Oxf.: 671 :683:931 :(497.12) ZAKON O RAZšiRJENI REPRODUKCIJI IN MINULEM DELU V GOZDARSTVU Slavka K a v č i č • 1. Uvod Po sprejemu Zakona o združenem delu in ZRRMD (Zakon o razs1neni repro- dukciji in minulem delu) se je v teoriji in praksi pojavilo več predlogov za delitev osebnih dohodkov na podlagi minulega dela (čeprav ima ZRRMD tudi druga določila). Prizadevanja za ta del uveljavljanja ZRRMD v praksi so verjetno tudi vzrok, da v vsakdanjem življenju pod pojmom minulo delo ponavadi razumemo le osebne dohodke iz minulega dela. Vemo pa, da so osebni dohodki le posledica uspešnega gospodarjenja s sredstvi družbene reprodukcije, zato jih ne moremo šteti za minulo delo, saj so le rezultat uspešnega sprotnega gospodarjenja s tem delom. Pojem minulo delo zajema celotna sredstva družbene reprodukcije z denarnimi sredstvi vred. Je opredmetena tekoče delo, zato lahko rečemo , da smo s tem pojmom zamenjali izraz kapital. čeprav govori ZRRMD predvsem o osebnih dohodkih iz minulega dela, pa moramo takoj poudariti, da ti osebni dohodki v praksi niso posebna kategorija in imajo enak položaj kot osebni dohodki iz tekočega dela. To upošteva tudi panožni sporazum gozdarstva, ki določa , da je celotna osebna poraba pri razporejanju čistega dohodka nedeljiva celota, ki jo šele pri njegovi uporabi delimo na osebne dohodke iz tekočega dela, osebne dohodke iz minulega dela in skupno porabo. Celotna osebna poraba, torej tudi osebni dohodki iz minulega dela, je odvisna od velikosti dohodka, še več : vsi nameni porabe so sorazmerni z obsegom dohodka. 2. Odnosi pri gospodarjenju z investicijskimi sredstvi Kot vidimo iz uvodnih obrazložitev, je pojem minulega dela zelo širok. Zato tudi kot investicijska sredstva ne moremo razumeti samo tista sredstva, ki jih lahko uporabljamo zn nabavo osnovnih sredstev, še manj. ·pa samo velikih in- vesticij . Pod tem pojmom razumemo v ozdu vsa poslovna sredstva, ki mu omogočajo proizvodnjo. Ta. ustvarja s prodajo celotni prihodek in pridobiva dohodek. Logična posledica opredelitve minulega dela je, da je treba za ugotavljanje velikosti minulega dela upoštevati sredstva ozda in ne njegovega poslovnega sklada. Ena izmed prvih zahtev ZRRMD je, da mora biti delavčev osebni dohodek med drugim odvisen tudi od uspešnosti gospodarjenja in upravljanja s sredstvi druž- bene reprodukcije. Kako uspešno smo gospodari!i z minulim delom, ugotavljamo s kazalnikom: dohodek v primerjavi s poprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi , ki kaže donosnost poslovnih sredstev. Torej je rentabilnost sredstev tudi po- membno merilo za določanje obsega sredstev za osebne dohodke iz minulega dela. Celotna investicijska sredstva se lahko uporabljajo za različne namene (velike, male investicije, obratna sredstva itd .). Tveganje je pri velikih investicijah ponavadi * Dr. S. K., dipl. o ec ., VTOZD za gozdarstvo pri Biotehniški taku Ite ti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, YU. "150 večje kot pri manjših, ali bolje rečeno: pozitivne ali negativne posledice velikih investicij bolj odločujoče vplivajo na uspešnost poslovanja ozda kot malih in~ vesticij . Zato ZRRMD obvezuje ozde, da v svojih samoupravnih aktih opredelijo velike in male investicije. Določitev velikih in malih investicij je za posamezen tozd različna (zneskovno), odvisno od načina proizvodnje, velikosti tozda itd. Zato meril za opredeljevanje velikih in malih investicij ne moremo iskati zunaj tozda, ampak v njem, saj je denimo investicija z enako predračunsko vrednostjo za neki tozd velika investicija, za drugi pa majhna. Tako menimo, da za določanje velike in male investicije ne more biti toliko pomemben znesek, ampak vpliv investicije na razmere pri poslovanju . ZRRMD določa velike in male investicije z vidika odločanja . Takšna oprede- litev velike in majhne investicije pa je daleč od opredelitve po kateri daje soglasje komisija za presojo investicij. Verjetno pa je bila, pri tistih predlogih, pri katerih je merilo za presojo, kaj je velika in kaj majhna investicija, podlaga za takšno odločitev prav obveznost družbene presoje o upravičenosti investicij. ZRRMD tudi predvideva, da je treba za vsako investicijo izdelati investicijski elaborat. V njem je treba prikazati vsa potrebna finančna sredstva in predvidene učinke investicij. čeprav zakon sicer ne dela razlike pri investicijskem elaboratu za velike ali male investicije, menim, da je s stališča racionalnosti odločanja in ugotavljanja učinka investicij le treba razlikovati elaborate za velike in male investicije. Za ugotavljanje učinkov velikih investicij je treba napraviti popoln investicijski elaborat z vsemi njegovimi deli, za male investicije pa zadošča le skrajšan elaborat, s katerim si bomo zagotovili investicije, ki ne dajejo negativnih učinkov. 3. Osebni dohodki iz minulega dela V panožnem sporazumu gozdarstva je razlaga, kako naj ozdi v skupni osebni porabi določajo tisti del osebnih dohodkov, ki so rezultat upravljanja in gospo- darjenja s sredstvi družbene reprodukcije. V njem se podpisniki ne sporazumejo o tem, kako deliti osebne dohodke minulega dela na posamezne delavce. V tistih ozdih, ki doslej niso posebej spremljali učinkov gospodarjenja s sredstvi družbene reprodukcije, ni mogoče ugotoviti začetnega zneska osebnih dohodkov iz mi- nulega dela, zato izhaja panožni sporazum pri opredelitvi izhodiščnega osebnega dohodka iz minulega dela iz konvencije. Vsaka sprememba v obračunu osebnih dohodkov vpliva na spremembo velikosti osebnih dohodkov posameznih delavcev. Zato se v panožnem sporazumu nekatera načela, ki jih morajo upoštevati vsi njegovi podpisniki, ko uveljavljajo obračun osebnih dohodkov po minulem delu. če teh načel ni mogoče upoštevati takoj, morajo določiti prehodno obdobje, v katerem bodo lahko uresničili ZRRMD, hkrati pa tudi upoštevali izhodišča, sprejeta s panožnim sporazumom . Ta načela so : a) Izhodiščni osebni dohodki iz minulega dela se oblikujejo po dosedanjem obsegu osebA-ih dohodkov za leta službe. b) Izhodiščni osebni dohodki iz minulega dela so rezultat tistih uporabljenih poslovnih sredstev, katerih učinkov ne ugotavljamo posebej; to pomeni, da so v teh osebnih dohodkih udeleženi vsi, ki so med uveljavljanjem ZRRMD v ozdu v delovnem razmerju. c) Iz tekočega dela ne more zaradi uveljavljanja določil ZRRMD dobiti nihče manj osebnih dohodkov, kot jih je dobil do zdaj za enako kakovost in količino dela. č) Del osebnih dohodkov iz minulega dela naj rabi tudi za pokrivanje razlik v osebnih dohodkih iz tekočega dela pri tistih delavcih, ki jim je zaradi zmanjšane delovne sposobnosti zmanjšana učinkovitost pri delu. 151 Ozdi, podpisniki sporazuma, lahko uvedejo predhodno obdobje le v začetlcu uveljavljanja panožnega sporazuma v praksi, ne pa tudi kasneje, ko zaradi sl:::tbih finančnih rezultatov ne bi bilo mogoče uresničiti vseh njegovih načel. Takrat posledica, ki je nastala zato, ker načeia niso bila upoštevana, ne bi bila več posledica spremenjenega obračuna, ampak slabšega gospodarjenja. Celotni znesek osebnih dohodkov, ki ga potem delimo po vseh vidikih, po minulem delu, ugotovimo z določili panožnega sporazuma. Ugotovimo ga tako, da primerjamo kazalnik k2 v tekočem letu (k21) s kazalnikom k2 v prejšnjem letu (k2o). dohodek k20 = --------- poslovna sredstva povečan dohodek k21 = --------- investicijska sredstva (investicijska sredstva = povečana poslovna sredstva) če se je dohodek povečal bolj kot pa investicijska sredstva, je kazalnik k21 večji kot k2o. Del povečanega dohodka je rezultat uspešnega gospodarjenja z minulim delom, zato v skupnih osebnih dohodkih povečamo izhodiščni osebni dohodek iz minulega dela. Tako ugotovljeni osebni dohodek iz minulega dela razdelimo naprej po štirih vidikih. a) Velika investicija Učinke velikih investicij ugotavljamo z investicijslsebni dohodki iz minulega dela, ki so rezultat prihrankov (vidik b); osebni dohodki iz minulega dela, ki so rezultat racionalizacij in drugih Jstvarjalnosti pri delu (vidik c). Iz tako izračunanega obsega sredstev zn osebne dohodke (OD minm) izločimo tisti del, ki ga delavci tozdov in tokov, združeni v isti delovni organizaciji, uporabijo na ravni delovne organizacije za plačilo razlike v osebnih dohodkill iz tekočega dela tistih delavcev, ki jim je opešala delovna sposobnost in zato dosegajo mc:njše osebne dohodke iz tekočega dela. Preostali znesek razdelimo na vse delavce po obrazcu: OD minm · delavca y = ODt y · Z · S, kje-r je: ODminm delavca y iz minulega dela po merilu č; ODty = osebni dohodek za tekoče delo istega delavca: Z = izračunan količnik; S = leta službe. 153 Z izračunamo po obrazcu: z = ODm Pri tem je: N,, N2 . .. Nn = osebni dohodek posameznega delavca za sprotno delo l1, L2 ... Ln = število let službe istega delavca Z izračunamo za določitev izhodiščnega osebnega dohodka iz minulega dela v delovni organizaciji, za vsako naslednje !eto pa izračunamo Z za vsak tozd in tok posebej. Z se v posameznih tozdih in takih, združenih v isto delovno orga- nizacijo, lahko iz leta v leto različno spreminja, v skladu z dejavniki, ki določajo ·obseg osebnih dohodkov iz minulega dela, tako v celoti kot po posameznih vidikih. Prikazan postopek izračuna upošteva domnevo, da obseg (maso) osebnih do- hodkov iz minulega dela v celotnih osebnih dohodkih oblikujemo na podlagi vnaprej določenih sintetičnih kazalnikov in ga vnaprej razdelimo glede na prispe- 'Vek posameznih prvin (a, b. c, č). Seveda bi bila pot lahko tudi obrnjena, da najprej ugotovimo, kolikšen naj bi bil znesek osebnih dohodkov na podlagi malih investicij in drugih uporabljenih sredstev, pri katerih učinkov ne ugotavlja- mo posebej in ta znesek povečujemo glede na druge vidike. Vendar menimo, da je opisani postopek bolj logičen, saj se morajo vsi vidiki upravljanja in gospodar- jenja z minulim delom pokazati v večjem dohodku. Zato so tudi kazalniki, ki opredeljujejo uspešnost gospodarjenja, večji. če bi določali velikost osebnih dohodkov iz minulega dela iz porabe, je nevarnost, da jim damo prevelik pouda- rek in s tem zmanjšamo obseg osebnih dohodkov iz tekočega dela. Ne smemo namreč pozabiti, da pridobljeni dohodek najprej razporedimo samo na dva dela, in sicer na osebno porabo in akumulacije. S pretiranim poudarjanjem bodisi skla- da skupne porabe bodisi osebnih dohodkov iz minulega dela pa lahko postavimo v podrejen položaj plačilo opravljenega sprotnega dela. To pa gotovo ni bil namen ZRRMD. 154