Gospodarske stvari. Zavarovalna zadruga. (Dalje.) Jaz si predstavljam tukaj zavarovalno zadrugo, ustanovljeno na podlagi § 1. postave z dne 9. uprila 1873 drž. zak. št. 70 in sicer iz vzroka, ker bode zadruga ustanovljena v namen, da pomaga svojim udom vsled vzajemnosti si prigospodariti oskrb za slučaj onemoglosti za delo in zaslužek, dalje je gotovo to gospodarstvo, da si zavaruje kmetovalec svojo živino zoper nezgode in bolezni in svoje polje zoper škodo po toči. Ker pa ravno to, da si kmetovalec z malimi sredstvi preskrbi boljšo bodočnost, da se obvaruje škode pri živini in na polji, spada h gospodarstvu, spada po mojemu mnenju ta zavarovalna zadruga pod zadružno postavo, in upam, da ne bode delala c. kr. vlada uresničenju te zadruge zaprek. Sicer pa bode ta zavarovalna zadruga prva v Avstriji in vsled tega mislim, da se pod drugo kakor pod zadružno postavo postaviti ne da. V smislu § 13 zadr«žnih pravil se zavaruje pri namerovani zadrugi: 1. Ijudje, in sicer oni, kateri se bavijo s poljedelstvom; 2. domača koristna žival; in 3. vsi poljski in vinogradski pridelki zoper škodo po toči. Pri tem sestavljanju računa služili so mi statistični uradni podatki. Vzel sem pa ozemlje, koder bivajo Slovenci in to je: Kranjsko, Istrijo, Spod. Štajarsko in Spod. Koroško. Sedaj se bodemo bavili z zavarovanjem poljedelcev. Poglejmo, kako bi izgledal račun, če bi pristopili k naši zadrugi vsi Slovenci. Pri zadnjem ljudskem štetju se je dalo Slovencev vpisati 1,394.612. Vzel pa sem jaz tukaj kakor pri vseh podatkih okroglo število, tukaj toraj 1,400.000 Slovencev. Od teh se. bavi 75% s poljedelstvom, torej je med Slovenci 1,050.000 kmetovalcev ali 3/4 vseh prebivalcev. Ker pa pridejo tukaj v poštev le oni poljedelci, kateri stojijo pri vstopu k zadrugi v starosti od 14—60 let, bavili se bodemo le s to določeno starostjo kmetovalcev. Poprečno živi kmetijskih ljudi od 1—14 leta starosti 27%. Od 14—30 leta starosti 27c/0. Od 30—40 leta starosti 13%. Od 40—50 leta starosti 12%. Od 50-60 leta starosti 10% in od 60 leta starosti naprej pa njih živi 11%, po tetn takem je v starosti od 14—16 leta 62% vseh kmetovalcev na Slovenskem, kar da 651.000 ljudi, kateri morejo kot udje k naši zavarovalni zadrugi pristopiti. Na podlagi teh številk, nam bode sedaj lahko izračuniti, koliko da bi znašali dohodki in stroški, ako bi pristopili vsi gori omenjeni poljedelci k naši zadrugi in da vplačajo v pravilih predpisano vstopnino, deleže,Jn da vplačujejo v pravilih določeno letno zavarovalnino. (Dalje pride.) Posojilnica v Križevcih pri Ljntomeru ni dobila v postavi z dne 11. junija 1894, kot dopolnilni postavi k oni z dne 1. junija 1889, drž. zak. št. 91 zajamčenih olajšav pri kolekovanji zadolžnih pisem itd. Ako celo zadevo nepristransko presodimo, se lahko prepriCamo, da cela stvar ne izvira iz kake mržnje oblastev, ampak tera je strogo zabičano čuvati, da se izvrSujejo državni finančni zakoni, a gori omenjen zakon 1889 (oziroma 1994) ravno izrecno določuje, da po § 1. all. 5. le one posojilnice, »katere čisti svoj dobiček cel prilagajo rezervnemu zakladu, brez da bi udi dobivali kake koli deleže«, da le te imajo pravico do tam navedenih ugodnostij kolekovanja dolžnih pisem po lestvici I. in dr. Cez ta državni zakon pač ne sme iti podrejena oblast, in mora odklon.ti vsako v postavi neopravičeno zahtevo. Ker bi proti odloku c. kr. fin. okraj. ravnateljstva Maribor, 8. marca 1900 št. 2758 ugovor bil le potrata časa in denarja, ostaja križevski posojilnici ta dvoja pot: I. Ako pridrži § 12 svojih pravil, vsled katerega se vsako leto 40% čistih dohodkov izloči v kake dobrodelne namene, tedaj morajo delovati ali z menicami na 6 mescev po lestvici I, ali pa z dolžnimi pismi, tudi Ce hočejo z nedoločenimi obroki po lestvici II. Podaljsanja teh pisem potem |ni treba. Za poroštvo na zadolžnicah velja posebej kolek po lestvici II. Ako udi zahtevajo sodnijsko veljavDih potrdil o plačanih obrestih in vrnjenih posojilih, se morajo tudi ta potrdila kolekovati po lestvici II. Kolekovanih mora biti tudi večina vlog na urade. II. Če pa teh bremen nočejo, naj spremenijo v izvanrednem občnem zboru dotični svoj § v smislu omenjene postave iz leta 1899. Ugodnosti po ti postavi so jako zdatne, uradovanje mnogo olajšano, dotlej pa naj ne prenehajo z delovanjem, ali naj koj začnejo po prvem (I.) načinu. Iz lastne skušnje svetujem vsem farnim posojilnicam sledeče: Deleži naj bodejo mali, ali ti naj se po pravilih obrestujejo, in sicer po navadni obrestni meri za vloge. Naj se nadalje (ne v pravilih, samo v občnem zboru) določi, da se obresti izplačujejo v teku 6 tednov po občnem zboru, a slej v povoljno porabo odbora zapadejo. Ker društveniki leh obrestnih krajcarjev navadno ne zahtevajo, preostaja vsako leto odboru svotica za dobrodelne namene. Recimo: Društvo šteje 200udov, vsaki ima vplačan po eden delež z 6 gld., znaša to na leto po 5%: 60 gld., ki se pred sklepom upravn^ga leta izločijo iz društvenega imetja. Najsi tudi ubožniši udi zahtevajo svoje deležne obresti, kar njim ni zameriti, bode vsaj 40 gld. tudi naSi mali farni posojilnici preostajalo za dobrodelne namene. Probatum est! To ni goljufija, postavi sicer se izognemo, a ravnamo vendar postavno t F. S. Šegula.