanjšanju tega bremena (19). 316 M E D IC IN S K I P R IP O M O Č K I Z A N E g O IN O S K R B O B O LN IK A V P A LI AT IV N I O S K R B I Farm Vestn 2024; 75 Obloge se delijo na primarne in sekundarne obloge; pri- marna obloga je vedno v stiku z dnom rane, sekundarna je nameščena na primarno oblogo in opravlja funkcijo pri- trditve primarne obloge ali funkcijo absorbcije izločka iz rane. Skupine sodobnih oblog so (19): • Alginatne obloge so običajno sestavljene iz natrijevih in/ali kalcijevih soli. Ob stiku z rano pride do vpijanja izločkov ter izmenjave natrijevih in kalcijevih ionov med oblogo in izločkom, pri čemer se alginat spremeni v mehak gel. So močno vpojne, zato so primerne predvsem za rane z zmernim do močnim izločanjem. • Filmi so tanke, večinoma prozorne poliuretanske mem- brane. Uporabljajo se kot samostojne obloge, kot pripo- močki za pritrjevanje ali pa so sestavni, zunanji sloj drugih sodobnih oblog za oskrbo ran. Kot primarne obloge se uporabljajo za rane brez ali z malo izločka, pripomorejo k hitrejši epitelizaciji rane. • Biocelulozne obloge so sestavljene iz celuloznih vlaken, ki jih sintetizirajo bakterije (Acetobacter xylinium). Reguli- rajo vlažnost rane preko vpijanja izločkov in/ali oddajanja vode. Rano ščitijo pred izsušitvijo. Primerne so za suhe rane ter rane z malo izločka. • Kontaktne mrežice so obloge iz različnih nosilnih mate- rialov, pogosto z dodatki, ki še dodatno preprečujejo sprijemanje z rano, ali z antimikrobnimi dodatki. Omo- gočajo prehod izločka iz rane v sekundarno oblogo. • Hidrokoloidi so hidrofilne obloge, običajno sestavljene iz karboksimetil celuloze, želatine ali pektinov. Pri stiku z izločkom rane se tvori gel. Lahko so tanke ali debele, brez roba ali z lepljivim robom, klasičnih ali posebnih oblik za bolj zahtevne anatomske dele telesa. Zagotavljajo vlažno okolje v rani, obloge z okluzivnim filmom pa ustva- rijo tudi visoko hipoksično okolje v rani, kar pozitivno vpliva na epitelizacijo in angiogenezo. • gelirajoče obloge so narejene iz visoko vpojnih poli- mernih vlaken, sposobnih vezanja večjih količin izločka. Ob vpijanju izločkov tvorijo mehak gel. Uporabne so za različne vrste ran, predvsem z zmernim do močnim izlo- čanjem, nekatere izmed njih (z antimikrobnimi dodatki) tudi za vnete in okužene rane ter za rane z biofilmom. • Hidrogeli so obloge z visoko vsebnostjo vode, ki lahko vsebujejo še veliko drugih dodatkov. Rano dodatno vla- žijo, nekateri pa so sposobni tudi vpijanja izločkov. Upo- rabljajo se pri ranah, ki potrebujejo dodatno vlažnost. Uporabljajo se za spodbujanje avtolitičnega debridementa pri nekrotičnih in obloženih ranah ter za zagotavljanje vlažnega okolja pri ranah, ki malo izločajo ali so izsu- šene. • Pene so iz visoko vpojnih poliuretanskih celic, lahko pa tudi iz drugih materialov. Lahko so debele ali tanke, z le- pljivim robom ali brez, klasičnih oblik ali posebnih oblik za bolj zahtevne anatomske predele (npr. za križnico, peto, komolec), brez dodatkov ali z zelo raznolikimi do- datki, kot so antimikrobna sredstva, silikonska stična plast, hidrogeli, protibolečinska sredstva in drugi. Najpo- membnejša vloga pen je vpijanje in uravnavanje vlažnosti rane, zaradi česar pripomorejo tudi k izboljšanemu stanju okolnega tkiva. Rani nudijo tudi toplotno izolacijo in do- datno zaščito. • Polimerne membrane so obloge, ki imajo v svojem hi- drofilnem poliuretanskem matriksu vgrajeno blago čistilno sredstvo, vlažilno sredstvo (glicerin) ter vpojno sredstvo (kopolimer škroba). Kombinacija teh sestavin spodbuja več različnih učinkov; poleg vpijanja, predvsem čiščenje rane, avtolitični debridement, zmanjševanje vnetja in bla- žitev bolečine. • Visoko vpojne obloge so namenjene vpijanju in zadrže- vanju večjih količin izločka. Pogosto vsebujejo polimerne delce, sposobne izjemnega vpijanja, zato zmanjšujejo tveganje za iztekanje izločka in maceracijo kože ob rani ter potrebo po pogostih prevezah ran z zelo močnim iz- ločanjem. • Obloge z medom vsebujejo medicinski med, ki deluje antimikrobno na širok spekter mikroorganizmov, vključno z rezistentnimi sevi, preprečujejo nastanek biofilma, spod- bujajo avtolitičen debridement, delujejo protivnetno in preprečujejo neprijeten vonj, vzpodbujajo angiogenezo, granulacijo in reepitelizacijo ter celjenje z manj brazgoti- njenja. • Obloge s kolageni so vpojne obloge, izdelane iz narav- nega kolagena. Primerne so predvsem za celjenje ran, pri katerih je opazen zastoj ali nazadovanje v celjenju. Pripomorejo k avtolitičnemu čiščenju rane in k lajšanju bolečin, stimulirajo tvorbo novega kolagena. Lahko vse- bujejo antimikrobne dodatke. • Poliakrilatne vlažne obloge vsebujejo z Ringerjevo razto- pino navlažene poliakrilate. Ob stiku z izločkom iz rane se Ringerjeva raztopina sprošča v rano, izloček pa se vpija v poliakrilate. Spodbujajo avtolitični debridement in čiščenje rane, delujejo protivnetno, spodbujajo granula- cijo, pripomorejo k razdrtju biofilma ter preprečujejo nje- gov ponovni razrast. • Antimikrobne obloge so različne vrste oblog, ki vsebujejo antimikrobne dodatke, kot so srebro, med, jod, poliheksa- metilen bigvanide (PHMB). Lahko so v obliki alginatov, pen, gelirajočih oblog, kontaktnih mrežic, kolagenskih oblog, oblog s silikonom. Uporabljajo se pri okuženih ranah. 317 Farm Vestn 2024; 75 S TR O K O V N I Č LA N K I 5medicinski pRipomočki za pRepRečevanje poŠkodbe zaRadi pRitiska Rana zaradi pritiska je poškodba kože in podkožnega tkiva, ki nastane zaradi dolgotrajnega pritiska na kožo in tkivo. Te rane se najpogosteje pojavijo na predelih telesa, kjer je kostna struktura blizu površine kože, kot so pete, gležnji, boki in križnica. Za preprečevanje PZP se upora- bljajo različni pripomočki in tehnike, ki zmanjšujejo pritisk in izboljšujejo prekrvavitev na ogroženih predelih. Prepre- čevanje PZP zahteva celovit pristop, ki vključuje uporabo specializiranih pripomočkov, redno spreminjanje položaja, ustrezno nego kože ter zagotavljanje primerne prehrane in hidracije. S kombinacijo teh ukrepov je mogoče bistveno zmanjšati tveganje za nastanek preležanin in izboljšati ka- kovost življenja bolnikov, ki so ogroženi zaradi teh po- škodb. • Blazine za preprečevanje PZP so medicinski pripo- močki, ki zmanjšajo pritisk na tkivo pri nepokretnem bol- niku. Ločimo dinamične (delujejo s pomočjo elektrike) in statične blazine za preprečevanje PZP. Blazino za pre- prečevanje PZP se izbere na podlagi stopnje tveganja za nastanek PZP ali glede na to, če je PZP že nastala. Pri izbiri je potrebno upoštevati tudi individualne potrebe bolnika (gibljivost v postelji, udobje, nadzor nad mikro- klimo). Njihova pravilna uporaba in vzdrževanje lahko bi- stveno pripomoreta k zmanjšanju tveganja za nastanek PZP in izboljšanju udobja bolnika (22). 6medicinski pRipomočki za enteRalno hRanjenje • Nazogastrična sonda je pripomoček, ki pri bolnikih, pri katerih prehranjevanje ni možno po naravni poti skozi usta ali ni varno, ki ne želijo jesti ali ne morejo jesti dovolj, omogoča pomembno pot za vnos hrane, teko- čine in zdravil (20). Nazogastrična sonda se lahko vstavi bolniku tudi za izpraznitev ali razbremenitev želodca, za zmanjšanje napetosti v trebuhu. Vstavi se skozi nos, preko nazofarinksa in požiralnika v želodec. Uvajanje nazogastrične sonde je invazivni poseg, bolniki si ga zapomnijo kot neprijetno izkušnjo. Pri vstavljanju nazo- gastrične sonde so možne poškodbe sluznice prebavne in dihalne poti, krvavitve, vstavitev v dihalne poti. Kljub pravilno vstavljeni nazogastrični sondi, če se ta pre- makne iz želodca v požiralnik ali žrelo, lahko bolnik aspi- rira hrano v pljuča. Ostali možni zapleti so še diareja, izpahovanje, slabost, krči, bruhanje in nastanek razjede zaradi pritiska ter stenoze. Hranjenje po nazogastrični sondi je primerno le za bolnike, ki potrebujejo pomoč pri hranjenju začasno, pri bolnikih, ki potrebujejo ente- ralno hranjenje dolgotrajno, je potrebno posegati po drugih metodah (hranjenje po gastrostomi/jejunostomi). Pri bolnikih z zelo napredovalo kronično boleznijo v pozni paliativni oskrbi uvajanje nazogastrične sonde z namenom hranjenja in hidracije ni primerno (23). Nazo- gastrična sonda je upogljiva, običajno 90 cm dolga cevka, običajno izdelana iz silikona, poliuretana. Sonde so različnih dolžin in premerov. Ozke nazogastrične sonde velikosti od 8 do 12 Ch so namenjene hranjenju in hidraciji bolnika, široke od 14 do 22 Ch pa za razbre- menitev prebavil (21). Nazogastrična sonda mora biti popolnoma neprepustna za rentgenske žarke ali pa mora vsebovati radioneprepustno nitko vzdolž celotne dolžine. graduirana mora biti po celotni dolžini sonde, vstopna mesta na sondi morajo biti nezdružljiva z intra- venskimi brizgalkami (20). • Sistemi za enteralno hranjenje so sterilne plastične cevke različnih dolžin, ki služijo pretoku enteralne hrane iz prvotne embalaže enteralne prehrane ali hranilne vrečke na sistemu, do nazogastrične sonde. Sistemi za enteralno hranjenje morajo biti nezdružljivi z intravenskimi pripo- močki. Dovajanje hrane je možno preko zaprtega si- stema, kadar se sistem priključi na embalažo enteralne hrane, ali preko odprtega sistema, kadar se hrana prelije iz originalne embalaže v hranilno vrečko na sistemu. Zaprti sistemi imajo manjše tveganje za bakterijske okužbe v primerjavi z odprtimi, saj omogočajo aseptično dajanje enteralne hrane, zato ima hrana daljšo obstojnost, do 24 ur pri sobni temperaturi. Pri odprtem sistemu je obstojnost enteralne hrane do 4 ure (21). • Brizgalke za enteralno hranjenje – 30 do 50 ml bri- zgalke morajo biti nezdružljive s pripomočki za intraven- sko uporabo. Namenjene so za merjenje in dovajanje enteralne hrane, tekočin in zdravil. So za enkratno upo- rabo, za hranjenje v domačem okolju pa so na voljo bri- zgalke za ponovno uporabo, ki jih je potrebno čistiti in hraniti po navodilih proizvajalca (20). • Enteralne črpalke so elektronski pripomočki, ki omo- gočajo natančen pretok enteralne hrane. Uporabljajo se za enkratno, prekinjeno hranjenje, kot tudi za kontinuirano hranjenje. Vgrajene imajo varnostne mehanizme z zvo- čnimi ali svetlobnimi alarmnimi signali (21). 318 M E D IC IN S K I P R IP O M O Č K I Z A N E g O IN O S K R B O B O LN IK A V P A LI AT IV N I O S K R B I Farm Vestn 2024; 75 7medicinski pRipomočki za hojo Uporabljajo se za pomoč pri hoji pri bolnikih z motnjami ravnotežja in oslabelostjo mišic ter pri tistih, ki imajo težave s padci. Pripomočki za hojo učinkovito povečajo podporno ploskev. Pred uporabo jih je potrebno pravilno prilagoditi, da ustrezajo posamezniku. Izbira primernega pripomočka za hojo je odvisna od starosti bolnika, njegove stabilnosti, postave in dejavnosti, ki jih običajno opravlja. • Palice s tremi ali štirimi nogami nudijo večjo stabilnost kot ravne palice, vendar so lahko težavne za uporabo (npr. pri hoji po stopnicah). Pomembna je prilagoditev vi- šine palice glede na velikost bolnika. • Hodulja je lahko z ali brez koles. Hodulje s kolesi je lažje upravljati, še zlasti pri hoji po grobem terenu ali preprogi, se pa težje ustavijo. Pred uporabo je potrebno nastaviti višino glede na velikost bolnika. Višje nastavljiv ročaj lahko izboljša varnost, vendar je hoduljo v tem primeru težje uporabljati. Zaradi lažjega transporta je priporočljivo, da je hodulja zložljiva. Hodulja ni primerna za hojo po stop- nicah ali po tekočih stopnicah. • Rolator je namenjen osebam, katerih hoja je še vedno dokaj stabilna, vendar potrebujejo oporo. Namenjen je osebam z oslabelostjo mišic nog, ki se hitro utrudijo. Na- meščene mora imeti zavore, prostor za prtljago in sedež. Dobro je, če se rolator lahko zloži. Ni primeren za hojo po stopnicah ali po tekočih stopnicah (24). 8sklep Pripomočki za nego in oskrbo bolnika v paliativni oskrbi močno olajšajo probleme in simptome, ki nastopijo v času napredovale neozdravljive bolezni. Bistveno pripo- morejo k zagotavljanju kakovostne oskrbe ter k izboljša- nju kakovosti življenja bolnikov ob koncu življenja in nji- hovih bližnjih. Pripomočki morajo biti lahko in pravočasno dostopni, torej takrat, ko jih bolnik potrebuje. Ob vsem tem pa je bistveno, da so bolnik in svojci obkroženi z ljudmi, s strokovnjaki različnih strok, ki jim pomagajo pri ugotavljanju potreb po medicinskih pripomočkih, sveto- vanju, pri dobavi in pri učenju uporabe pripomočkov ter jim stojijo ob strani pri premagovanju vseh tegob in pro- blemov, ki jih doletijo v času napredovale neozdravljive bolezni. 9liteRatURa 1. Uredba o medicinskih pripomočkih (EU) 217/745 (MDR-Medical Device Regulation. Pridobljeno dne 16. julij 2024. UREDBA (EU) 2017/ 745 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA - z dne 5. aprila 2017 - o medicinskih pripomočkih, spremembi Direktive 2001/ 83/ ES, Uredbe (ES) št. 178/ 2002 in Uredbe (ES) št. 1223/ 2009 ter razveljavitvi direktiv Sveta 90/ 385/ EGS in 93/ 42/ EGS (europa.eu) 2. Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke. Splošno o medicinskih pripomočkih[Internet]. [Cited 2024 Jul 16]. Available from: Splošno o medicinskih pripomočkih – JAZMP. 3. Kjeken I, Darre S, Slatkowsky-Cristensen B, Hermann M, Nilsen T, Eriksen CS, et al. Self-management strategies to support performance of daily activities in hand osteoarthritis. Scand J Occup Ther. 2013; 20(1):29-36. 4. Dahlin-Ivanoff S, Sonn U. Use of assistive devices in daily activities among 85-years-old living at home focusing especially on the visually impaired. Disabil Rehabil. 2004; 26(24): 423-30. 5. Chiu CWY, Man DWK. The effect of training older adults with stroke to use home-based assistive devices. OTJR. 2004; 24(3): 13-20. 6. Fink, T. Timski pristop kot način sodelovanja v hospicu. Kultura umiranja. Vzgoja, 2016; 71, str. 8–10. 7. Goršak Lovšin V. Paliativna oskrba starih ljudi. V: Železnik, D, Kaučič, BM, Železnik, U. idr. (ur.). Zbornik predavanj z recenzijo 2. znanstvene konference z mednarodno udeležbo s področja zdravstvenih ved. Laško. Slovenj Gradec: Visoka šola za zdravstvene vede Slovenj Gradec, 2012; 360. 8. Zürcher S, Saxer S, Schwendimann R. Urinary incontinence in hospitalised elderly patients: do nurses recognise and manage the problem? Nurs Res Pract 2011 [Internet]. [cited 2024 Jul 1];1–5. Available from: Urinary incontinence in hospitalised elderly patients: do nurses recognise and manage the problem? - PubMed (nih.gov) 9. Skuk E, Blaganje M. Urinska inkontinenca pri ženski: pregled področja. Javno zdravje [Internet]. 2020 [cited 2024 Sept 16];12:1-18. Available from: PDF (dlib.si) 10. National Institute of Diabetes and Digestive and Kidney Diseases. Urinary Retention. [Internet]. 2019 [cited 2024 Jul 2]. Available from: Urinary Retention - NIDDK (nih.gov) 11. Abrams P, Cardozo L, Fall M, Griffiths D, Rosier P, Ulmsten U, et al. The standardisation of terminology of lower urinary tract function: report from the Standardisation Sub-committee of the International Continence Society. Neurourol Urodyn [Internet]. 2002 [cited 2024 Jul 2]; 21:20-23. Available from: EAUN- Guideline-Urethral-intermittent-catheterisation-in-adults-2024.p df (uroweb.org) 12. Witjes JA, Del Popolo G, Marberger M, Jonsson O, Kaps HP, Chapple CR. A multicenter, double-blind, randomized, parallel group study comparing polyvinyl chloride and polyvinyl chloride- free catheter materials. J Urol [Internet]. 2009 [cited 2024 Jul 2]; 182:2794-8. Available from: A multicenter, double-blind, randomized, parallel group study comparing polyvinyl chloride 319 Farm Vestn 2024; 75 S TR O K O V N I Č LA N K I and polyvinyl chloride-free catheter materials - PubMed (nih.gov) 13. Lawrence EL, Turner IG. Materials for urinary catheters: a review of their history and development in the UK. Med Eng Phys [Internet]. 2005 [cited 2024 Jul 2]; 27:443-53. Available from: Materials for urinary catheters: a review of their history and development in the UK - PubMed (nih.gov) 14. Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Uvajanje trajnega urinskega katetra pri ženski. Nacionalni protokol aktivnosti zdravstvene in babiške nege [Internet]. 2022 [cited 2024 Jul 2]. Available from: UCE- NP-03.07-Uvajanje-trajnega-urinskega-katetra-pri-zenski-splet. pdf (zbornica-zveza.si) 15. Slovenski medicinski slovar. Pridobljeno z dne 2. julij 2024. Termania - Slovenski medicinski slovar - rána 16. Kyaw BM, Jarbrink K, Martinengo L, Schmidtchen A. Need for Improved Definition of “Chronic Wounds” in Clinical Studies. Acta DermatoVenereologica. 2017;98(1):157-158. Available from: Need for Improved Definition of “Chronic Wounds” in Clinical Studies - PubMed (nih.gov) 17. Chaby G, Senet P, Vaneau M, Martel P, Guillaume JC, Meaume S. Dressings for acute and chronic wounds: a systematic review. Arch Dermatol . 2007;143(10): 1297−304. 18. Orsted HL, Keast DH, Forest-Lalande L, Kuhnke JL, O’Sullivan- Drombolis D, Jin S, et al. Best Practice Recommendations for Prevention and Management of Wounds. Toronto: Canadian Association of Wound Care, 2018; 37-57. 19. Halbwachs HK. Priporočila za izbiro sodobnih oblog za vlažno celjenje ran [Internet]. 2018 [cited 2024 jul 2]. Available from: Priporocila-za-izbiro-sodobnih-oblog-za-vlazno-celjenje-ran.pdf (rane.si) 20. Curtis K. Caring for adult patients who require nasogastric feeding tubes. Nursing standard. 2013;27(38):47-56. 21. DAA-Dietitians Association of Australia. Enteral nutrition manual for adults in health care facilites [Internet]. 2018 [cited 2024 jul 2]. Available from: Enteral nutrition manual june 2018.pdf 22. Delovna skupina za razjedo zaradi pritiska pri Društvu za oskrbo ran Slovenije. Preprečevanje razjede zaradi pritiska – prevod in prilagoditev mednarodne smernice. Društvo za oskrbo ran Slovenije [Internet]. Ljubljana, 2013 [cited 2024 Jul 2]. Available from: Preventiva razjede zaradi (zbornica-zveza.si). 23. Šmid E, Lajhar A. Načini enteralnega hranjenja pri otroku. Slovenska pediatrija [Internet]. 2019 [cited 2024 Jul 2]. Available from: 2019_02_26_051-055.pdf (slovenskapediatrija.si) 24. Puh U. Pripomočki za hojo: pogostnost in učinki uporabe pri ljudeh s telesnimi okvarami. Puh / letn. XVIII, supl 2019:159-67 320 M E D IC IN S K I P R IP O M O Č K I Z A N E g O IN O S K R B O B O LN IK A V P A LI AT IV N I O S K R B I Farm Vestn 2024; 75