Mercator vabi!
Vabimo vas v petek, 23. marca, ob 10. uri na odprtje prenovljene prodajalne
Market Ragovska na Ragovski 8a v Novem mestu.
H Mercator naj'boljši sosed
Št. 12 (2691), leto Lil • Novo mesto, četrtek, 22. marca 2001 • Cena: 240 tolarjev
GREGORJEV SEJEM RAVNO PRA VI ČAS - Letošnji Gregorjev sejem, že 7. spomladanski kmetijski sejem, je Kmetijska zadruga Krka iz Novega mesta naravnala na zelo primeren čas. Od petka do nedelje ga je obiskalo čez 15.000 ljudi, med njimi napeč Dolenjcev, Belokranjcev in Posavcev. Kmetovalcem, vinogradnikom, sadjarjem, vrtičkarjem in čebelarjem je svojo ponudbo predstavljalo preko 150 razstavljavcev. Kot pravijo organizatorji, dragih strojev in traktorjev skoraj nihče več ne kupuje na sejmu, zato pa še vedno cvetijo kupčije z orodji, priključki, opremo in pripomočki za delo v naravi ter s semeni, sadikami in blagom za široko potrošnjo. V času sejma so pripravili tudi pokušnjo mlečnih in pekovskih izdelkov ter vin, nastop kurentov in harmonikarjev ter razstavo malih živali, kupcem pa so svetovali tudi nekateri strokovnjaki. (Foto: B. D. G.)
Znamka, ki je zrasla pri nas
V Adrii Mobil zdaj pripravljajo prototip 7. generacije počitniških prikolic - V zadnjih petih letih skokovita rast - Bo nakup uspel? - Dogovori o selitvi proizvodnje
NOVO MESTO - Od leta 1995 razvoj, proizvodnjo in trženje znamke Adria nadaljuje podjetje Adria Mobil. Kot smo slišali v ponedeljek, ko je podjetje obiskal novomeški župan Anton Starc s sodelavci, podjetje stalno raste. Od leta 1995 do danes je že skoraj za trikrat povečalo število zaposlenih (zdaj jih je 530), v zadnjih petih letih povečalo promet od 33 na 200 milijonov mark in podvojilo dodano vrednost.
Več kot 95 odst. izdelkov izvozi na številne tuje trge in na evropskem trgu dosega 6-odstotni tržni delež pri prikolicah in 3-odstotnega pri avtodomih. Lani so v novomeški tovarni izdelali preko 6.000 prikolic, ki jih največ izvozijo v države Beneluxa, na Dansko, Švedsko in v Italijo, ter čez 1700 avtodomov. Kljub razliki v številu pa sta prodajni vrednosti obeh skupin izdelkov že skoraj enaki. Kot napoveduje namestnik direktorice Stanislav Lukšič, poslej rast podjetja ne bo več tako skokovita. Zaradi povečevanja proizvodnje so pripravljali drugo izmeno, vendar jim dobavitelj podvozij ni mogel slediti.
Trenutno nad podjetjem visita dve pomembni odločitvi, ki bosta vplivali na njegovo bodočnost: last-
ništvo in proizvodni prostori. Adria Mobil je v večinski lasti Slovenske razvojne družbe in njene hčere Adere (skupaj 87 odst.), preostalih 13 odst. pa pripada zaposlenim. SRD je že lani prodajal večinski delež in že sklenil pogodbo s holdingom Hidia, vendar je zaradi pritožbe zoper izbiro kupca prodaja padla v vodo, razpis pa so ponovili. Kot smo lahko zasledili v javnosti, se je Hidria še naprej zanimala za nakup, a se je v igro vključila skupina 50 zaposlenih. “Zaposleni imamo predkupno pravico, vendar prodaja še ni končana, zato lahko le upamo, da ne bo presenečenj,” je dejala generalna direktorica Goletova.
Adria Mobil razpolaga s 15.000 kv. metri površin in 19 metrov vi-
Poplava jezikovne nemarnim
Razmeroma poceni dostopna računalniška tehnologija je omogočila silovit razmah najraznovrstnejših tiskov, kar so s pridom izrabili tudi trgovci in drugi ponudniki različnega blaga ali storitev, ki žele seznaniti in seveda pridobiti morebitne kupce za svojo ponudbo. Bolj ali manj se potrudijo, da so njihovi reklamni tiski slikovno bogati in privlačni, celo oblikovanju posvetijo nekaj pozornosti, četudi ostajajo zvečine v okvirih splošnega (nefokusa, poskušajo pač tudi z videzom potrditi svojo solidnost. Ko pa gre za jezik - tako nas prepričuje vse preveč reklamnih tiskov, ki jih tako rekoč vsak dan pobiramo iz poštnih nabiralnikov -je skrbnosti konec. Kot da je knjižna slovenščina nekaj, s čimer lahko vsakdo prašiči, kot se mu zahoče, kot da je nekaj poljubnega, vsakomur danega, da z njo ravna po mili volji, kot da ni knjižni jezik eden najpomembnejših kulturnih dosežkov in kot da prav ta civilizacijska pridobitev ne omogoča najbolj točnega komuniciranja. Kaj vse ne nosijo papirne reklamne poplave, koliko s pravopisom, slovnico in kleno razumljivostjo skreganega smetja! In prav žalostno je, da se jezikovna nemaršči-na širi tudi na “resnejše" liske, kol so občinska, društvena in podobna glasila.
Človek bi zamahnil z roko, češ saj gre le za nepomembne drobnarije, ko se ne bi vse pogosteje potrjevalo, da jezikovna nemar-ščina ne ostaja na robu in brez učinkov, pač pa se začne sčasoma in tiho vsiljevali kol pravilo in jezikovna norma, kultiviran jezik pa potiska vstran kot nekaj čudaškega, nazadnjaškega, neživljenjskega, nemodernega.
Knjižni jezik ni cenena dobrina, da bi z njo ravnali tako piš-mevuhovsko, ni ga mogoče kar vzeti s trgovske potice, če bi se lepega dne le odločili, da ga bomo spet imeli in se z njim dičili kol kulturen narod, zato ga tudi ne gre kar počez razprodajali ob vsaki priložnosti in za vsak prazen nič.
MILAN MARKEU

sokimi proizvodnimi halami, ki so bile grajene za potrebe avtomobilske industrije, zato je bila ves čas pripravljena na selitev. Kje in kdaj bodo dobili nove prostore, še ni znano, čeprav je v javnosti slišati že o nekaj lokacijah. Rešitev se išče v krogu Revoz, občina in Adria Mobil. Kot je dejala Goletova, ne želijo ovirati Revoza pri razvoju, vendar je treba vedeti, da Adria lahko uresničuje svoje načrte tudi v sedanjih prostorih. “Radi pa bi ostali v tej občini, zato upamo, da nas bo ta podprla pri iskanju najboljše rešitve.”
B. D. G.
Prometni minister v Sevnici
SEVNICA - V četrtek. 22. marca, popoldne bo na povabilo sevni-škega župana obiskal sevniško občino minister za promet in zveze Jakob Presečnik s sodelavci. Ogledali si bodo regionalno cesto Zavratec-Škocjan na območju sevniške občine, zatem pa se pogovarjali o načrtovanih letošnjih naložbah na državnih cestah v Posavju.
Ugodili Vipapu
KRŠKO - Podjetje Vipap Videm je 13. marca prejelo dokončno odločbo glavnega urada Davčne uprave RS v zvezi z domnevnim davčnim dolgom tega podjetja. Posebni davčni urad je namreč podjetju septembra lani naložil plačilo 73 milijonov mark davčnega dolga, na to odločbo pa se je podjetje pritožilo. Kot sporočajo iz podjetja, je glavni urad v odločbi ugodil pritožbi, odpravil odločbo in vrnil zadevo organu prve stopnje v ponoven postopek.
Neznanec odpeljal hlode
BREZOVA REBER - Med 25. februarjem in 19. marcem je neznanec ukradel 18 kubičnih metrov bukove hlodovine, ki je bila zložena ob gozdni cesti Smuk-Brezova Reber in pripravljena za odvoz. Neznanec je podjetje Triples. d.o.o., s Sinjega Vrha oškodoval za 220 tisoč tolarjev.
Ob koncu tedna bo večinoma
sončno in razmeroma toplo.
Po 6 letih spet stanovanja
Do konca leta bo v Novem mestu naprodaj 34 novih stanovanj - Investitorja Begrad in Zarja
NOVO MESTO - Novomeško gradbeno podjetje Begrad, d.d., in stanovanjsko podjetje Zarja, d.d., bosta v maju ali juniju začela graditi nova stanovanja na območju Mrzle doline ob Ulici Slavka Gruma v Novem mestu. Pogodbo o tem sta direktorja podpisala v ponedeljek, prvih 34 stanovanj iz prve faze gradnje pa naj bi dokončali do konca leta in jih v začetku prihodnjega leta predali bodočim lastnikom. Investitorja bosta v aprilu že začela sklepati predkupne pogodbe, kajti kupci bodo lahko vplivali na končno obdelavo stanovanj.
Stanovanjski blok bo imel klet, pritličje in štiri stanovanjske etaže. Pritličje bo namenjeno mirnim po-slovno-servisnim dejavnostim, klet pa za pomožne prostore, kot so shrambe in garaže, na ravni kleti pa bo tudi ustrezno število zunanjih parkirišč. Stanovanja bodo velika 35 do 90 kvadratnih metrov.
V Begradu, ki nosi skoraj 80 odst. 4 milijone mark vredne naložbe, upajo, da se bo s tem stanovanjska gradnja v Novem mestu premaknila z mrtve točke. V letu 1995 je Zarja namreč v Mrzli do-
lini zgradila 52 stanovanj, mesto pa je s preureditvijo objekta v Kočevarjevi ulici v Bršljinu pridobilo še 47 stanovanjskih enot. Če bo dovolj zanimanja (kvadratni meter stanovanja bo stal okrog 2.000 mark), bodo zraven zgradili še en takšen objekt.
B. D. G.
V nedeljo premaknite uro
LJUBLJANA - V nedeljo, 25. marca, ob 2. uri zjutraj bomo uro s srednjeevropskega pasovnega časa pomaknili za eno uro naprej na poletni čas.
Poslovno srečanje
NOVO MESTO - Gospodarska zbornica, območna zbornica Novo mesto, vabi podjetja, naj se udeležijo poslovnega srečanja podjetij iz Republike Srbske in Slovenije, ki bo 6. aprila ob 11. uri v Banjaluki. Če bo dovolj prijav, bodo zagotovili organiziran prevoz. Zbornica ima tudi seznam podjetij iz Banjaluke, ki se zanimajo za sodelovanje.
TOKRAT OBISK V ADRII MOBIL - Župan mestne občine Novo mesto Anton Starc se je s sodelavci z občinske uprave in z občinskimi svetniki v seriji obiskov v pomembnejših novomeških podjetjih minuli ponedeljek mudil v Adrii Mobil. Občinarje je sprejela generalna direktorica Sonja Gole z najožjimi sodelavci, ki so obiskovalcem predstavili nastanek in razvoj blagovne znamke Adria in današnje poslovanje podjetja, ogledali pa so si tudi proizvodnjo počitniških prikolic in avtodomov (na fotografiji). Župan je ob tej priložnosti izročil podjetju priznanje za dosežke v gospodarstvu. (Foto: B. D. G.)
BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), ® 07/33-42-410 BPH, Rimska cesta 11, Trebnje, ® 07/34-60-730 BPH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj, ® 07/30-56-480 BPH, Kvedrova 28, Sevnica, ® 07/81-41-371
BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. V p PE NOVO MESTO
Ali ste že razmišljali o varčevanju v vrednostnih papirjih? Zdaj je pravi čas za to!
g vse za polje, gozd, vrt in dom M sejemske cene M 0 razstava drobnice, koz, malih živali m M predstavitev šol M zanimiva strokovna predavanja M
40. jubilejni, mednarodni sejem KMETIJSTVA, GOZDARSTVA, PREHRANE KRANJ, 23. - 29. marec 2001
Košarka	Liga Kolinska, končnica, 1. - 6. mesto
KRKA TELEKOM : ROGLA ATRAS
•	I ^4 1/Dl/N	Novo mesto-
gT VI✓	' K InKIVK šd Leona Štuklja,
* t/fv 124.3.2001, ob^ri!
Žrebanje vstopnic: Mobireglja

Berite danes
stran 2:
•Adijo, predpotopne centrale!
stran 4:
•	Voda brigadirska, cene sedanje?
stran 6:
•	Če ne bo hujšega, bodo poplave!
stran 11:
•	“Pred nekaj minutami so me ustrelili!”
stran 18:
•	“Slovensko vinsko mizo smo popljuvali”
Kako preseči spor?
Begrad se še bode z Oso
NOVO MESTO - V zadnjem času je bilo kar nekaj neformalnih sestankov na temo lastništva v krškem gradbenem podjetju To-grel, direktor novomeškega Begra-da Franc Panjan pa je prejšnji teden družbi Osa 1 iz Krške vasi dal pobudo, da bi odpravili nastali spor in začeli ne le pogovor o To-grelu, temveč o povezavi gradbenikov v Posavju nasploh.
Begrad je namreč lani vložil 380 milijonov tolarjev v nakup 54-od-sffitnega lastniškega deleža v krškem komunalnem podjetju Ko-stak, ker je preko njega želel priti do večinskega lastništva v hčerinski družbi Togrel. Zadeva pa se je zapletla, ker je medtem podjetje Osa 1 dokapitaliziralo Togrel in postalo njegov večinski lastnik. “S Togrelom tako po odsvojitverti pogodbi upravlja Osa 1, ki uporablja 265 milijonov tolarjev vredno Ko-stakovo premoženje in tudi 170 milijonov tolarjev že zapadlih kratkoročnih kreditov. Osa 1 je poleg tega kapital, ki ga je vplačala, iz družbe umaknila in ga ima drugje,” pravi Panjan.
Prvostopenjsko sodišče v Krškem je ugotovilo, daje odsvojitve-na pogodba nična, vendar se je podjetje Osa 1 pritožilo in zadeva zdaj čaka na razplet na višjem sodišču, drama v posavskem gradbeništvu pa se nadaljuje!
B. D. G.
ISSN 0416-2242
?770416
224
Kako varna Slovenija?
Šala iz časa nekdanje zvezne države Jugoslavije je aktualna še zmeraj in vedno bolj: Američan se pohvali: “Lahko imam pištolo in puško. Jaz sem čisto varen." Jugoslovan odgovori: “Meni sploh ni potrebno imeti orožje." Zadnji je nedvomno mislil na to. da v svoji državi živi varno v primerjavi z Ameriko. Danes je življenje ponekod v Sloveniji že postalo nevarno. Zgodbe o ustreljenih uslužbencih bencinskih črpalk, medsebojnem obstreljevanju tolp v slovenski prestolnici, iztrganih torbicah in bančnih ropih so žal že tudi zgodbe o sodobni Sloveniji. Varnost je lahko čisto oseben občutek. Tega ne morejo predpisati niti uradne številke o uspešno aretiranih zlikovcih niti javno izrečene napovedi, da bo Slovenija dobila še več policistov, zlasti na državni meji. Bolj varne, kot se počutimo, se ne bi počutili niti v primeru, da bi nam država dala v roke pištolo za samoobrambo. Navsezadnje nam poleg zlikovcev grozijo tudi različni kemični zvarki, ki nam počasi in vztrajno lezejo pod kožo, ko jih jemo zoper strah in tesnobo, za boljše počutje ali na sprehodu, ko si jih niti ne želimo. Nekaj je vendarle res: iztirjenca ali iztirjenke s praznim želodcem in krepelom v roki nas je veliko bolj strah kot v zraku raztopljenih kemikalij. Je resnica drugačna? Ali se počutite varne? O (ne)varnosti govori tudi tokratna anketa.
IZTOK. MOŽE. prodajalec, z Dvora: “Pri nas na vasi se še vedno počutim varno, čeprav sem ponoči že malo previden. V hiši imamo lokal in smo že doživeli vlom: pravzaprav je bila tod okoli kar serija vlomov. Nisem več tako brezskrben kot nekoč, in če grem v Ljubljano na zabavo, meje v določenih predelih mesta že kar strah. V Novem mestu pa si še kar varen.”
MARIJA MATEKOVIČ, upokojenka iz Metlike: “Ponoči si ne bi upala sama skozi Metliko, kaj šele po večjih mestih. Metlika je bila nekoč mirno podeželsko mesto, sedaj pa je hujše kot na Divjem zahodu. Kolikokrat ponoči slišim streljanje iz orožja, da o petardah ne govorim. Ko je bila na Hrvaškem vojna, ni bilo toliko pokanja. Zlasti mladi so objestni. Morda jim primanjkuje igrišč.”
ANTON BUKOVEC, samostojni razvijalec kondenzatorjev v semiški Iskri: “V Beli krajini se počutim varne- 5 ga. Tudi ponoči. Res v bližini živi veliko Romov, a mislim, da me ne bi napadli, če jih pustim pri miru. Hišo pa vseeno tudi podnevi zaklepamo in tudi velikega psa imamo. Priznam pa, da se ne bi počutil prav varnega, če bi se ponoči sam sprehajal po ljubljanskih stranskih ulicah.”
JASMINA TRONTELJ, frizerka iz Kočevja: “Kadar gremo v Ljubljano, parkiramo v avto hiši, pa še takrat iz avtomobila vedno vzamemo radio. V -»Kočevju glede tega še ni tako hudo, vendar pa je tudi pri nas vedno več ljudi, ki se ne počutijo več povsem varne. Osebno me še ni strah, če grem zvečer sama po Kočevju, ne bi pa se rada znašla sama ponoči v Ljubljani!”
BRANKA GRMŠEK, prodajalka iz Anž (pri Brestanici): “Pri nas je varnost že zelo kritična zadeva. Je negotovost, ker ljudje ne vedo, od kod bo prišel kdo in zahteval denar ali ti iztrgal torbico. Kot zasledim v časopisih, so nasilneži stari do 20 let. Mislim, da je za nasilje dosti kriva država, ker ne nudi mladim zaposlitve.”
ANDREJ KERIN, študent, iz Brežic: “Glede na to, da sem dosti potoval po svetu, lahko rečem, daje Slovenija še kar varna, vendar je na dobri poti, da izgubi to dobro ime. V zadnjih desetih letih je opazna sprememba na slabše. Ljubljana in druga večja mesta so najbolj nevarna. Obupati ni treba, češ, da se to ne da izboljšati. Potrebno je osveščanje."
DRAGA KAJTAZOVIČ, upokojenka iz Novega mesta: “Ne počutim se več tako varne predvsem zaradi vse bolj razširjenih mamil med mladino. Včasih se nismo tako zaklepali v stanovanja kot danes. Med ostalimi so zato krivi tudi prodajalci od vrat do vrat- ; oziroma njim podobni. Nikoli ne veš, kdo so in zakaj pridejo. Tovrstnih prodajalcev res ne potrebujemo.”
ZVONKO VIRANT, lastnik Tiskarne in papirne galanterije Solo na Logu pri Boštanju: “Nič se ne bojim za svojo varnost, tudi ne, če bi opolnoči sprehajal naokoli. Ni me strah niti za svoje premoženje, saj praviloma puščam avto odklenjen. Res pa je varnost na vasi nekaj drugega kot v večjih urbanih < naseljih...”
RAFAEL BERK, uslužbenec Foto Asje, doma v Prelesju pri Šentrupertu: “Bolj kot osebna varnost ali celo ogroženost zaradi morebitnih deliktov zoper našo varnost v najožjem smislu nas Slovence lahko bolj skrbi, kakšna bo naša ekološka in ekonomska varnost, spričo približevanja Evropski uniji, da ne bi postali odlagališče za umazano industrijo.”
Adijo, predpotopne centrale!
Območje Dolenjske, Bele krajine in Posavja naj bi bilo po letošnjem letu povsem brez analognih priključkov, razen izjem pa tudi brez dvojčkov
NOVO MESTO - Omenjeno območje je imelo lani še redno največ telefonskih dvojčkov v Sloveniji, kar 14.000, a so jih polovico v minulem letu že odpravili, preostale pa bodo letos.
Štricelj z ministrom Ropom o Clannu
SEVNICA - Številnim so znane težave glede najemne pogodbe sevniške občine za firmo Clann z Zavodom za blagovne rezerve in s tem nastalega okrog 150 milijonov tolarjev dolga, ki pomeni za sevniški občinski proračun izjemno breme. Ob poplačilu tega dolga bi zastale mnoge, tudi nove investicije. Za rešitev za občino nesprejemljivega dolga je bilo storjenih več korakov, vendar do rešitve še ni prišlo. Občina s svojimi aktivnostmi nadaljuje; tako se je ta teden podžupan Andrej Štricelj o omenjenih težavah pogovarjal z ministrom za finance mag. Antonom Ropom. Po seznanitvi ministra, kaj to pomeni za občino Sevnica in kako je prišlo do tega dolga, je bilo dogovorjeno, da se aktivnosti nadaljuje.
O kadrovskih rečeh
PORTOROŽ - V torek in sredo je v Portorožu potekal strokovni posvet o kadrovski dejavnosti v podjetjih, ki ga je pripravila Zveza društev za kadrovsko dejavnost Slovenije. Med predavatelji iz fakultet, državnih ustanov in gospodarstva so bili tudi dr. Tatjana Gazvoda iz novomeškega zdravstvenega doma, kije predavala o vlogi pooblaščenega zdravnika pri izdelavi ocene tveganja, Ada Gole Grandovec iz Novolesa je govorila o pomembnosti zdravstvene analize delovnega mesta, Alenka Pučko iz Krke pa o novih poteh pri pridobivanju poklicne kvalifikacije.
Ostali bodo le še redkim naročnikom v najbolj nedostopnih območjih, kjer ni druge možnosti. Prav tako jemljejo slovo analogni priključki: lani so jih izključili 4.600, letos bodo še preostale. Uporabniki bodo imeli poslej lažji dostop do interneta, ISDN ali ADSL. To novo storitev, ki omogoča hitrejši prenos informacij, bodo v kratkem pričeli tržiti tudi na območju novomeške enote.
Telekomova poslovna enota v Novem mestu se že leta srečuje s težavami pri vzdrževanju in naložbah, kajti območje je redko poseljeno in Telekomu prinaša manj denarja, zato ta tudi manj vlaga vanj. Kot je povedala direktorica enote mag. Milena Kramar Zupan, so lani kljub vsemu uspeli dobiti 1,8 milijarde tolaijev za naložbe, kar je bilo po velikosti odobrenih sredstev takoj za nekajkrat večjo ljubljansko enoto.
Z denarjem so pospešeno gradili nove zmogljivosti omrežja v vseh 13 občinah: v krajevnem kabelskem omrežju, telefonskih centralah in medkrajevnih povezavah, kjer so glavni križi že povezani z optičnimi kabli. Tako imajo od lani njihove telefonske centrale dobrih 10 tisoč več priključnih točk. Prodali so 6.000 novih priključkov, od tega polovico centreks priključkov (za podjetja). S slednjim so izpolnili zastavljene načrte, čeprav v prodaji lani niso bili prvi znotraj Telekoma kot leto predtem.
Po besedah Kramar Zupanove z naložbami hitijo, ker ne verjamejo, da bosta odprtost trga in konkurenca prinesli napredek odročnim in z vidika prihodkov manj zanimivim krajem. Žal naložbe včasih zastanejo pri zbiranju soglasij in pri urejanju dokumentacije na upravnih enotah, tako da so morali kakšno že tudi odpovedati in denar usmeriti v druge kraje.
Novomeška enota bo tudi letos nadaljevala z naložbami v povečanje zmogljivosti, saj bo zanje namenila preko milijarde tolarjev. Kot smo že omenili, naj bi dokončno opravila skoraj z vsemi dvojčki in analognimi priključki. Med letošnjimi naložbami vodstvo enote izpostavlja predvsem območje Novega mesta, kjer bodo po 5 letih končano prišli do prostorov pri OŠ Grm za novo centralo, ki bo na
Mag. Milena Kramar Zupan
glavno povezana z optičnim kablom, nanjo pa bodo priključili večino naročnikov z desnega brega reke Krke. Načrtujejo tudi izgradnjo kabelskih prenosnih sistemov do posameznih poslovnih uporabnikov, izgradnjo krajevnega kabelskega omrežja na območju Grma, Bršljina (smer Cesta brigad) in Prečne ter dokončanje takega omrežja na območju Mestnih njiv.
B. DUŠIC GORNIK
Branijo kmetijski proračun
LJUBLJANA - Na sestanku sredi preteklega tedna so se predstavniki kmečkega sindikata, nevladnih kmečkih organizacij in ministrstva za kmetijstvo dogovorili, da bo po dopolnitvi uredbe kmet dobil liter mleka plačan po isti ceni kot decembra lani. Sklenili so še, da mora teste živali za bolezen BSE plačati država in da bo ministrstvo za kmetijstvo uvedlo klavno premijo za vso govejo živino ob zakolu. Obenem so se dogovorili, da vse to ne bo plačano iz kmetijskega proračuna. O drugih odprtih vprašanjih, kot sta npr. sledljivost in sanacija posledic suše, naj bi se pogovarjali na sestanku, ki je bil napovedan za včeraj.
Zagreb auto show
ZAGREB - J utri bodo na zagrebškem velesejmu odprli mednarodni sejem cestnih vozil, opreme, pribora in servisne tehnike Zagreb auto show. Razstava bo odprta do srede, 28. marca.
V Semiču oživljen tožilski duh?
Ob dnevu tožilcev sta generalna državna tožilka Zdenka Cerar in minister za pravosodje mag. Ivan Bizjak podprla pobudo, da v Semiču odprejo urad državnega tožilstva za poravnave
SEMIČ - V spomin na 12. marec 1944, ko je predsedstvo SNOS z odlokom imenovalo za glavnega javnega tožilca dr. Vita Kraigherja, s tem pa je bilo ustanovljeno tudi prvo slovensko civilno tožilstvo, imajo tožilci svoj dan. Dan pozneje so se letos skupaj z generalno državno tožilko Zdenko Cerar in ministrom za pravosodje mag. Ivanom Bizjakom zbrali v Semiču.
V hišo v Semiču 28, v kateri je njem in odložitvijo pregona. V tem
od marca 1944 do konca aprila 1945 deloval glavni javni tožilec, so položili spominski šopek, nato pa v penzionu Smuk pripravili slovesnost, na kateri sta govorila Cerarjeva in Bizjak. Generalna državna tožilka je dejala, da sta jih pripeljala skupaj dva razloga. Prvi je pogled nazaj, ko je vihra druge svetovne vojne pometala ne le z življenji ljudi, ampak tudi z njihovimi pravicami. Novi sistem pravnega reda in državne oblasti v Sloveniji je namreč nastajal v razmerah, ko so bili premiki in odločitve hitri ne le v bojevanju, ampak tudi v delitvi pravice. Ob tem pa ni zanemarljivo, da je glavni javni tožilec pričel z delom prav na osvobojenem ozemlju v Semiču.
Drugi razlog za obisk Semiča je bil pogled naprej v razvoju tožilske organizacije. Naloge tožilcev so, kot je dejala Cerarjeva, po skoraj 60 letih precej drugačne, saj poleg obtoževanja in usmerjanja predka-zenskega postopka rešujejo tudi blažjo kriminaliteto s poravnava-
primeru poskušajo državni tožilci v soglasju z obdolžencem in oškodovancem odpraviti spor med njima sporazumno, ne da bi zadeva prišla pred sodišče. Prav te možnosti pa bi slovenski tožilci radi izrabili za to, da bi začeli uradovati v semiški hiši, v kateri je med vojno delal prvi glavni javni tožilec. Pobudo za takšno rešitev je dal vodja Okrožnega državnega tožilstva v Novem mestu Bojan Avbar, ki je pripravljen s svojimi kolegi uradovati v Semiču in vnesti v sedaj sicer že nekaj let prazno hišo spet nekaj tožilskega duha.
Tudi pravosodni minister se je strinjal, da njegovo ministrstvo podpre prizadevanja semiške občine, župana Janka Bukovca in Okrožnega državnega tožilstva, da v nekdanji hiši Kristine Brunskole odprejo urad ter da se strankam, ki bodo povabljene na poravnavo, ne bo več potrebno voziti v Novo mesto. Ne nazadnje ta hiša spominja na del slovenske zgodovine, v kateri so tudi strani, ki govorijo o prav-
nem redu, kulturi in varnosti, a tudi o stranpoteh. Pri tem pa je pomembno, je poudaril Bizjak, da se zavedamo, kako nevarna je zloraba prava v politične namene, pred čimer nismo imuni niti danes. Poudaril pa je predvsem pomen spoštovanja človekovih pravic, mimo katerih pri svojem delu ne morejo niti tožilci niti policija. m b -J
Koršičeva urednica radia
SEVNICA - Župan Kristijan Janc se je s Petrom Špileijem, direktorjem Radia Brežice, ki bo z družbeniki dokapitaliziral Radio Sevnica, podpisal predpogodbo, ki vsebuje vse zahteve, sprejete na seji občinskega sveta. Po sprejemu odloka, s katerim bo ukinjen javni zavod Radio Sevnica, bo prišlo tudi do podpisa družbeniške pogodbe. S podpisom predpogodbe so izpolnjeni pogoji za prve finančne vložke v Radio Sevnica, ki je v zelo težkem finančnem položaju. Začelo seje tudi sodelovanje zaposlenih na obeh radijskih postajah. Urednica sevniškega radia je postala Brežičanka Jelica Koršič.
ZAHVALA GENERALNI DRŽAVNI TOŽILKI - Učenci 4. a razreda semiške osnovne šole in otroški pevski zbor so s pomočjo učiteljic Tatjane Štub-Ijar in Vlaste lxth pripravili prisrčen program gostom, ki so se v Semiču spomnili obletnice ustanovitve prvega slovenskega tožilstva. Priznali so, da so bili ob pripravah večkrat tudi nagajivi, da pa so se umirili takoj, ko jim je učiteljica povedala, da bodo z državnega tožilstva dobili veliko računalnikov. Za to potezo so se državni generalni tožilki Zdenki Cerar (na desni) zahvalili tako, kot se znajo le otroci. (Foto: M. B.-J.)
Kako kaže na borzi?
V začetku prejšnjega tedna so se tečaji večine delnic znižali. Delnice najboljših podjetij so se do srede pocenite za dobra 2 odst., delnice s prostega trga za I odst. in delnice pidov celo za 3,6 odst.
V	četrtek se je padanje tečajev ustavilo, v petek pa so cene delnic že zrasle. Zdaj kaže, da se bo rast tečajev nadaljevala. Čeprav včasih izgleda, da je borza zelo muhava, se na njej vedno najdejo zanimive naložbe.
Zanimive utegnijo biti delnice nekaterih pidov, katerih cena zaostaja za cenami pidov s podobno sestavo naložb. Borzniki radi pravimo, da je pri določenem pidu 'zgodba končana", ko najprej cena njegovih delnic zelo hitro narasle - včasih tudi za več deset odstotkov - potem pa še hitreje pade. Vzrok za to je boj večjih delničarjev za prevlado v pidu, ki mrzlično kupujejo delnice. Ko eden od njih kupi želeno količino, neha kupovati in 'zgodba je končana ” - cena delnic močno pade.
V	takšnih primerih je zelo pomembno, da delničar svoje delnice proda pravi trenutek. Če jih proda prehitro, bo žalostno opazovat, kako cena delnic raste, on pa jih je že prodal. Če jih pnxla prepozno, bo zamudil najugodnejši tečaj.
Tudi z delnicami pidov, pri katerih naj bi bila “zgodba že končana ", se da prav lepo zaslužiti. Za primer vzemimo Infond Zlat (IP0N), ki je pred kratkim doživel že svojo drugo 'zgodbo'. Podobno se lahko zgodi z Ateno (AT! N), pri kateri je cena nekaj mesecev padala, sedaj pa se je povpraševanje ustalilo. V primerjavi s podobnimi pidi .so delnice Atene podcenjene.
Na borzi se najdejo zanimive naložbe tudi za tiste, ki imajo kratkoročne presežke denarja in bi jih radi naložili v minimalno tvegane in donosne naložbe. Banka Societe Generale je objavita ponudbo za odkup delnic SKB banke po 19 evrov, kar znese okoli 4.080 SIT, kupnino pa bo izplačala v začetku maja. Če kupite delnice SKB banke po trenutni ceni 3.890 SIT in jih čez poldrugi mesec prodate banki Societe Generale, boste za vašo naložbo prejeli donos enak depozitu na banki, ki bi se obrestoval po letni obrestni meri TOM + 27 % (upoštevali smo vse borzne stroške in obresti na te stroške). Za bančni depozit bi vam banka v najboljšem primeru plačala obresti TOM + 2 %. Vaš zaslužek je torej lep. Zmanjšuje ga le davek od kapitalskega dobička, ki ga boste morali plačali naslednje leto.
Pri gornjem izračunu smo predpostavili, da tečaj evra ne bo naraščal Glede na gibanje tečaja evra v zadnjih mesecih pa lahko z gotovostjo trdimo, da bo evro v začetku maja vsaj dva ali tri tolarje višji, kot je danes. To pomeni, da bo vaš donos še višji, kot smo zapisali.ln kaj bi lahko šlo narobe 7 V primeru, da se za prodajo delnic banki Societe Generale ne bi odločilo dovolj delničarjev. javna ponudba ne bi uspela. Glede na velik interes delničarjev, da delnice prodajo banki Societe Generale, pa se kaj takega verjetno ne more zgoditi.
HERMINA KASTELEC Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel: (07) 371 82 21, 371 82 27
Novomeška kronika
v___________________________
PARKIRANJE - Pravilno parkirati avto je včasih res prava umetnost. Razlog zato je ponavadi sila preprost - primanjkuje namreč parkirnih mest. Vendar ta logika ne vzdrži na parkirišču na Kočevarjevi ulici v Bršljinu v Novem mestu, nasproti stavbe, v kateri je med drugim novomeška davčna uprava in malo morje drugih podjetij, v njegovi neposredni bližini je tudi stanovanjski blok, trgovina s kopalniško opremo in novo domovanje Begrada. Kljub temu da parkirnih prostorov tu ne primanjkuje, tisti, ki se v to sredino pripeljejo po opravkih - sedaj je še posebej pestro, saj občani pospešeno oddajajo napovedi za odmero dohodnine - parkirajo na zelenicah ali puščajo avtomobil kar ob robu ceste, tako da včasih dobesedno onemogočijo normalen potek prometa, pa tudi stanovalci bloka praktično nimajo kje parkirati. To so opazili tudi možje postave, ki so tudi že ukrepali, pa se ni nič izboljšalo. Vzrok za nastalo stanje tiči v zapornicah, ki ovirajo dostop do številnih prostih parkirišč. Za sedaj je spuščena le ena, dve pa sta še dvignjeni visoko v zrak. Le kako dolgo še bodo in kakšen kaos bo nastal, ko ne bosta več?
OŽIVLJANJE - Ko smo se že ustrašili, da bo novomeški Glavni trg z odhodom nekdanje prodajalne Novotehne ob kavarni še skromnejši v svoji ponudbi in korak bližje k počasnemu izumiranju, se je pogled meščanom zjasnil, ko so opazili, da se prostori prenavljajo. V njih je tokrat Merkur odprl novo prodajalno M-Šport z opremo in oblačili za šport in prosti čas.
ZRAČNO - Novomeški župan dr. Anton Starc je ob obisku v Adii Mobil temu podjetju podelil posebno priznanje za gospodarske dosežke. Priznanje se je pridružilo drugim, morda še pomembnejšim in uglednejšim priznanjem. Če bi kje podeljevali priznanja za podjetje, ki najbolj uspešno zagotavlja zaposlenim dobro kroženje svežega zraka, bi se Adria lahko mirno potegovala zanj. Po naključju namreč njena proizvodnja dela v 15.000 kvadratnih metrov veliki hali. To pa še ni vse. Prostor je visok nič manj kot 19 metrov, saj je bil zgrajen za proizvodnjo avtomobilov. Morda bo v kratkem tudi služil svojemu prvotnemu namenu, Adriinim delavcem pa se bo takrat verjetno kolcalo po zračnosti.
Ena gospa je rekla, da je Peterletova poslanska pisarna dosegla svoj namen. Že ta ponedeljek se je pred rotovžem nabrala vrsta Romov.
Priznanja vinogradnikom s Trške Gore
_ SEVNO NA TRŠKI GORI -Člani in članice društva vinogradnikov Trška Gora - Novo mesto so na sobotnem občnem zboru izvolili nove organe društva za prihodnje štiriletno obdobje, staremu vodstvu pa se zahvalili za uspešno delo v preteklosti. Na srečanju so razglasili rezultate društvenega ocenjevanja vin letnika 2000.
Vinogradniki so v ocenjevanje prinesli 182 vzorcev vin, od tega je bilo 56 cvičkov, 36 dolenjskih belih vin, 21 dolenjskih rdečih vin, 20 modre frankinje itd. Predsednik ocenjevalne komisije za rdeča vina dr. Mojmir Wondra je bil s kvaliteto vin zelo zadovoljen, predvsem s cvički, ki so lepih barv in prijetnega okusa, prijetno pa so ga presenetili tudi vzorci modre frankinje. Člani komisije, ki je ocenjevala bela vina, pa so se strinjali, da je kvaliteta zadovoljiva, vendar bi lahko s kletarjenjem od letnika lahko dosegli bistveno več.
Najboljši cviček je z oceno 16,04 točke pridelal Jože Žura, dolenjsko rdeče Marjan Drenik (16,22), modro frankinjo Miloš Munih (17,80), dolenjsko belo Martin Miklič (16,26). Najvišjo oceno med prinesenimi vzorci, in sicer 17,86 točke, sta za sauvignon prejela Jože Prosinečki in Janez Penca. Cvičkova penina Alojza Cvelbarja iz kleti Bajnof pa je bila ocenjena z 17,56 točke.
J ^ J J A 5 1 M OEiČJ J J MŠŠ
Bodo vodovod gradili krajani sami?
Nujna je izgradnja še preostalega vodovoda, pa ni denarja - Nevarna cesta v Birčno vas - Velika pomoč krajanov pri uresničevanju zadanih naložb
BIRČNA VAS - Osrednjo težavo v Krajevni skupnosti Birčna vas predstavlja izgradnja oz. nadaljevanje izgradnje vodovoda za vasi Veliki in Mali Podljuben, Petane, Vrh pri Ljubnu ter Gorenje in Dolenje Mraševo - slednja sicer ni del omenjene krajevne skupnosti, vendar se dela vežejo tudi nanjo. Vaščani omenjenih petih vasi, ki predstavljajo 28 odst. prebivalcev skupnosti, kljub temu da so od Novega mesta oddaljeni praktično le šest kilometrov, še nimajo pitne vode.
“Naložba v vodovod za te vasi znaša po ocenah kar od 180 do 200 milijonov tolarjev. Predvidene so tri različne zelo zahtevne dolge trase na izredno težkem terenu. Po investicijskih načrtih novomeške Komunale ga v naslednjih petih letih še ne bomo imeli, vendar je interes vaščanov za vodovod zelo velik, zato se kljub temu pripravljamo, da bi začeli z gradnjo," je povedal predsednik KS Birčna vas Marjan Ilar. Denar za začetek gradnje bo prišel iz krajevnega samoprispevka, ki teče že dve leti in je namenjen predvsem tem delom. Omenjeni 2-odst. samoprispevek je že šesti po vrsti, prvega so namreč izglasovali leta 1974, zaključil pa se bo konec prihodnjega leta.
Krajani pri urejanju infrastrukture sodelujejo še s dodatnimi prispevki in prostovoljnim delom. “Z našimi krajani velja dogovor, da vsaka hiša prispeva 90 ur prostovoljnega dela, kar je pocenilo že marsikatero našo naložbo. To seje včasih lažje izvedlo, danes pa je
NOVO MESTO - Steklarstvo Šiško, znano in cenjeno novomeško družinsko podjetje, je prva obrtna steklarska firma v Sloveniji, ki sije pridobila certifikat kakovosti ISO 9001. Izročili soji ga prejšnji petek na slovesnosti, ki so se je udeležili predstavniki Obrtne in Gospodarske zbornice in novomeške občine. Predtem so si gostje ogledali sodobne proizvodne prostore Steklarstva Šiško na Cikavi.
Firmo je leta 1964 ustanovil Jože Šiško, ki je še danes, ko je v pokoju in firmo že nekaj časa uspešno vodita njegova sinova, njeno srce. Začel je sam in v najetih prostorih. Od leta 1986 delajo v sodobnih prostorih v obrtni coni na Cikavi. Danes imajo 900 m2 delovnih in še okoli 100 m2 upravnih prostorov. Zaposlenih je 11 ljudi, ki delajo s sodobnimi stroji za obdelavo stekla, 90 odst. prometa pa opravijo za pohištveno industrijo in opremo poslovnih prostorov.
“Šteklarska stroka je v zadnjih letih zelo napredovala in mi ne zaostajamo za razvitim svetom,” pravi direktor firme Borut Šiško. Danes ima steklo lahko take izolacijske lastnosti kot 30 cm debel opečni zid. Tako se arhitekti vse bolj odločajo zanj in ga uporabljajo tudi za fasade. Močno pa je napredovala tudi tehnika obdelave stekla, kar s pridom izkoriščajo pri notranji opremi. Ob tem pa vse bolj oživljajo tudi stare tehnike, kot so vitraž, peskanje, večslojno lepljeno steklo, obdelava ogledal, v zadnjem času tudi taljenje stekla (muransko steklo), kar vse izvrst-
skoraj nemogoče zaradi zakonodaje, ki predpisuje za tovrstna dela javen razpis za izvajalca. Ljudje so še vedno pripravljeni pomagati, kljub temu da so se že čutili opeharjene. Naj za primer povem, da smo krajani sami v letih 1986 -1994 v napeljali telefon po celotni krajevni skupnosti, pošta je zagotovila le nadzornika, pa danes nimamo nobenega vpliva na odločanje pri upravljanju s tem omrežjem. Bojimo se, da bo pri vodovodu, če se ga bomo lotili sami, podobno. Vendar smo skoraj postavljeni pred dejstvo, da moramo, če ga hočemo, moramo začeti delati sami," je dejal Ilar.
V prihodnosti bodo morali razmišljati o širitvi Birčne vasi, saj se po Ilarjevih besedah vanjo priseljuje veliko novih prebivalcev, velike potrebe so tudi po izgradnji kanalizacije, tam. kjer je že vodovod, med najbolj pereče težave pa sicer sodi preozka državna cesta v Birčno vas. “Cesta, ki je široka le 6 metrov, je čedalje bolj obremenjena.
no obvladajo v Steklarstvu Šiško. “Za nas kot manjšo firmo je pomembno najti tržne niše, tu skušamo biti najboljši.”
Dokazali so se tudi pri zahtevnih delih doma in v tujini. Tako pri stavbni nekdanje SDK v Novem mestu, Krkini poslovni stavbi, opremili so najmanj 20 pošt po Sloveniji vključno z glavno v Ljubljani, sodelovali so pri gradnji hotela Babilon v Bagdadu, opremili letališče v Alžiru, hotelski kompleks Koversada v Poreču, sodelovali pri obnovi cerkve sv. Vida na Pagu in še marsikje.
“K odločitvi za certifikacijo nas niso pripravili kupci, ampak je to naša odločitev. V postopku certi-fikacije smo razčlenjevali proizvodnjo in odpravljali pomanjkljivosti. Z izdelavo lastnega računalniškega programa za vodenje proizvodnje smo za polovico skrajšali pripravo dela in dosegli preglednost delovnih procesov.”
A. B.
Očistimo okolje 2001
NOVO MESTO - Kulturno-šport-no društvo Gotna vas vabi ljubitelje čistega okolja na akcijo “Očistimo okolje 2001!”, ki bo v soboto, 31. marca, v primeru dežja pa 7. aprila. Zbor bo ob 8.30 na ploščadi pri mostu, nato pa bodo udeleženci sanirali črno odlagališče v gozdnatem predelu Gotenski boršt, očistili vodotok in brežine potoka Težka voda, pregledali in očistili nekdanja črna odlagališča, obnovili poškodovane table “Varujmo okolje!” in zbirali odpadni papir.
Po njej poteka promet - tudi tovorni - proti Uršnim selom, Semiču in Črnomlju. Nujno potrebno jo bo razširiti ter urediti pločnik in javno razsvetljavo. V preteklosti je bil že govor o delni obvoznici, znana je bila trasa in narejeni projekti, vendar vse skupaj ni zaživelo," je razlagal Marjan Ilar. Lani so največ vlagali odvodnjavanje meteornih voda in ureditev javnih poti, v prihodnosti pa med drugim predvidevajo izgradnjo vsaj dveh avtobusnih postajališč in ureditev krajevne pisarne.
M. ŽNIDARŠIČ
Zdravila za bolnišnico v Banjaluki
Zbrali 6 milijonov
NOVO MESTO - Župan Mestne občine Novo mesto Anton Starc je v soboto, 17. marca, obiskal Banjaluko v Bosni in Elerce-govini ter vodstvu tamkajšnjega Kliničnega bolniškega centra izročil humanitarno pomoč za pediatrično kliniko v skupni vrednosti 6 milijonov tolarjev, v kateri so bila zdravila, sanitetni material in prehrambeni izdelki. Del pomoči je na pobudo Slovenskega odbora za Unicef zbrala novomeška občina, ki je bila lani razglašena za Unicefovo “Otrokom prijazno mesto”, poleg mestne občine pa so zanjo prispevali podjetje Krka, Rdeči križ Slovenije in Bolnišnica Novo mesto. Del sredstev so na pobudo Biserke Marolt Meden, članice izvršilnega odbora Unicefa, darovala podjetja Lek, Žito in Pejo-tra-ding.
Novomeški župan se je sestal tudi s predstavniki Slovenske skupnosti Banjaluka in obiskal pouk slovenskega jezika, ki ga obiskuje 40 otrok različnih starosti. Mladim je izročil knjige, darilo Tiskarne Novo mesto, in zvezke, darilo Slovenskega odbora za Unicef. V Banjaluko je pripotovala tudi ženska nogometna vrsta Novo mesto, kije odigrala povratno prijateljsko tekmo z domačim ženskim nogometnim klubom.
Z znanjem proti drogi
NOVO MESTO -Lokalna akcijska skupina (LAS) za preprečevanje uporabe prepovedanih drog, ki jo v Mestni občini Novo mesto vodi podžupan Mag. Boris Dular, je koordinator številnih dejavnosti v občini, ki se na različne načine srečujejo s problematiko zasvojenosti. Kako prepoznati problem zasvojenosti? kako pristopiti k reševanju? kjer je meja med svetovanjem in terapijo? - so najpogostejša vprašanja tistih, ki skušajo pomagati, zato je novomeška občina s pomočjo Razvoj noizobraževalnega centra Novo mesto od četrtka do sobote pripravila seminar z naslovom Mladostnik in droga. Seminarja so se udeležili člani skupine LAS in predstavniki osnovnih in srednjih šol ter dijaških domov, vodili pa so ga dr. Andrej Kastelic, Peter Stefanoski in Iris Ucman.
Regijski kviz Mladi in kmetijstvo
VAVTA VAS - Društvo podeželske mladine Novo mesto in tukajšnja Kmetijska svetovalna služba vabita na regijski kviz Mladi in kmetijstvo, ki bo v soboto, 24. marca, ob 17. uri v OŠ Vavta vas. Na tekmovanju bo sodelovalo 11 ekip iz Dolenjske in Bele krajine. Glavni pokrovitelj prireditve je mestna občina, sponzorji paTabakunt, KZ Krka in Mesarstvo Bobič. Po uradnem delu sledi še zabavni večer z ansamblom Izvir.
ŠIŠKOV! PRVI V SLOVENIJI - Steklarstvu Šiško iz Novega mesta (začetnik firme Jože Šiško drugi z leve, direktor Borut Šiško prvi z desne) je certifikat kakovosti ISO 9001 izročil predsednik Obrtne zbornice Slovenije gospod Grah. (Foto: A. B.)
Prvi steklarji s certifikatom
Certifikat kakovosti ISO 9001 je Steklarstvo Šiško iz Novega mesta dobilo kot prva obrtna steklarska firma v Sloveniji
JEZIKOVNI TABOR - 36 dijakov tretjih letnikov in 5 učiteljev nemščine Gimnazije Novo mesto se je na jezikovnem taboru v Tolminu od 12. do 16. marca pripravljalo na nemško jezikovno diplomo. V dopoldanskem času je delo potekalo v obliki pouka, popoldne pa so v delavnicah pripravljali glasbeni, gledališki, cirkuški in televizijski program, ki so ga predstavili na zaključni prireditvi. Te se je udeležil tudi Helmut Sauermann, svetovalec za nemščino pri Zavodu RS za šolstvo. V prostem času so si ogledali mesto in okolico ter se ukvarjati s športom, večerni program pa je bil namenjen ogledu nemških filmov in družabnim igram. V letošnjem evropskem letu jezikov je izvedbo tabora denarno omogočila bavarska deželna vlada, delno pa sklad šole in udeleženci tabora. (N. R.)
HUMANITARNA POMOČ - Pri prevzemu humanitarne pomoči (od leve proti desni'): prvi sekretar veleposlaništva RS v Sarajevu Sandi Bonaco, direktor Kliničnega centra Banjaluka dr. Risto Kozomara, predstojnica Pediatrične klinike dr. Jelica Predojevič Samardžič, novomeški župan Anton Starc, dr. med, svetovalka za socialno dejavnost novomeške občine in koordinatorka zbiranja humanitarne pomoči Branka Bukovec, novomeški podžupan Marjan Somrak in načelnik oddelka za gospodarstvo in družbene dejavnosti občine Banjaluka Milivoj Komljenovič. (Foto: M. Klinc)
EVROPA MED ŠTUDENTI - V novomeškem LokalPatriotu je v petek popoldne potekala okrogla miza o Evropski uniji, ena izmed niza podobnih, ki se bodo zvrstile med mladimi v naslednjih mesecih. Njena posebnost je bila, da je potekala v obliki video konference in je bila namenjena študentskim krogom. S sodobno video tehnologijo sta se tokrat povezala Društvo novomeških študentov in Klub prekmurskih študentov. Med Novim mestom in Mursko Soboto so se izmenjavala predavanja o EU, in sicer mag. Petra Ješovnika, Dragana Barbutovskega (na sliki z novomeško moderatorko ) in Matjaža Keka, na koncu pa je sledil še pogovor o EU. (Foto: B. D. G.)
Učimo se vse življenje
Univerza za tretje življenjsko obdobje v RIC-u - Vključenih preko 60 članov - Posebnost bodo četrtkova srečanja
NOVO MESTO - Dandanes imajo upokojenci lepo število možnosti, da jesen svojega življenja preživijo karseda dejavno. Ena izmed njih je Univerza za tretje življenjsko obdobje v novomeškem Razvojno-izobraževalnem centru, ki so jo ustanovili decembra lani, za njeno delovanje pa skrbi Meta Gašperšič.
“Univerza za tretje življenjsko obdobje je neprofitno civilno izobraževalno združenje starejših odraslih z namenom izobraževanja za osebnostno rast, kakovostnejše preživljanje prostega časa in aktivno delovanje v družbi. V univerzo tako npr. ne sodijo organizirani sprehodi, izleti, obiskovanje kulturnih prireditev in podobno. Vse dejavnosti naj bi imele skupen imenovalec - izobraževanje ali učenje," je povedala direktorica RIC-a Vesna Dular. Trenutno se vanjo vključuje preko 60 članov, članstvo pa je prostovoljno, simbolična letna članarina znaša 500 tolarjev.
Ker so sedaj v univerzo za tretje življenjsko obdobje vključene večinoma ženske, so tudi programsko ponudbo naravnali v tej smeri: tečaji umetnega pletenja, makrame-ja, oblikovanja iz gline, pripravili pa so tudi tečaje tujih jezikov in računalništva ter ustvarjalne delavnice. Z izvajanjem tečajev so začeli
januarja letos; dva sta že zaključena, trije pa pravkar potekajo, z vsemi ostalimi dejavnostmi pa bodo začeli, takoj ko bo dovolj zainteresiranih. Posebna ponudba, ki jo pripravljajo, so četrtkova srečanja, namenjena krajšim predavanjem in delavnicam o aktualnih temah (samopomoč, poslovanje z vrednostnimi papirji itd.). Za zimski čas prihodnjega šolskega leta so predvideli 10 srečanj, prvo v spomladanskem delu pa bo 29. marca ob 19. uri v Kulturnem centru Janeza Trdine, ki ga bo pod naslovom Veselje do življenja vodil priljubljeni pesnik Tone Pavček.
Tečaje in ustvarjalne delavnice, ki večinoma potekajo v prostorih RIC-a, skušajo članom vedno omogočiti za 2000 tolarjev. Zato se morajo potruditi pri pridobivanju sredstev od sponzorjev, nekaj pokrije članarina, nekakšni sponzorji pa so s prostovoljnim delom tudi zaposleni v RIC-u. "Izbirati bomo morali tudi takšne vsebine, da se bomo lahko prijavili na razpise ministrstev za šolstvo, znanost in šport, za kulturo ali informacijsko družbo, obrnili pa se bomo tudi na lokalne oblasti," je dejala Dularjeva in dodala, da bo potrebno razmišljati o možnosti tovrstnega izobraževanja tudi v naseljih izven središča mesta.
M. Z.
Mšš
J 2 N A S J H O 3 C I ll
mm
ZA GOD SV JERE - Po 351 letih je bila na sam god sv. Jere v soboto, 17. marca, ponovno maša na Trdinovem vrhu, tokrat pri ostankih nekdanje cerkve. Na pobudo mestnega odbora Nove Slovenije, krščanske ljudske stranke Novo mesto jo je darovat šentjernejski župnik in dekan Anton Trpin. Več kot 60 udeležencev slovesnosti, ki so po maši prisluhnili še ubranemu petju okteta Veritas, je menilo, da bi moralo takšno praznovanje godu sv. Jere postati tradicionalno.
Mladi virtuoz na harmoniki
Prvo harmoniko dobil pri treh letih - Do sedaj osvojil 25 prvih mest na različnih tekmovanjih
HUDENJE PRI ŠKOCJANU -“S tega fanta bo še nekaj!" je rekel Henček, ko je slišal igrati osemletnega Janeza Lekšeta na diatonično harmoniko na njegovem prvem javnem nastopu na prireditvi ob zaključku šolskega leta, na kateri je nastopil kot gost. Pa še kako prav je imel, danes je 15-letni Janez eden najboljših harmonikarjev na Dolenjskem.
Njegova bera odličij in pokalov je zavidanja vredna, do sedaj je namreč osvojil kar 25 prvih mest na različnih tekmovanjih. Uspehov je bilo veliko, zato naj naštejemo le lanske:
2. mesto v absolutni konkurenci na Evropskem Grand Prixu v italijanskem Auronzu, 1. mesto v skupini do 16 let in skupni razvrstitvi na Zlati harmoniki Vuhreda, tretje leto zapored je osvojil zlato plaketo strokovne žirije na Zlati harmoniki Ljubečne, sicer pa je kar osemkrat nastopil na različnih prireditvah v Italiji in zaigral s Čuki v Škocjanu.
Svoje bogato znanje igranja na harmoniko je Janez pokazal tudi na otvoritvi Svetovnega prvenstva v oranju v francoskem Reimsu leta 1999, nastopil je v znani Avsenikovi gostilni pri Joževcu v Begunjah in oddaji Brez zapor. Je tudi dobitnik majolke kot zmagovalec občinstva na Ljubečni in tako edini na Dolenjskem, ki se lahko pohvali z eno od treh glavnih nagrad omenjenega prestižnega harmonikarskega tekmovanja. Tudi letošnje leto bo zanj izredno zanimivo, saj se namerava udeležiti tekmovanja v Ljubečni ter evropskega in svetovnega prvenstva v Italiji.
Z glasbo se je Janez srečal v domači hiši. Včasih je meh raztegnil njegov oče Janez', vseskozi njegov zvesti spremljevalec, ki mu je za tretji rojstni dan podaril tudi prvo otroško
IZVRSTNI JANEZ LEKŠE - Janez Lekše rad zaigra tudi na različnih dobrodelnih prireditvah, fotografija pa je z nedavnega srečanja harmonikarjev škocjanske občine, kjer so ga izbrali za najharmonikaša. Naj povemo še to, da za Janezom tekmovanja in poučevanje družina porabi letno 600 do 700 tisočakov, tako da počasi razmišljajo tudi o sponzorjih. (Foto: M. Z.)
harmoniko. Zaradi izrednega posluha je mali Janez dobro napredoval, tako da ga je najprej vzel v uk Srečko Rozman z Rake, pred dobrimi petimi leti pa Toni Sotošek. Seveda ne mine dan brez vaje, vendar se je Janez lotil z velikim veseljem in zagnanostjo. Naj povemo, daje vseskozi tudi odličnjak škocjanske osemletke in se redno udeležuje različnih šolskih tekmovanj. Svoje šolanje želi nadaljevati na ekonomski gimnaziji v Novem mestu, vpisal pa se bo tudi v glasbeno šolo. In kakšne so želje Janeza Lekšeta v prihodnosti? "Rad bi imel svojo glasbeno skupino, želim pa si tudi poučevati igrati na harmoniko druge," je povedal skromno.
M. Ž.
Več o nogometu kot o proračunu
Sprejeli proračun za leto 2001, vreden dobrih 720 milijonov tolarjev - Šentjernejskim nogometašem Klub za konjski šport ne dovoli treninga na hipodromu
ŠENTJERNEJ - Šentjernejski svetniki so na 2. izredni seji minuli četrtek potrdili proračun za leto 2001, ki znaša 720 milijonov 50 tisoč tolarjev in je za 5,5 odst. večji kot lani. Med večjimi porabniki proračuna so športno področje, otroško varstvo, komunalno in cestno gospodarstvo in področje izobraževanja.
Najvišjo naložbo v letošnjem letu predstavlja atletski stadion ob šentjernejski osnovni šoli, ki so jo začeli že lani. Zanjo so v proračunu namenili okoli 120 milijonov tolarjev, skušali pa bodo pridobiti sredstva tudi iz ministrstev za šolstvo, znanost in šport ter za finance. Eno večjih naložb, ki se tudi vleče iz leta 2000, predstavlja zamenjava oken in izolacije ter rekonstrukcija kotlovnice v šoli, s katero, bodo začeli takoj po kurilni sezoni, zanjo pa naj bi porabili 60 milijonov. Na področju komunale bo dobrih 32 milijonov stala priprava vse potrebne dokumentacije za čistilno napravo in kanalizacijski sistem, za odkup zemljišča za sejemsko dejavnost pa so predvideli 22 milijonov tolarjev.
Malce nepričakovano je osrednja točka izredne seje postala ob-
Občni zbor turističnega društva
GORENJI MAHAROVEC - Turistično društvo Šentjernej vabi svoje člane in ostale zainteresirane na redni letni občni zbor, ki bo v petek, 23. marca, ob 19. uri v gostilni Pri Slavcu (Turk) v Gorenjem Maharovcu. Ob tej priložnosti bodo zaslužnim članov društva podelili priznanja, po končanem zboru pa bo sledila razglasitev rezultatov letošnje salamiade.
ravnava problematike Nogometnega kluba Šentjernej. Ker člani nogometnega kluba zaradi obnove atletskega stadiona pri osnovni šoli nimajo več prostora za treninge, so začeli za bližajočo se sezono trenirati na travnati površini v središču Hipodroma in o tem obvestili župana Franca Hudoklina. Z izvajanjem treningov pa se nikakor ne morejo sprijazniti v Klubu za konjski šport Šentjernej, ki so v obrazložiti zapisali - to pa je na seji ponovno povedal tudi njihov predstavnik - daje skupno bivanje obeh športov na isti površini nemogoče in da zaradi prihajajoče sezone, ko bo treniralo večje število konj, nogometašem ne morejo dopustiti uporabe hipodroma. Svoje odločitev so utemeljevali tudi z dejstvom, da jim je skupščina občine Novo mesto leta 1963 stavbno zemljišče dodelila v trajno uporabo. Kot je pojasnil županov svetovalec Milan Jakše, je klub za konjski šport le uporabnik tega zemljišča, ki je trenutno tudi predmet denacionalizacijskih postopkov, in poudaril, da če ne bodo našli skupnega jezika sedaj, ga bodo morali takrat, ko se bodo lotili uresničevanja projekta športno-rekreativne-ga centra Hipodrom, v okviru katerega bo tudi nogometno igrišče. Predsednik nogometnega kluba Albert Pavlič se je strinjal, da kluba ne moreta trenirati skupaj, zato je predlagal, naj se pripravi natančen urnik treningov. Občinski svet je pozval, naj se opredeli do te
Država prihaja k občanom
V žužemberškem krajevnem uradu so pretekli teden uradno odprli informacijsko pisarno
ŽUŽEMBERK - Slovesnosti ob otvoritvi se je udeležil minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc, poleg njega pa tudi načelniki okoliških upravnih enot in večina županov dolenjskih občin. Informacijska pisarna v praksi pomeni razširitev dejavnosti krajevnega urada, za kakršno so se odločili tudi v Mirni Peči in v Dolenjskih Toplicah. Te računalniške povezave krajevnih uradov so med prvimi slovenskimi poskusi približevanja storitev državne uprave krajanom.
Od prvega januarja lahko občani naštetih treh občin oddajo vloge za osebne izkaznice v svojem uradu, v Žužemberku sojih doslej spreje-
Voda brigadirska, cene sedanje?
V letošnjem planu je Komunala Novo mesto na zahtevo manjših občin prvič pripravila izračune prihodkov in odhodkov za vsako občino posebej - Izguba na pleča občine
ŽUŽEMBERK - Žužcmberški svetniki so potrdili poslovni plan Komunale Novo mesto, trenutno še skupne družbe šestih občin, izvzeli pa so sklep o velikem povišanju cen oskrbe s pitno vodo in odvoza odpadkov. Župan Franc Škufca je dejal, da manjše občine z zahtevo po ločenih izračunih rezultatov poslovanja niso želele doseči tega, da bi vsaka občina plačevala sama. V Komunali pa nasprotno trdijo, da so jih že na začetku opozarjali na posledice - ločeno poravnavanje izgub.
Vse občine razen novomeške, ki naj bi imela okrog 150 milijonov tolarjev čistega dobička, lahko letos po sedanjih cenah pričakujejo čisto izgubo. Največ izgube, kar 34 milijonov tolarjev, se obeta ravno občini Žužemberk, saj se na njenem območju zbere 38 milijonov tolarjev vseh prihodkov, medtem ko je izdatkov skoraj še enkrat več. Za vodo zberejo komaj 17 milijonov tolarjev, pri čemer 16 milijonov odštejejo občini Grosuplje za vodo iz črpališča Globočec.
V Komunali so izračunali, da bi morali uporabniki javnega vodovoda na območju Suhe krajine plačevati 383 tolarjev za kubični meter porabljene vode (zdaj okrog 130 SIT) in 12 tolarjev za odvoz odpadkov (zdaj dobre 4 SIT). Cene naj
bi se dvigovale postopoma do konca leta, vendar tega predloga svetniki prejšnji teden niso potrdili. So pa sklenili, naj Komunala še naprej pripravlja rezultate poslovanja za vsako občino posebej, in sprejeli sklep, ki občino zavezuje k pokrivanju izgube.
Jože Papež, svetnik s Cvibelj, je menil, da je treba problematiko Žužemberka obravnavati posebej, saj bo imel najdražjo vodo v državi. Opozoril je še na velike Izgube vode ter na zanemarjanje vzdrževanja, naložb in iskanja lastnih vodnih virov v preteklosti. Kot je dejal, Žužemberčani niso krivi, da četrtina prebivalcev še nima vode, da so naselja tako razpršena in da so vodovodi v tako slabem stanju.
’ “Naše vodovode so gradili briga-
dirji in vi ste jih brez vlaganj samo prevzeli - ali naj zdaj vse stroške pokrivamo sami?” seje spraševal. In nato dodal še eno resnico, namreč, da višja cena, tudi če bo 1000 tolarjev, ni rešitev za slabo oskrbo s pitno vodo v Suhi krajini. “Če tu država ne bo poskrbela za enotne cene, se bomo vsi počasi odselili v Ljubljano ali Novo mesto. Ali bomo tako ohranjali poseljenost?” Kot je pojasnil tehnični direktor Komunale Marjan Kelvišar, bi bilo lažje, če bi se denar vseh občin stekal v en fond, vendar gre zakonodaja v drugo smer. Komunala seje branila izračunov po občinah, kot je dejala Jožica Smodiš, vodja sektorja ekonomike, in samo predlaga višje cene, kajti občina s stalnim odpisovanjem amortizacije ne bo mogla ohraniti in nadgraditi infrastrukture. Kot je povedala, je občina tudi lani pridelala na tem področju 26 milijonov tolarjev izgube, od tega jih 20 lahko pokrije z amortizacijo, medtem ko bo morala preostalo še pokriti. B. DUŠIC GORNIK
li že 360, od L marca pa tudi vloge za nove potne listine. V Žužemberku upajo, da bo v krajevnih uradih kmalu mogoče urediti še druge dokumente, na primer vozniško ali prometno dovoljenje.
“V novomeški upravni enoti smo veseli pridobitve, ki je nastala v sodelovanju in s skupno naložbo države in občine, saj se srečujemo z izredno prostorsko stisko. Pri nas ne bo več toliko gneče, občani bodo manj čakali, ne nazadnje pa bodo Žužemberčani tudi precej prihranili. Če računamo, da bo vloge dalo 3.000 prebivalcev, ki morajo do mesta opraviti 25 ali tudi do 40 kilometrov v eno smer, se nabere za 6 milijonov tolarjev prihranka,” je izračunal načelnik UE Novo mesto Jože Preskar.
Kot je poudaril minister Bohinc, je to že prvi korak k reformi javne uprave, zato bodo pozvali k podobnemu sodelovanju še druge občine. Dejal je, da so se ta dan pogovarjali tudi z novomeškim županom in sodelavci ter oznanil, da se bo prostorska stiska novomeške upravne enote začela reševati že letos, saj je uvrščena med prednostne naložbe.
B. D. G.
problematike, saj v primeru, da tri generacije mladih Šentjernejčanov -ne bodo imele možnosti za trening, lahko klub razpustijo.
Šentjernejski svetniki in župan Hudoklin so obe strani pozvali, naj se dogovorita o možnosti začasnega sobivanja na Hipodromu. Imenovali so tudi pogajalsko skupino, v kateri bodo župan, Milan Jakše, svetnik Pavel Turk in predstavnik nogometnega kluba, ki bodo problematiko nogometašev skušali razložiti na skorajšnji skupščini Kluba za konjski šport, na kateri naj bi se člani izrekli o možnosti treningov na hipodromu.
M. ŽNIDARŠIČ
V pokoju brez miru
Kaj delajo v Toplicah?
DOLENJSKE TOPLICE - Tukajšnje Društvo upokojencev bo tudi v letošnjem letu nadaljevalo z obiski bolnih in ostarelih članov in se zavzemalo za organizirano pomoč na domu za bolne in ostarele. Člane bodo seznanjali in jih obveščali o novostih s področja pokojninskega, invalidskega, zdravstvenega in socialnega varstva ter organizirali predavanja o varovanju zdravja ter o boleznih starejših.
Spodbujali jih bodo tudi k pisanju pesmi in proze ter jih vključevali v prireditve in srečanja ter skrbeli za rekreacijo in pohodništvo. Kot so si zadali na letošnjem občnem zboru, ki so ga pripravili 8. marca in ga združili še s praznovanjem dneva žena, bodo v aprilu pripravili delovno akcijo, maja nakupovalni izlet in letovanje na otoku Hvaru, junija odhod na srečanje upokojencev Slovenije v Velenju in julija še piknik društva. V avgustu bo v Dolenjskih Toplicah srečanje upokojencev Dolenjske in Bele krajine, medtem ko si bodo september popestrili z izletom v neznano, november z martinovanjem in december z novoletnim srečanjem.
B. D. G.
Večer s Peterletom
MIRNA PEČ - Jutri, 23. marca, bo ob 19. uri v Kulturnem domu v Mirni Peči srečanje s poslancem Nove Slovenije, krščansko-ljudske stranke, Lojzetom Peterletom. Pogovor bo tekel o delu državnega zbora, poslancu pa boste lahko zastavljali tudi vprašanja. Na srečanju bodo ustanovili tudi občinski odbor stranke.
Pestro gledališko dogajanje
ŽUŽEMBERK-Za pestro gledališko dogajanje v Suhi krajini so te dni poskrbeli gostujoči gledališčniki. Prvi so napolnili dvorano na Dvoru igralci z Otočca, oder je oživel tudi v Ajdovcu. Še posebej so navdušili člani Kulturnega društva Milan Majcen iz Šentjanža minulo soboto na Dvoru s komedijo Vaja zbora.
m
PRVA VLOGA ZA POTNI LIST- Marija Ban, ki bo delala na sistemu v informacijski pisarni v Žužemberku, je številnim prisotnim opisala postopek vložitve vloge za izdajo osebne izkaznice in potne listine. Sprejeta je tudi županovo vlogo za oba osebna dokumenta. Njegova vloga za potni list je bita prva, ki so jo sprejeli v tej pisarni. (Foto: B. D. G.)
V
Sentjernejske črepinje
NOGOMET - Nogomet v Šentjerneju še zdaleč nima tako dolge in bogate tradicije kot konjski šport, po nič kaj spodbudnih besedah predstavnikov tako enih kot drugih v sporu okoli možnosti oz. še bolje nemožnosti treniranja nogometašev na hipodromu pa bi človek skoraj pomislil, da se bliža bridek konec enega ali drugega. Tako v nogometnem klubu pravijo, da brez primernega prostora za trening in nedeljske tekme lahko klub ukinejo, na drugi strani pa klub za konjski šport “grozi”, da so člani zaradi nastale situacije tako razburjeni, da so menda skoraj tik pred propadom. Če se bo klub s 115-letno tradicijo zaradi tega prepustil tako kruti usodi, potem pa...
KOLESARSTVO - Vrtenje pedal v Šentjerneju, kot kaže, ni tako priljubljen šport kot npr. v Novem mestu, saj so svetniki na četrtkovi seji brez večjega razpravljanja zavrnili ponudbo Kolesarskega kluba Krke Telekoma, naj prevzamejo sponzorstvo prologa - uvodne etape kolesarske dirke po Sloveniji. Zanj bi namreč morali odšteti 2 milijona tolarjev, za nemoteno delo vseh potrebnih služb pa nekje še nadaljnji milijon, kar si ob številnih letošnjih investicijah v šport ne morejo privoščiti. Promocija za kraj in občino sicer kolesarska dirka je, temu ne oporeka nihče, vendar ostajajo lokalpa-trioti in denar raje vlagajo v domače športnike.
PetjeTn kikirika, da že ima recept za sožitje konjenikov in nogometašev na hipodromu. Ustanovijo naj moštvo za polo.
Iz topliškega vodnjaka
IMAJO GA - Občani Dolenjskih Toplic so nam nedavno sporočili zanimivo novico. Tudi oni imajo namreč vreme! Na začuden pogled, kako to mislijo, so stvar pojasnili. Televizija Slovenija kaže podatke o vremenu, temperaturah in snežnih razmerah in jih podloži s fotografijo oziroma filmskimi posnetki pokrajine. Topličani, ki radi posedajo pred ekranom enako kot drugo slovensko prebivalstvo, so opazili, da so posnetki vedno iz istih krajev. Največkrat je to Pohorje ali pa Terme Maribor, morda še Podčetrtek. Glede na to, da se na ekranu pojavljajo znamenite rožice, znak slovenske nacionalne turistične organizacije, bi lahko sklepali, da se za tovrstno predstavitev slovenskih krajev troši tudi državni denar. Če se. Topličani sporočajo odgovornim, da imajo tudi oni vreme.
ZBIRKA - Še dobro, da so se pred dvema letoma odločili očistiti izvir Cerkovnika v topliški dolini. Korist je večstranska. V prvi vrsti bo bolj čist in neoporečen izvir vode, lepša pa bo tudi okolica studenca. Po očiščevalnih akcijah se je pokazala še ena korist: prizadevni čistilci so iz vode izvlekli že več tovornjakov vsemogočih, ne, ne moremo reči smeti, ampak odpadkov. Med drugim so iz vode privlekli pol tovornjaka in vrsto drugih velikih in majhnih predmetov. Med njimi tudi takih, za katere so ugotovili, da imajo zgodovinsko vrednost, saj gre še za izdelke iz nekdanje dvorske železarne. Udeleženci akcij zanimive predmete hranijo in počasi nastaja prava zbirka. Morda bo nekoč tu muzej. Po izvoru in načinu najdbe razstavnih eksponatov bo gotovo edinstven v Evropi.
Mirnopeško zijalo
n.,___________ Si __ ______y
DOGODEK - So se eni občani pritožili zijalu, da v Mirni Peči ni prav veliko takih in drugačnih dogodkov, kjer bi se lahko srečali in se razvedrili. Pretekli četrtek pa je bilo že v temi (proti osmi uri je že šlo) na cesti pred Novljanovo gostilno kar živo. Pa ni šlo za kakšno ulično prireditev, ampak je množico pritegnil nesrečni dogodek, v katerem so trpeli pločevina in ljudje. Eni so pomagali, drugi zijali. Pa se je v kraju le nekaj zgodilo!
Sprehod po Metliki
V___________________________X
FILM - Na premieri novega filma Podobe Bele krajine je direktorica Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj-Bednaršek iskreno priznala, da se jim je zdelo za film najboljše, če ga ne bodo ustvarjali Belokranjci. V muzeju namreč preveč dobro vedo, kakšni so Belokranjci: zelo čustveno so navezani na svoje kraje, vsak na svojo ped zemlje, zato marsikdaj premalo samokritični, samozavestni ali nenamerno premalo objektivni. Pa še nobene nevoščljivosti ne bo med njimi, ker so film naredili ljudje z druge strani Gorjancev, dodajamo mi.
TELEFONIJA - Tisti imetniki telefonov, priključeni na metliško telefonsko centralo, ki preveč radi telefonirajo in jih ne streznijo niti visoki telefonski računi ob koncu meseca, so pretekli teden lahko privarčevali kakšen tolar. Prve tri dni v tednu tudi po nekaj ur ni bilo mogoče telefonirati, ker se je, kot so povedali na Telekomu, sesula metliška centrala. Potem pa je v petek za nekaj ur zmanjkalo še električnega toka in vsi, katerih telefoni ne delujejo brez pomoči elektrike, so zopet varčevali. Koliko je bilo ob tem škode, si lahko vsak zase izračuna sam. A je vprašanje, če bodo na Telekomu in Elektru upoštevali reklamacije.
SALAMIADA - Na jugorski tradicionalni salamiadi so člani ocenjevalne komisije letos popili več vode kot vina. Od kod ocenjevalcem, med katerimi so bili Belokranjci, Dolenjci in celo Ljubljančani, takšno veselje do vode, še raziskujemo.
' ~
Črnomaljski drobir
SALAMA - Nad ocenjevanjem salam na Jugorju pod Gorjanci je bil precej razočaran Boris Raztresen iz Jankovičev. V današnji vsesplošni evforiji ob bolezni norih krav se je odločil izdelati salame iz žrebičkovaga mesa, in to po povsem bio metodi. A njegova salama je bila kot edina izmed petinpetdesetih izločena. Boris bo očitno moral počakati na “boljše čase“, ko bo izbruhnila še bolezen norih konjev.
PREIMENOVANJE I - V katalogu o turistični in gostinski ponudbi ter prireditvah v črnomaljski občini v letošnjem letu so Magdaleno Raztresen, ki ima v Jankovičih turistično kmetijo z nastanitvijo, preimenovali v Magdaleno Mlakar. Mlakar se sicer piše Magdalenin zet, vendar pa pri nas še ne velja, da bi morala s poroko hčere prevzeti priimek nevestinega moža tudi nevestina mama oz. ženinova tašča. Morda pa bodo ob vstopu v Evropsko unijo tak zakon pripravili tudi v Sloveniji, pa so z njegovim spravljanjem v prakso v črnomaljski občini nekoliko pohiteli.
PREIMENOVANJE II - Črnomaljci in Metličani so vedno tekmovali med seboj, kar ni slabo, saj kanček zdrave tekmovalnosti nikoli ne škodi. Tako so se pred kratkim v Črnomlju spomnili, da bi, tako kot pred leti Metličani lahko preimenovali svojo krajevno skupnost v mestno. Ne nazadnje je Črnomelj mesto približno tako dolgo kot Metlika. Zanimivo je, daje na idejo prišel Stane Lozar, mož predsednice krajevne skupnosti Črnomelj Vike, sicer metliške rojakinje, prvič pa jo je izrekel na zboru krajanov. O tem, kako plodni so bili njuni dogovori doma in kdo je imel glavno besedo, pa bo se pokazalo, če bo ali ne bo prišlo do preimenovanja.
Semiške tropine
BREZ NAPAK - Ob nedavnem obisku tožilcev v Semiču so semiški osnovnošolci pripravili prijeten kulturni program. Še posebej ni mogla skriti zadovoljstva nad njim generalna državna tožilka Zdenka Cerar. Priznala je, da že dolgo ni spremljala takšnega nastopa, na katerem se po njenem prepričanju nihče ni zmotil in nihče ni nič pozabil. Celo učiteljici ne.
SIGNALI - Semičani se pritožujejo. da v polovici občine ne sprejemajo signala novomeške televizije Vaš kanal. Težave imajo tudi s sprejemanjem signala prvega in drugega programa slovenske nacionalne televizije. V Moverni vasi in Stranski vasi pa še vedno ni signala za mobilno telefonijo. Srečneži!
MATERIAL-V semiški občini je bilo v dobrih šestih letih, odkar imajo samostojno občino, veliko zgrajenega. Kako tudi ne, ko pa je župan Janko Bukovec znan po tem. da zna s svojo vztrajnostjo izbrskati denar na ministrstvih in v različnih ustanovah. A to mu očitno ni bilo dovolj, kajti odločil se je zbirati še gradbeni material. Začel je z kamni. In to žolčnimi.
I 2 U >\ ^ J Jr J	O EJ Č J JN MŠŠ
Bo belokranjska pogača zaščitena?
V Društvu kmečkih žena Metlika bodo večjo pozornost namenile promociji belokranjske pogače -Ogorčene nad ignoranco na Ptuju ■ Metliški župan podprl idejo o zaščiti kulinarične posebnosti
METLIKA - Na nedavnem volilnem občnem zboru Društva kmečkih žena Metlika, ki šteje okrog 180 članic vseh starosti, je bila za predsednico za naslednji dve leti izvoljena Marija Škof z Boldraža. Škofova je kmetica in dolgoletna članica društva, k številnim funkcijam, ki jih že ima v drugih društv ih, kmetijski zadrugi in krajevni skupnosti, pa je torej dodala še eno.
ZAHVALA USTVARJALCEMA - Film Podobe Bele krajine je nastal v produkciji Etike Studia Fos iz Ljubljane. Direktorica Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj-Bednaršek se je na premieri zahvalila prisotnima snemalcu Jožetu Jagriču (levo) in scenaristu Jožetu Možini. Film je režiral Nino Diorgo, glasbo so prispevali tamburaši metliške folklorne skupine Ivan Navratil, filma pa gotovo ne bi bilo, če ne bi denarja zanj zagotovila ministrstvo za kulturo in občina Metlika. (Foto: M. B.-J.)
S filmi v jubilejno leto
V Belokranjskem muzeju so s filmskim večerom pričeli praznovanje 50. obletnice - Premiera filma Podobe Bele krajine
V Društvu kmečkih žena Metlika, kije lani praznovalo 25. obletnico ustanovitve, so članice že doslej namenjale veliko pozornost izobraževanju ter druženju in tako bo po zagotovilih nove predsednice tudi v prihodnje. “Letos smo že pripravile predavanje o zdravilnih zeliščih, v soboto, 31. marca, pa bo v menzi metliške Vinske kleti kuharski tečaj o jedeh iz ajdove moke in kaše, na katerega se je mogoče prijaviti še danes na metliški ali črnomaljski Kmetijski svetovalni službi. Pripravile bomo izlete, nadaljevale dobro sodelovanje z Društvom podeželske mladine in drugimi društvi kmečkih žena. Za Vinsko vigred bomo pripravile kulinarično razstavo o ajdovih jedeh in večjo pozornost namenile promociji belokranjske pogače,“ našteva Škofova.
Marija Škof
Dve prireditvi v Črnomlju
ČRNOMELJ - Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj bo v soboto, 24. marca, ob 19.30 v tukajšnjem kulturnem domu pripravil gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega s predstavo Gospod gre na lov, ki bo hkrati četrta abonmajska predstava. Namenjena je tudi za izven in je posvečena materinskemu dnevu. V nedeljo, 25. marca, pa bo ob 16. uri v tukajšnjem kulturnem domu nastopila dramska sekcija KUD Dolenjske Toplice z igro za otroke Mojca Pokrajculja.
Vdova Rošlinka že četrtič
SEMIČ - Zaradi velikega zanimanja gledalcev bodo člani dramske sekcije KUD Jože Mihelčič iz Semiča v soboto, 24. marca, ob 18. uri v tukajšnjem kulturnem domu že četrtič ponovili komedijo v treh dejanjih Vdova Rošlinka. Predprodaja vstopnic je v semiški Mercatorjevi samopostrežni.
V enotnem naselju naj bi bilo 47 ulic, ki pa očitno vsem niso po volji. Svetnik Jože Mihelčič je menil, da so številna imena privlečena za lase, in vprašanje je, v kolikšnem času se bodo prijela in če se sploh bodo. Zbodlo ga je tudi, ker osnutek odloka ni imel obrazložitve in načrta ulic. Skrbelo gaje, ker je večina ljudi sedaj tiho in se bodo najbrž oglasili, ko bodo dobili tablice, potem pa se bodo na občinskem svetu 10 let ukvarjali s pritožbami. Predlagal je, naj osnutek umaknejo in pripravijo alternativni predlog, s katerim so se svetniki strinjali že lani. Po tem predlogu naj bi ulice uvedli le v Semiču, medtem ko bi v sosednjih naseljih le hiše preštevilčili. Najbolj prob-
Že lani so na razstavi “Dobrote slovenskih kmetij" na Ptuju izločili iz ocenjevanja belokranjske pogače. Potem so se opravičili in obljubili, da se letos to ne bo več zgodi-
Alenka Mežnaršič
Mirnopeški gledališčniki v Metliki
METLIKA - Tukajšnja Ljudska knjižnica in metliška območna izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti bosta pripravili v nedeljo, 25. marca, ob 18. uri v metliškem kulturnem domu gostovanje KUD Mirna Peč. Amaterski gledališčniki, ki so v Metliki že stalni gostje, se bodo tokrat predstavili s šaljivo grozljivko “Oglasi se, Ferdinand!".
Revija mladih belokranjskih gledališčnikov
SEMIČ - Črnomaljska območna izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti bo v četrtek in petek, 22. in 23. marca, ob 17. uri pripravila v semiškem kulturnem domu 3. revijo otroških gledaliških skupin Bele krajine. V četrtek bodo na ogled igrice Pesem o zimi (v izvedbi učencev OŠ Komandanta Staneta Dragatuš), O žalostni princeski (Metuljčki, OŠ Belokranjskega odreda Semič), Mala čarovnica, ki ni mogla biti zlobna (dramski krožek OŠ Mirana Jarca, Črnomelj), Vražji kamen (dramska skupina turističnega krožka OŠ Belokranjskega odreda Semič). V petek pa bodo na sporedu igrice Dobro jutro (igralska skupina 4. c OŠ Belokranjskega odreda Semič), Kaj se skriva za velikim trebuhom (dramski krožek OŠ Loka Črnomelj) in Lahko noč, hudoba (dramska skupina 8. a OŠ Belokranjskega odreda Semič).
lematično zanj pa je, da ukinjajo naselja, v katerih živi veliko ljudi, po drugi strani pa govorijo o revitalizaciji kočevarskih vasi, ki jih sploh ni več.
Sergej Čas je menil, naj ljudje, ki bodo živeli v novih ulicah, povedo, kaj mislijo o njih. A če bo Semič nekoč mesto, ne bo šlo brez ulic. Tudi Anton Malenšek je prepričan, da tako, kot je sedaj, ne gre več, saj jeziki nekaterih naselij segajo v Šemič, Semič pa je raztresen po vsej Semiški gori. Zato ni mogoče uvesti ulic zgolj v Semiču. Ljudje pa so bili o spremembi dobro obveščeni, saj so poslali kar 600 pisem.
Martin Henigsntan je pristavil, da so že od začetka vedeli, da so
lo ter da jih bodo uvrstili v posebno kategorijo. A vse kaže, da se bo ponovila lanska zgodba s pogačami, čeprav so belokranjska kulinarična posebnost. Prav zato je kmetijska svetovalka Mojca Črnič predlagala, da bi pogače zaščitili. Tudi Alenka Mežnaršič, nekdanja predsednica metliškega Društva kmečkih žena, je podprla zamisel Črničeve, saj je ogorčena, ker jih na Ptuju ignorirajo. Pritegnile soji tudi metliške kmečke ženske.
“Brskala sem po knjigah in prišla do zaključka, da so pogačo najbrž prinesli k nam Uskoki, a se je zlasti v metliški občini ta jed dobro prijela. Jaz jo pečem okrog 35 let, predlagam pa, da bi bila zaščitena pogača iz bele moke, kvasa, vode, soli, namazana s stepenim jajcem ter posipana s kumino ali debelo soljo. Imenovala naj bi se belokranjska pogača, ker pa jo pečejo predvsem na metliškem koncu, lahko tudi metliška," je pojasnila Mežnaršičeva, ki seje s predlogom obrnila na metliškega župana Slavka Dragovana. Ta je idejo podprl. “Če se bomo odločili za ta korak, bomo prvi v Sloveniji, ki bomo zaščitili kakšno jed. Orali bomo ledino, a se bom potrudil, da bo do tega res prišlo," je obljubil župan, ki je gradivo o postopku že dobil, a je še v angleščini.
M. BEZEK-JAKŠE
V Metliki ob materinskem dnevu
METLIKA - Soseska Drašiči bo pripravila v soboto, 24. marca, ob 19. uri v metliški farni cerkvi sv. Miklavža prireditev ob materinskem dnevu. Nastopili bodo Drašiški voščači, glasbena skupina Muzikus, metliški cerkveni moški pevski zbor, vaške pevke iz Drašičev, oktet Vitis, reci-tatorke, citrarke in še kdo.
Vso dosedanjo dejavnost je Magdalena opravljala preko podjetja Rim, d.o.o., katerega lastnik in direktor je njen mož Boris, čeprav je Rim registriran za domačo obrt, prikaz domače obrti in galerijsko dejavnost. Nikakor pa ne za pripravo hrane in nastanitev, kar sicer predstavlja le nekaj od-
ugriznili v kislo jabolko. Vendar nikoli ne bo vsem vse pogodu. A ulic v Semiču ni mogoče uvesti, ne da bi vključili tudi sosednje vasi, kar so že pred leti ugotovili strokovnjaki. Tako kot že nekaj svetnikov pred njim je bil prepričan, da imena niso sporna, saj je med njimi veliko ledinskih imen. Če pa bodo prebivalci predlagali drugačna imena, jih bodo podprli. Vendar postajajo ljudje že nestrpni, saj bi si radi uredili dokumente.
Ko so po dobrih dveh urah razprave svetniki le sprejeli sklep, da dajo lahko še do konca marca na osnutek odloka dodatne predloge, ki jih bo obravnavala komisija, je prišlo do proceduralnega zapleta. Jože Mihelčič je opozoril, da bi morali po poslovniku najprej glasovati o nasprotnem predlogu, torej o njegovem alternativnem predlogu. Ko so to res storili, je bil zanj le on.
M. BEZEK-JAKŠE
METLIKA - Pred tednom dni so v Belokranjskem muzeju v Metliki pripravili prvo prireditev v jubilejnem letu. Odločili so se za filmski večer, saj ima filmoteka v muzejskem arhivu pomembno mesto. Hkrati so filmi, kot je dejala direktorica muzeja Andreja Brancelj-Bednaršek, neprecenljiv vir za spoznavanje krajev, pokrajin, načina življenja ljudi.
Da je res tako, se je več kot sto obiskovalcev prireditve, za katere je postala nova sprejemnica muzeja kar premajhna, prepričalo tudi minuli četrtek. Ogledali so si že nekaj desetletij stare filme o mlinih na Kolpi, Krupi in ljudeh ob njej ter metliškem sejmu. Posneti so bili z 8-milimetrsko kamero, ki sicer še vedno dela. a sodi - kot je dejal dokumentalist v muzeju Leon Gregorčič - že k muzejskim eksponatom. Sicer pa med filmi, ki jih hranijo v muzeju, prevladujejo
stotkov v vsej dejavnosti na domačiji Raztresenovih. “Sreča je sicer, ker ima mož podjetje in ker je šlo le za nekaj odstotkov, vendar želim opozoriti, kakšna kalvarija najbrž čaka še koga, ki se bo odločil za turistično kmetijo z nastanitvijo kot dopolnilno dejavnostjo na kmetiji," je dejala Magdalena.
Magdalena Raztresen
“Najprej sem potrebovala lokacijsko dovoljenje, in čeprav je iiša stara, še načrt in spremembo dela stanovanjske hiše za potrebe kmetije z nastanitvijo. Na podlagi tega sem dobila gradbeno dovoljenje, po ogledih vseh inšpekcij in komisije z upravne enote Črnomelj je slednja izdala uporabno dovoljenje," našteva Rastresenova. Da ji je upravna enota izdala odločbo o statusu kmeta, seje morala izobraževati in predložiti vrsto dokazil. Za odločbo o opravljanju gostinske
dokumentarni, med njimi pa je tudi igrani film Grobarji, ki ga je posnel foto-kino klub Fokus.
V Belokranjkem muzeju pa so dolgo razmišljali, kako bi obiskovalcem, ki bodo po prenovi gradu kmalu zopet začeli obiskovati zbirke, čim nazorneje predstavili Belo krajino. Odločili so se za film, ki bo postal del stalne razstave muzeja. Naslovili so ga s Podobe Bele krajine in ga premierno prikazali na omenjenem filmskem večeru. V njem je prikazana bogata naravna in kulturna dediščina dežele med Gorjanci in Kolpo, Belokranjci pa kot ljudje, ki bodo vsakega gosta sprejeli z nasmehom. Vendar je bilo odličnih posnetkov za 15-mi-nutni film preveč, zato je Branc-Ijeva vsem trem belokranjskim občinam dala v razmislek idejo, da bi se združile pri pripravi pravega turističnega filma.
M. B.-J.
dejavnosti je morala predložiti odločbo o statusu kmeta, potrdilo o tečaju za nosilce turistične dejavnosti na kmetiji, opravljenem tečaju za higienski minimum ter o tečaju o varstvu pri delu in požarnem varstvu, načrt požarnega reda v hiši in zdravniško spričevalo. “Posebno poglavje je odločba o kategorizaciji, saj sem morala napisati, da je v sobi TV, da je kmetija lahko dobila dve od štirih jabolk. To pa je neumnost brez primere. V Avstriji je na kmečkem turizmu televizor prepovedan, ker je moteč," je dejala Magdalena.
Pri vsakem od dokumentov je morala počakati po 15 dni, daje postal pravnomočen. Ker pa mož ni imel dovolj katastrskega dohodka na zemlji, ki ji jo je dal v najem, da bi se lahko zavarovala kot kmetica, je morala najeti še 24 ha zemlje od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Ocenjuje, da so jo izobraževanje in papirji veljali okrog milijon tolarjev, ne da bi pri tem upoštevala izgubljeni čas, kilometre in porabljene živce. “Imela sem smolo, da sem zaprosila za dovoljenje prav v času, ko so bili sprejeti zakoni, ne pa tudi podzakonski akti, zato tudi upravna enota ni mogla izdati odločbe. Tistim, ki imajo status kmeta in novogradnjo, je veliko lažje, ker jim ni potrebno čakati na podzakonske akte," pravi Raztresenova ter predlaga pridobivanje dovoljenj za turistično kmetijo po fazah. "Prav bi bilo, da bi smeli na turističnih kmetijah sprejemati goste ob minimalnih pogojih, ob tem pa bi sproti pridobivali dodatna dovoljenja, seveda v sprejemljivem roku. To bi bilo boljše tudi za državo, saj bi tako lahko prej začela pobirati davke," je prepričana Magdalena Raztresen.
M. BEZEK-JAKŠE
Trpek ugriz v kislo jabolko
Čeprav so se v Semiču že pred petimi leti odločili, da bodo uvedli ulice, o uličnem sistemu še vedno niso rekli zadnje besede - Vsem nikoli ne bo vse pogodu - Do konca marca še zbirajo pripombe
SEMIČ - Leta 1996 so semiški svetniki sprejeli sklep o uvedbi ulic v Semiču. A postopek se je precej zavlekel, tako da so šele na seji pred tednom dni obravnavali osnutek odloka o spremembi območij naselij Trebnji Vrh in Preloge ter o ukinitvi vasi Vrtača, Coklovca, Kašča, Mladica, Sela,
Vavpča vas, Trata, Sadinja vas, Gaber, Kot in o njihovi združitvi s Semičem v enovito naselje.
Pet dolgih let za vse papirje
Magdalena Raztresen je potrebovala pet let, da je prejela zadnjo odločbo za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji z nastanitvijo - Zakaj ne fazno pridobivanje dovoljenj?
JANKOVIČI - Magdalena Raztresen iz Jankovičev pri Adlešičih je pred petimi leti dala prošnjo za pridobitev dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti, in sicer za turistično kmetijo z nastanitvenimi zmogljivostmi.
Zadnjo odločbo, kije prišla s črnomaljske izpostave Davčnega urada Novo mesto, pa je dobila letošnjega 5. marca in sedaj lahko končno napiše prve račune na svoje ime.
ttMfet____S J H OBČI H__MŠŠ
KOČEVJE - Od včeraj do 6. aprila bo v Pokrajinskem muzeju v Kočevju na ogled razstava "Počitnice v ftiuzeju”. Gre za vsakoletno razstavo del, ki so jih naredili kočevski otroci med letošnjimi zimskimi počitnicami na že tradicionalnih muzejskih delavnicah.
Muzej je začel intenzivneje sodelovati z domačimi šolami in vrtcem v šolskem letu 1993/94. Otrokom so poleg rednih prireditev muzeja še posebej namenjene muzejske učne ure in delavnice, prilagojena vodstva in muzejski počitniški program “Počitnice v muzeju”. “S svojim delom z mladimi želimo vzgojiti bodoče redne obiskovalce muzejskih prireditev, hkrati pa širimo tudi znanje o splošni in krajevni zgodovini," pravi kustosinja pe-
Izrojeno v svoje nasprotje!
Avtor pri nas sila redke knjige o prostozidarstvu Tone Perčič je v Kočevju spregovoril kritično o prostozidarstvu in vseh, ki so pisali o njegovem delu
KOČEVJE - Profesor, ekonomist, pisatelj in prevajalec Tone Perčič iz Kranja je prejšnjo sredo v kočevski knjižnici predstavil svojo knjigo "Prostozidarstvo: zgodovina, obredi in zarote”. Vsebine knjige, ki je izšla koncem novembra lani pri Mladinski knjigi in je že doživela ponatis, ni želel obnavljati, zato pa je več besedi namenil odzivom medijev na knjigo ter njeni temi - prostozidarstvu, katerega uradni začetki segajo v leto 1717 v Anglijo.
O pisanju in zanimanju za njego-	rečeno kritičen pa je bil tudi do
vo najnovejšo knjigo Perčič ni po-	Petra Kolška z Dela, ki je za pro-
vedal nič pohvalnega. Z naved- stozidarstvo zapisal, daje žgečklji-
ODPRLI TUŠ CENTER - Pomočnik direktorja Mirka Tuša Matjaž Pavčič (na posnetku z novinarji) je povedal, da je otvoritev njihovega novega trgovskega centra Kočevju prinesla okoli 100 novih delovnih mest, med katerimi jih je dobra polovica prav v Tuševem supermarketu, drogeriji in restavraciji. Skupno imajo v Engrotušu sedaj okoli 920 zaposlenih. (Foto: M. L.-S.)
Mali ambasadorji muzeja
V kočevskem muzeju so odprli razstavo “Počitnice v muzeju ” - Ustvarjalno preživljanje prostega časa
Irena Škufca
dagoginja Irena Škufca. Poslanstvo muzeja vidi v tem, da otroke seznanjajo z naravno in kulturno dediščino, jim vzbujajo zanimanje za umetnost in znanost ter vzpodbujajo njihovo ustvarjalnost. “Muzej naj bi otrokom pomenil domač prostor, kjer lahko ustvarjalno preživijo svoj prosti čas,” pravi in dodaja, da otroci o znanju, ki ga pridobijo v muzeju, pripovedujejo sorodnikom in prijateljem, in tako postajajo “mali ambasadorji muzeja”.
Delavnice med zimskimi počitnicami so namenjene otrokom od 6. do 13. leta in jih pripravljajo že od leta 1995. “Naš namen je bil, da bi zapolnili vrzel, ki je nastala v ponudbi različnih počitniških dejavnosti, ko so te v Kočevju skoraj povsem zamrle,” pojasnjuje Škuf-čeva in dodaja, da so s pripravo posebne ponudbe za osnovnošolske otroke med zimskimi počitnicami hkrati sledili tudi želji muzeja, da bi otrokom približali muzej na bolj sproščen in zabaven način. Med letošnjimi počitnicami so organizirali 8 delavnic, ki se jih je udeležilo skupno 75 otrok. Udeleženci so izdelovali pustne maske, risali na steklo, delali slike iz volne in naredili ovitek za knjigo, zadnji dan pa je bil namenjen izdelovanju brošk, darilnih vrečk in gradov iz papirja. Vse izdelke so otroci lahko odnesli domov, nekaj pa jih je na ogled tudi na tokratni muzejski razstavi.
M. L.-S.
bami: da “pišejo o knjigi, ki je sploh niso prebrali”, da “sije dovolil površno pisanje” ter da “je pod izgovorom, da dela intervju, hotela zvedeti imena tistih prostozidarjev v Sloveniji, ki jih v knjigi ni omenil”, je povezal Danijela Vončino in Jašo Zlobca od Mladine in novinarko Večera Vanesso Čoki, milo
V Kočevju odprli največji Tušev center
Pričakujejo tudi kupce s Hrvaške
KOČEVJE - V sredo dopoldan so v Kočevju odprli Tuš center Kočevje, ki pod svojo streho združuje 23 ločenih, samostojnih poslovnih prostorov. Na novinarski konferenci, ki so jo pripravili dan pred otvoritvijo, je pomočnik generalnega direktorja podjetja Engrotuš, d.o.o., iz Celja Matjaž Pavčič povedal, da je novi trgovski center v Kočevju s 5.500 kv. metri na skupno 26.000 kv. metrih površin na lokaciji nekdanjega Itasa, dosedaj največji Tušev trgovski center, v katerem pričakujejo tudi kupce iz sosednje Hrvaške.
Podjetje je lani ustvarilo za 26,7 milijarde tolarjev prihodkov in dobiček v višini blizu milijarde tolarjev ter je, kot je povedal Pavčič, s 4-6-odst. tržnim deležem tretje največje trgovsko podjetje v državi. Bivšo Ita-sovo proizvodno halo v Kočevju so začeli preurejati junija lani. Celotna investicija vključno z nakupom zemljišča in objekta jih je stala blizu 1,1 milijarde tolarjev, k čemur pa je treba prišteti, kot je dodal, še okoli 100 milijonov tolarjev, ki so jih v ureditev prostorov vložili najemniki. Ti s svojo ponudbo dopolnjujejo celovitost Tuševe trgovske ponudbe, tako da ljudem iz širšega območja kočevske občine ne bo več potrebno hoditi nakupovat v Ljubljano. Koliko kupcev dnevno pričakujejo, ni povedal, dodal pa je, da bi moralo 350 parkirnih mest, kolikor jih imajo v centru, zadoščati za običajen pretok obiskovalcev centra.
M. L.-S.
Če ne bo hujšega, bodo poplave!
Takšne so napovedi dogodkov na Ribniško-Kočevskem za jesen, če ne bo prej prišlo do sanacije zadrževalnika Prigorica - Sanacija odvisna od državnega proračuna
va tema. Perčič je poudaril, da takšno označitev odločno zavrača, Ljubljanski dnevnik pa je označil za prvi časopis, ki je po izidu njegove knjige začel “delati tiho reklamo za prostozidarstvo”. Sam ga namreč zavrača, saj naj bi se iz “šole duhovnih disciplin" izrodilo v nekaj, kar pod krinko duhovnih vrednot skriva vse tisto, kar je prvotno prostozidarstvo obsojalo in iz lože izključevalo, to pa so: karierizem, povzpetništvo in materialne koristi.
Tone Perčič
Za knjigo je dejal, da je monografija, ne učbenik. Pri njenem pisanju je bil, kot je povedal, časovno in prostorsko omejen, njega cilj pa je bil, podati pregled razvoja prostozidarstva po svetu. Medtem ko je v Sloveniji njegova knjiga šele druga knjiga domačega avtorja o prostozidarstvu in tudi prevodi tujih avtorjev o tej temi sila redki, pa v svetu obstaja obilo različne literature, ki jo je moral pregledati in primerjati. Pri tem je v knjigi, kot je povedal, omenil tudi prostozidarske lože na Slovenskem, vpletenost prostozidarjev v totalitarne režime in sheme organiziranosti, ki so si med seboj podobne, ni pa zamolčal niti zaslug, ki sojih imeli prostozidarji denimo ob ustanovitvi Združenih držav, niti njihovega preganjanja in konfliktov, kijih imajo že stoletja s katoliško cerkvijo. Vsem, ki bodo njegovo knjigo prebrali, predlaga naj še enkrat preberejo prvih 40 strani, na katerih je dal priložnost prostozidarjem, da spregovorijo o sebi.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Upokojenci v gledališče
LOŠKI POTOK - V nedeljo, 10. marca, je društvo potoških upokojencev organiziralo ogled gledališke predstave “Lokomotiva” v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani. Ogled predstave in krajši izlet sta bila namenjena počastitvi praznika dneva žena in materinskega dneva, zato so se izleta, če ne računamo šoferja avtobusa, udeležile samo ženske.
OBČNI ZBOR VETERANOV - Kočevsko območno združenje veteranov vojne za Slovenijo je imelo v petek v Šeškovem domu v Kočevju svoj redni letni zbor. Po pozdravnem nagovoru predsednika predsedstva združenja Darka Čopa ter nagovorih gostov so zbor pričeli s simbolnim dejanjem, s katerim veterani iz kočevske in nekaterih sosednjih občin tudi drugače pričenjajo vse svoje večje prireditve. Pred obravnavo in sprejemom vsakoletnih poročil o delu ZVVS Kočevje, ki je bilo uradno ustanovljeno leta 1998 in sodi med najaktivnejša veteranska združenja v državi, so sprejeli poslovnik o delu letnega zbora, pred zaključkom zbora, ki mu je po podelitvi priznanj in članskih izkaznic novim članom sledilo družabno srečanje, pa so sprejeli tudi načrt o delu združenja v letošnjem letu. (M. L.-S.)
RIBNICA - Predvidoma še ta, najkasneje pa prihodnji mesec bo izdelana projektna dokumentacija za sanacijo zadrževalnika Prigorica. Zaradi poškodb, do katerih je prišlo novembra lani na pregradi tega največjega suhega zadrževalnika vode v Sloveniji, objekt ni in vse do zaključka sanacije ne bo v vlogi zadrževalnika, kar pomeni, da utegne ob obilnejših padavinah v jesenskem času po več letih na ribniško-kočevskem območju ponovno priti do poplav.
Vendar pa, kot je bilo razbrati iz besed vodje ljubljanske izpostave Uprave RS za varstvo narave Francija Šale na zadnji seji ribniškega občinskega sveta, ko je podal informacijo o stanju in aktivnostih za sanacijo pregrade, bi bilo to manjše zlo. Večje, ki se utegne zgoditi, je namreč, da bo pregrada popustila. Resna nevarnost, da se bo to zgodilo, je obstajala novembra lani. Že sredi novembra je podjetje Hydrotehnik, vzdrževalec objekta, opazilo povečano precejanje skozi drenažni sistem in tudi skozi samo telo pregrade. Vodostaj je bil namreč zaradi dolgotrajnih padavin kar 40 dni med 6 in 7 metri, gladina v akumunaciji pa seje približala kritični stoletni gladini, ko so se padavine še povečale. Ker je prišlo do preplavljanja pregrade in so se težave s precejanjem pri tako visoki in dolgotrajni gladini še povečale, so uvedli izredne razmere, pregrada pa vse od tedaj ni v vlogi zadrževalnika.
Poleg elektrarn je zadrževalnik v Prigorici, ki sprejme 8,8 milijona kubičnih metrov vode, največji objekt v državi. Nasuta zemeljska pregrada je namreč dolga okoli 970 in visoka 9 m. Naredili so jo leta 1986 kot pomemben objekt v obrambi pred poplavami naselij Ribnica, Prigorica in Dolenja vas. Neposredno za pregrado so naselja Prigorica, Dolenja vas, Blate in Lipovec, v katerih živi okoli 500 prebivalcev. Da bi zagotovili splošno yarnost teh ljudi in zaščito njihovega premoženja, omogočili nemoteno delovanje prometnice proti Kočevju ter poplavno varnost skupno kar 4.000 ljudi z ribniško-kočevskega območja, je sanacija, kot je povedal Šala, nujna. Razen nujnih vzdrževalnih del na pregradi v vseh letih njenega obstoja drugih del še niso opravili, njena sanacija pa bi stala 240 do 250 milijonov tolarjev. Ministrstvo za okolje in prostor je že lani zagotovilo 17,8 milijona tolarjev za pri-
pravo projektne dokumentacije Ali bo sanacija do letošnje jeseni končana, pa je odvisno od sprejema letošnjega državnega proračuna.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Za društvo podeželskih žena veliko zanimanje
LOŠKI POTOK - Turistično društvo Loški Potok nadaljuje s programom spomladanskih predavanj. Prvo predavanje je bilo na temo propadle kulturne dediščine kočevskih Nemcev, drugo, kije bilo 14. marca, pa je bilo naravnano na organizacijo društva podeželskih žena. Področja delovanja takega društva je predstavila Blanka Bartol kot predstavnica turističnega društva, s svojimi prispevki pa so sodelovali: inž. Janko Debeljak, kmetijski svetovalec za območje Loškega Potoka, Milka Mele-Petrič, kmetijska svetovalka iz Cerknice, in Ana Ogorelc, specialistka za pridelavo vrtnin. Velika udeležba je pokazala, da za to področje vlada veliko zanimanje. Tokrat sicer še ni prišlo do ustanovitve društva, pač pa je bila prisotnim dana možnost, da se do prihodnjega predavanja odločijo ali za samostojno društvo ali pa za sekcijo Turističnega društva, s katerim že sodeluje in bo tudi v bodoče sodelovala svetovalna služba.
A. K.
OBNOVA GRADU FRIDR1HŠTAJN - Akcijo za rešitev razvalin srednjeveškega gradu, ki ga je Friderik Celjski na pobočju kočevske Stojne 'sezidal v letih 1422-1425, je leta 1957 sprožil Franc Cankar. Deset let pozneje so se lotili sistematičnega čiščenja ruševin. Leta 1993 so delavci Gozdnega gospodarstva Kočevje na grajskem kompleksu odstranili drevesa in grmovje. Markirali so tudi grajsko pot, na vrhu gradu pa bodo namestili še informativne table o zgodovini tega območja in o gozdnem rastlinju. Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine je vrsto let ministrstvu za kulturo predlagal vključitev sanacije gradu v republiški program kulture. Doslej so delno obnovili stražni stolp in del južnega zidu, drugi del pa obnavljajo te dni. Denar sta občina Kočevja (dva milijona tolarjev) in država (2,4 milijona tolarjev) zagotovili pred dvema letoma. V državnem in občinskem proračunu pričakujejo letos okrog 7 milijonov tolarjev. Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine je pripravil konservatorske smernice za sanacijo gradu, ki bi potekala i’ več delih. (Foto: M. G.)
Drobne iz Kočevja
NI KKRIV TUŠ - Pomočnik direktorja Engrotuša Matjaž Pavčič ob vseh ostalih pohvalnih besedah o svojem podjetju pravi, da imajo izdelano strategijo širitve lastne prodajne mreže in da zato ne čutijo potrebe ne po kapitalskem ne kakršnem koli drugem povezovanju. Toliko v pojasnilo tistim, ki želijo vedeti, ali podjetje načrtuje povezovanje s kakšno drugo trgovsko hišo. Na tiskovni konferenci, ki so jo pripravili v torek pred otvoritvijo Tuš centra Kočevje, pa je Pavčič jasno odgovori tudi tistim, ki so vprašali, ali njihov prihod v Kočevje pomeni zaprtje nekaterih drugih trgovin. Pavčič je priznal, da vsi verjetno ne bodo obstali, proti pa je bil, da bi podjetje nase prevzelo krivdo za zapiranje drugih trgovin. Poudaril je, da Mercator, denimo, ne odhaja iz Kočevja zaradi Tuša, ampak zaradi neracionalnosti poslovanja, kakršnega je v Kočevju pač imel!
Ribniški zobotrebci
KDO SI UPA?! - Kar zadeva Rome imajo v ribniški občini evidentirane kar štiri črne gradnje. Ker je občinska inšpektorica zelo delavna, je že pred časom izdala odločbe o rušenju za vse štiri na črno zgrajene objekte, da pa ti še danes stojijo, je razlog v tem, da ne dobijo izvajalca, ki bfjih porušil. Nihče se namreč noče bosti z Romi in povsem upravičeno je vprašanje, ali' bodo v Ribnici sploh našli rušitelja!?
Kostelski rižni
JUTRI SKUPŠČINA TŠD -Jutri, 23. marca, bo ob 18. uri v prostorih osnovne šole Fara redna letna skupščina uspešnega domačega Turistično-športnega društva Kostel. Na njej bodo sprejeli bogat program turističnih, športnih in kulturnih prireditev za letos in program ostalega dela društva. Med drugim bodo zaslužnim članom podelili tudi priznanja Turistične zveze Slovenije.
PRIJAVE ZA NAJLEPŠO -Spet se začno priprave za tekmovanje za najlepšo hišo in okolico. Doslej je že nad 30 prijavljenih, prijave pa še zbirajo pri TŠD Kostel. Prijavljenci imajo v drevesnici Pinus v Kočevju popust pri nabavi cvetja in grmovnic.
STARA SADNA DREVESA -V Kostelu pripravljajo ustanovitev sadjarskega društva, katerega glavna naloga bo oživitev travniških sadovnjakov. Seveda čaka bodoče društvo še več drugega dela.
RAZSTAVA POSLIKAV - Še do konca meseca bo odprta razstava poslikav na svilo in steklo. Njene otvoritve za dan žena se je udeležilo preko 100 obiskovalcev, avtorje poslikav, ki jih je skupaj 6, pa je predstavila njihova mentorica Ksenija Vidoševič.
Pohvala rakiji
Želja po pridobitvi blagovne znamke
KOSTEL - Profesor dr. Janez Hribar z Biotehniške fakultete v Ljubljani je v petek, 16. marca, v Fari predaval o kostelski rakiji (žganju) in njenem predvidenem logotipu (predstavitvi na nalepki). Poudaril je, da je po oceni strokovnjakov vseh 12 vzorcev rakije, ki so jih dobili v oceno iz območja občin Kostel, Kočevje in Osilnica zelo kakovostnih in da bi na oceni žganih pijač po mnenju strokovnjakov dobili zlato, srebrno ali bronasto priznanje, se pravi, da bi bile le srebrne in bronaste rakije potrebne še malenkostnih popravkov (ponovnega prekuhavanja itd.). Poudaril je, daje po mnenju strokovnjakov vsa rakija v primerjavi z drugimi slovenskimi žganji zelo kakovostna in daje zato prav, da Kostelci in drugi zaščitijo znamko svoje rakije.
Firma Sistemi, d.o.o., Ribnica pa je predstavila več inačic osnutka logotipa žganja, embalaže, zloženke in vreč za rakijo. Profesor Hribar je pohvalil tudi te osnutke, o njih pa bo zdaj potekala še naprej, se pravi do dokončnega izbora, razprava. Po predavanju je bila še pokušnja 14 različnih vzorcev rakije iz omenjenih treh občin, ki so jih prinesli na predavanje obiskovalci. Predavanje in pokušnja sta sodila v sklop projekta o zaščiti porekla kostelskega žganja, organiziralo pa ju je Turistično športno društvo Kostel.
J. P.
Trebanjske iveri
(PETERLETOVE) OBLJUBE - Bil je predvolilni čas pred državnozborskimi volitvami, ko so se vsi politiki spet dobrikali morebitnim volivcem, da bi oddali svoj glas zanje, edino prave in zveličavne ljudske tribune, kajti samo (on)i bodo lahko kaj korenitega storili za njihovo, se pravi našo lepšo in svetlo prihodnost. Če bodo seveda izvoljeni... V trebanjskem volilnem okraju je to nekako uspelo (spet) preriniti se na piedestal opojne oblasti edinole Lojzetu Peterletu, kandidatu N.Si, zato so oči kritične javnosti, torej njegovega volilnega telesa, uprte predvsem proti tej luči na koncu temačnega tunela. V tistem času so imeli ob otvoritvi slabega kilometra asfaltirane ceste Dolenje Laknice-Dvanajščak-Gorenc čast pozdraviti tudi, sicer ne izrecno povabljenega kandidata za poslanca Peterleta, ta pa jim seveda ni ostal dolžan. Času in funkciji (kdo pa ne ve, daje naš vrli Lojze navdušen čebelar in tudi predsednik Čebelarske zveze Slovenije!?) primerno seje Peterle takrat seveda še bolj izdatno medil svojim volivcem, ki so prispevali veliko svojega denarja in žuljev za to cesto, da jim bo v Ljubljani “zrihtal kakšna sredstva za njihove projekte”. Da bi vsaj do naslednjih volitev dočakali kakšen tolarček, se pobožno nadejajo (naivni) volivci...
GUME V ZABOJNIKU - Ča-teška krajevna skupnost precej plačuje Komunali za odvoz smeti. Odkar so prestavili zabojnik na cerkveno zemljo k pokopališču pa je nekoliko bolje, saj vanj ne mečejo več gum, kot poprej, ko je bil kontejner ob cesti, in ni več tako hitro poln. Je vmes božja previdnost?
Materinski dan v Trebnjem
TREBNJE - Tukajšnje kulturno društvo vabi na prireditev ob materinskem dnevu, ki bo v nedeljo, 25. marca, ob 15. uri v kulturnem domu v Trebnjem. Sodelovali bodo učenci trebanjske osnovne šole, Gledališče Toneta Čufarja z Jesenic pa bo uprizorilo Županovo Micko.

IZ M A S 1 H O EJ
1 j 1
MMU
Sevniški paberki
GOSTOLJUBNA BLANCA -Ni prvič, da so se na Blanci izkazali z gostoljubnostjo, toda dan vinogradnikov, ki seje preteklo soboto pričel v tamkajšnjem kulturnem domu in se končal v ranem nedeljskem jutru, so številni člani Društva vinogradnikov Sevnica-Boštanj in njihove spremljevalke oz. gostje doživeli kot nepozabno prijetno druženje, ki ga je potrebno večkrat ponoviti. Domačini so stopili vkup, kot nam je zaupal skrivnost uspeha eden izmed organizatorjev, presenetili vinogradnike z odličnimi domačimi godci, celo s svojo godbo... No, če je že koga bolela glava naslednji dan, ga ni zaradi glasbe, temveč zavoljo “mačka” po (pre)številnih degustacijah vzorcev različnih vin. Za svojo nepremišljeno glavico pa mora že vsak sam odgovarjati in nositi vse posledice!
CIRIL HORJAK VZNEMIRIL KITAJCE - Istočasno s "fešto” na Blanci je v Loki potekala otvoritev razstave risb Cirila Horjaka (več o tej prihodnjič!) in koncert priljubljene jazz skupine Fake Or-chestra. Ciril (na.posnetku) je na dražbi prodal risbo za 12 tisočakov kolegu Danilu Koritniku, a na 2.000 tolarjev bo še malo počakal,

ker je bil Danilo za toliko “prekratek.” Ciril, loški mini župan Zoran Cvar - Zoki in drugi si s tem niso belili las, saj je bilo dovolj dobre glasbe, družbe in pijače za rahle živce. To je nič v primerjavi z zapletom, ki ga je Ciril doživel v stiku z gospo s kitajskega veleposlaništva v Sloveniji. Tudi o tem več prihodnjič!
Najboljši vinski letnik doslej
V društvu vinogradnikov Trebnje še nikoli doslej niso pridelali toliko dobrih vin in jih tako malo (le 6!) izločili, kot pri oceni letnika 2000 - Od 175 vzorcev največ (58) cvičkov
TREBNJE - Društvo vinogradnikov Trebnje, odkar potekajo ocenjevanja vin, še nikoli doslej ni imelo opraviti s tako kakovostnim letnikom in s tako malo izločenimi vin, kot pri letošnjem ocenjevanju letnika 2000.
Degustacijska komisija pod vod- je po Metelkovih besedah odraz
stvom univ. dipl. inž. Alojzija Metelka (sodeloval je tudi dr. Mitja Kocjančič) je ocenila 175 vzorcev: 58 cvičkov, 16 dolenjskega rdečega, 25 modrih frankinj, 36 dolenjskega belega, 12 laških rizlingov, 15 belih sortnih in 13 belih polsuhih vin.
Štiri vzorce so izločili zaradi oksidacije, v dveh primerih pa je bil vzrok izločitve žveplov vodik (boekser). Kakovostni letnik 2000
Prvič ženska
predsednica
gasilcev
Štefka Vidrih na čelu PGD Blanca - Z občnega zbora
Radio Sevnica v zaklonišču?
SEVNICA - Prostori zaklonišča v HTC-ju so prazni, gradbeno nedokončani in neurejeni. Ob primerni ureditvi bi bili primerni za opravljanje različnih dejavnosti. Sevniški župan se je z direktorjem SGP Posavja in direktorjem Radia Brežice pogovarjal o možnosti, da bi prostore v samem centru preuredili za potrebe Radia Sevnica.
znanja vinogradnikov in kletarjev, ki so si ga pridobili v zadnjih letih. Veliko vinogradnikov pa je nadomestilo leseno posodo s kovinsko, v kateri je laže kletariti.
Najvišje ocene so pri cvičkih dosegli Igor Udovč (16,11 točk), Branko Mežan (15,91), Marjan Nogra-šek, Slavko Sitar in Marjan Šalehar (vsi 15,89); pri modrih frankinjah Franc Novak (17,84), Jože Korbar (17,71) in Cveto Fink (17,61); pri dolenjskem rdečem Silvester Prpar (15,89), Jože Vidmar in Anton Štepic (oba 15,84), Leopold Klančar (15,74); pri dolenjskih belih Alojzij
BLANCA - Na občnem zboru PGD Blanca so gasilci ocenili delo v preteklem letu, se zahvalili dosedanjemu vodstvu, še zlasti predsedniku Petru Mirtu ter izvolili nov upravni in nadzorni odbor. Prvič v zgodovini PGD Blanca so za predsednico društva izvolili žensko. To je nižja gasilska častnica, dolgoletna aktivna članica društva Štefka Vidrih. Za poveljnika so izvolili Vlada Mešička. Občni zbor je pozdravil novo vodstvo in obljubil vso podporo pri nadaljnjem aktivnem delu, pri napeljavi centralne kurjave v gasilski in kulturni dom pa tudi na operativnem področju.
Podelili so tudi priznanja za dolgoletno delo v gasilstvu. Za 30-letno delo so ga prejeli Anica Fakin, Drago Mirt, ml., Franci Omer-zel in Bojan Medvešek. Navzoče so pozdravili predstavniki sosednjih društev, predstavnik občinske gasilske zveze Sevnica, poslanec Branko Kelemina, predsednik KS Blanca Drago Mirt in ravnateljica OŠ Blanca Ana Mešiček.
8 “zlatih” za GŠ Trebnje
TREBNJE - Kot smo že poročali se je trebanjska glasbena šola (ob novomeški) po številu osvojenih zlatih priznanj (8) najbolje odrezala na regijskem tekmovanju učencev glasbenih šol Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki je bilo v začetku marca v Brežicah. Zlato priznanje (s tem pa tudi pravico do nastopa na državnem tekmovanju) so si prislužili s svojimi nastopi Sara Ferlin in Dejan Kastelic (klavir, mentor prof. Zoltan Peter), Jasmina Grebenc (flavta, prof. Nikolina Kovač), Mojca Rebolj (flavta, prof. Jasenka Jelačič), Florijan Rot (klarinet, prof. Zvonimir Richter), Saša Hren, Jasna Mole in Nejc Erazem (saksofon, prof. David Kocijan).
Znaki gasilskim veteranom
SEVNICA - Na občnem zboru PGD Sevnica so znak gasilskega veterana dobili Jože Jeke, Silvo Osovnikar in Anton Polutnik. Novi podpredsednik PGD Janko Stopar je kot dolgoletni poveljnik društva poudaril, da bo skrbel za zelo občutljivo in pomembno povezavo z ope-rativo.
PREDSEDNIK ZEBIČU - Predsednik PZS Andrej Brvar izroča priznanje za prehojeno slovensko transverzalo Zlatku Zebiču (Foto: P. P.)
Vodnik izletov po občini
SEVNICA - Predsednik Planinskega društva Lisca Sevnica Jože Prah je še z nekaterimi člani županu Kristijanu Jancu predstavil idejo o izdaji Vodnika izletov po sevniški občini, ki jo tudi domačini še premalo poznajo. Dejstvo je, da vedno več ljudi z rekreacijo in pohodništvom nabira moči za lažje in bolj zdravo življenje. Zasnovo je pripravil izkušeni planinec Vinko Šeško. Vodnik bo izdan naslednje leto, ko bo PD Lisca praznovalo kar nekaj obletnic: 100-letnico otvoritve prve Jurkove koče na Lisci, 70 let otvoritve planinske koče na Lisci, 50 let otvoritve Tončkovega doma in 30 let otvoritve prenovljene Jurkove koče, pa še leto gora bo. Na te jubileje je na občnem zboru PD Lisca prejšnji teden opozoril tudi Ljubo Motore, predsednik PZS Andrej Brvar pa je izrazil prepričanje, da bo PD Lisca, ki je tudi po mnenju številnih predstavnikov PD in Športne zveze na tem zboru eno najaktivnejših društev, znova pridobila večje število članov. To se je od preko 1000 (!!!) v zadnjih letih za polovico zmanjšalo. V avli gasilskega doma so pred zborom odprli razstavo fotografij Vinka Šeška s čudovitimi posnetki narave.
P. P.
Komedija Srečka v Loki
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - Gledališka skupina Kulturnega društva Studenec po uspešni premieri komedije Srečka (avtor Mar jan Marinc) na domačem odru pri čenja gostovanja po okoliških krajih V nedeljo, 25. novembra, ob 19. uri bodo Studenčani gostovali v kulturnem domu v Loki pri Zidanem Mostu. Prijazno vabljeni!
Šola na Telčah gasilcem
TELČE - S predsednikom sveta krajevne skupnosti Tržišče Marjanom Jamškom in gasilci s Telč si je sevniški župan Kristijan Janc ogledal objekt šole v tem kraju, ki ga gasilci in drugi občani preurejajo za potrebe gasilskega društva, uredili pa bodo tudi prostore za različne druge namene. Velik finančni zalogaj bo predvsem obnova strehe objekta, saj je poleg lesenih delov potrebno zamenjati celotno kritino.
Metelko (16,80), Rajko Lah (16,59) in Drago Zajc (16,49); pri laških rizlingih Marjan Štolfa (17,14), Franc Opara (16,93)in Branko Mežan (16,56); pri belih sortnih suhih vinih Avguštin Jukič (17,47), Miro Gačnik (17,31), Franci Opara, ml. (17,20); pri belih polsuhih vinih pa Branko Kneževič (17,90), Jože Bevc (17,50) in Jernej Potočar (17,40).
P. P.
Manj za stavbno zemljišče?
SEVNICA - Župan Kristijan Janc se je sestal s člani odbora za malo gospodarstvo in predsednico Obrtne zbornice Sevnica Mileno Mastnak. Kot nam je sporočil dr. vet. med. Zvone Košmerl, direktor občinske uprave, so se pogovarjali o sredstvih proračuna, ki so namenjena za podjetništvo. Občina sofinancira delovanje Regijskega pospeševalnega centra, sofinancira regijski razvojni program in združuje sredstva v garancijskem skladu Posavja. Potrebno bo doseči boljše sodelovanje med Občino in Obrtno zbornico, boljši in hitrejši pretok informacij in pobud. Občina se zaveda velikih obremenitev vseh gospodarskih družb, zato bo na prihodnji seji občinskega sveta obravnavan predlog sprememb odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč, ki bo, če bo sprejet, razbremenil del plačila za nezazidano stavbno zemljišče in spremenil vrednost za možnost uporabe industrijskega tira v obrtni coni ob Šmarski cesti. Za nadaljnji razvoj proizvodnih in drugih dejavnosti Občina izboljšuje komunalno in cestno infrastrukturo, poskuša urediti občinsko središče, skrbi za nova parkirna mesta, v delu je projekt industrijske cone med reko Savo in Savsko cesto, na soglasje pristojnih ministrstev čakajo dopolnitve in spremembe prostorskega plana, pripravljena pa je tudi pogodba o prenosu nekaterih zemljišč iz Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS na Občino Sevnica, s katero bodo v last pridobili nova zemljišča. Župan je podobno informacijo posredoval tudi lastniku firme Linkoplast, ki išče možnosti razširitve proizvodnje.
P. P.
Z OBČNEGA ZBORA - Vinogradnikom so na občnem zboru preteklo soboto izročili priznanja in diplome za letnik 2000. Predsednik Društva vinogradnikov Trebnje Franc Opara je čestital vinogradnikom za doseženo kvaliteto in se znova zahvalil vsem, ki so toplo sprejeti in pogostili več kot 400 vinogradnikov na 8. Valentinovem pohodu. (Foto: Janez Zupan)
“Gugalnik” v Mokronogu
MOKRONOG - Na predvečer materinskega praznika, v soboto, 24. marca, ob 19. uri bo v kulturnem domu v Mokronogu gledališka skupina KUD Ivan Cankar odigrala komedijo avtorja Novaka Novaka, Gugalnik, ki jo je režiral Dane Barle. Predstavo pa bodo ponovili tudi na domačem odru kulturnega doma v Veliki Loki v nedeljo, 25. marca, ob 15. uri, kjer bodo imele predstavnice nežnejšega spola prost vstop.
Revija otroških gledaliških skupin
TREBNJE - V ponedeljek, 26. marca, ob 9. uri se bo v kulturnem domu Trebnje začela območna revija otroških gledaliških skupin, kjer se bodo predstavile skupine iz osnovnih šol Mirna, Trebnje in Veliki Gaber ter mladinska skupina iz Trebnjega. Vsakdo je lepo vabljen k ogledu mladih gledališčnikov. Vstopnine ne bo !
ZALAŠČKU SPET NAJVIŠJA OCENA ZA CVIČEK - Bivši kralj cvička Boštanjčan Alojz Zalašček je spet zmagal na društvenem ocenjevanju vin letnika 2000 s cvičkom z oceno 16,02 točke. Kot zanimivost naj omenimo, da so mu na Kmetijskem inštitutu za taisti cviček dali celo oceno 16,40! Bo Zalašček znova kralj cvička? Med 129 vzorci članov Društva vinogradnikov Sevnica-Bošlanj je bilo sicer 21 cvičkov. Drugouvrščeni Vinko But je prejel za cviček 15,76, tretjeuvrščeni Alojz Rupar, družina Jakše in restavracija Panorama pa 15,62 točke. O vseh ocenjenih vzorcih več prihodnjič! Na posnetku: Zalašček prejema diplomo na dnevu vinogradnikov iz rok župana Kristijana Janca, čestitala pa sta mu še predsednik Jože Železnik in tajnik društva Milan Simončič. (Foto: P. P.)
Tržani proti mladinskemu centru
Prebivalci starega mestnega jedra nasprotniki centra na Glavnem trgu - “Ideja zelo dobra, če bi lokacijo poiskali kje drugje!” - Pomanjkljiva obveščenost o dogajanju v soseščini_
SEVNICA - Ideja o pridobitvi Mladinskega centra (MC) v Sevnici je stara že kar nekaj let. Zavod REGIO se je ob sodelovanju z lokalno skupnostjo v Sevnici odločil, da bom čim hitreje izpeljal projekt MC Sevnica -Ipusa (to je latinsko ime reke Save). Poiskali so primeren prostor v Korenovi hiši na Glavnem trgu in ga poizkušali primerno opremiti M C naj bi v svoje prostore vabil
tako malčke iz vrtcev, osnovnošolce, dijake, študente in ostale mlade. Trije povezani prostori s skupno površino 70 m2 in zunanja terasa v izmeri 200 m2 naj bi nudili klubski prostor za druženje in družabna srečanja, računalniško učilnico z internet povezavo, televizijo z video predvajalnikom. Vsebino so zasnovali na štirih tesno povezanih programskih usmeritvah in ciljih, to so izobraževanje, kultura, center in kavarna. MC bi dajale podobo glasba, kulturno ustvarjanje, filmi, igre, zabava, razstave, koncerti... Prirejali bi kavarniške popoldneve z različno glasbo, umetniške delavnice, nastope glasbenih skupin, kantavtorjev, mladih glasbenikov. Prirejali bi različne delavnice, predavanja in poskušali mladim približati humanitarne organizacije. Organizirali bi sejme, športne prireditve izlete... Terasa naj bi služila prirejanju večjih zunanjih prireditev za mlade, na njej bi tudi potekala dnevna klubska dejavnost.
“MC Sevnica - Ipusa, bo tako postal center izobraževanja, kulture in razvoja mladih, kot bodočih kreatorjev naše družbe v Sevnici," je zapisal Organizacijski odbor za vzpostavitev MC Sevnica. MC Sevnica bo vzpodbujal izobraževanje mladih in njihovo ustvarjalno
ključevanje v družbo, razvoj osebnosti, s tem da naj bi se center soočil tudi s problematiko drog, zlorab in nasilja. MC Sevnica bo svoj urnik odprtih vrat poskušal ponuditi v največji meri, z željo da bo odprt vsak dan v tednu in letu od zjutraj, po potrebi pa do poznih večernih ur, so še predvideli pobudniki MC.
Prebivalci starega mestnega jedra, tudi največji nasprotniki centra na Glavnem trgu, so na zapozneli javni razpravi menili, da je ideja zelo dobra, če bi seveda lokacijo MC poiskali kje drugje. Opozorili so na zelo pomanjkljivo obveščenost o dogajanju v njihovi soseščini, ko je že potekala obnova prostorov, saj so krožile različne govorice. Posebej so nasprotovali predvideni kavarni v centru in širitvi dejavnosti na teraso, saj naj bi to porušilo njihov mir. Poudarili so, daje zanje že moteč hrup, ki ga v nočnih urah povzročajo zlasti mladi obiskovalci Salezijanskega mladinskega centra (SMC). Predstavnik SMC, kaplan Jaka, je priznal, da so komaj kos (ob treh zaposlenih!) množici mladih in manj številnim dejavnostim, kot jih je na javni razpravi predstavil MC. Vprašal se je, kako naj bi to uspevalo šele MC in ali ni tako obširen program zasnovan predvsem z namenom, da bi pridobili čim več-
jo družbeno podporo. Predstavnik SMC in novi sevniški občinski svetnik (N.Si) Matjaž Traven je povedal, daje še en MC na trgu čez cesto nepotreben, vprašanje pa je, kako naj deluje, če že SMC dobiva iz občinskega proračuna le “sramotnih” dvesto tisočakov.
Župan Kristijan Janc je dejal, da pri njem štejejo dejanja, ne zgolj lepe besede. Takšnih o potrebni oživitvi starega mestnega jedra in daje mladim treba dati več priložnosti, da ne bi zašli na stranpota, je bilo doslej izrečenih že veliko. Po županovih besedah pa občina
• V Klubu posavskih študentov so v sodelovanju s Počitniškim društvom Posavje-Metulj ustanovili zavod, ki bo omogočal izpeljavo projektov, katerih izvajanje je bilo doslej oteženo zaradi oblike organiziranja, vse je delovalo organizirano kot društvo. Zavod REGIO (vodja je Robert Ostrelič) je bil ustanovljen v letu 2000 in je za eno izmed svojih osnovnih vodil zapisal, “ustvarjalnost, družabnost je v vsakem mladem človeku, omogočiti mu moramo da lahko to nekje izrazi.”
nikakor ne bo vsiljevala prebivalcem trga tega, česar ne sprejemajo, seveda pa bo spoštovala tudi ustrezne predpise. Na to, da bo Upravna enota Sevnica dosledno spoštovala črke zakona, ko gre za MC, je načelnik Jože Kovač posebej opozoril obe strani, zainteresirane za čim prejšnje odprtje MC in tržane, ki temu odločno nasprotujejo.	p p
KMUt	j	2 j\j	\ f\ š> \	j-j	OBČI	jN
MMU
Krške novice
Center postaja politično bojišče
Mladinski center Krško še brez prostora - Občinski svet zavrnil predlaganega kandidata za vršilca direktorja - Mladinski center zadeva tudi odrasle, ne samo mladih
KRŠKO - Mladinski center Krško nikakor ne more zaživeti. Zanj še vedno ni na voljo prostora, ker je krška srednja šola še zmeraj v stavbi, kjer bo v prihodnje deloval Mladinski center Krško. Pomembno, kar še manjka v nastajanju krškega mladinskega centra, je, da omenjena ustanova še nima vodstva. Občinski svet Krško doslej še ni imenoval vršilke ali vršilca dolžnosti direktorja Mladinskega centra Krško.
OSKRBOVALNI CENTER GREGOR - V oskrbovalnem centru Gregor, ki ga je sevniška Kmečka zadruga odprla pretekli petek popoldne v Dolenji vasi v nekdanji stavbi krškega M-Agrokombinata ob regionalki Krško-Brežice, bodo v tem tednu poslovodkinja Marinka Vidmar in štirje prodajalci obiskovalcem ob prijazni ponudbi v samopostrežni trgovini z živili, galanterijo, čistiti, kozmetiko in drugimi drobnimi gospodinjskimi potrebščinami ter v prodajalni za kmetijsko oskrbo popestrili obisk še s predstavitvijo raznih dobaviteljev. Obetajo tudi dan sredstev za varstvo rastlin, dan vinogradnikov in vinarjev in dan, namenjen prireji mleka. Direktorici KZ Andreji Jamšek so za center Gregor, ki je staI zadrugo okrog milijon mark, čestitali številni poslovni partnerji; predstavnik krške občine Franc Černelič in sevniški župan Kristijan Janc pa sta naložbo sevniške KZ označila kot spodbudno potezo tudi v posavskem sodelovanju. (Foto: PR)
V pisarno tudi po nasvet
Poslanec Andrej Vizjak ob ponedeljkih dopoldne v poslanski pisarni
BREŽICE - Socialdemokratski poslanec državnega zbora mag. Andrej Vizjak je 19. marca v Brežicah na Cesti prvih borcev 27 nasproti cerkve sv. Lovrenca odprl poslansko pisarno. “Pisarna naj bo dosegljiva čim večjemu številu občanov. Kot poslanec želim biti povezovalni člen med odločanjem v Ljubljani v državnem zboru in ljudmi v občini Brežice. Ta povezava se mi zdi pomembna zlasti sedaj, ko se obetajo pri nas veliki državni projekti, kot so gradnja avtoceste, mednarodnih mejnih prehodov s sosednjo Hrvaško, gradnja verige hidroelektrarn na spodnji Savi in drugi,” je povedal Vizjak.
Pomembno delo poslanske pisarne bo po Vizjakovih besedah tudi dajanje informacij in pomoč občanom, ko nemalokrat iščejo od vrat uradov odgovore in rešitve v zvezi s svojimi problemi. “Tem ljudem želimo pomagati in jim bomo tudi preko poslanske pisarne omogočili, da bodo dobili brezplačno
informacijo, napotek ali nasvet,” napoveduje Vizjak.
Vizjak kot poslanec ugotavlja, da se z argumentiranimi razpravami da vplivati na vladno delo in potek dogodkov. Po njegovem pozicija tudi prisluhne dobrim mnenjem opozicije. Vesel je, kot pravi, sprejema njegovega amandmaja k zakonu o socialnem varstvu. Po tem zakonskem dopolnilu
bodo dobili socialno pomoč res upravičeni, zneski pomoči pa bodo višji. Z amandmajem je Vizjak dosegel, da bo zakon začel veljati mesec dni prej.
M. L.
Zlasti na neimenovanje prvega centrovega človeka se mladi iz Krškega odzivajo ogorčeno. Dženi Rostohar, svetnica Neodvisne liste mladih: "Pri izbiri vodje mladinskega centra seje razumno odločiti za takega kandidata, ki bo upravičil delovanje centra. To naj bi bil tisti, ki je najbolj dobronameren, najbolj strokoven in najbolj dejaven v delu z mladimi. Le tako bo upravičena poraba denarja davkoplačevalcev. Žal se občinski svetniki ob nedavnem glasovanju o vršilcu dolžnosti direktorja niso odločali na podlagi kandidatovih devetih let delovnih izkušenj na področju mladinske kulture, tako njenega umetniškega kot tudi socialnega vidika. Niti ni zadostovala vpetost kandidata v vseslovensko in evropsko mrežo mladinskih klubov in preko sto izvedenih projektov v toliko in toliko krajevnih skupnostih. Žal je Mladinski center Krško postal poligon za politično obračunavanje, kar je slabo za otroke, mladostnike, starše in celotno družbo.”
Rostoharjeva pravi, da je mladinski center nestrankarska ustanova, ki pomaga mladim spoznavati način življenja, koristen za vso družbo. Mladinski center ne deluje politično, vendar nima nič proti temu, daje kdorkoli usmerjen politično in strankarsko, kot poudarja Rostoharjeva.
Mladi, ki jih kot svetnica Neodvisne liste mladih zastopa Dženi Rostohar, dopovedujejo javnosti, da je mladinski center prostor in ustanova mladinskega ustvarjanja.
• Vizjak je ob otvoritvi dejal v zvezi s slovensko hrvaškim sporazumom o obmejnem prometu in sodelovanjem, da se zavzema za njegov sprejem. Prav je, da ga je dobilo v roke ustavno sodišče. Vizjak je še izrekel začudenje, da ustavno sodišče tako dolgo presoja o tako pomembni zadevi. Sporazum je po Vizjakovem mnenju zelo pomemben za prebivalce brežiške občine ob meji s Hrvaško.
POSLANSKA PISARNA - Poslanska pisarna državnega poslanca Andreja Vizjaka bo odprta ob ponedeljkih od 9. do 12. ure, po predhodnem dogovoru tudi ob drugem času. Vizjak (na fotografiji) pravi, da bo v navedenem času tam. (Foto; M. L.)
Razstava o omamljanju Slovencev
Koroška razstava o drogah postavlja ogledalo Brežicam - Starši kot pomemben zgled za otrokovo (ne)odvisnost od drog - Kdo od pristojnih Breiičanov se je izognil otvoritvi?
BREŽICE - Ali so v Brežicah, mestu in občini, droge že postale izredno pereč problem? Številke o zasvojencih nerade pridejo na dan, govoric je dosti več od uradnih izjav o uživanju mamil. Ali bo tukaj mamil in njihovih uživalcev kaj manj, če bo več javnih pogovorov o.drogah?
O koristnosti javnih pogovorov o problematiki drog so prepričani avtorji in organizatorji brežiške razstave "Ne! Razstava o drogah”. Razstavo, ki sojo odprli 15. marca in bo na ogled do 24. marca, je pripravil Koroški Pokrajinski muzej, prostor zanjo je dal Mladinski center Brežice.
Marjan Kos, Valerija Grabner in Saša Djura Jelenko, avtorji razstave, so verjetno pričakovali na otvoritvi več staršev. Kajti predvsem starši so po njihovem mnenju izjemno pomembni v zvezi z nastajanjem odvisnosti pri otrocih in mladostnikih. Starši,” poudarja Kos, "morajo biti pozitiven zgled.” Če so ob otvoritvi gostje iz Koroške opazili pičlo starševsko zasedbo, je Patricia Čular, direktorica Mladinskega centra Brežice, v
otvoritvenem nagovoru opozorila, da so se četrtkovemu dogodku (spet) izognili nekateri javno delujoči iz Brežic, ki bi jih morala posebej močno zanimati človekova odvisnost od drog. Ali se ima kdo v Brežicah namen zamisliti nad takim opozorilom Čularjeve?
Omenjena razstava, katere otvoritev je izzvala navzoče k takemu razmišljanju, je nastala na Koroškem. Korošci sojo doma postavili prvič leta 1996, 31. maja, na svetovni dan boja proti kajenju. Razstavo so zasnovali, ker so ugotovili, da se v njihovem okolju razrašča problem odvisnosti.
Razstava v brežiškem mladinskem centru je 15. po vrsti. Dosedanjih 14. tovrstnih prireditev sije v različnih slovenskih mestih
ogledalo več kot 20.000 obiskoval-
izobraževanja, dela in zabave. Smisel mladinskega centra je, kot ga razumejo oni, izvajanje mladim zanimivih dejavnosti, ki mladostnika opremljajo z izkušnjo za življenje. “Centri izvajajo tiste programe, ki pomagajo mladim učiti se
Silvester Jeršič
Veterani bi lahko bolj sodelovali
Letni zbor brežiških veteranov vojne za Slovenijo - Spremeniti zakon!
cev. Valerija Grabner in Saša Djura Jelenko pravita, da razstave pride pogledat malo staršev. “Če staršev tema razstave ne zadeva neposredno, razstave ne obiščejo. Drugi razlog, da je ne obiščejo, je verjetno ta: nekateri starši so prepričani, da bi ob njihovem obisku razstave okolica mislila, da imajo v družini probleme z odvisnostjo od drog,” menita soavtorici omenjene razstave.
Razstava sicer obravnava poleg uživanja mamil tudi odvisnost od alkohola, tobaka, tablet in kave. Zbrano gradivo razčlenjuje droge, niza posledice uživanja in brska po vzrokih človekove odvisnosti.
Ob otvoritvi razstave v mladinskem centru so ob navzočnosti svojega ravnatelja Mihe Halerja prispevali kulturni program učenci OŠ Artiče pod mentorstvom Mojce Vučajnk in Ele Verstovšek.
reševanja življenjskih problemov za ustvarjalen in zdrav način,” pravi Rostoharjeva. Nesporno je, kot v imenu skupine mladih pravi Rostoharjeva, daje mladinski center
• Dženi Rostohar: “Demokracija ni namenjena temu, da kdorkoli vzame oblast v svoje roke in jo zlorabi za postavitev svojih ljudi na vodilna mesta. Žal se v zvezi z Mladinskim centrom Krško dogaja prav to.”
stvar vse družbe, ne samo mladih. Zato so problemi v zvezi z nastajanjem mladinskega centra še kako tudi problem staršev in davkoplačevalcev.
M. L.
Razstava in ples
Lions klub Krško
ARTIČE - Brežiško območno združenje Zveze vojnih veteranov Slovenije je v prosvetnem domu v Artičah v soboto na letnem zboru pokazalo nekaj odprtih vprašanj v zvezi z veterani slovenske osamosvojitvene vojne. Silvester Jeršič, predsednik OZVVS Brežice, je poročal med drugim, da združenje podpira prizadevanja za spremembo Zakona o vojnih veteranih. “Zavzemamo se za nujno črtanje zakonskega člena, ki zagotavlja pravice veteranom le po dopolnjenem 50 letu starosti. Nujno je zagotoviti status veterana izvajalcem projekta MSNZ, ki v letu 1991 niso sodelovali v oboroženih formacijah,” je rekel Jeršič.
Območno združenje ugotavlja, kot je poročal Jeršič, daje sodelovanje z drugimi veteranskimi organizaciji delno zadovoljivo. “Če izhajamo iz skupnih načel NOB in osamosvojitvenega boja za svobodno in neodvisno Slovenijo, za ohra-
ČATEŽ OB SAVI - Lions klub Krško pripravlja dobrodelni prireditvi. Jutri ob 11. uri bodo v hotelu Terme na Čatežu ob Savi odprli razstavo 13. lions mednarodnega likovnega natečaja z naslovom Združeni v miru, na katerem so sodelovale osnovne šole Blanca, Cerklje ob Krki, Leskovec, Podbočje in Velika Dolina. Razstavili bodo 22 del. Najboljšim avtorjem bodo podelili priznanja in nagrade. Gostje prireditve, na kateri bodo pripravile program v natečaju sodelujoče šole, bodo predstavniki slovenskega lions distrikta in Damjana Stopar, akademska slikarka iz Sevnice.
V soboto, 24. marca, ob 19.30 bo v hotelu Terme 4. dobrodelni ples. Izkupiček prireditve bo Lions klub Krško namenil za pomoč mladim v Posavju, predvsem za dokončno obnovo stare šole na Razborju, kjer deluje skupnost Srečanje. Poleg tega bodo izkupiček namenili bolnikom z aidsom in hepatitisom, štipendiranju bratov Arnšek, nepreskrbljenim mladim družinam, prizadetim v Logu pod Mangartom in invalidom. Lions klub Krško bo po navedbah dr. Darje Mirt v prihodnje sodeloval v različnih akcijah, kot so klubove izmenjave mladih in ekološke akcije v Posavju, spet se bo vključil tudi v mednarodni likovni natečaj za mirovni plakat, ki ima tokrat naslov Osvetlimo pot k miru.
M. L.
• OZVVS Brežice, ki šteje 270 članov, je v lanskem oktobru začela pospešeno pridobivati nove člane, pri čemer sije pomagalo z zloženko Info-veteran. Po Jeršičevih besedah bo po taki akciji brežiško območno združenje kmalu sprejelo v svoje vrste 40 novih veteranov.
njanje tradicij tega boja, za ustrezna priznanja borcem in veteranom ter za razvijanje tistih državljanskih vrednot pri mladih generacijah, ki bodo zagotavljale tudi v bodoče samostojnost in svobodo Slovenije, je nujno tesnejše sodelovanje med organizacijami," je dejal Jeršič.
M. L.
Hlebček guspe Lize
BREŽICE - V dvorani Prosvetnega doma v Brežicah bo v torek, 27. marca, ob 19.30 uri Šentjakobsko gledališče nastopilo s Hlebčkom guspe Lize Vlada G. Zupančiča. Gledališko predstavo organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Predstava je za abonma in za izven. Predstavo so omogočili občina Brežice, ministrstvo za kulturo, KOP Brežice in Ilbi, d.o.o.
M. L.
NE! RAZSTAVA O DROGAH - Okostnjak (na fotografiji levo) v obiskovalcih razstave v brežiškem mladinskem centru zbuja željo živeti! Ta želja je ob uživanju drog uživalcu vse težje uresničljiva. Nekaj ur pred otvoritvijo omenjene razstave v Brežicah so v tem mestu nudili ustrezno prvo pomoč uživalcu drog, potem ko so ga našli in je imel očitne zdravstvene težave. (Foto: M. L.)
TRGOVINA V DOLENJI VASI I - Stavba v Dolenji vasi, v kateri je sevniška kmečka zadruga odprla trgovino, je zelo lepa. Ima tudi zanimivo zgodovino. Potem ko so jo sezidali po vojni "prostovoljci”, je sčasoma prešla v velesistem Mercator. Branimirje pogovore o menjavanju lastnikov stavbe začinil ob nedavni otvoritvi sevniške trgovine z besedami: “Mercator jo je dobil zastonj. Rdeči Jankovičev Mercator jo je zdaj sevniški kmečki zadrugi prodal.” Če gre za take kupčije, so kar donosne. Za Mercator, seveda.
TRGOVINA V DOLENJI VASI II - S tem ko je nakupovalni center v Dolenji vasi v občini Krško odprla kmečka zadruga iz Sevnice, so se mogoče okrepile tanke niti, ki povezujejo bodočo pokrajino Posavje. Seveda če možni krški vlagatelji niso jezni na sevniško zadrugo zaradi njene korajže. Kakor koli, ob otvoritvi so se konkurenti prav prijazno smehljali drug drugemu.
KRŠKA KOMUNALA IZ SOSEŠČINE - Malo je mest, kjer bi mestno komunalno službo organizirali v drugem mestu in celo v drugi pokrajini. Krško je tako mesto, odkar je novomeški Begrad kupil krško komunalno podjetje Kostak. S tem da o Kostaku podrobnosti ta trenutek ne pozna niti Krško niti Novo mesto.
Praznik vina Sremič 2001
KRŠKO - V sklopu 5. praznika vina vinorodne dežele Posavje Sremič 2001 so 14. marca ocenjevali vzorce vin. Pridelovalci so v oceno prinesli 263 vzorcev, od teh polovico belih. Med vzorci je bilo 29 predikatnih vin, kot je povedal predsednik društva Matjaž Jenšterle. Društvo vinogradnikov Sremič, ki v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo Krško pripravlja praznik, bo v sklopu prireditve organiziralo danes ob 18. uri v Kulturnem domu Krško strokovno predavanje in poldrugo uro zatem razstavo fotografij. Ob 20. uri bo v Hotelu Sremič vodena degustacija najbolje ocenjenih rdečih vin. Jutrišnji urnik je zelo podoben današnjemu, s tem da bodo zvečer degustirali najbolje ocenjena bela vina. V soboto ob 10. uri bo v lepem vremenu povorka s konjskimi vpregami po Krškem. Ob 18. uri bodo v kulturnem domu svečano podelili priznanja za najbolje ocenjena vina, ob 20. uri bo vinogradniški ples.
Novo v Brežicah
PIJAČA - Slovenci veliko pijemo. Na to je opozoril tudi Marjan Kos iz Koroškega pokrajinskega muzeja ob otvoritvi razstave v Mladinskem centru Brežice. Nekako ima prav. Ob rojstvu se pije na veselje, ob smrti na žalost. Vmes pa za potrebo sploh. V takih razmerah, ki so nekako mednarodne, so lahko prav žalostne usode, o kakršnih govori sicer tudi šala. V njej nastopa Slovenec, ki veliko pije in je pil že velikokrat. Dogaja se v gostilni. Natakarica (ob pogledu na občana, ki se mu zelo tresejo roke): “Joj, vi pa najbrž veliko spijete!” Občan (nesrečno): “Če bi spil, bi bilo dobro. Jaz veliko razlijem.”
TABLI DVEH POSLANCEV - Tabla, ki v Brežicah označuje poslansko pisarno mag. Andreja Vizjaka, je lepša od table pri poslanski pisarni Jožeta Avšiča. Vidi se, da imajo brežiški socialdemokrati v svojih vrstah umetniškega kovača Jerneja Zorka.
ROŽE IN DENAR ZA STRELCE - Brežiški strelci, ki jih strokovno vodi Ernest Sečen, dosegajo dobre rezultate na tekmovanjih. Občina jim za to ne da posebne denarne podpore, tudi jim ne čestita, kadar se vrnejo domov z dobrimi uvrstitvami. Njihove uspehe zna ceniti narava. Tajili redno dobesedno zasipa, recimo s cvetjem. Ko piha veter ali burja, namreč nanese pred vhodna vrata brežiškega strelišča listja in trave in tudi rože so vmes. Baje take obdaritve s cvetjem naroča občina.
Kakšne sadike orehov bomo izbrali?
Iz drevesnice zn orehe Avsec in Sadjarskega društva Dolenjske opozarjajo, da ni vseeno, kaj sadimo - Zaradi dobre oploditve sadimo več sort skupaj
Slovenski sadni izbor vsebuje tri glavne sorte orehov, ki izstopajo po kakovosti: franket, elet in geisenheimska 139. Vse tri so srednje debele do debele, z bolj tanko lupino, so stalno rodne in se zaradi pozne vegetacije redno izognejo poznim mrazom. Prav zaradi pozne vegetacije in trenutno majhne razširjenosti teh sort pa se pojavlja problem z oplojevanjem, saj stare sorte že prej odcveto.
Vezanje vinske trte
VIDOŠIČl - Društvo kmečkih žena Metlika organizira v nedeljo, 25. marca, ob 14. uri v zadružnem vinogradu v Vidošičih prikaz vezanja vinske trte z bekami. Kmečke ženske bodo privezale nekaj tisoč trt, če bo vreme slabo, bo vezanje odpadlo.
Z
'RZNICE
Na ponedeljkovi novomeški tržnici so branjevke ponujale: česen po 700 tolarjev kilogram, čebulo po 100 do 200, rdečo čebulo po 250, šalotko po 400, fižol v zrnju po 500 do 1000, koren, kolerabo in črno redkev po 200, krompir za seme po 150, krompir po 100, kifeljčar po 250 do 300, kislo repo po 150, regrat po 500 do 1000, motovilec po 1500 do 2000 in korenino hrena po 250 do 400 tolarjev. Liter čebulčka je stal 400, šopek peteršilja 50, kilogram orehovih jedrc 1000 do 1200, ajdove moke 450, suhih sliv 700 do 800, suhih fige 800, suhih marelic in jabolk 1000, rozin 500 in jabolk 100, zavitek domačega čaja 150 ter rezancev in mlincev 300, liter in pol sadjevca 1200 in domačega kisa 200, liter borovničevca 1000 in jurčkov v kisu 1500, kilogram medu 900 do 1100, steklenička propolisa 300, suhi šopek 100 do 250, šopek teloha 100, dobijo pa se tudi različna semena.
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 87 do 3 mesece starih prašičev, 59, starih 3 do 5 mesecev, in 9 starejših, 100-kilo-gramskih prašičev. Prve so prodajali po 330 do 390 tolarjev kilogram, kar je 9.000 do 12.000 tolarjev za žival, druge po 310 do 350, kar znaša 13.000 do 24.000, in tretje po 300 do 350 tolarjev kilogram, kar pomeni 30.000 do 35.000 tolarjev za žival. Na sejmu so našteli 36 prodajalcev, kupčija je bila ob povprečnem številu kupcev dobra.
Orehi so enodomne rastline. Na eni rastlini se formirajo moški in ženski cvetovi, ki se oplojujejo s pomočjo vetra. Pri večini sort ne cvetijo istočasno (dihogamija), časovni zamik med cvetenjem moških in ženskih cvetov pa je zaradi vpliva vremenskih razmer vsako leto drugačen. Zaradi tega je treba za dobro oploditev posaditi skupaj sorte, ki se ujemajo v cvetenju nasprotnih spolov cvetov. Obstajajo tudi samooplodne sorte, vendar gre za slabše sorte.
Zaradi vsega tega je ob nabavi sadik potreben strokovni nasvet, kajti neuki trgovci pogosto prodajajo le eno sorto orehov, kar je dokaz, da jim gre le za denar. Trgovci pri nakupu dragih sadik tudi ne dajejo nobene garancije in nobenih navodil. Slabo posajene sadike, ki običajno zaostajajo v rasti, tudi veliko pozneje rodijo ali pa celo propadejo.
Sadike lahko razdelimo po načinu proizvodnje in namenu uporabe na:
1.	sadike cepljenih orehov, kijih dobimo na vegetativen način. Odlikujejo se s popolnim prenosom vseh kakovostnih lastnosti sorte. Take sadike že v 2. do 4. letu rodijo, odvisno od kakovosti sajenja in oskrbe sadik (npr. namakanje v 1. letu ob suši, stalno okopavanje, nekajkratno škropljenje, če je lega slaba). Pomanjkljivost cepljenih orehov je slabša odpornost proti boleznim in slabša rast, kar je pomembno, če gre za proizvodnjo za les. Cepljeni orehi potrebujejo tudi boljši izbor zemlje ali boljše sadilne jame;
2.	orehove semenjake, ki jih dobimo iz plodov glavnih sort slovenskega sadnega izbora (genera-tivni način) s selekcijo. To so dvoletne sadike, pri katerih je s selekcijo odstranjeno okrog 45 odst. sadik, ki odstopajo od značilnih lastnosti za sorto. Take sadike rodijo po 6. letu starosti, v 90 odst. imajo plodove enake kakovosti kot posajen oreh, so veliko odpornejše proti boleznim (ni potrebno škropljenje v slabših pogojih), imajo močno rast (dobra produktivnost
za les), nizko ceno (okrog 40 odst. cene cepljenega oreha), močan koreninski sistem (nasadi proti drsenju tal!) in uspevajo tudi na slabšem zemljišču in ob slabši obdelavi;
3.	sadike, ki so ob selekciji odstranjene in sadike navadnih orehov. Te niso namenjene pridelavi plodov, ampak za nasade, s katerimi preprečujemo drsenje tal, in za pogozdovanje oz. za proizvodnjo lesa. Odlikuje jih zelo nizka cena, okrog 500 tolarjev za sadiko.
Iz zgoraj navedenega je razvidno, da so tudi sejanci orehov uporabni za določene namene.
Sadjarsko društvo Dolenjske Drevesnica za orehe Avsec, Krka 1, Novo mesto
Nadzor mleka vse strožji
Na zboru pridelovalcev mleka v Krsktm o merilih za kakovostno mleko - Pregled nad dogodki in zdravjem živali - Možen denar
KRŠKO - “Obveščamo vas o higienskem stanju mleka. Zato ta obvestila vzemite zelo resno. Kajti za mleko, ki ne dosega kakovostnih meril, se prepove oddaja.” Tako je dejal veterinar Branko Podpečan, ko je v imenu krške veterinarske inšpekcije govoril pridelovalcem mleka, zbranim v prostorih krške občine. Podpečan je poudaril, da za mleko veljajo strogi higienski ukrepi. Zaradi takega nadzora morajo kmetije voditi hlevsko knjigo z vpisanimi vsemi veterinarskimi posegi, kmetije morajo biti pregledane na določene bolezni in med drugim registrirane za oddajo mleka. Po besedah Dušana Lipeja, veterinarja iz veterinarske postaje Brestanica, mora kmet ukrepati takoj ob prejemu obvestila, da je oddal oporečno mleko.
Les gre iz gozda zastonj
Jože Pršina opozarja kmetijsko ministrstvo in zbornico na slabo gospodarjenje z gozdovi
DOLENJSKE TOPLICE - Znani topliški kmet in perutninar Jože Pršina je ministra za kmetijstvo Franca Buta že na zadnjem obisku v Novem mestu opozoril na slabo stanje v gozdovih, zdaj pa je ministrstvu poslal še dopis. "Podatki in ugotovitve v članku, ki je bil na to temo že objavljen v Dolenjskem
(J) kmetijsko svetovanje
Povrnitev trošarine
Rok za oddajo zahtevkov za povrnitev trošarine za gorivo, ki ste ga porabili v kmetijstvu, je do konca marca
Rok za oddajo zahtevkov za povrnitev trošarine za gorivo, uporabljeno v kmetijstvu in gozdarstvu v preteklem letu, (31. marec 2001) se hitro bliža, zato bi vas radi ponovno povabili k pripravi in oddaji Vtog. Zakon o trošarinah omogoča povrnitev 50% trošarine za goriva (plinsko olje, motorni bencin, motorni petrolej). Ne glede na porabljeno gorivo se vračilo prizna v višini cene za plinsko olje, in to za dejansko porabo, vendar največ do normativne porabe in sicer: za njive, travnike, pašnike 150 l/ha, za trajne nasade 420 l/ha in gozd 60 l/ha. Minimalni pogoj za vložitev zahtevka je toliko zemljišč v uporabi, da normativna poraba znaša vsaj 90 strojnih ur letno.
Zahtevke za preteklo leto lahko fizične osebe vlagajo do 31. marca pri pristojnem carinskem organu (npr. Carinska izpostava, Češča vas 40, 8000 Novo mesto). Zahtevki se vlagajo na predpisanih obrazcih, ki so na voljo v knjigarnah in carinarnicah. Zahtevek lahko vloži le en član gospodinjstva. Priložiti je potrebno potrdilo davčnega organa o površinah in katastrskih kulturah, ki jih imajo v lasti člani gospodinjstva. Če je polnoletnih lastnikov več, priložijo tudi pooblastilo drugih članov gospodinjstva vlagatelju, ki uveljavlja povrnitev. Če se uveljavlja povrnitev tudi za površine v najemu, je potrebno priložiti kopije najemnih pogodb. Zahtevkov ni potrebno kolkovati.
Računov za gorivo sicer po uredbi ni potrebno prilagati, hraniti pa jih je potrebno 10 let, vendar carinski organi letos zahtevajo, da se pri vlogi priložijo originalni računi. Računi bodo vrnjeni upravičencu skupaj z odločbo. V poštev pridejo računi za kupljena goriva, npr. na bencinskih servisih. Na teh računih mora biti razviden datum, vrsta in količina goriva. Ostali podatki kot, so ime in priimek kupca, naslov, davčna številka itn., na računu niso potrebni. V primeru, da se za določena dela najamejo storitve, se lahko za povrnitev trošarine uveljavljajo računi za plačano storitev s kmetijsko ali gozdarsko mehanizacijo. Na njih mora biti posebej navedena količina porabljenega goriva.
Za fizične in pravne osebe pristojni carinski organ o vlogi odloči v 30 dneh po predložitvi popolne vloge in nakaže denar na bančni račun upravičenca. Torej nikar ne odlašajte in čimprej vložite zahtevke, saj je vredno izkoristiti to, kar država nudi, saj vsak tolar pride prav.
MARJAN DOLENSEK
listu, v glavnem držijo, sprašujem pa se, zakaj se Andrej Pečavar, vodja območne enote Zavoda za gozdove Novo mesto, ni dotaknil problema podlubnikov, ki je ravno na Dolenjskem zelo pereč. Samo za primer: v občini Dolenjske Toplice, ki zajema tudi del roških gozdov, je bilo posekanih kar nekaj tisoč kubikov suhih iglavcev, ki so propadli zaradi podlubnikov. To je za majhno občino s 3.300 prebivalci in s 85-odst. pokritostjo z gozdom zelo veliko,” je v pismu ministrstvu zapisal Pršina.
Kot pravi, so mu revirni gozdarji nedavno zatrdili, da so v zvezi s tem nemočni, pa tudi, da jim zakonodaja ne dovoljuje ostrega nastopa do lastnikov. K slabemu stanju, kot trdi, pa pripomorejo še žage za razrez lesa, na katerih leži neobeljen les tudi do nekaj mesecev! Meni, da si pred problemom zatiskamo oči, saj je, kolikor mu je znano, za celo Dolenjsko na voljo en sam inšpektor, poleg tega pa očitno tudi ni prave volje.
Pršina potrjuje že večkrat zapisane trditve, da v gozdu ostaja predvsem nekakovosten les, opozarja pa tudi na njegove cene ter prilaga kopijo računa GG Novo mesto za odkup lesa slabše kakovosti. “Za 35 kubikov lesa sem prejel 168.459,20 tolarjev. Les sem posekal na površini 1 ha gozda, in sicer kot redčenje. Za posek sem porabil 110 delovnih in 30 traktorskih ur. Vsa dela sem opravil sam, in če delovno uro obračunam po 1.200 SIT, je šel les iz gozda zastonj!” navaja Pršina.
Z 20 ha zelo urejenega gozda spada med srednje velike lastnike gozdov. Verjame sicer, daje veliko skrbnih lastnikov, a žal je vse več slabih. Mnogi med njimi v gozdu vidijo le denar, za kakovosten in zdrav sestoj pa jim ni mar, zato poziva vse službe, ki se ukvarjajo z gozdom, da se zamislijo nad opisanim početjem in ustrezno ukrepajo.
B. D. G.
V Krški občini se količina oddanega mleka giblje med 5,1 in 5,9 milijona litrov na leto. Ta podatek je na zboru omenil med drugim Viktor Kožar iz kmetijske svetovalne službe. Po njegovih navedbah so v Krškem ob podpori občine Krško naredili študijo o razvoju kmetijstva, ki ugotavlja tudi, kje je krška pridelava mleka zdaj in kako' naj bi jo razvijali. Študija kaže, da se bodo morali majhni mlekarji združevati za lažji nastop na trgu. Po kožarjevih besedah sta občina in država pripravljeni pomagati kmetom, ki tudi sami vlagajo v razvoj, kar pomeni, da mora
• Udeležence zbora pridelovalcev mleka so zelo zanimale informacije o bolezni norih krav ter o slinavki in parkljevki. Hinko Maver, prvi mož veterinarske inšpekcije v Krškem, je glede okužb dejal, da so s slovenskim vstopanjem v Evropo zanje možnosti vse večje. Praktično je svetoval: “Ne puščajte k hiši neznanih ljudi in neznanih avtomobilov!”________________________
upravičenec po denar sam na občino, nihče mu ga ne bo ponudil.
Tako kot združevanje lahko utrdi položaj majhnih lokalnih pridelovalcev mleka, lahko v Sloveniji Kmetijsko-gozdarska zbornica ščiti majhne kmečke zadruge pred tem, da bi jih izsiljevale velike mlekarne. Na omenjenem zboru je tako zaščitno vlogo zbornice omenil Franci Bogovič, krški župan, kmetijski strokovnjak in podpredsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Bogovič je poudaril, da se v krški občini in Posavju ukvarja s kmetijstvom sorazmerno več ljudi kot drugje v Sloveniji.
Krškim mlekarjem je v uteho lahko podatek, da kmečka zadruga krško redno plačuje mleko. Tak dober poslovni odnos je na zboru pridelovalcev mleka omenil direktor zadruge Anton Planinc.
Na zboru pridelovalcev mleka je Branko Šoba, vodja odkupa mleka pri Kmečki zadrugi Krško, pojasnil, da so s sklicem zbora odlašali, da bi dobili od Ljubljanskih mlekarn točne informacije o odkupu.
M. L.
Šola žganjekuhe in ocenjevanje žganj
DOLENJE SUŠ1CE - Občina Dolenjske Toplice, Kmetijska svetovalna služba Straža in Nacionalni projekt oživitve travniških nasadov in sadnih vrtov bodo pripravili v petek, 23. marca, ob 16. uri v Domu na Dolenjih Sušicah nadaljevanje šole žganjekuhe in regionalno ocenjevanje žganj z vodeno degustacijo. Program bo obsegal teste poznavanja kvalitete sadnih žganj, strokovno oblikovanje (dizajn je pomemben del promocije in trženja slovenskih sadnih žganj), ekonomiko pridelovanja sadnih žganj, pismeni preizkus znanja udeležencev šole, regionalno degustiranje žganj s strokovno komisijo poznavalcev žganj in vodeno degustacijo.
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Sajenje
Ukrepe presojajte glede na posledice
Pozornejši vinogradniki ugotavljajo. da lansko leto les ni najbolj dozorel, daje veliki delež stržena, vendar ni čutiti večje zaskrbljenosti, ker seje to že dogajalo. Žal so tudi primeri, ko so se rozge posušile, ne moremo namreč reči, da so zmrznile, saj je bila zima izjemno blaga.
Če natančneje pogledamo vzdolžni prerez rozge, na členkih ugotovimo, da je diafragma (pregrada v strženu), kjer se skladiščijo hranila, slabo razvita, pogosto je precej rjava, celo črna ali pa je sploh ni. Kakšne so potem možnosti za enakomerno odganjanje, če ni dovolj zaloge hranil v lesu? Mnogo izrazitih primerov slabega in neenakomernega odganjanja je bilo že lani spomladi pa tudi prejšnja leta, zlasti če so bile zaradi gnojenja leto poprej puščene debelejše rozge. Težave pri gojenju trte izvirajo iz napak, storjenih že ob zasnovi nasada. Zato morate vsi, ki nameravate zasaditi vinograd, poskrbeti za temeljito rahljanje tal in enakomerno razporeditev hranil (organskih in mineralnih) v tleh, kar lahko zagotovimo le ob rigolanju! Razdalja sajenja v vrsti mora biti odvisna le od rodovitnosti tal in lastnosti sorte (praviloma med 0,7 in 1,4 m); v sadilno jamo je potrebno dati le 2 1 komposta, pomešanega z več sipke zemlje; pred sajenjem je potrebno cepljenke namakati v vodi in v kaležu (zmes enakih delov kravjaka, ilovice in vode) in po potrebi zaliti z 3 do 5 1 vode; ko trta še ne rodi, je število očes potrebno povečevati za 2- do 3-krat glede na število raz-
Ireja: dr, Julij Nemanič
vitih mladic v preteklem letu.
V	tretjem letu mora trta imeti okrog 10 mladic, ker potrebuje veliko listne površine. Ob tem nastavi prevelik pridelek, zato je nujno razbremeniti trto (primeren pridelek je 10 do 15 dag na mladico), da omogočimo nadaljnji razvoj korenin.
Gnojenje poveča bujnost trte (navidezno količino lesa), ne pa njene moči (količina pridelane organske snovi v listju), zato potrebuje več energije za dozorevanje lesa (primerno dozoreli les vsebuje vsaj 50 % suhe snovi). Gnojenje v sadilno jamo onemogoči obilno razraščanje korenin izven jame, ko še zemlja ni zbita in dokler trta ne začne s polno rodnostjo, ko se razraščanje popolnoma ustavi.
V	tretjem letu, ko trta nastavi veliko pridelka, je neizogiben ukrep redčenje grozdja. Zaželeno je, da ima trta največjo možno listno površino, ker z njo ustvarja novo organsko snov. Pri dozorevanju grozdja pa se porabijo vsa v listju ustvarjena hranila, zato jih zmanjka za korenine in njihovo razraščanje se prezgodaj ustavi.
Trta, ki nima obilno razvejanega koreninskega sistema pa je občutljiva za sušo in ji manjka hranil.
Ne poskušajte z gnojenjem izsiliti rodnosti opešanih trsov, pač pa jih razbremenite skladno z njihovo močjo, oziroma s številom razvitih rozg v preteklem letu, sicer boste občutno zmanjšali kakovost pridelka in skrajšali življenjsko dobo trte ter povečali občutljivost za bolezni in pozebo.
Ključ do uspeha je v upoštevanju vseh dejavnikov hkrati in v prilagajanju ukrepov naravnim pogojem in vremenskim razmeram.
JOŽE MALJEVIČ
Revija o konjih
LJUBLJANA - V marčevi Reviji o konjih so namenili več prostora rejskim in veterinarskim temam, saj tekmovalna sezona še ni-zaživela. Tako lahko berete o vzreji na X faktor, srečanju konjerejcev Posavja in Avstrijske Koroške, trakuljavosti, ki postaja vse večja skrb rejcev v zahodni Evropi, o uporabi kortizona pri konjih in o razvojni poti žrebeta od spočetja do rojstva. Dobrodošli so tudi zapisi o ovsu, sestavljanju krmnih obrokov za konje in o sprednjem kolenu, ki je vseskozi izpostavljeno obremenitvam.
helena MRZLiKAR gospodinjski kotiček
Lonček kuhaj - toda kako?
Kuhanje je umetnost in užitek. K okusnosti jedi prispeva tudi njen videz. Vendar pa takoj, ko živilo izpostavimo visoki vročini, zmanjšamo njegovo hranilno vrednost. Čeprav priporočamo, če je le mogoče, uživanje surove hrane, vemo, da to ne ustreza vsakomur, zato moramo uravnovesiti tako okus kot hranilno vrednost. Kuhanje spremeni živilu zunanji videz in postane lažje prebavljivo. V nekaterih primerih pa lahko kuhanje poškoduje živilo v taki meri, da ga spremeni v rakotvorno. Na primer: olje za cvrenje spremeni svojo kemijsko sestavo in postane škodljivo za občutljiva telesna tkiva, kot je na primer srčnožilni sistem. Nekateri načini kuhanja in priprave hrane so boljši od drugih, ker ohranijo hranilno vrednost in vsebnost vode v živilu. Vitamin C in vsi vitamini B so topni v vodi in pri močnem vretju izparijo. Dušenje živil je morda najučinkovitejši način, da se v njih ohranijo snovi.
Najbolj sprejemljiv način za mehčanje zelenjave in rib je sopar-jenje nad vročo vodo. Para ustrezno zmehča živilo že v nekaj minutah. Čvrsta zelenjava, kot so korenje in brokoli, potrebuje približno 5 minut, listnata zelenjava, npr. špinača, pa manj kot minuto. Zelenjavo zmehčamo na stopnjo, da je še čvrsta in grizljava. Z omenjenim načinom obdelave živilu ohranimo
sveže barve, hranilno vrednost in strukturo vlaken. Za dušenje rib potrebujemo približno 10 minut, in na ta način se ohranijo tudi dokaj občutljive “dobre” maščobe, ki jih vsebuje večina ribjega mesa, kot tudi v vodi topni vitamini iz skupine B. Ribe lahko dušimo v sopari in začinimo z ingverjem, limoninim sokom ali dišavnimi zelišči. S kuhanjem v primerjavi z dušenjem v zelenjavi uničimo približno 40% vitamina B in 70% vitamina C. Večja je količina vode v posodi, večja je izguba hranilnih snovi. Odstotek izgube pa se še poveča, če so živila narezana na manjše koščke. Vodi, v kateri se kuha zelenjava, je nepotrebno dodajati sol, saj ljudje tako ali tako zaužijemo preveč soli.
Vse vrste sadja in zelenjave že po naravi vsebujejo nekaj natrija. Od vseh načinov toplotne obdelave živil je cvrenje najmanj primerno, čeprav je na tak način hrana hitro pripravljena in okusna. Zaradi visoke temperature se v maščobi uničijo hranilne snovi, med njimi tudi lahko prebavljive maščobe v ribah in perutnini. Pri cvrenju hrane se uničijo v vodi in v maščobah topni vitamini (A, D, E, K, C, B) ter nastajajo prosti radikali, ki imajo škodljiv vpliv na notranje organe. So glavni dejavnik pri nastanku rakavih obolenj, boleznih srca in ožilja ter povzročitelji prezgodnjega staranja.
mraiM
Cankarjevo
priznanje
Tekmovanje za Posavje, Dolenjsko in Belo krajino
LESKOVEC, ŠENTRUPERT - V soboto, 17. marca, je po slovenskih regijah potekalo 24. vseslovensko tekmovanje za srebrno in zlato Cankarjevo priznanje v znanju iz materinščine v duhu Evropskega leta jezikov 2001 in na temo novinarskih zvrsti. Za območje širše Dolenjske so tekmovanje organizirali novomeška enota Zavoda za šolstvo, posavsko in dolenjsko slavistično društvo ter osnovni šoli iz Leskovca in Šentruperta, kjer so potekala tekmovanja za Posavje oziroma Dolenjsko in Belo krajino.
V osnovni šoli Leskovec je na osnovnošolski in srednješolski stopnji tekmovalo 73 osnovnošolcev in 19 srednješolcev pod mentorstvom 30 učiteljic slovenskega jezika, v osnovni šoli dr. Pavla Lunačka v Šentrupertu pa je tekmovalo 95 učencev iz 28 osnovnih šol in 29 srednješolcev pod vodstvom 35 oziroma 13 mentorjev in mentoric.
16. slovenski glasbeni dnevi
Štirje koncerti in muzikološki simpozij
LJUBLJANA - Od torka, 20. marca, potekajo 16. Slovenski glasbeni dnevi, posvečeni 300. obletnici ustanovitve Academiae phil-harmonicorum Labacensis in 100. obletnici rojstva skladatelja Blaža Arniča. Obletnici sta tudi tema mednarodnega muzikološkega simpozija, kiso ga pripravili v okviru dnevov. V koncertnem delu pa so bili na sporedu štirje koncerti: v cerkvi sv. Jakoba je nastopil Simfonični orkester RTV Slovenija, v Stanovski dvorani Ljubljanskega gradu je bila včeraj Noč slovenskih skladateljev, danes, 22. marca, bo v cerkvi sv. Jakoba ob osmih zvečer nastopil Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije, jutri, 23. marca, pa bo na istem prizorišču in ob isti uri skupen nastop orkestra Slovenske filharmonije, Slovenskega komornega zbora in zbora Consortium musičum. V spremljevalnem programu so odkrili kip skladatelja Gustava Mahlerja in predstavili nemško izdajo knjige Primoža Kureta Mahler in Ljubljana. Vstop na vse prireditve glasbenih dnevov je prost.
Ni dovolj le posluh glasbenikov
Pomoč mladinskemu pihalnemu orkestru krške glasbene šole - Prireditev s prepletom glasbe, modne revije in plesa združila promocijo trgovcev s podporo orkestru
KRŠKO - Pihalni orkestri so med tistimi sestavi, ki združujejo veliko glasbenikov, zato so po eni strani potrdilo ravni glasbene kulture okolja in po drugi dokaz, da je okolje pripravljeno takšne sestave tudi podpirati, saj je delovanje večjega orkestra kljub njegovi ljubiteljski naravi dokaj drago. V krški občini imajo očitno pravi posluh za tovrstno podporo.
Pohvalijo se lahko s častitljivo tradicijo godbeništva. V ospredju je seveda pihalni orkester Videm, ki igra že 44 let in je po kakovosti v svetovnem vrhu, o čemer priča zlato priznanje s svetovnega prvenstva pihalnih orkestrov na Nizozemskem leta 1977, svoji godbi pa imajo tudi v Kostanjevici in na Senovem. Kadri za vse tri pihalne orkestre se kalijo v mladinskem pihalnem orkestru Glasbene šole Krško. Ta orkester deluje že sedmo leto in ga od vsega začetka vodi Franci Arh. V orkestru igra več kot
40 učencev krške glasbene šol. V njem si utrjujejo veščine igranja v večjem sestavu in se privajajo javnemu nastopanju. Orkester največ nastopa ob prireditvah glasbene šole, gostuje pa tudi zunaj meja občine. Tako se je lani udeležil glasbenega festivala na Češkem.
“V glasbeni šoli posvečamo veliko pozornosti orkestralnemu igranju, saj imamo na šoli kar štiri orkestre: simfoničnega, pihalnega, godalnega in harmonikarskega. Inštrumente imajo sicer zvečine učenci sami, predvsem dražje in
Mladinski pihalni orkester med nastopom na dobrodelnem koncertu.
Na otvoritvi fotografske razstave Sonje Kralj (na sliki druga z desne) je pozdravni nagovor imela vodja krške območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Tatjana Avsec (desno), o avtorici in razstavi pa je govorila Katja Ceglar (levo). V kulturnem programu so sodelovali učenci krške glasbene šole.
Krajine ženskega telesa
Razstava barvnih fotografij ženskega akta v Galeriji Krško - Prva samostojna razstava Sonje Kralj
KRŠKO - V Galeriji Krško so prejšnji teden, v torek, 13. marca, odprli zanimivo fotografsko razstavo, na kateri se javnosti prvič s samostojno razstavo predstavlja mlada fotografinja Sonja Kralj, doma iz Smednika pri Raki in zaposlena pri Foto Asji v Novem mestu. Leta 1999 je končala Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, za zaključno nalogo pa je pripravila cikel barvnih fotografij ženskega akta. Prav ta cikel je zdaj na ogled v krški galeriji.
VEČER SKLADB ZA VIOLONČELO IN KLAVIR - Vpetem nizu koncertov Oder, kijih Glasbena mladina ponuja v jubilejni deseti sezoni tovrstnih predstavitev mladih talentiranih slovenskih glasbenih poustvarjalcev, sta v četrtek, 15. marca, zvečer v dvorani novomeške glasbene šole Marjana Kozine nastopila violončelist Jaka Stadler in pianist Simon Krečič. Zaigrala sta Beethovnovo Sonato v A-duru in Čajkovskega Variacije na rokokojsko temo ter dvoje del slovenskih skladateljev, in sicer Marijana Lipovška Balado za violončelo in klavir in Črta Sojarja Voglarja pesnitev za violončelo in klavir Fantazija. Glasbenika sta v ponedeljek, /9. marca, nastopila tudi v dvorani črnomaljske glasbene šole (Foto- MiM)
Razstava je razdeljena na dva dela. V prvem so fotografije večjega formata. Golo žensko telo je na njih predstavljeno v zanimivih izrezih, tako da ni na nobeni celo-postavnega akta. Izrezi s premišljeno zastavljenimi položaji telesa in udov delujejo estetsko in zaradi podosvetljenosti ozirdma prekomerne zatemnjenosti barvnih povečav skoraj monokromatsko, s čimer je fotografinja dosegla, da prikaz ženske golote ne učinkuje vulgarno ali pornografsko, ampak predvsem estetsko. Odpiranje skrivnih krajin ženskega telesa je avtorica izpeljala s potrebno subtilnostjo in prefinjenostjo. V drugem delu razstave so na ogled manjše barvne fotografije, ki z domiselno obrobo delujejo, kot da gre za večji format. Ženski akt na njih je celopostaven, vendar brez glave. Posebnost teh fotografij je v prelivanje dveh golih teles, kar je Sonja Kralj dosegla, ko je eksperimentirala s tako imenovanimi “sendviči", sestavljanjem dveh negativov.
Po mnenju Katje Ceglar, kije na otvoritvi predstavila mlado avtorico, lahko fotografske akte Sonje Kralj umestimo v tradicijo tako imenovanega lepega akta, liričnost in umirjena realistična pripoved fotografij pa je zelo obetajoča.
M. MARKELJ
Kolarjeva razstava
ŠMARJEŠKE TOPLICE - V avli zdravilišča bodo danes, 22. marca, ob osmih zvečer, odprli likovno razstavo del Iva Kolarja iz Topolšice. V kulturnem sporedu bo nastopil oktet Adoramus iz Novega mesta.
večje pa mora zagotoviti šola, zato vlagamo precej denarja za nakup teh inštrumentov,” pravi ravnatelj glasbene šole Drago Gradišek in dodaja, da so pri tem k sreči deležni primernega razumevanja svojega okolja. Ta čas teče akcija za nakup koncertnega klavirja, ki jo vodi Hotel Sremič, na pobudo Marjane Mavsar, lastnice trgovine Shine v Trgovskem centru Job, pa so v petek, 16. marca, zvečer v Kulturnem domu pripravili dobrodelno prireditev, katere izkupiček, blizu 340 tisoč tolarjev, so namenili za podporo mladinskemu pihalnemu orkestru.
Ta je tudi prvi nastopil in ogrel polno dvorano občinstva'. Z njim so nastopile tudi plesalke krškega Lukca, nato pa so se na modni pisti vrstile manekenke in manekeni, ki so predstavili oblačila, perilo, nakit, čevlje in pričeske lokalov Shine, Alpina, Griff, Nes, Derby, Tiara, Martimex in Hair style teama iz Trgovskega centra Job. Vmes so nastopili še pevka Marija Živič, kitarist Marko Ferlan, dramska skupina Ekonomske šole Brežice, Vojko Zidar, pevka Lidija Kožar, plesalke skupine Unique plesne šole Anika in kot zvezda večera pevka Nuša Derenda, doma iz Artič, z zmagovalno popevko Ne, ni res, s katero bo zastopala Slovenijo na bližnjem evropskem tekmovanju. Prireditev sta vodila Bernarda Žarn in Toni Zupančič, za presenečenje pa je poskrbela skupina Stilski izziv brežiške televizije, ki je izžrebano obiskovalko pomladno preuredila od glave do peta.
M. MARKELJ
Koncert za 25-letnico
NOVO MESTO - Mešani pevski zbor Gasilskega društva Šmihel praznuje 25-letnico delovanja. V počastitev četrtstoletnega jubileja pripravljajo koncert, ki bo v petek, 23. marca, ob 19.30 v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine.
MAMA VSTALA IZ KRSTE - Ko so se sorodniki "pokojne" Amalije prepirali o zapuščini, se je ta še kako živa zabavala ob poslušanju njihovih prepirov ter jih nato presenetila, ko je vstala iz krste. (Foto: L. M.)
Ko mama umre kar dvakrat
Uspešna premierna predstava prečenskih igralcev Mama je umrla dvakrat - Režiser F. Plut - Tudi gostovanja
STRAŽA - Vsi, ki so se minulo nedeljo, 18. marca, odločili dan zaključiti z ogledom gledališke predstave Mama je umrla dvakrat v izvedbi Gledališča Prečna, so nov delovni teden gotovo začeli dobre volje. Gledališčniki pod režiserskim vodstvom Franca Pluta so namreč s premiero črne komedije Vinka Moderndorferja nasmejali polno dvorano Straškega kulturnega doma, načrtujejo pa tudi gostovanja. Lani so bili s komedijo Mok-rodolci več kot uspešni, zato so prejeli zlato Linhartovo značko.
“Igro Mama je umrla dvakrat smo izbrali, ker se nam je zdela primerna tako glede naših tehničnih kot igralskih zmožnosti," je povedal režiser in eden glavnih igralcev Plut. Igra je polna črnega humorja. Kaj se zgodi, ko umre ostarela teta Amalija? Seveda sorodnike, ki se zberejo ob mrliču, najbolj zanima oporoka. Komu je zapustila milijon nemških mark? Toda tetica je svojo smrt le uprizorila. Kaj pa, ko umre drugič in se svojci znajdejo ob žari? Gre tokrat Zares? Na odru so se odlično odrezali: Marjana Zorko, Damjan Plut, Darja Kapš, Petra Škerlj, Lucija in Branka Vidmar, Jani Muhič, Sebastijan Ajdišek, Matej
Dežnik glasbe in poezije
V restavraciji in kavarni Rondo v Krškem se je zvrstilo Že deset literarno-glasbenih prireditev Pod dežnikom
KRŠKO - V restavraciji in kavarni Rondo so minuli četrtek, 15. marca, zvečer razprli deseti, jubilejni literarno-glasbeni dežnik, ki z izvirno pesniško besedo in glasbo občasno zaščiti udeležence te kulturne prireditve pred nalivi dolgčasa in duhovnega mrtvila. Prireditev z domiselnim naslovom Pod dežnikom od srede lanskega novembra pripravlja dvakrat na mesec kulturna sekcija Kluba posavskih študentov, k sodelovanju pa vabi predvsem domače literate in glasbene poustvarjalce. Doslej se je predstavilo že 18 literatov in blizu 20 glasbenikov, zadrege za naslednjih nekaj večerov pa kljub temu ni, kar kaže, da je med mladimi Posavci precej ustvarjalnih prizadevanj.
Na desetem večeru Pod dežnikom seje kot pesnica predstavila Sanja Počivalšek, doma iz Olimja. Mlada ustvarjalka ima za seboj že prvo pesniško zbirko z naslovom Želja po smrti in prav iz nje so izbrane verze brali Zvonka Kajba, Ambrož Božiček ter Vid in Jošt Drašler. Slednji trije tvorijo tudi glasbeno sku-
pino Zmajev rep, ki je zapela dve svoji sladbi. Glasbeni del prireditve je ob njih zapolnila še citrarka Tanja Lekše, ki je z lahkotnejšimi zvoki prepletla poezijo Počivalškove, v kateri prevladujejo bolj morbidni toni.
Tatjana Lapuh, študentka primerjalnega in splošnega jezikoslovja ter pesnica, ki je v kulturni sekciji zadolžena za projekt Pod dežnikom, pravi, da se je zamisel dobro obrtesla in da je vseh dosedanjih deset literarno-glasbenih večerov Pod dežnikom pokazalo, da so predvsem mladi Krčani močno pogrešali takih prireditev. “Večeri Pod dežnikom so naleteli na zelo dober odziv občinstva,” pravi Lapuhova. “V povprečju smo imeli na večer kakih 60 poslušalcev, včasih tudi več, prevladujejo pa seveda mladi, saj so tudi nastopajoči iz mlajših generacij. V načrtu imamo še tri večere, nato pa bomo za nekaj časa prenehali. Moja želja je, da bi julija na prostem morda pripravili zaključno prireditev, na kateri bi se predstavili vsi doslej nastopajoči.”
M. MARKELJ
f —f
1111
I H:. ta ■ '_H__B._H________G.
ROD DEŽNIKOM ŽE DESETIČ - Na deseti prireditvi Pod dežnikom je bila literarna gostja mlada pesnica Sanja Počivalšek (na sliki desno).
Murgelj, Roman Makše, Marko Peterle in Damjan Šimenc. “Igralsko zasedbo sestavljajo tako novi kot stari obrazi, zbrani pa smo iz različnih krajevnih skupnosti. Veseli me, da se jih je letos nekaj udeležilo strokovnega seminarja za amaterske igralce v Trebnjem, saj želimo igrati na vedno višjem nivoju,” je povedal Plut in dodal, da so k dobri in prepričljivi predstavi veliko prispevali še mnogi drugi, zlasti maskerka Anamarija Verček, kostumografinja Anica Kovačič, Roman Kapš, ki je poskrbel za glasbo, “najlepše pa se za pomoč zahvaljujemo še novomeškemu pogrebnemu zavodu Oklešen ter podjetjema Novoles in Interevropa.”
Prečenski gledališčniki, ki igre neprekinjeno pripravljajo skoraj 75 let, so veseli nedavnega podpisa pogodbe, po kateri bodo obnovili prostore v domači osnovni šoli ter jih za deset let dobili v najem. “Tu bo sedež našega gledališča in še vedno sanjamo tudi o ustanovitvi otroške gledališke skupine,” je povedal Plut. Sicer pa je že izdelan tudi idejni projekt obnove Straškega kulturnega doma, kjer zdaj domujejo.
L. MURN
Koncert za materinski dan
STRANSKA VAS - Moški pevski zbor Ruperčvrh je pod vodstvom Petra Ciglerja v soboto, 17. marca, zvečer v tukajšnjem gasilskem domu priredil koncert za materinski dan. K sodelovanju je zbor povabil vokalno skupino Grajski fantje, ki jo vodi Matej Burger. Večer so z recitacijami popestrili učenci osnovne šole Birč-na vas, program pa je povezoval Jani Muhič.
Kotar v Galeriji Kralj
NOVO MESTO - V Galeriji Kralj bodo danes, 22. marca, ob osmih zvečer odprli razstavo novejših slik novomeškega slikarja Jožeta Kotarja. Avtorja in razstavljena dela bo predstavil umetnostni zgodovinar Jožef Matijevič.
Primorska likovna umetnost
KOSTANJEVICA - Jutri, 23. marca, bodo ob sedmih zvečer v Likovnem salonu odprli gostujočo razstavo Obalnih galerij Piran Devetdeseta leta v primorski likovni umetnosti. V glasbenem programu bosta nastopila pevka Mojca Maljevac in kitarist Žarko Živkovič.
Mladinski pevski zbori
GROSUPLJE-Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ivančna Gorica je v torek, 20. marca, dopoldan v Kulturnem domu pripravil medobmočno revijo mladinskih pevskih zborov. Nastopilo je šest zborov iz Višnje Gore, Strug, Dobrepolja, Stične, Šentvida pri Stični in Račne.
Koritnik Fajt razstavlja
ŠENTJERNEJ - V prostorih ekspoziture Dolenjske banke bodo jutri, 23. marca, ob šestih zvečer odprli razstavo del akademske slikarke Martine Koritnik Fajt. Slikarko bo predstavil umetnostni zgodovinar Jožef Matijevič, v kulturnem programu pa bodo nastopili citrar Darko Duh. kitarist Sebastjan Podobnik in pevka Simona Hudoklin.
VARNA HIŠA V NOVEM MESTU
Zagnanosti dovolj, denarja premalo
V hiši našlo zatočišče že 67 žrtev družinskega nasilja iz vse Slovenije - Mesečna najemnina tisoč mark - Trajna rešitev problema - Nova predsednica R. Klenovšek - Dobrodošla vsakršna pomoč
dežurni
poročajo
TAT V ŠOLI - Iz garderobe OŠ Grm je 13. marca tat odnesel prenosni telefon znamke Ericsson GA 628. Z. P. je oškodovana za deset tisoč tolarjev.
ZA LEP AVTO - Neznanec je na parkirnem prostoru na Defrance-schijevi ulici v Novem mestu 14. marca s koles avta Renault Twingo lastnici A. L. ukradel tri okrasne pokrove.
ŽLEBOVI Z VEŽICE - V noči na 14. marec je neznanec na pokopališču Klošter v Gradcu z mrliške vežice ukradel bakrene žlebove, s pokrite grobnice pa je z ostrešja odnesel bakreno kritino. KS Gradac je oškodovana za 300 tisoč tolarjev.
VLOM V LOVSKO KOČO - Med 13. in 14. marcem je nekdo vlomil v lovsko kočo na Žežlju pri Vinici in ukradel motorno žago, vrtalni stroj, kotno brusilko in nekaj alkoholne pijače.
ANTENSKI SISTEM - S strehe stanovanjskega bloka v Trebnjem je nekdo odnesel milijon tolarjev vreden antenski sistem.
OBISK SKLADIŠČA - Med 9. in 12. marcem je neznanec nasilno vstopil v zaklenjeno skladišče na Griču, last podjetja Begrad Črnomelj, in ukradel plinsko jeklenko in gorilce. izolacijski izotek T - 4, škarje za železo, električni kabel s koluti, folijo.
PRIŠEL PO CIGARETE - V noči na 19. marec je nekdo vlomil v gostinski lokal Dioniz v Krškem in ukradel deset tisoč tolarjev ter 45 zavojčkov cigaret.
11 SMREK - V gozdu na območju Padež je neznanec med 8. in 12. marcem lastnici S. V. iz Novega mesta posekal 11 smrek.
KRADEL KARTICE - 16. marca je nekdo v trgovini Mercator Dolenjska na Mirni s police prodajalne-ga pulta odnesel več mobi in halo kartic v vrednosti 47.500 tolarjev.
NOVO MESTO - Marca so ženske deležne večje pozornosti kot sicer -tako ob minulem dnevu žena kot ob prihajajočem materinskem dnevu. Pa vendarle so mnoge ženske z otroki žrtve družinskega nasilja in spolnih zlorab. Varno zatočišče jim v najtežjih trenutkih v Novem mestu že dve leti nudijo v eni od petih varnih hiš v Sloveniji, ki ostaja glavni projekt Društva življenje brez nasilja. Hiša je vseskozi zasedena, volje in zagnanosti je dovolj, žal pa je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev izvajanje strokovnega programa v njej malce okrnjeno.
V varni hiši je bilo lani v program vključenih 20 žensk in 26 otrok. 38 jih je bilo v hiši le kratek čas, saj je šlo za t. i. krizno name-
stitev, ki je trajala manj kot tri mesece. “Ena mati s petimi otroki pa je bila tu devet mesecev in z našo pomočjo smo našli stanovanje, kamor seje septembra vselila. Hiša je ves čas polna in v Novem mestu si res ne bi mogli več privoščiti, da je ne bi bilo,” je dejala nova predsednica Društva življenje brez nasilja Novo mesto Renata Klenovšek, ki je v vami hiši preko javnih del zaposlena od letošnjega januarja. V prvi polovici leta 1999 je v varni hiši našlo zatočišče 21 uporabnikov, trenutno pa so v njej štiri ženske in dva otroka. Prihajajo iz vse Slovenije. Omogočili so jim varno in mimo bivanje in nekatere so se kar dobro znašle pri urejanju osnovnih eksistenčnih težav.
“Kljub vsem finančno - organizacijskim težavam vama hiša v Novem mestu živi, toda želimo trajno reševanje bivalnega problema, saj je najemnina za hišo dobesedno metanje denarja proč. Mesečno stane tisoč nemških mark. O ostalih stroških raje ne izgubljajmo besed. V društvu želimo večjo pomoč in podporo novomeške občine, radi bi koncesijo ali
kakršnokoli drugo rešitev,” je povedala dosedanja predsednica društva dr. Vida Čadonič - Špelič. Delo svetovalke in organizatorke dela od oktobra lani opravlja Ilonka Menger, usposobljena za delo z žrtvami nasilja. Vodstvo društva je že napovedalo sestanek pri novomeškem županu Antonu Starcu.
“Projekt je treba voditi vse bolj strokovno, pa to ni mogoče. Mesec dni je bila varna hiša na primer zaprta zaradi finančne krize. Nihče ni bil še zaposlen, da bi jo strokovno vodil in uporabnic samih ni mogoče pustiti. Takrat se je zgodil tudi poskus samomora,” je povedala Mengerjeva in dodala, da se zgodi, ko se v zavetišču znajdejo ženske, ki so povsem brez sredstev. Napovedana je bila že izključitev elektrike, članice društva so hodile naokrog prosit ljudi za kruh, mleko, krompir, “in z veliko volje in s pomočjo dobrih ljudi smo preživeli. Toda smo le društvo in ne moremo nase prevzeti takšne odgovornosti,” je menila Špeličeva ter ostale. Lani je novomeška občina varni hiši namenila milijon tolarjev, na razpis Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve so dobili tri milijone 200 tisoč, nekaj so po svojih zmožnostih prispevale ostale dolenjske občine, ostalo
a
Povzročitelj nesreče neznan
Kdo kaj ve o pobeglem vozniku v nesreči pri Ždinji vasi? - Trčenje zaradi prekratke varnostne razdalje
NOVO MESTO - 47-letna F. M. iz Malega Slatnika seje 14. marca ob 13. uri peljala z osebnim avtom po Ljubljanski cesti iz centra mesta proti Bučni vasi. Ko je pripeljala do semaforiziranega križišča, je zaradi prekratke varnostne razdalje trčila v 40-letnega voznika osebnega avta P. B. iz Novega mesta, ki je pred semaforjem ustavil. V nesreči sta se oba voznika hudo ranila in so jima zdravniško pomoč nudili v novomeški bolnišnici.
PU Novo mesto prosi občane, ki bi karkoli vedeli o pobeglem vozniku v nesreči pri Ždinji vasi, naj o
Bežal pred policisti
SPODNJI STARI GRAD PRI KRŠKEM - Krška policijska patrulja je 14. marca ob 10.20 ustavila 18-letnega voznika osebnega avta A. K. iz okolice Krškega. Voznik ni hotel ustaviti, temveč se je odpeljal do doma in se hotel oddaljiti od vozila. To sta mu preprečila policista in ga prijela za roke. Nato so iz stanovanjske hiše prišli družinski člani A. K. in od policistov zahtevali, naj A. K. izpustijo. 46-letna Š. K. je fizično napadla policista, takrat pa se je iz prijema iztrgal A. K. in zbežal v hišo. Zoper osumljenca bo podana kazenska ovadba zaradi kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja in napada na uradno osebo.
tem sporočijo na tel. št. 113. 18. marca ob 22.45 je namreč neznan voznik osebnega avta vozil po hitri cesti št. 1 iz Mačkovca proti Karte-Ijevemu. Pri Ždinji vasi je prehiteval kolono vozil, takrat pa je iz nasprotne smeri pripeljal 33-letni voznik osebnega avta S. R. iz Radovljice. S. R. seje umikal, pri tem pa ga je zaneslo na nasprotno smerno vozišče, kjer je trčil v osebni avto, ki gaje vozil 40-letni M. B. iz Ljubljane. Po trčenju je avto voznika M. B. odbilo še v stoječi osebni avto. V nesreči so se hudo poškodovali kar štirje ljudje: voznik S. R. in njegov sopotnik D. V., voznik M. B. in njegova sopotnica M. B. Vsi se zdravijo v novomeški bolnišnici. Neznanega voznika, ki je povzročil nesrečo in odpeljal s kraja, ne da bi poškodovanim nudil pomoč, policisti še iščejo.
Policisti so se 18; marca ukvarjali še z enim voznikom, ki bi moral biti doma. Ob 18.50 so bili obveščeni, da po hitri cesti št. 1 vozi neznanec, ki je zelo verjetno vinjen. Izsledili so ga na avtobusni postaji v Trebnjem in ga hoteli preizkusiti z alkotestom, vendar je ta preizkus odklonil. Med postopkom so tudi ugotovili, da nima veljavnega vozniškega dovoljenja. Prepovedali so mu nadaljnjo vožnjo, vendar tega ni upošteval. Zato so ga pridržali, zagovarjati pa se bo moral pri sodniku za prekrške.
L. M.
Prijeli so ga pri rezanju gum
DOLENJSKE TOPLICE -55-letni Ljubljančan J. P.je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari. Med 11. in 18. marcem je na parkirnih prostorih v Dolenjskih Toplicah z ostrim predmetom na 11 osebnih avtomobilih prerezal pnevmatike ter s tem lastnikom povzročil za več kot 400 tisoč tolarjev škode. Policisti so osumljenca prijeli 18. marca, ko je z žepnim nožem luknjal pnevmatiko na avtu znamke Renault Twingo.
pa so bili darovi. Kot je na občnem zboru povedala blagajničarka, so člani v štirih mesecih na različna podjetja poslali preko 50 vlog za pomoč, “pa nismo dobili niti za poštnino. Tudi šest slik od lanske prireditve imamo še naprodaj.” Seveda so tudi izjeme - Marjeta Potrč, letošnja Trdinova nagrajenka, je na primer denarno nagrado v višini 200 tisoč tolarjev poklonila varni hiši.
• V Društvu življenje brez nasilja Novo mesto oz. v varni hiši bodo veseli vsakršne pomoči, od materialnih stvari do morda kakšne ideje in ponudbe, kako prostor varne hiše najti drugje, z manj stroškov. Njihova telefonska številka je 07-33-26-895._________________________
V društvu, kjer so nepogrešljivi tudi prostovoljci, so kljub finančnim težavam optimistični. Svoj program želijo izboljšati in razširiti, opraviti raziskovalne študije, ki bi opozorile na morebitne poman-kljivosti, želijo si večjega sodelovanja z ostalimi strokovnimi institucijami, ki delujejo na istem področju kot društvo, več časa pa bodo posvetili tudi osveščanju javnosti o nasilju v družinah in spolnih zlorabah otrok ter o potrebah in načinu pomoči žrtvam tovrstnega nasilja.
L. MURN
NOVA PREDSEDNICA DRUŠTVA - Zaradi časovne stiske dosedanje predsednice društva dr. Vide Čadonič - Špelič (druga z leve) je vodstvo prevzela Renata Klenovšek, ki že vseskozi zagnano dela tudi pri projektu varne hiše (prva z leve). Na desni sedi Ilonka Menger.(Foto.- L. M.)
3,7 MILIJONOV TOLARJEV-Na policiji so skrbno prešteli roparjev plen in pokazalo se je, da gre za denar iz Krekove banke. Na sliki levo je še pištola, ki ni prava - gre za plašilko, ter nahrbtnik in najlonska nogavica, kije roparju služila za masko. (Foto: L. M.)
Milijonar le šest minut
Zamaskiran in oborožen mladoletnik iz Kočevja oropal Krekovo banko - 3,7 milijona tolarjev - Prisebnost uslužbenke
V vrečkah marihuana
ČRNOMELJ - 20. letni B. D. iz Črnomlja je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. 19. marca so policisti osumljenca izsledili v leseni kolibi na Kolodvorski cesti v Črnomlju, ko je na tla zlagal PVC vrečke, napolnjene z marihuano. Policisti so mu vrečke zasegli in mu na podlagi 2. odstavka 157. člena ZKP odvzeli prostost. Sledi kazenska ovadba.
NOVO MESTO - Medtem ko je bilo področje Policijske uprave (PU) Novo mesto po besedah njenega direktorja Francija Povšeta kar nekaj časa “imuno” za rope - od finančnih ustanov je bil odmeven rop na žužemberški pošti leta 1998 - pa je to za letošnje leto, čeprav je minilo le nekaj mesecev, težko reči. Pred kratkim smo poročali o ropu v trgovino na Drski, o odvzemu avtomobila na cesti Mirna - Gomila, pretekli teden, točneje 15. marca, pa se je rop zgodil v novomeški podružnici Krekove banke na Prešernovem trgu.
Pet minut čez osmo je zamaskiran in oborožen neznanec vstopil v banko in trem uslužbenkam zagrozil s pištolo ter zahteval denar. Strah pred roparjem, kije imel čez obraz potegnjeno najlonsko nogavico, čez glavo pa si je poveznil še kapuco vetrovke, je bil premočan, in v njegovem nahrbtniku se je kmalu znašlo skoraj 3,7 milijona tolarjev. Seveda se je mladenič takoj nato izgubil v bližnjih ulicah mesta in nekje na Bregu skril v grmovje nahrbtnik s plenom, pištolo in nogavico, kar so policisti kasneje našli in zasegli. Pištola je bila plašilka. Kot je na posebni novinarski konferenci povedal Povše, se je treba zahvaliti prisebnosti uslužbenke - snažilke, ki je takoj
obvestila policiste, in ti so res hitro in uspešno ukrepali. Policijska patrulja je bila ravno takrat v mestnem središču in roparja, za katerega so dobili tudi kvaliteten opis zunanjosti, so na Bregu prijeli v šestih minutah.
Gre za mladoletnega J. S. iz Kočevja, ki bo prihodnji mesec dopolnil 18 let. Namesto da bi bil v šoli - obiskuje kočevsko gimnazijo - se je ukvarjal s čisto drugačnimi posli. Možem v modrem je bil do sedaj neznan. Pri roparju so našli nož, prirejen za napad, “sicer pa se osumljenec brani z molkom in čakamo na prihod staršev. Odvzeli smo mu prostost in še zbiramo obvestila o dogodku. Sumimo namreč, da v akciji ni bil sam," je povedal načelnik Uprave kriminalistične službe na PU Novo mesto Anton Olaj. Za takšno kaznivo dejanje je zagrožena kazen od enega do deset let zapora.
Povše je še povedal, daje policija v začetku leta opozorila vse finančne ustanove na možnost ropov in kakšno je priporočljivo obnašanje uslužbencev v takih primerih, poskrbeli pa so tudi za tovrstno usposabljanje svojih delavcev. Očitno je bila to prava poteza, saj ropi tudi na Dolenjskem postajajo skoraj vsakomesečen pojav.
L. MURN
Ukraden mercedes
PRIBINCI - 16. marca popoldne je neznanec s parkirnega prostora odpeljal tovorno vozilo znamke Mercedes Benz 1628, reg. št. NM 20 - 56H ter podjetje Betrans, d.o.o., oškodoval za milijon 500 tisoč tolarjev. PU Novo mesto prosi občane, ki bi morda o ukradenem vozilu karkoli vedeli, da to sporočijo na tel. št. 113.
Ilegalci skozi Posavje
POSAVJE - 15. marca ob 19. uri je skupina 7 tujcev ilegalno prestopila državno mejo med Hrvaško in Slovenijo, in sicer peš izven naselja Rigonce pri Brežicah, kjer so jih izsledili in prijeli policisti. Po postopku so kršitelje vrnili na Hrvaško. Tri dni prej so krški policisti prijeli še štiri tujce in tudi te vrnili v sosednjo državo, ravno tako pa se je 18. marca zgodilo še s šestimi tujimi državljani. Policisti na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje oz. Dobova pa so odkrili še štiri tujce, ki so skušali v našo državo vstopiti s ponarejenimi listinami.
“Pred nekaj minutami so me ustrelili!”
Tako je maja lani na PP Krško prestrašen povedal D. Božičnik - Poskusa umora osumljena F. Arh in M. Omrzel - Branita se z molkom - Arh organizator dveh ropov senovške banke
KRŠKO - Preteklo sredo je bilo krško okrožno sodišče zastraženo bolj kot običajno. Kar nekaj mož v modrem se je sprehajalo pred stavbo pa tudi notri, ob vstopu v sodišče, so vsakogar natančno pregledali. Razlog zato je začetek sojenja Francu Arhu, ki ga je policija februarja letos po nekajmesečnem skrivanju prijela v Ljubljani, predtem pa je po odreditvi pripora že pobegnil s sodišča. Zdaj je spet v priporu.
28-letni Arh iz okolice Krške-
ga je star znanec policije. Za rešetkami je prebil že nekaj časa, in sicer zaradi tatvin vozil in zaradi kaznivih dejanj, povezanih z mamili. Te dni je bila po besedah načelnika Urada kriminalistične policije PU Krško, Saša Jejčiča na krškem okrožnem sodišču že dana tudi kazenska ovadba za dva zadnja ropa senovške Nove ljubljanske banke. Arh naj bi bil namreč organizator ropa tako avgusta lani, ko sta roparja odnesla štiri milijone tolarjev, kot januarja letos, ko sta roparja odšla bogatejša za milijon 600 tisoč tolarjev. Ropali so Hrvatje, ki jih je policija že prijela, obakrat pa naj bi bil
voznik avta prav Ajh.
Preteklo sredo se je na krškem sodišču pričela glavna obravnava zoper omenjenega Arha in 24-let-nega Marjana Omrzela iz okolice Senovega v zvezi z lanskim streljanjem pred picerijo Fontana v Krškem. Arh je osumljen poskusa umora, Omrzel pa naj bi mu pri tem pomagal. 21. maja lani okrog 21. ure se je takrat 29-letni Darko Božičnik nahajal v piceriji Fontana v Krškem, kar je na sojenju potrdila tudi priča, natakarica Branka Zorko. Ko se je vračal do svojega avtomobila znamke VW Golf, sta ga na prehodu med lekarno in picerijo Račka počakala Arh in Omrzel. Ker je Božičnik opazil, da ima Arh v rokah pištolo, je stekel do
STRELJANJE SREDI KRŠKEGA - V piceriji Fontana je Božičnik usodnega večera jedel. To novico naj bi Omrzel sporočil Arhu, saj je menda vedel, da ga namerava ubiti. (Foto: L. M.)
svojega avta, da bi pobegnil, toda vozila ni mogel spraviti v pogon. Medtem je osumljeni Arh odprl vrata prtljažnika avta, ki so bila odklenjena, in Božični-ka ustrelil v zatilje glave. Božič-niku je nato uspelo pobegniti in zatekel se je na bližnjo policijsko postajo.
Branko Novak, ki je bil tisto noč na krški policijski postaji dežurni, se dogodka spominja takole: "Pritekel je neki moški in na vsak način hotel priti noter. Spoznal sem Božičnika. Rekel je: “Pred nekaj minutami so me ustrelili!”. Najprej sem podvomil v njegovo izjavo, saj se mu ni nič poznalo. Povedal mi je, kaj se je zgodilo pred picerijo Račka, nato pa seje pripognil in kri se mu je dobesedno ulila iz njegovega zatilja. Hitro sem ukrepal, oskrbel ranjenca, zaustavil krvavitev ter obvestil vse pristojne, seveda tudi zdravniško pomoč. Povedal je, da sta ga napadla Arh in Omrzel,” se je dogodka spominjal dežurni tisto noč na krški policijski postaji Branko Novak.
Osumljenca sta po dejanju pobegnila in soju policisti iskali. Omrzel se je nato javil sam in ker zanj ni bil odrejen pripor, je tako storil tudi Arh, toda ker so ga zanj odredili, je - kot že rečeno - pobegnil in se pod drugo identiteto skrival vse do letošnjega februarja. Sojenje je preloženo na konec marca, saj na glavno obravnavo ni bilo oškodovanca Božičnika, ki gaje policija nekaj časa po streljanju varovala.
L. MURN
VlTARlJ
Sončenje, da bi bilo užitek in veselje
Sonce je vir energije za življenje na zemlji. Njegovi žarki vplivajo na telesno in duševno stanje človeka, pospešujejo krvni obtok in presnovo v celicah, spodbujajo izločanje hormonov iz notranjih žlez, utrjujejo kosti, krepijo vitalnost in življenjsko energijo. Naraščajoča svetloba spomladi vznemirja in poživlja človeka, sproža spomladanske občutke v nas, je gonilna sila, ki žene množice ljudi v južne kraje med letnimi počitnicami.
Ce pa smo preveč na žgočem soncu, ne da bi kožo pripravili na močne sončne žarke, nam lahko škoduje in dolgoročno povzroči resne posledice - kožnega raka.
Sončne žarke sestavljajo vidni in nevidni žarki. Vidni žarki sestoje iz barvnega svetlobnega spektra, vsaka svetlobna barva ima specifično energijo in učinek na človeško telo. Infrardeči (IR) in ultravijolični (UV) žarki pa so nevidni. Slednjim se moramo zahvaliti za rjavo barvo kože.
UV svetloba je sestavljena iz treh različnih žarkov: A, B, in C. UVC žarki so uničujoči za človeško tkivo. Na srečo pa ozonski pas v zemeljski atmosferi deluje kot filter, tako da doseže površino zemlje le neznaten del teh žarkov. Tudi UVB žarki lahko povzročijo opekline na koži.
Pred škodljivimi učinki sončnih žarkov pa nas lahko zaščiti porjavela koža, ki jo povzročajo UVA žarki. Da ne bi prvo sončenje povzročilo poškodbo kože, jo moramo privajati na sončne žarke. To lahko dosežemo tako, da prvi dan sončenja ostanemo na soncu le 10 do 30 minut, odvisno od tipa kože. Naslednje dni pa bivanje na soncu podaljšujemo vsak dan za 10 minut. Tako tisti s svetlejšo kožo tretji dan lahko ostanejo na soncu le 30 minut brez nevarnosti poškodbe kože. Ko koža porjavi pod vplivom UVA žarkov, ki zadenejo celice bazalne plasti kože in povzročijo tvorbo barvila melanina, je prilagojena na sončne žarke. Število celic, ki omogočajo porjavitev, je dedno pogojeno in ga ne moremo spremeniti. Lahko pa svojo kožo bolj privajamo na sončne žarke s pravilnim sončenjem.
ker je zaščita kože z naravnim sončenjem dolgotrajna,'lahko ta postopek bistveno skrajšamo z uporabo sodobnih naprav solarijev. Z nekaterimi kakovostnimi solariji lahko dosežemo primerno zaščito kože s trikratnim zaporednim obsevanjem v trajanju 7 do 10 minut glede na tip kože. Tako pri svetlejšem tipu kože že po prvem 7-minutnem obsevanju dosežemo učinek kot po 3-dnevnem naravnem sončenju, ko se lahko brez škodljivih posledic izpostavljamo sončnim žarkom le 30 minut.
Da bi uživali blagodejne učinke sončenja in imeli zaželeno rjavo barvo kože brez škodljivih posledic, je treba kožo počasi privajati na sonce. Tako bodo vaše počitnice brez morebitnih neugodnih presenečenj.
rimska savna turška savna finska savna <** solarij
’*» bioklimatski vrt -* masažna bazena

Zemlje
13	
^ •.	
Delovni čas: delavnic od 13. do 21. ure (v torek do 18. ure); sobota, nedelja in prazniki od 10. do 21. ure.
;marie
ljKRKkZ0G4'/lUŠ(>
Informacije.
07 30 73 230, 30 73 030
ASTRA VIVA - KLJUČ V ROKO!
Skoraj tako preprosto lahko odslej sedete v svojo novo Astro!
Prispela je namreč Astra Viva, poseben model z močnejšim motorjem 1.2L (75 KM) in ugodno ceno: 2.177.000 SIT
PorVobnepe informacije pri pooblašča* trgovoh z vozi Opel.
OPEL CREDIT
AVTOTEHNA VIS, Uubiiana. tel. 01 581 85 31 do 34 • AVTOTEHNA VIS podružnica Jesenice, tel
04 586 12 40 • AVTOTEHNA VIS IN KOSEC. Domžale tel. 01 721 60 92 • AVTOTEHNA VIS IN MAHKOVIC Sava pn Litiji tel. 01 897 48 88 • AVTOTEHNA VIS IN OMAHEN Grosuplje tel. 01 786 09 14
•	AVTOTEHNA VIS IN PINTAR Kranj, tel. 04 202 46 21 • AVTOTEHNA VIS IN PIŠEK Škofja Loka tel
04	502 40 11 • AVTOTEHNA VIS IN SEVER Vrhnika, tel. 01 750 63 30 • AVTOTEHNA VIS IN URBAS
Rakek, te! 01 705 17 25 • Opel servis A. TROBEC Ljubljana, te! 01 423 25 35 • AVTOHIŠA ZALAR Velike Lašče, tel 01 788 19 99 • AVTOHIŠA KOLMANIČ & Co., Maribor, tel 02 450 29 50 • Avtohiša KOLMANIČ & Co., podružnica KRAUTBERGER, Radlje ob Dravi. tel. 02 888 04 40 • Avtohiša KOLMANIČ & Co., podružnica AVTO MAROVT Poljčane, tei. 02 802 50 78 • Avtohiša HVALEC. Kidričevo, tel. 02 796 33 41 • Avtohiša HVALEC, Ptuj. tel. 02 778 34 51 • Avtohiša KOLMANIČ & DOKL. Murska Sobota, tel. 02 530 46 50 • Avtohiša HORSER Lendava, tei. 02 577 63 52 • AVTOCENTER CELEIA. Celje, tei. 03 425 46 00 • AVTOHIŠA JAKOPEC Velenje, tel. 03 586 43 80 • AVTOHIŠA JAKOPEC & PAN-DEL Siovenj Gradec, tel 02 883 81 00 • AVTOCENTER CELEIA, podružnica Rogatec. Rogatec, tel. 03 810 71 00 • ISTRA AVTO Koper tel. 05 668 23 00 • ISTRA AVTO IN ARTUS TPC Lucija tel.
05	677 19 83 • AVTOCENTER TAVČAR. Sežana tel. 05 734 16 20 • KRUNO Brežice tel. 07 499 23 00
•	KRUNO poslovalnica Novo Mesto. tei. 07 393 03 62 • SAWAL, Nova Gorica, tei. 05 330 63 33


Ker ljubiš drugačnost,
I tu. pooblaščen iaožt* za «ata tesan v Stonen* httpžwwwr»ssansi
ttim: SEVNICA. Avtomehania Zww (07) 8140 389: OTOČEC: Avtomehan«ca Vidrih (07) 30 99 310
DOLENJSKI USTHDOLENJSH UIT
Pomlad!
Vabimo vas na predstavitev š|»ortnega kupeja mercedes benz razreda C. Predstavitev s testnimi vožnjami in |>estrim pomladanskim programom Ito v avtomobilskem salonu AC INTERCAR, PF Novo Mesto, na Seidkni cesti 16, v petek, 23. in soboto, 24. marca med 8. in 18. uro. Pridite po svoj cvet!
mhŽsIhh
HOTELI OTOČEC
tjKRKKZDRAVtUŠČK
	
	
	
	
	
	Se
Restavracija Tango
za izbran okus in navade
vrhunska kulinarika
plesni večeri (vsak petek in soboto živa glasba) nedeljska kosila poslovna kosila in večerje praznovanja družinskih praznikov (rojstni dneti. poroke, obletnice, prvo obhajilo, bimui. krst,...) večerje in kosila za skupine maturantski plesi, obletnice mature, valete
Še posebej vas vabimo na nedeljska kosila, kjer vam nudimo:
možnost izbire med 4 različnimi donutčimi juhami in 4 različnimi sezonskimi meniji solatni bife
Odprta vsak dan, od nedelje do četrtka od 10.00 do 22.00 ure, ob petkih in sobotah od 10.00 do 1.00 ure.
Vsi, ki boste restavracijo Tango obiskali v času od 15. marca do 30. junija 2001 in boste oddali kupon, boste sodelotali v mgradnem žrebanju. Čakajo vas bogate nagrade, med drugim: vikend paket za 2 osebi v Zdravilišču Strunjan.
Ime, priimek Naslov Pošta, kraj
Hoteli Otočec - Tel: 07/30 75 165, 30 75 167
Mm pni
		
S MII	IE STRANI im	I N T E R MARKETING
		
Cpv
d.o.o.
d.o.o.
CENTER ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU
Tbilisijska 57,1000 Ljubljana
razpisuje prosto delovno mesto v PE Novo mesto
SAMOSTOJNEGA STROKOVNEGA SODELAVCA ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU IN POŽARNO VARNOST
Od kandidata pričakujemo:
1.	VIL oz. VI. stopnjo strokovne izobrazbe varstva pri delu in požarnega varstva
2.	delovne izkušnje
3.	po možnosti strokovni izpit iz varstva
pri delu in strokovni izpit iz požarne varnosti
4.	poznavanje dela z računalnikom
5.	pasivno znanje enega tujega jezika
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom in šestmesečnim poskusnim delom.
Pisne ponudbe z dokazili o strokovni usposobljenosti, delovnih izkušnjah ter življenjepisom pošljite v roku 8 dni na naslov sedeža podjetja.
Morebitne informacije dobite na telefonski številki
(01)423 96 40.






metrov. Rekli so: to je nemogoče. Pristali smo na 120. Vzklikali so: bravo, bravo, bravo. Hoteli smo dalje. 140,180. Govorili so, da to nima nobenega smisla.
Vztrajali smo: to so naše sanje. Nihče ne more čez

so vpili. Mi lahko. Šli smo čez 220.
Ničesar več niso rekli. Ker vedo, da bomo šli dalje.

Sistem ISO 9000 je serija mednarodno Podelitev certifikata ISO 9001 je potrditev, da je primerljivih standardov kakovosti poslovnih zunanja presoja sistema kakovosti uspešno procesov. Njegov namen je vzpostaviti proces zaključena. Proces-stalnega razvoja kakovosti po stalnih izboljšav vseh delovnih postopkov, mednarodnih standardih seje zdaj pričel.
ISO 9001 0316

9
y triglav
ZAVAROVALNICA TRIGLAV. O.D.
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST
j 1
# r—
“ ♦
■ M l ■ ■ # ^
i--MM Z %
(e
y IMAMO JIH 0 ! OBROKOV NAMREČ.
Informacije o nakupu in dostavi kurilega olja dobite na telefonski številki: 07/332 38 14 ter na vseh prodajnih mestih kurilnega olja. Naročite ga lahko tudi po internetu:	^ www.petrol.si
Finale v Črnomlju
ČRNOMELJ - V petek, 23. marca, bodo v telovadnici OŠ Mirana Jarca v Črnomlju pripravili finalni turnir državnega prvenstva v košarki za starejše deklice. Nastopile bodo ekipe OŠ Mirana Jarca iz Črnomlja, OŠ Žiri, OŠ Hinko Smrekar iz Ljubljane in OŠ Šmaije pri Jelšah. Tekmovanje se bo začelo ob 10. uri, finalna tekma pa bo predvidoma na sporedu ob 15.30.
Krka Telekom tretja
LAŠKO - Zaključni turnir mladinskega državnega prvenstva v košarki je dobila Union Olimpija, ki je v finalu premagala Pivovarno Laško. Tretje mesto je z zmago nad Geoplinom Slovanom s 83:75 (22:20, 38:28,58:54) osvojila Krka Telekom.
V Ameriki prišli do prvih točk
Kolesarji Krke Telekoma so na prvi dirki v Ameriki osvojili 20 točk UCI - Vladimir Miholjevič najbolje uvrščeni Evropejec - Valter Bonča tretji v edini težki etapi
NOVO MESTO - Novomeški kolesarji so minuli teden nastopili na prvi od dveh etapnih dirkah 4. kategorije pokala svetovne kolesarke zveze UCI v Združenih državah Amerike, kjer so nameravali osvojiti prve točke za razvrstitev poklicnih kolesarskih moštev. Novomeščani, navajeni ameriškega načina dirkanja, so na dirka Redlands člassic k sebi prišli šele proti koncu dirke, prav v zadnji etapi pa so s tretjim mestom Valterja Bonče ter četrtim mestom Vladimirja Miholjeviča dosegli največji uspeh. Miholjevič si je s tem priboril tudi 10. mesto v skupnem vrstnem redu dirke.
Kolesarsko dirko Redland člassic so Američani pripravili na svoj način, saj so poleg moških vzporedno tekmovala tudi dekleta, kar v Evropi ni navada. Kljub dobri pripravljenosti novomeško moštvo v sorazmerno lahkih etapah ni prišlo do izraza, šele v zadnji etapi, ki je bila precej težja od prejšnjih, so pokazali svojo moč. Moštvo Krke Telkoma je vse skozi nadziralo tekmece, Bonča pa je ob pomoči moštvenih tovarišev vseskozi napadal. Kilometer pred ciljem sta jim klub pazljivosti ušla Američan Levi Leipheimer in Avstralec Michael Rogers. ki sta osvojila prvi mesti, Bonča in Miholjevič pa sta dobila šprint zasledovalne skupine.
Novomeški šprinteiji. ki so v zadnji etapi sicer odstopili, so svojo
priložnost izkoristili v 2. etapi, ko je Boštjanu Mervarju v šprintu glavnine uspelo osvojiti 5. mesto. Kljub vsemu je trener Srečko Glivar zadovoljen z izkupičkom, saj je njegovo moštvo v ekipnem vrstnem redu osvojilo 5. mesto, Vladimir Miholjevič je bil z 10. mestom v skupnem vrstnem redu najbolje uvrščeni Evropejec, ki je povrhu vsega zasedel 3. mesto v točkovanju gorskih ciljev, za svetovno lestvico pa je Krka Telekom osvojila 20 dragocenih točk. Ta teden bodo novomeški kolesarji nastopili na 4-etapni dirki 4. kategorije UCI Sea Other v Montereju poleg San Francisca.
Izidi: L etapa - L Roland Green (Kanada) U.S.Postal Service... 9. Vladimir Miholjevič (KrkaTelekom) + 16... 20. Valter Bonča (Krka Tele-
kom) 29... 28. Martin Derganc (Krka Telekom) +34 itd.; 2. etapa - L Gord Fraser (Kanada) Mercury-Viatel... 5. Boštjan Mervar (Krka Telekom)... 19. Milan Eržen Krka Telekom... 27. Vladimir Miholjevič... 35. Martin Derganc itd.; 3. etapa - 1. Roland Green... 13. Vladimir Miholjevič + 1:27... 27. Valter Bonča +2:04, 43. Branko Filip (Krka Telekom) 2:43 itd.; 4. etapa -1 Trent Klasna (ZDA) Saturn... 14. Vladimir Miholjevič +3:07... 28. Valter Bonča +4:18 itd.; 5. etapa - L Chris Horner (ZDA) Mercury-Viatel... 45. Valter Bonča, 46. Martin Derganc, 47 Milan Eržen, 48. Branko Filip, 49. Vladimir Miholjevič (vsi 1:59) itd.; 6. etapa - L Levi Leipheimer (ZDA) U.S. Postal Service... 3. Valter Bonča, 4. Vladimir Miholjevič... 13. Boris Premužič.
Končni skupni vrstni red - 1. Trent Klasna (USA) Saturn 13:45:44... 2. Chris Horner (ZDA) Mercury-Viatel +1:54, 3. Roland Green (Kanada) U.S. Postal Service 2:28... 10. Vladimir Miholjevič 5:55... 14. Valter Bonča 7:39... 28. Boris Premužič 15:31 itd.
I.V.
V BOSNI NOGOMET PO ŽENSKO - Nogometašice Novega mesta so konec minulega tedna igrale dve tekmi v Bosni in Hercegovini oziroma v Republiki Srbski. V soboto so na povratnem srečanju v Banja luki z 0:2 izgubile z nogometašicami tamkajšnjega Borca, v nedeljo pa so prav tako v Banja luki s 3:1 premagale Vrbas. Zadetke za Novo mesto so dosegle Sladana Zora-novič, Brigita Kovačec in Irena Čegovnik. Izkazala se je tudi vratarka Josipa Jerin, ki je obranila U-melrovko, za najboljšo igralko obeh tekem pa so tamkajšnji strokovnjaki proglasili novomeško reprezentantko Jasmino Mlakar. (Foto: Marko Klinc - Foto Life)
X
* • V,
'1 . s
•'* *i»; *"r’7"7
•	•* •* .1 i	», *	*,• ■	••	•	•	,	* <»•	•>
.A'.;/-: '-' • - V •	. ■? \	? •	- p ■: •	-f. ■
V.; 7,	..*«•
• •
* •* ?
A . * * -*. »* :
-A:'
Ig	m* m			
			San	Sisj
				
	.		-r-	
				BBfl
•• • *•»
r -
230.054.64BSIT
-18.marca 2001 ob 'IjS.&l.v Hitovi i^ra‘lmci’v Kranjski Gag HČT 1 \-iyfr .
¥ * • • ---M--------
v,*
*<• ** • ?• ■. • ’

?«!•* .
• •
r
.I’ * v-18.marca. 2001 ob‘l£&1,v Hitovi S$raMici\
#	*..**'	'	#	A	W, m ' *	* •' •*.
»* - '•••.	r-.	*T£ .
.-.•w	" - .L '/+•/< ,%	: .,-VV
.. .	• >*r
^	N,- . ' * X
• >•' '•-l':'	'•	.
vV*.
. » . 'V-
. •. *
V' ;• bp^del prihodnjič?
•	*	#	•	•	M	*
•	I - *	• * ~	#	-	#
V nedeljo, 18. marca letos, je nekomu ob 16. uri in 51 minut padel v naročje ves ta denar, naravnost iz avtomata igre Hit Mega Jackpot.
Zato ne odlašajte, igrajte v Hitovih igralnicah Park in Perla v Novi Gorici, v Kranjski Gori, na Otočcu in v Rogaški Slatini za samo 300 SIT.
trenutno vrednost dobitka poiščite na	hit si/hilmegaiackpot
Dodatne informacije na tet. f 05 336 30 00
mrnsmemm
Ote
Potapljaški tečaj
NOVO MESTO - Klub za podvodne aktivnosti Novo mesto bo aprila pripravil potapljaške tečaje za vse kategorije. Teoretična predavanja bodo od 2. do 6. aprila v klubskih prostorih na Loki, praktični del tečaja pa v Šmarjeških Toplicah, medtem ko bo praktični izpit 7. in 8. aprila v Pinezičih na otoku Krku. Prijave zbirajo in dodatna pojasnila dajejo ob sredah ob 19. uri v klubskih prostorih na Loki (Župančičevo sprehajališče 1), več o tečaju pa vam po telefonu 041 737 250 lahko pove inštruktor Jure Gros. Dodatne informacije o klubu so na voljo na domači strani KPA www.infotehna.si/ kpa-nm.
Zdaj je na vrsti evropski prvak
Njihova zmaga nad Oostendejem in poraz Bayerja v Pesaru je Novomeške košarkarje popeljala v osmino finala Suprolige, kjer jih čaka atenski Panathinaikos
NOVO MESTO - Košarkarji Krke Telekoma so si z zmago nad Oostendejem v zadnjem krogu rednega dela tekmovanja v Suproligi zagotovili nastop v osmini finala, kjer jih zdaj čaka lani najboljše košarkarsko moštvo v Evropi, atenski Panathinaikos. Prva tekma bo 27. marca v Atenah, v Novem mestu se bosta tekmeca pomerila 29. marca, morebitna tretja tekma pa bo 5. aprila.
Prezgodnji konec prvenstva
RIBNICA - Za igro proti drugouvrščenemu M-Degro Piranu si rokometašice Gramiza zaslužijo najvišjo oceno, saj so favorizirano ekipo presenetile in nenadejano osvojile točko (končni izid je bil 24:24). “Dogovorili smo se, da bomo posebno pozornost namenili obrambi. Lepo se je izteklo, dekleta so igrala za svojo dušo, sproščeno. Pokazala so, koliko zmorejo. Bili smo zelo zelo blizu zmage.” je povedal trener Kočevk Ciril Andoljšek. Za izjemne igre v spomladanskem delu prvenstva so zaslužne prav vse igralke, še posebej pa Mira in Lili Dragičevič, Andža Vuk, Darja in Nina Kersnič ter Julija Benčina, ki je, kljub temu da se je na igrišče vrnila po več kot desetih letih, dobesedno blestela. (N. G.)
Varovanci trenerja Aleša Pipana so v zadnjem krogu rednega dela Surpolige zdržali psihološki pritisk usodnosti dvoboja s tekmecem, ki so ga v prvem delu v Belgiji že premagali. V primeru poraza z Belgijci in zmage Bayerja nad Scavolinijem bi Novomeščani osvojili 9. mesto v skupini B in izpadli iz nadaljnjega tekmovanja. Na koncu se je izkazalo, da je bila bojazen odveč, saj je Šcavoli-ni na domačem igrišču premagal Bayerja in bi se Krka Telekom tudi
v primeru poraza z Oostendejem uvrstila v osmino finala.
Panathinaikos v tej sezoni ni tako neranljiv, kot je bil lani, ko je rušil vse pred seboj in v finalu Evrolige ugnal izraelskega Maccabija. Čeprav so Atenci obdržali vse košarkarje, ki so na zaključnem turnirju četverice v Solunu osvojili evropski naslov, in pred sezono moštvo še okrepili z grškim reprezentantom Balogiani-som in Američanom Middletonom, so'sezono začeli slabo in v prvem
Bakle in pretep s policisti
Izgred novomeških navijačev med polfinalno tekmo pokala Slovenije med Elanom in Hitom v Novi Gorici - 3:1 za domačine
NOVO MESTO - Nogometaši novomeškega Elana na prvem srečanju polfinala pokala Slovenije v Novi Gorici niso imeli prav veliko možnosti, da bi presenetili bistveno bogatejše prvoligaško moštvo, vendar niso razočarali, saj so se vse do 37. minute uspešno upirali favoriziranim Novogoričanom ter sredi drugega polčasa dosegli tudi časten zadetek, ki jim daje še nekaj možnosti za presenečenje na povratni tekmi.
Novogoričani so prvi zadetek dosegli šele v 37. minuti, ko je lepo podajo Nebojše Kovačeviča lepo izko-
KOŠARKA
Suproliga, 18. krog - KRKA TELEKOM : TELINDUS OOS-TENDE 80:78 (21:1 L, 41:35, 62:60); športna dvorana Leona Štuklja, 2500 gledalcev, sodnika: Zavlanos (Grčija) in Cmikiewicz (Poljska); KRKA TELEKOM: Anzulovič 19 (6:7), Dončič 3 (1:5), Petrov 2 (2:2), Drobnjak 11 (0:2), Davison 11 (1:1), Grum 2 (0:1),'Courtney 30 (2:3), Arapo-vič 2 (0:2); TELINDUS OOS-TENDE: Holden 20 (11:15), Peh-ka 2, Van de Keere 3, Biggs 9 (1:1), Doyle 2, Kullamae 18(4:4), Praskevičius 18 (2:2), Van Den Spiegel 6. Prosti meti: Krka Telekom 12:23, Telindus Oostende 18:22. Met za dve točki: Krka Telekom 22:44, Telindus Oostende 18:41. Met za tri točke: Krka Telekom 8:26 (Courtney 6, Drobnjak in Anzulovič po 1), Telindus Oostende 8:28 (Kullamae 4. Praskevičuis 2, Van de Keere in Holden po 1). Skoki: Krka Telekom 42 (9+26), Telindus Oostende 40 (12+28). Osebne napake: Krka Telekom 24, Telindus Oostende 25. Pet osebnih: Court-ney (40.), Anzulovič (40.).
Ostali izidi v skupini B - Scav-olini Pesaro : Bayer Leverkusen 107:89, Partizan Beograd : Mac-cabi Tel Aviv 73:95,
Plannja Basket - Efes Pilsen Carigrad 84:92, Iraklis Solun : Pau Orthez 86:82. Lestvica - L Maccabi 33, 2. Efes Pilsen 31, 3. Partizan ICN 29, 4. Iraklis 28, 5. Scavolini 27, 6. Pau-Orthez 27, 7. Oostende 26, 8. Krka Telekom 25, 9. TSV Bayer 04 24, 10. Lulea 20.
Liga Kolinska, 2. krog 2. dela, skupina za prvaka - KRAŠKI ZIDAR : KRKA TELEKOM 63:97 (20:24, 31:43, 46:69)
Sežana, gledalcev 750, sodnika: Jelen (Ljubljana), Kovačič (Kranj). KRAŠKI ZIDAR: Mugoša 4, Likar 5, D. Petrovič 8, Šušič 12, Sila 4, Bolčič 2, Spahič 16 (8:10), Mezgec 2. Razič 10 (1:2); KRKA TELEKOM: Anzulovič 11 (3:5), Jevtovič 2, Dončič 11, Petrov 17, Davison 16 (3:4), Grum 15 (2:2), Drobnjak 6, Courtney 16, Arapo-vič 3 (1:2). Prosti meti: Kraški zidar 9:12, Krka Telekom 9:13. Met za tri točke: Kraški zidar 4:23 (D. Petrovič 2, Likar, Razič), Krka Telekom 12:23 (Petrov 5, Anzulovič 2, Courtney 2, Dončič, Davison, Grum). Osebne napake: Kraški zidar 19, Krka Telekom 19.
Ostala izida - Rogla Zreče : Pivovarna Laško 81:89, Union Olimpija : Geoplin Slovan 84:64.
L Union Olimpija 47, 2. Krka Telekom 47, 3. Pivovarna Laško
41, 4. Geoplin Slovan 37, 5. Rogla 35, 6. Kraški zidar 35.
ROKOMET
L SRL, moški, 17. krog - GORENJE VELENJE : INLES RI-KO Ribnica 30:19 (14:6); Velenje, gledalcev 200, sodnika G. in T. Pajič (Krško); GORENJE: Kavaš 5, M. Oštir 4 itd.; INLES RIKO RIBNICA: Grm, Lesar 9, G. Ilc 3(3), Špoljarič, Košir, Krže, J. Ilc 2, Henigman, Mihelič, Kersnič, Mikulin 3, N. Hojč 2, Merhar, Škaper. Sedemmetrovke: Gorenje Velenje 1 (1), Inles Riko Ribnica 4 (3). Izključitve: Gorenje Velenje 6 minut, Inles Riko Ribnica 0.
L SRL, ženske, 18. krog - GRA MIZ KOČEVJE : M-DEGRO Pl RAN 24:24 (14:13). Lestvica: 1 Krim Eta Neutro Roberts 36,2. M Degro Piran 29, 3. Žalec 24, 4 Olimpija 23, 5. Jelovica 18, 6. Bajc Daevvoo Izola 15, 7. Sava Kranj 13, 8. Gramiz Kočevje 10, 9. Burja Škofije 8, 10. Vegrad Velenje 4.
NOGOMET
Pokal Slovenije, polfinale, prva tekma - HIT GORICA : ELAN GRANIT COMMERCE 3:1 (1:0); Nova Gorica, gledalcev 600, sodniki: Zirenstein (Portorož), Vidali (Kubed), Radovanovič (Koper). Strelci: 1:0 Gutalj (37.), 2:0 Gutalj (57.), 3:0 Žlogar (64.), 3:1 Žagar (87.); ELAN GRANIT COMMERCE: Drkušič, Baznik (od 82. Ogar), Memič, Adrovič, Sudec, Majerle. Kovačevič (od 59. Tešinič, od 90. Rodič), Kršič, Žagar, Jeršin, Sprečakovič.
2. SNL, 17. krog - RENKOVCI : ELAN 0:2 (0:2). Lestvica: 1. Živila Triglav 38, 2. Jadran Šepič 33, 3. Esotech Šmartno 32, 4. Elan 32, 5. Aluminj 30, 6. Zagorje 29, 7. Livar Ivančna Gorica 27, 8. Nafta 26, 9. Dravinja 23, 10. Šentjur (izstopil iz> lige) 21, 11. Železničar Ligro 20, 12. Viator & Vektor 17, 13. Beltinci 17, 14. Feroterm Lenterm 16, 15. Brda 7, 16. Renkovci 5
NAMIZNI TENIS
1. SNTL, moški, 15 krog -KEMA PUCONCI : KRKA 6:1 (Unger: Kralj 2:0, Pavič : Retelj 2:0, Benko : Horvat 0:2, Pavič : Kralj 2:1, Unger : Horvat 2:0, Benko : Retelj 2:0, Pavič/Unger: Horvat/Kralj 2:0.
Lestvica: I. ŽNTK Maribor 26, 2. Maxi Olimpija 22, 3. Moravske Toplice Sobota 19,4. Radgona 17, 5. Kerna Puconci (+1) 17, 6. Krka ( + 1) 12, 7. ERA Velenje 11, 8. Učila Križe 10, 9. Preserje 6, 10. Radlje 2.
ristil Gutalj. V nadaljevanju so imeli domačini veliko priložnosti, a sojih precej nespretno zapravljali, izkazal pa seje tudi novomeški vratar Drkušič. Gutalj je s svojim drugim zadetkom v 57. minuti vodstvo Novogoričanov povišal na 2:0, 7 minut kasneje pa s strelom z glavo Drkušičevo mrežo zatresel še Žlogar.
Novomeščanom seje obetala prava katastrofa, a jim je 3 minute pred koncem tekme le uspelo organizirati napad, z zadetkom Žagarja pa so izid znižali na 1:3. Tekmo so si ogledali tudi novomeški navijači, ki so sredi drugega polčasa začeli razgrajati, prižgali so nekaj bakel in vrgli več petard, zaradi česar so morali posredovati policisti. Vnel se je pretep, nekaj najbolj vročekrvnih pa so policisti odpeljali s seboj.
V nedeljo so novomeški nogometaši v Renkovcih ekspresno opravil z istoimenskim moštvom, ki z vsega 5 točkami zaseda zadnje mesto na lestvici in se je v bistvu že poslovilo od drugoligaške druščine. Že v 9. minuti je domačo mrežo zadel Kovačevič, tri minute kasneje je bil uspešen še Žagar, v nadaljevanju srečanja pa so Novomeščani zadovoljni z izidom pazili, da nerazpoloženim domačim strelcem ne bi uspelo presenetiti vratarja Drkušiča.
Telovadile za občinske naslove
KRŠKO - Gimnastično društvo Rain Krško je v petek, 16. marca, v telovadnici OŠ Jurija Dalmatina pripravilo občinsko prvenstvo v ženski športni gimnastiki za selekcijske telovadke B-programa Gimnastične zveze Slovenije. V kategoriji deklic je zmagala Urška Štus, med kadetinjami Urška Gramc, med članicami pa Simona Gnidi-ca. V petek, 23. marca, bo od 14. do 19. ure v telovadnici OŠ Jurija Dalmatina občinsko prvenstvo v C-programu za osnovne šole, kjer bodo nastopile ekipe in posameznice z OŠ Raka, Kostanjevica, Leskovec in Krško.
delu Suprolige izgubili z moskovskim CSKA-jem, splitsko Croatio Osiguranjem in carigraškim Ulker-jem, kasneje pa še z Lietuvasom Rytasom in z berlinsko Albo, vendar so kljub temu osvojili prvo mesto v skupini A. Prvi zvezdnik atenskega moštva, ki ga vodi sloviti jugoslovanski Željko Obradovič, je njegov rojak Dejan Bodiroga, kije s 16,7 točke na tekmo tudi najboljši strelec svojega moštva v Suproligi, ob strani pa mu bo stal reprezentančni tovariš Željko Rebrača, ki naj bi se jeseni končno preselil čez veliko lužo v ligo NBA.
Da bi Krka Telekom izločila moštvo, pri katerem en sam košarkar zasluži toliko ali celo več, kot je letni proračun novomeške ekipe, seveda ne gre pričakovati. Dovolj bi bilo že, če bi se Novomeščani od tekmovanja v Suproligi poslovili z dobro igro in ne prehudim porazom. Predvsem pa se ne smejo predati vnaprej, če so ugnali Maccabija, tudi v dvoboju s Panathinaikosom niso povsem brez možnosti, da bi eno tekmo odločili v svojo korist, kar pa bi bila prava senzacija.
I. V.
KOT BI LEBDEL - Izjemni odriv novomeškega Američana Bennetla Davi-sona spravlja na noge navijače, kadar kot za šalo zabija koše, in čudi strokovnjake. Kljub temu da Bennett v nekaterih elementih igre ni tako uspešen kot pri zabijanju, so v vodstvu novomeškega kluba zadovoljni z njim, saj s svojo privlačno igro polni tribune doma in drugod po Sloveniji. Konec koncev košarkarji igrajo zaradi gledalcev. (Foto: Peter Klinc - Foto Life)
Simon naravnal merilne naprave
Košarkarji Krke Telekoma odmor v Suproligi in domače tekme z drugorazredniki izkoriščajo za pripravo na dvoboj z velikim Panathinaikosom
NOVO MESTO - Pod novomeškimi koši ta teden vlada zatišje. Moštva, ki so se uvrstila v osmino finala Suprolige, med njimi pa so tudi Novomeščani, imajo teden dni počitka, v končnici domače lige pa je Krka Telekom ravno pravi čas naletela na lažja nasprotnika, Kraškega Zidarja in Roglo. Prav tekme proti za razred slabšim nasprotnikom so lahko lepa priložnost, da svoje merilne naprave naravnajo nekateri ostrostrelci, ki jim zadnje čase zadevanje koša ni šlo najbolje od rok, kar še posebej velja za Simona Petrova, poleg tega pa si že utrujeni nosilci Krkine igre pred tekmo s Panathinaikosom lahko nekoliko odpočijejo.
Sobotno tekmo s Kraškim Zidarjem v Sežani je prav Simon Petrov, ki po težavah s poškodbami kolen
Starotržanke druge, Novomeščani tretji
NOVO MESTO - Na prvenstvu, ki ga je organiziralo Šahovsko društvo Novo mesto v sodelovanju s osnovno šolo Center, dijaškim domom in Šolskim centrom Novo mesto, je sodelovalo najboljših 13 fantovskih in 13 dekliških ekip iz cele Slovenije. Skupaj je na tekmovanju tekmovalo več kot 100 mladih šahistov in šahistk. Vrstni red: fantje - 1. OŠ Dušana Flisa Hoče 30, 2. OŠ Ivana Kavčiča Izlake 23, 3. OŠ Center Novo mesto (Marjan Žitnik, Miha Primc, Miha Hočevar, Jernej Golobič in Jaka Redek) 23. Med ostalimi ekipami je bila OŠ Stari trg ob Kolpi četrta, OŠ Ob Rinži Kočevje deseta in OŠ Kostanjevica trinajsta. Vrstni red: dekleta - L OŠ Prežihovega Voranca Jesenice 26, 2. OŠ Stari trg ob Kolpi (Tjaša Štaudohar, Špela Farič, Ana Medic, Ines Kure in Mateja Mu-kavec) 25,5. Na tekmovanju sta nastopili še dve dolenjski ekipi - OŠ Blanca je bila deseta, OŠ Mirna Peč pa enajsta.
nikakor ni mogel priti v staro formo, dobro izkoristil, saj je bil s 17 točkami najboljši strelec svojega moštva, od šestih metov za tri točke pa je zgrešil le enega. Svoje sta spet dodala tudi Američana Davison in Court-ney, ki sta v Sežani dosegla po 16 točk.
V soboto, 24. marca, bo Krka doma igrala z Roglo, petouVrščenim moštvom skupine za prvaka. Čeprav štajersko moštvo ni tako ugleden tekmec, kot bosta naslednja dva (Union Olimpija in Pivovarna Laško), se v dvorani Leona Štuklja obeta dobra predstava, še posebej, če si bodo novomeški košarkarji z dobro igro poskušali pridobiti samozavest pred tekmo s Panathinaikosorfl.
1. V.
DOLENJSKI LIST
Vaš četrtkov prijatelj
Žužemberk korak do prve lige
Žužemberški odbojkarji si lahko že. v Beltincih zagotovijo vrnitev v prvo ligo - V zadnjem krogu proslava
ŽUŽEMBERK - Potem ko so žužemberški odbojkarji lani nesrečno izpadli iz prve lige, sojih zapustili kar trije igralci prve postave. Obetavni Rok Pucelj je odšel v kanalski Salonit, podajalec Aleš Smerke je letos igral v Šmepetru, Novomeščan Uroš Babnik pa je nastopil za Šoštanj Topolšico, ki je neposredni konkurent Žužemberku za vrnitev v L ligo.
V Žužemberku so si pred začetkom sezone zaželeli uvrstitev v sredino drugoligaške lestvice. Poleg Šoštanjčanov naj bi se po njihovih predvidevanjih za vrh lestvice potegoval predvsem kranjski Triglav, ki se je pred sezonomočno okrepil. Žužem-berčani so se že v prvih krogih pomerili z obema favoritoma in z obema izgubili. Po mnenju trenerja Bojana Brulca sta bili to njihovi daleč najslabši tekmi, v nadaljevanju sezone pa so njegovi varovanci začeli igrati bolje, nizali so zmage in vztrajno napredovali na lestvici, tako da se jim je sredi drugega dela prvenstva ponudila priložnost za boj za drugo mesto in s tem za nenačrtovano vrnitev v prvo ligo.
Po sobotni zmagi nad škofjeloškim Termom Lubnikom imajo dva kroga pred koncem prvenstva pet točk prednosti pred tretjeuvrščenim Triglavom. Do želenega cilja jim tako manjka samo še točka. V predzadnjem krogu bodo igrali v gosteh z zadnjeuvrščenimi Beltinci, ki so se tudi teoretično že poslovili od druge lige. Kljub temu se žužemberški odbojkarji nadvse resno pripravljajo na to tekmo in čeprav je trener Brulc nekaterim starejšim igralcem dovolil, da lahko ostanejo doma, se oni s tem ne strinjajo - še posebej seje ob tem zgražal izkušeni Vlatko Petkovič - zato bo Žužemberk v Beltincih ig-
ral v najmočnejši postavi. Ob tem se ni treba bati, da si Žužemberčani ne bi že krog pred koncem zagotovili potrebnih točk in v zadnjem krogu na domačem igrišču bolj kot na nasprotnika mislili na proslavo letošnjega uspeha.
I. V.
Berus in Krka Telekom prvaki v krosu
Na državnem prvenstvu v krosu za pionirje in mlajše mladince so se v soboto, 17. marca, v Železnikih izkazali tudi tekači iz Novega mesta, Brežic, Šentjerneja in Sevnice. Član novomeške Krke Telekoma Matjaž Berus je v močnem dežju na blatni progi v silovitem finišu premagal Brežičana Željka Kolmana. V ekipnem vrstnem redu so pri mlajših mladincih zmagali tekači Krke Telekoma (1. Matjaž Berus, 10. Peter Golob, 13. Matija Šega). Med pionirji je Marko Virtič (Sevnica) osvojil 2. mesto, prav tako pa je bila druga ekipa Sevnice. Pionirji Krke Telekoma so osvojili 5. mesto. Med pionirkami seje z 2. mestom izkazala Šent-jernejčanka Janja Bučar.
Vzporedno z državnim prvenstvom tekmovanja so v Železnikih pripravili tudi miting za starejše mladince in mlajše člane. Med starejšimi mladinci je bil na 6 km dolgi progi Jure Derganc (Krka Telekom) četrti, med mlajšimi člani pa je na 10 km dolgi progi Juretov klubski kolega Boštjan Kozan celo zmagal.
RUTINIRANO DO ZMAGE - Žužemberški odbojkarji so v 20. krogu doma s 3.0 ugnali škofjeloški Termo Lubnik. Prvi niz so dobiti gladko s 25:16, v drugem in tretjem nizu pa so po začetnem vodstvu ob koncu popustili, a ju z rutinirano igro le odločili sebi v prid s 25:22 in 25:23. (Foto: IV.)
I^KRKNZDRAVILIŠČN
HOTELI OTOČEC
TENIŠKI CENTER OTOČEC
Odgovori, popravki in mnenja
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (nejobjavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Koliko alkohola sme vsebovati cviček PTP?
DL št. 11, 15. marca
V tej rubriki upokojena profesorica dr. Slavica Šikovec razmišlja o mojem članku v rubriki "En hribček bom kupil...", kije bil objavljen letos 22. februarja. Trdi, da je moje navodilo vinogradnikom glede rezi trte napačno. Meni, “da bi si lahko" vinogradniki tolmačili tako, da so trto premalo obremenili.
Ne, ne, vinogradniki niso pozabili kakšno je bilo podnebje lani, in takih skrbi vam ni potrebno imeti. Obvladajo rez trte in jim je jasno navodilo, saj govorim o omejitvah pri obremenjevanju trte, o količini pridelka na hektar in o najnižji sladkorni stopnji ob trgatvi. Moj namen pa ni bil, tako kot je Vaš, kritizirati direktno pospeševalno službo ali posameznika, ampak opozoriti nas vse, ki delamo v vinogradništvu in vinarstvu, kako je usoda cvička in dolenjskih vinogradnikov odvisna od dobre organizacije vseh dejavnikov na terenu. Tisti, ki berejo vsak teden moje članke, vedo, da pišem o aktualnostih, ki zadevajo vinogradnike in previsok alkohol v cvičku, in daje še kako potrebno poudariti, da bi se izognili težavam pri pridobivanju odločb za cviček.
Glede vprašanja: „Po katerem pravilniku sme pooblaščena organizacija priznati vinu z alkoholno stopnjo nad 10 vol % oznako cviček?" pa tole:
Po Pravilniku o označevanju vina... (Ur. list SRS, št. 18/14. 10. 1977) in tudi po Pravilniku o kakovosti vina. Po tolmačenju kmetijske inšpekcije so v času še nekompletne zakonodaje R Slovenije to edini zakoni, na katere se pooblaščene organizacije v nejasnostih, lahko opirajo. Z 22. marcem, to je 15 dni po sprejetju novele Zakona o vinu v Državnem zboru, pa začne veljati Pravilnik o cvičku PTP. Vi, gospa Šikovec, ugotavljate, "kako so pridelovalci cvička zadovoljni, da je ustavno sodišče zaustavilo izvajanje pravilnika". A so vam to povedali? Jaz tega namreč nisem zapisal. Sem pa prepričan, da je vsem odleglo, ko so ne glede na alkohol in ustavno sodišče prejeli odločbo za cviček. Ali naj na inštitutu razumemo tudi to kot vaš očitek, da smo ljudem pomagali? Prepričan pa sem, da bodo letos zaradi tega toliko bolj pozorni pri tipi-ziranju cvička.
Kmetijskemu (KIS) in Kemijskemu (K!) inštitutu zavidate aparaturo za JMR (jedrska magnetna resonanca), s katero lahko ugotovimo v vinu,
če je bila v moštu sladkorna stopnja popravljena. Težko vas razumemo. Inštituta sta solastnika te aparature, glavni delničarji pa so Krka, Lek, Sava iz Kranja, Helios iz Domžal. Da je KIS-u uspelo dobiti v tej družbi možnost tako podrobne analize vina, je velik uspeh, ki bi se ga morali tudi Vi veseliti. Kako težko priznate K1S-u delovne uspehe! S to analizo bomo lahko preprečevali zlorabo vina s slovenskim poreklom doma in na tujih trgih, saj razpolagamo z večletnimi podatki o kemični sestavi molekule etanola (vodik, kisik, ogljik) sortnih slovenskih vin iz vseh treh vinorodnih dežel. KIS pa ni poverjen za inšpekcijo na terenu, zato na ta način ne bomo lovili ljudi, analizirali pa bomo vina, ki nam jih bo dostavila inšpekcija.
Gospa Šikovec, nasedli ste vašim prišepetavalcem. KIS ni razpisal trgatve modre frankinje konec avgusta 2000 v Posavju, temveč samo v vinorodnem okolišu Dolenjska, ravno zaradi cvička. Visoka sladkorna stopnja grozdja frankinje in lepa obarvanost jagodne kožice bi lahko vplivali na premočno in preveč obarvano vino cviček. Zorenje žametovke je lepo napredovalo, kazalo je na lep sladkor in obarvanost jagodne kožice. Vinogradniki iz Dolenjske so nas opozarjali, da ni dobro čakati s frankinjo. Na osnovi naših podatkov, saj smo spremljali dozorevanje grozdja in predlogov s terena, smo se odločili za razpis roka. Še vedno smo prepričani, da smo s tem prispevali k pridelavi cvička po zahtevah pravilnika PTP.
Ko ste prebrali moj članek, ste gotovo opazili, da se bo nadaljeval. Vi mi žugate v DL št. 11, moje nadaljevanje pa je bilo objavljeno že v številki 9. A naj to pripišem Vaši površnosti ali vašemu prepričanju, da je vse suho zlato, kar rečete?
V	nadaljevanju pišem o trgatvi in svetujem čakati na legah, kjer lahko grozdje še kaj pridobi. Torej je tudi ta vaš očitek neutemeljen.
Nazadnje nas še učite, kaj naj bi KIS delal. Radi prisluhnemu vsakemu dobronamernemu nasvetu, če ga dobimo na primeren način in je v korist panoge. Tudi vašim predlogom bi posvetili vso potrebno pozornost. Ne bomo Vas pa ubogali, posebno ne, če se postavite kot edino zveličavni arbiter. S kakšno pravico nam delite nasvete, ki strokovno niso sprejemljivi? Upokojeni ste že okrog 10 let. V tem statusu nimate več dovolj možnosti, da bi sledili razvoju stroke. To ni očitek, moram pa to povedati, da bodo razumeli bralci in tudi Vi naše utemeljitve. V vinarskem laboratoriju na KIS-u smo štirje enologi: trije doktorji in en diplomirani inženir in imamo pogoste stike s svetom in aktivno sodelujemo z inštituti po svetu. Dnevno se ukvarjamo s problemi stroke. Ne moremo dovoliti, da se postavljate v javnosti kot naš mentor. Svoje delo in ugled bomo vedno branili, smo pa pripravljeni na pogovor, tudi kritičen, vendar samo na primerni ravni.
V	Novem mestu je svetovalni laboratorij za vinogradnike. Pomagali smo s priporočili na MKGP, da je laboratorij dobil opremo, in omogočili enologinji, da seje pri nas usposobila za kemične analize vina. Vi pa navajate, da “diskvalificiramo pospeševalno službo na vsakem koraku". Na kakšni osnovi temelji Vaš očitek? Gospa profesor, presenetili ste nas, da se spuščate na takšno raven obrekovanja. Prepričani smo, da želite slovenskim pridelovalcem in porabnikom vina razvoj in kakovostno, zdravo vino. Toda s takimi članki ne prispevate niti k uspešnejšemu delu niti k ugledu stroke. Niti KIS niti Vi ne boste odločili, če bo Novo mesto
dobilo pooblastilo za priznavanje kakovosti vin. Osebno mislim, da vinorodna dežela Posavje, če bi tudi dobila pooblastilo države, ekonomsko ne bi prenesla takega laboratorija, saj je premalo vin, da bi dohodek od analiz vzdrževal visoke stroške laboratorija, kakršen mora biti po današnjih standardih.
Dr. JULIJ NEMANIČ Predstojnik centralnega laboratorija na KIS
Premalo denarja za vse potrebe
Prometni minister na obisku
LITIJA - Minuli teden je bil na delovnem obisku v občini Litija minister za promet in zveze Jakob Pre,-sečnik. Po ogledu del na zasavski magistralki in dveh mostov preko reke Save, ki sta potrebna temeljite obnove, se je udeležil razgovora s predstavniki krajevnih skupnosti na občini in poslanskega večera poslanca državnega zbora Francija Rokavca.
Predstavnike krajevnih skupnosti je predvsem zanimalo, kdaj bodo končane gradnje na regionalni cesti od Velike Reke do Velike Preske, kjer so od leta 1995. ko se je gradnja začela, do danes asfaltirali vsega skupaj 2,5 kilometra ceste. Na cesti med Moravčami in Čatežem jim je uspelo vsega skupaj položiti asfalt na dobrih dveh kilometrih, na zasavski cesti pa zaradi enosmernega prometa prihaja do velikih zastojev, predvsem v jutranjih in popoldanskih konicah. Minister Presečnik je opozoril, da bo v letošnjem proračunu, ki pa še ni sprejet, namenjenih premalo sredstev za vse potrebe, rekonstrukcije in vzdrževanja državnih cest.
K. Š.
Delavni in veseli
Uvod bo še iz tistih časov, ko je vodstvo tovarne še kaj dalo delavcem poleg nikoli dovolj visokih plač. Mislim na veseljačenja ob raznih jubilejih in drugih praznikih. Takrat so se mize šibile od pečenih janjcev in odojčkov, s polivinilastih prtov pa je kapljalo polito vino. Naslednji dan se je po mestu govorilo, da je bila večina zaposlenih nagravžno pijana, le direktor in nekaj “višjih" iz pisarn je, po čvekanju babnic, zapustilo veselični prostor prikupno razigranih, čeprav so jim klecala kolena in se jim je jezik zatika! že pri veliko enostavnejših besedah, kot je na primer dekontaminacija.
Jedro pa je s konca prejšnjega ledna. Natančneje: iz Planice. S sliko in besedo nam je tamkajšnje dogajanje pričarala televizija, ki se ni mogla izogniti številnim opitim gledalcem. Nekateri so se valjali po z blatom pomešanem snegu in bili so celo brez srajc. Nekaj s slabšimi želodci jih je bruhalo, kar nekaj pa so jih razvozili z rešilnimi avtomobili po bližnjih in daljnih bolnišnicah. Tam jim niso zdravili ozeblin, ampak so jim, predvidevam, s pomočjo cevčic izpraznili želodce. Zapomnil sem si besedilo ob prizorih, ki bi sodili prej kam drugam kot k športnemu dogodku.
“Planica je znova dokazala, da smo Slovenci delaven in vesel narod. “ Pridevnik delaven je bil namenjen organizatorjem planiških poletov, ki niso odpovedali, četudi narava hudo nagaja. Pridevnik vesel pa so si najverjetneje zaslužili gledalci. Tudi, ali predvsem tisti, močno omamljeni. rav/ GA§PERIČ
PRIZNANJA TURISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE - Na razširjeni seji upravnega odbora Turistične zveze Dolenjske in Bete krajine minuli četrtek je med drugim predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič zaslužnim podelil priznanja zveze. Bronasti znak so prejeli: Tatjana Bregar, predsednica Turističnega društva Čatež pri Veliki Loki, Vanja Munih, direktorica Hotela Krka (na fotografiji), in Igor Perhaj, predsednik Turističnega društva Azaleja iz Brusnic. Te dni pa je izšla letošnja izdaja brošure "Koledar prireditev in katalog turistične ponudbe Dolenjske in Bele krajine 2001 ” katero sta vsebinsko zasnovali in pripravili Turistična zveza Dolenjske in Bele krajine in Upravna enota Novo mesto. Poteg novega koledarskega dela je tudi kataloški det dopolnjen z nekaterimi novostmi in spremembami v turistični ponudbi, vsebinsko pa zajema območje desetih dolenjskih in belokranjskih občin.
Trezni s komunalno izgubo
Nove satelitske občine, ki so se v zadnjih nekaj letih utrdite na obrobju mestne občine Novo mesto, si najbrž takrat, ko so si za vsako ceno želele na svoje, niti predstavljale niso, kajjih čaka. Zdaj se jim počasi svetlika. Res se prav imenitno sliši, da bo Škocjan kupoval knjige za svojo lastno knjižnicp, da bo Mirna Peč vrtala v zemljo za lastno vodo ati da bo Šentjernej ustanovil svojo lastno gasilsko zvezo.
Čeprav so majhni, zmorejo mnogo. Dobro bi bilo, če bi zmogli še toliko daljnovidnosti, da bi vedeli, da je nekatere stvari lažje narediti skupaj. Res pa to ni niti malo enostavno, ker je dobro skupaj delati predvsem na zdravih temeljih in pri čistih odnosih. Vsekakor pa je morebiti le pametneje, da nekatere ustanove in organizacije pa tudi javna podjetja le presegajo občinske meje in dobijo regionalni značaj. Navsezadnje komunalne deponije ne bomo graditi v vsaki občini in vsak zase ne organizirali poklicnih gasilcev.
Morda se je na komunalnem področju začela prva streznitev od pijanosti lokalnega osamosvajanja. Svetniki, pri lem žužemberški prejšnji teden niti niso bili prvi, so bili ogorčeni nad predlogom, ki je sicer nastal po volji njihove lastne občine. V prepričanju o tem, kako so manj-
ši kraji na obrobju Novega mesta pri naložbah v infrastrukturo in tudi nasploh vedno potegnili krajšo, so manjše občine zahtevale, naj Komunala vodi poslovanje za vsako posebej. Pa je to storila in prišla na dan z milijoni njihovih izgub, ki jih bo treba kriti. In ker zdaj gospodarijo vsak na svojem, naj bi tudi izgube krili vsak zase oziroma plačevali ekonomske cene. Te ponekod, kjer na meter vodovodnih cevi pač ni po 10 ali več uporabnikov, kot se dogaja v mestu, kjer se kujejo s komunalno dejavnostjo dobički, dosegajo vrtoglave višine.
Čez noč je logika nekdanje solidarnost in prelivanja sredstev postala zgodovina. Kako si male občine zamišljajo ureditev odnosov na tem področju in pokrivanje izgub, za zdaj še ni jasno. Gotovo pa je, da bo ta tema dovolj za večmesečno, morda celo večletno glodanje. Rešitev ne bo enostavna, verjetno pa tudi ne lokalna, čeprav se je te teme doslej oblast izogibala. Taista oblast, ki še kar pritiska na drobljenje občin, jim z zakoni nalaga vse več nalog, nato pa ne zagotovi tudi sorazmerno več denarja. Če ji je res kaj do tega, da južno od Ljubljane živi še kdo razen medvedov, divjih prašičev in druge divjadi, bo morala za to tudi kaj storiti.
BREDA DUŠIČ GORNIK
Za otroke z nasmehom
V okviru projekta so novomeški Mladi liberalni demokrati in demokratke pripravili seznam otroških in športnih igrišč
NOVO MESTO - Med akcijami, ki so se jih lotili novomeški Mladi liberalni demokrati in demokratke (MLD), je tudi projekt, imenovan “Otroci z nasmehom", s katerim želijo opozoriti na problematiko otroških in športnih igrišč v novomeški občini. Ugotovili so, da nihče ne vodi ali ne poseduje seznama vseh otroških in športnih igrišč v mestu, da Mestna občina Novo mesto skrbi le za petnajst igrišč v mestu in za to namenja okoli 4 milijone tolarjev, kar ne zadošča niti za nujno vsakoletno oskrbo igrišč, pripravljeni pa nista ne celovita strategija vzdrževanja in morebitnega razširjanja obstoječih ne študija glede potrebnih novih igrišč.
V želji, da bi pripomogli k spremembi obravnave te problematike, so MLD pripravili natančen seznam igrišč v Novem mestu in zemljevide z lokacijami otroških in športnih igrišč v stanovanjskih okoliših, ob vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Med območja, ki igrišč še nimajo oz. ki v prihodnosti nujno potrebujejo nova, so uvrstili Žabjo vas, Gotno vas, Jedinščico, Regrčo vas, Šmihel. Center, Mačkovec, Dolenje Kamen-ce. Potočno vas, vas Krka in Cikavo. Novomeška občina naj bi poskrbela
Razmah stekline v Posavju
KRŠKO - Lovci lovskih družin Posavja bodo poostreno nadzirali razmere na terenu, potem ko je veterinarska uprava Republike Slovenije Zvezo lovskih družin Posavja opozorila na razmah stekline v Posavju. Po navedbah Antona Podgorška, predsednika posavske lovske zveze, bodo lovci tudi odstranjevali potepuške pse. Med ukrepi ob steklini, na katero opozarja veterinarska uprava, so: kon-tumac psov, vodenje psov izven dvorišča na vrvici in lovljenje potepuških psov in mačk.
tudi za čimprejšnjo izgradnjo osrednjega mestnega otroškega igrišča.
Glede na ugotovljeno so MLD predlagali, kaj je potrebno storiti v občini na področju skrbi za igrišča: pripraviti kvalitetno evidenco otroških in športnih površin ter objektov v Novem mestu in občini; vrisati igrišča v mapne kopije, če še niso; ugotoviti, če občina že poseduje zemljišča na območjih, kjer so nova igrišča potrebna; pripraviti ureditveni načrt za otroška in športna igrišča v Novem mestu v letu 2001 in določiti kriterije za njihovo urejanje; najprej zgraditi igrišča v okoljih, kjer jih v bližini še ni; v letošnjem občinskem proračunu zagotoviti vire po-
• Po približno dveh desetletjih se je prostor z novo podobo ob novomeškem potoku Težka voda ob tovarni Revoz vrnil mestu in meščanom. Gesto Revoza, ki je tako minule dni meščanom na nek način podarila del svojega prostora, so pozdravili novomeški MLD in zapisali, da je “žogica sedaj na strani novomeške občine." Upajo, da bo občina ta dragocen prostor začela kontinuirano in skrbno urejati, in menijo, da bi bilo obrežje potoka od Grma do Gotne vasi takoj potrebno očistiti divje vegetacije, popraviti sedaj nekoliko okorno pešpot od gradu Grm do Šmihela in jo podaljšati do Gotne vasi. Tako urejena bi meščanom služila tako za rekreativne sprehode kot tudi za pot, preko katere se bodo lahko izognili hoji ali kolesarjenju ob oz. po prometnih cestah. Ob tem so predlagali, da se pot med gradom Grm in Gotno vasjo poimenuje Mordaxova pot po davnih grmskih graščakih.
trebnih sredstev za kvalitetno vzdrževanje, obnovo ter po potrebi dodatno opremljanje vseh obstoječih igrišč; iskati tudi izvenproračunske vire financiranja urejanja otroških igrišč; v javnosti s promocijskimi akcijami vzpodbujati neformalni nadzor igrišč in varovanje pred uničevanjem ter k varovanju in zaščiti igrišč pred vandali pritegniti tudi policijo in izvesti anketo med otroci in mladimi, kakšna igrišča si želijo.
M. Ž.
Ljubljansko pismo
Končno izplačila vojnih odškodnin
Znesek vseh za dve leti pravd
LJUBLJANA - Prve dni marca so poslanci po šestih letih naposled le sprejeli zakon o skladu za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja. To pomeni, da bo v proračunu za izplačilo odškodnin treba zagotoviti več kot 45 milijard tolarjev. Zakon so načelno podprle vse parlamentarne stranke razen Slovenske nacionalne, kije menila, da se bo resničnim žrtvam vojnega in povojnega nasilja s sprejetjem tega zakona zgodila nova krivica, in ker se jim ne zdi prav, da Slovenci sami sebi plačujejo vojno odškodnino, ne pa države, ki so škodo povzročile.
Upravičenci za poplačilo vojne odškodnine so določeni z zakoni o žrtvah vojnega nasilja, o popravi krivic in o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo iz leta 1991. Poleg že znanih pravic bo Sklad izplačeval odškodnine za telesno in duševno trpljenje in za izgubo življenja bližnjega. Tako odškodnina za mesec pretrpljenega nasilja znaša za taboriščnike, ukradene otroke, politične zapornike in zapornike 35.000 tolarjev, za izgnance in internirance 25.000 tolarjev, za prisilne mobilizirance 20.000 tolarjev, za begunce in delovne deportirance pa 12.000 tolarjev.
Višino odškodnine za vojaške vojne invalide in civilne invalide vojne bodo določili tako, da bodo znesek odškodnine usklajevali z invalidnino na dan uveljavitve tega zakona. Odškodnine za izgubo življenja bližnjega, katerega smrt je neposredna posledica dejanja v zvezi z vojnimi in povojni-
mi dogodki, bodo izplačali upravičencem v zneskih 200.000 tolarjev razen za žrtve vojne za Slovenijo, ki jim je namenjenih po 800.000 tolarjev. Skupni znesek, ki naj bi ga prejel posameznik, pa ne bo smel presegati dveh milijonov tolarjev. Upravičenci bodo prejeli v gotovini 300.000 tolarjev; polovico po enem mesecu (vendar ne pred 15. januarjem leta 2002), drugo polovico pa v 12 mesecih po prvem obroku. Drugi del odškodnine bodo prejeli v obveznicah, izplačljivih v letnih obrokih. Zakon določa, da bodo odškodnino tistih upravičencev, ki je niso dočakali, dobili dediči.
Tako predstavnik predlagatelja zakona - torej vlade - kot tudi poslanci so se zavedali, da so tako določene odškodnine za posameznika bolj simbolnega pomena, seštete pa vendarle predstavljajo vsoto, ki pomembno posega v javne finance, še zlasti zato, ker se bo sklad za poplačilo odškodnin pretežno “napajal” iz proračunskih sredstev. V ta namen naj bi po ocenah pristojnega državnega sekretarja odšteli kot rečeno, okoli 45 milijard tolarjev.
In kakšna je primerljivost te vsote predvidenih odškodnin z drugimi proračunskimi izdatki? Seštevek vseh relativno majhnih odškodnin znese veliko. Toliko, npr. kot znašajo dveletni stroški slovenskega pravosodja ali štirikratni znesek proračuna ministrstva za zdravstvo... V parlamentarni razpravi smo tudi slišali, da je letošnji program gradnje avtocest predviden v višini 28 milijard tolarjev, kar znese le dobro polovico zneska za vojne odškodnine itd., itd. Lepo, da so poslanci primerjali vsoto odškodnin s proračunsko porabo v tej ali oni dejavnosti, saj so takšne primerjave poučne. Škoda je le. da posameznih kategorij odškodnin niso primerjali s svojimi plačami in dodatki za minulo delo, za delo v tej ali oni komisiji itd., itd. Tudi takšne primerjave bi bile poučne.
VINKO BLATNIK
Hvala za brezplačen trud
Sposobnim Semičanom bi se morali zahvaliti za njihovo prostovoljno delo
Člani KUD Jože Mihelčič iz Semiča so v prvi polovici marca štirikrat z velikim uspehom uprizorili komedijo Cvetka Golarja z naslovom Vdova Rošlinka. Predstavo sije ogledalo 800 gledalcev in je nekakšna semiška kulturna uspešnica. Za uspehom pa so skrite dolge ure brezplačnih vaj in drugih del ustvarjalcev in vodje Zvoneta Vidmarja, ki pa jim ne znamo reči hvala.
Preradi pozabljamo na posameznike, brez katerih ne bi bilo kulturnega, športnega, zabavnega, dobrodelnega, gasilskega in drugega društvenega delovanja. Brez njih bi bil Semič manj lep in manj kulturen. Srečni smo lahko, da pri nas bivajo sposobni ljudje, ki so pripravljeni veliko narediti, čeprav mi tega nočemo videti in smo jim za uspehe večkrat celo nevoščljivi.
Kot predsednik Komisije za podeljevanje priznanj in plaket Občine Semič se čutim odgovornega, da prizadevni ljudje in društva ne dobijo priznanj. Lani smo dobili trinajst predlogov za občinska priznanja in plakete, podeliti pa smemo le šest prvih in eno drugo, čeprav bi jih lahko dobili vsi. Predstavljam si njihovo razočaranje, prizadetost in užaljenost, zato smo Občinskemu svetu predlagali, da bi v prihodnje nagradili vse kandidate. Seveda ne vse na občinski praznik, pač pa skozi vse leto ob različnih priložnostih.
Olj podeljevanju občinskih priznanj bi se lahko spomnili tudi gos-
Brezplačno slikanje kosti
KOSTEL - V soboto, 24. marca, bodo v osnovni šoli v Fari ultrazvočno slikali kosti, in sicer ženskam, starim nad 45 let, in moškim, starim nad 60 let. Slikanje bo brezplačno, organizirata pa ga Društvo za osteoporozo Slovenije in Turistično športno društvo Kostel. Da ne bo nepotrebnega čakanja, se je za slikanje potrebno prijaviti vnaprej na telefona 8942 301 (do 14. ure oz. v delovnem času pošte) in 8942 175.
CICIKOLINE - Kdo pravi, da je minil čas kolin ? Družina Pirc je otrokom iz skupine Zlate ribice iz vrtca Vavta vas pripravila pravi domači praznik. Nekateri otroci so se z izdelavo klobas srečati prvič, nekateri pa so bili že pravi mojstri. Ampak brez pomoči ni šlo. Zdaj vsi navdušeno čakajo, da se klobase v šijah posušijo, kajti potem bodo pripravili ciciklobasiado. (Foto: Jožica Mirtič)
podarstvenikov, ki uspešno in pošteno režejo vsakdanji kruh mnogim občanom. Do sedaj tudi še nismo podelili naziva častni občan, kar bi nekomu gotovo zelo veliko pomenilo. Mnogi župani se ob zaključku leta srečajo s posamezniki in predstavniki uspešnih društev. Zahvalijo se jim za njihov trud in jih spodbudijo za nadaljnje delo. Prepričan sem, da bi se to tudi v naši občini bogato obrestovalo.
BLAŽ KOČEVAR
Zadnja večerja
NOVO MESTO - Ta mesec po slovenskih kinematografih vrte novi slovenski celovečerni film “Zadnja večerja al’ pa kako sta dva norca snemala film”. Filmsko črno komedijo je po lastnem scenariju režiral Vojko Anzeljc, v glavnih vlogah pa nastopajo Matjaž Javš-nik, Drago Milinovič, Aleksandra Balmazovič, Valter Dragan in Jernej Kuntner. Film govori o dogodivščinah dveh norčkov, ki ukradeta kamero in uideta iz norišnice z namenom, da posnameta film. V Novem mestu bo film prvič na sporedu danes 22. marca, nato pa od 24. do 26. in 28. marca. Predstave bodo ob 18.30 in 20.30 v Kulturnem centru Janeza Trdine.
Belokranjske pisanice
DOLENJA VAS PRI KRŠKEM - V gasilskem domu bo v soboto, 24. marca, od dveh do štirih popoldan krška območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti pripravila delavnico, v kateri bodo udeleženci pod vodstvom Jožefe Kastelic izdelovali belokranjske pisanice.
Projekt ohceti v Posavju
KRŠKO - Lea Colarič iz Turi-stično-informacijskega centra Krško je krškemu županu Franciju Bogoviču in njegovemu sevniške-mu kolegu Kristijanu Jancu predstavila projekt ohceti v Posavju. Te dni naj bi s tem seznanila še brežiškega župana Vlada Deržiča. Vsako leto naj bi se posavski pari poročali v drugi občini ob spremljajočih prireditvah. Prireditev ob začetku poletja naj bi popestrila turistično ponudbo in povečala prepoznavnost teh krajev, zato Colari-čeva upa, da bodo vse tri posavske občine zamisel tudi finančno podprle.
Materinski dan v Semiču
SEMIČ - Kulturno društvo Orel Semič vabi ob materinskem dnevu v nedeljo, 25. marca, ob 17. uri v galerijski prostor tukajšnje muzejske hiše na otvoritev likovne razstave študentke umetnostne zgodovine Mete Šketa. Strokovno oceno bo podala likovna padagoginja Vlasta Henigsman, zaigral pa bo mladi glasbenik Andrej Plut. Uro pozneje bo v Kulturnem domu Jožeta Mihelčiča kulturni program, v katerem se bodo predstavili mladi pevci, plesalci, igralci in pritrkovalke.
PRIJETNO PRAZNOVANJE - V dvorani večnamenskega doma na Dvoru je bila pretekli četrtek prireditev ob dnevu žena in materinskem dnevu. Za prijeten in bogat kulturni program so poskrbeli najmlajši (na sliki): otroci iz vrtca, mladi plesalci in dvorski šolarji. Številno občinstvo je prisluhnilo tudi ženskemu pevskemu zboru KUD Jasmin iz Novega mesta, ki ga vodi Marjana Dobovšek, in vokalni skupini mešanega zbora KD Prima pod vodstvom Aleša Makovca. Poseben čar prireditvi so dali tudi ročno izdelani predmeti, ki so jih razstavile žene in matere z Dvora in okolice. (Foto: S. M.)
V Ameriki že sedem nagrad
KOČEVJE - Fotografi kočevskega fotografskega društva Grča so na drugi razstavi Ga SO pod pokroviteljstvom Ameriške fotografske zveze že drugič letos posegli po nagradah. Aleksander Čufarje prejel častna trakova za dva posnetka, častni znak pa je za diapozitiv divjega petelina, fotografiranega v gozdovih pod Stojno, osvojil Janez Papež.
S francoščino v svet
Leto 2001 je Evropsko leto jezikov
Jeziki vrtijo svet in postajajo vedno pomembnejši. Letošnje leto je Evropska unija (EU) s Svetom Evrope poimenovala Evropsko leto jezikov in pripravila programe, ki spodbujajo učenje jezikov. Učenci 2.d Gimnazije Novo mesto vas želimo seznaniti s francoskim jezikom.
Čeprav je francoščina drugi jezik EU, je zanimanje zanj v zadnjem času upadlo. Vedno manj mladih se odloča za učenje tega jezika z dolgoletno zgodovinsko tradicijo. Mi, dijaki 2.d, smo francoski jezik spoznavali tudi na 6-dnevni ekskurziji po Franciji. Med drugim smo si ogledali največje zanimivosti pokrajin Šampanje in Alzacije, napotili pa smo se tudi v mesto romantike in zaljubljenosti - Pariz. Francoske trenutke so nam polepšali TPV, Krka Zdravilišča, Transcar, Tilia, Komunala Novo mesto in še posebej Revoz.
Jeziki res vrtijo svet. Zavrtimo ga še bolj - s francoščino!
T. P.
Večer Hladnikovih pesmi
V spomin Ignaciju Hladniku
NOVO MESTO - V spomin na znanega kapiteljskega organista, skladatelja in glasbenega pedagoga Ignacija Hladnika je v kapiteljski cerkvi na predvečer jožefovega mešani pevski zbor Kulturnega društva Ignacij Hladnik Novo mesto -Kapitelj najprej pel pri večerni maši, nato pa so pripravili še krajši koncert Hladnikovih pesmi.
Ignacij Hladnik se je rodil leta 1865 v Križah pri Tržiču, z družino pa se je v Novo mesto preselil 24 let kasneje in nastopil službo organista v kapiteljski cerkvi. Med drugim je bil tudi honorarni učitelj petja na novomeški Gimnaziji in kmetijski šoli na Grmu, pevovodja Dolenjskega pevskega društva, vodil pa je tudi frančiškanski pevski zbor. Hladnik je zložil veliko cerkvenih pa tudi nekaj posvetnih skladb. Kot kapiteljski organist je služboval 42 let, na orgle je zadnjič zaigral L januarja leta 1932, dobra dva meseca kasneje pa je na praznik sv. Jožefa umrl.
Mešani cerkveni pevski zbor, ki trenutno šteje 34 pevcev in pevk, se je zaradi želje po razširitvi svojega programa v Kulturno društvo Ignacij Hladnik preimenovalo maja leta 1999, sicer pa v tako številni sestavi deluje že od leta 1974, ko je njegovo vodenje prevzela sestra Judita Božič. Poleg petja pri nedeljskih mašah se udeležuje pevskih revij, prireja samostojne koncerte, gostuje v drugih farah, kjer nimajo domačih cerkvenih pevskih zborov, in dvakrat letno nastopijo v novomeškem Domu starejših občanov.
M. Ž.
Občni zbor diabetikov
Njihovo koristno delo sta finančno podprli dve občini
NOVO MESTO - Dolenjsko društvo diabetikov je pred mesecem dni imelo občni zbor v Hotelu Krka. V krajšem kulturnem programu je s harmoniko nastopil prof. Burkat, nato pa je višja medicinska sestra Jožica Rolih predavala na temo "Telesna dejavnost in sladkorni bolnik.”
V	nadaljevanju je o delu v preteklem letu in načrtih za letos govoril predsednik društva Peter Miklavčič. Povedal je. da je namen društva predvsem povezovanje njenih članov v organizacijo, ki naj bi jim omogočala izobraževanje, informiranje, rekreacijo, družabna srečanja in moralno pomoč. Od dejavnosti je med drugim izpostavil povečevanje števila članov, ažuriranje računalniškega spiska članov, ki so ga posredovali tudi Zvezi diabetikov z namenom, da
Marija Smrkolj 236-krat darovala kri
Izredna seja skupščine OZ RK Litija
LITIJA - Območno združenje Rdečega križa Litija je na izredni seji skupščine razrešila tri člane območnega odbora Območnega združenja, in sicer sekretarko zaradi redne upokojitve in dva člana zaradi preo-bremitve, in izvolila nadomestne. Predsednik združenja Karlo Lemut je v poročilu o delu za lani med ostalim poudaril, da so imeli konec lanskega leta 5382 odraslih in 2103 mladih članov.
Dveh rednih krvodajalskih akcij seje udeležilo 992 krvodajalcev, materialno pomoč pa je prejelo 297 družin. Na območju občine Litija je bilo lani organiziranih 23 ekip prve pomoči civilne zaščite, pri območnem združenju pa dve, ki sta nudili prvo pomoč na treh velikih prireditvah v občini. Veliko pozornost so posvetili tudi delu z mladimi: organizirali so številne dejavnosti po osnovnih šolah in 1. občinsko tekmovanje iz znanja prve pomoči za učence 8. razredov, na katerem je sodelovalo 7 ekip.
V	programu za letošnje leto so si med že utečenimi nalogami zadali izvedbo projekta "Univerza za tretje življenjsko obdobje”. V sklopu tega bodo za starejše ljudi organizirani številni krožki, na katerih bodo sodelovali strokovni sodelavci. Pred začetkom seje je predsednik Lemut litijski občanki Mariji Smrkolj, ki je od leta 1966 do 1992 236-krat darovala kri za krvno plazmo in z njo rešila marsikatero človeško življenje, izročil zlato značko Rdečega križa Slovenije in listino častne članice OZ RK Litija.
vsi prejmejo revijo Sladkorna bolezen, izvršni odbor pa je poskrbel, da so se tudi na srednjih šolah v Novem mestu udeležili državnega tekmovanja o znanju iz sladkorne bolezni. "Pred poletjem smo pripravili sestanek s predstavniki belokranjskih sladkornih bolnikov, da bi jim pomagali pri ustanovitvi društva diabetikov Bele krajine, vendar situacija še ni dozorela, zato še naprej ostajajo del našega društva. Ob svetovnem dnevu diabetikov smo organizirali strokovno predavanje s kulturnim programom, v decembru pa smo se sestali tudi s predstavniki bolnišnice in strokovnimi delavci diabetične ambulante. Lions klubu Novo mesto smo predlagali, da prevzame sponzorstvo pri zagotovitvi insulinskih črpalk, udeležencem prireditev Tedna vseživljenjskega učenja pa smo merili krvni sladkor,” je dejal predsednik Miklavčič.
V programu dela za letos je med novostmi predsednik izpostavil željo po izboljšanju komunikacije med izvršnim odborom in aktivnim članstvom, sicer pa bodo večjo pozornost posvetili vključevanju novood-kritih diabetikov in njihovih sorodnikov ter zdravi prehrani, zato bodo priporočili trgovski mreži, naj v svojih trgovinah pripravijo posebne prostore za izdelke zdrave prehrane. Sodelovali bodo na srečanjih in rekreativnih pohodih diabetikov ter pri realizaciji Centra za zdravstveno vzgojo diabetikov, izdelali program preventivne rekreacije za socialno šibkejše člane društva, pri izvajanju programov pa bodo sodelovali s strokovnimi delavci diabetičnega dispanzerja in Bolnišnice, Zvezo društev diabetikov, občinami, šolami, društvom za srce in ožilje in ostalimi društvi na humanitarnem področju.
Finance je razložila blagajničarka Nada Barbič in povedala da so za dejavnost društva v letu 2000 sredstva prispevali samo Mestna občina Novo mesto in občina Dolenjske Toplice, kar ne zadošča za širitev programa, ki ga načrtuje društvo v letu 2001. Zato je bil sprejet sklep, da bo v tekočem letu treba več naporov vložiti v dogovore z občinami glede sofinanciranja dejavnosti, skušali pa bodo pridobiti tudi donatorje za posamezne programe.
JOSIP BEVC
Upokojenci so se srečali
MIRNA PEC - V nedeljo. 18. marca, je v prostorih domače osnovne šole potekal redni letni občni zbor Društva upokojencev Mirna Peč. Zbrane je nagovoril predsednik Drago Saje, sicer pa so za upokojence pripravili krajši kulturni program učenci domače osnovne šole ter vrtca Cepetavček.
S PESMIJO V POMLAD IN MATERAM ZA PRAZNIK - Na predvečer prvega pomladnega dne so mladi pevci osnovne šole Grm pod geslom “Dan na dan smej se, mama, srečna ti, srečen jaz", pripravili nastop otroških pevskih zborov. Pod vodstvom zborovodkinje Sonje Čibej in ob klavirski spremljavi Cvetke Krampelj so mladi pevci pričarali nepozaben večer številnim poslušalcem, ki so do zadnjega kotička napolnili avlo šole. Vezni tekst je pripravila Jerica Eržek, povezovalca sta bila Rada Molek in Maj Valerij, za sceno je poskrbel Branko Šuster in za ozvočenje Nejc Novak. Lična vabila sta izdelala Tomaž Šuklje in Nejc Novak. (Foto: Majda Luzar)
BRUSNIŠKI UČENCI RAZVESELILI MAMICE - V torek, 13. marca, so učenci OŠ Brusnice pripravili proslavo v počastitev dneva žena in materinskega dneva. Vprisrčnem kulturnem programu so sodelovali predvsem učenci nižje stopnje, pevski zbor, folklorna skupina, učenci glasbene šole Tonija Burkata in dobro znani ansambel Mačkoni. Program, ki je bi! poln lepih misli in dobrih želja za vse mamice, babice, žene in dekleta, sta na zanimiv način povezovala dva osmošolca. Ob prihodu so se učenci s cvetom narcise obiskovalkam zahvalili za njihovo skrb in dobroto. Z velikim obiskom so krajani dokazali, da si podobnih prireditev še želijo. (Marjana Kosec)
	7	TfM
	r*1	«3	/	
pr \L i		j »njAJpj
ŠESTNAJSTIČ OCENILI SALAME - V Badovinčevi gostilni na Jugorju je bila preteklo soboto 16. salamiada zapored. Medtem ko je bilo na prvi pred 15 leti 25 salam, jih je bilo letos 55, približno toliko pa jih je bilo tudi zadnja leta. Kot že vsa leta doslej, je salame iz Bele krajine in Dolenjske ocenjevala 7-članska komisija z republiškim veterinarskim inšpektorjem dr. veterinarske medicine Petrom Štefaničem na čelu. Izločena je bila ena salama, sicer pa so bili izdelovalci nagrajeni z bogatimi nagradami, ki jih je priskrbel gostilničar Peter Badovinac. Lastniki šestih najbolje ocenjenih salam se bodo 19. maja udeležili 5. republiške salamiade. To so: Janez Tršinar iz Grobelj pri Šentjerneju, Nina Zupančič iz Strelaca pri Šmarjeških Toplicah, Jože Ambrožič iz Podgrada pri Novem mestu, Peter Selak z Vinice pri Šmarjeti, Milan Vrščaj iz Brezovega Loga pri Novem mestu in Stanislav Lah iz Dolenjega Maharovca pri Šentjerneju. (Foto: M. B.-J.)
ISKRA KONDENZATORJI Industrija kondenzatorjev in opreme d.d. Vrtača 1j Semič
vabi k sodelovanju
1.	univ. dipl. inženirje elektrotehnike za delo v razvoju kondenzatorjev in elektroniki
2.	univ. dipl. inženirje strojništva za delo v konstrukciji
Od kandidatov pričakujemo:
1.	- aktivno znanje tujega jezika
-	poznavanje dela z računalnikom
-	sposobnost sodelovanja, samostojnost, kreativnost in iniciativnost
2.	- poznavanje računalniškega programa za konstruiranje
(AUTOCAD IN GENIUS)
Nudimo:
delovno razmerje za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom.
Kandidate vabimo, da pisne prijave s potrebnimi dokazili pošljejo na naš naslov v 8 dneh po objavi tega razpisa.
ISKRA
reportaže • zanimivosti • slike • dopisi • reportaže • zanimivosti • slike • dopisi
NAŠE KORENINE
Deček z dvema priimkoma
Osvetlimo nekaj podob iz njegovega življenja.
Na prvi podobi, najbolj zgodnji, stoji na stopnicah Belijeve hiše v Šmalčji vasi pri Šentjerneju. Homanov Branko je, po domače Belijev. Njegov stari oče Anton Homan je mlinar v farov-škem mlinu. Zaradi bele moke, ki seje nabrala na njegovi delovni obleki, pa tudi zaradi las in brade, ki mu jih je življenje belo obarvalo, je verjetno tak vzdevek dobila tudi hiša.
A mali Branko o tem takrat ni razmišljal. Prazničen dan je bil zanj, ves lep in svetal. Kajti takrat sta se poročila njegova mati Franica Homanova iz Šmalčje vasi in njegov oče Ivo Berčič, doma iz Škofje Loke. Ko je Franica v domači vasi prerasla otroštvo, se je šla učit za trgovko. Izučila seje v Logu pri Zidanem Mostu, potem pa je delala v Kocelijevi trgovini v Škofji Loki. Tam je spoznala Iva Berčiča, po domače Bižarjevega, iz znane starološke družine. Mlada ljubezen je pognala sad, a za poroko je zmanjkalo časa. Ivan je moral k vojakom, Franica pa je odšla domov in tam povila sina. Zato je bil tisti dan leta 1930 za Branka tako svetal in zato je ostal tako globoko zapisan v njegovem spominu. Takrat je namreč Branko Homan postal Branko Berčič. Za stalno je zapustil Šmalčjo vas ter se s staršema preselil v Škofjo Loko.
Na drugi podobi je Branko že šolar. Učitelj je skupino otrok nekega dne popeljal v sokolsko knjižnico in tam, med tistimi policami, je deček spoznal bogastvo, ki ga je potem vseskozi oplajalo. Neke vrste ljubezen, lahko bi temu rekli tudi zasvojenost, ga je takrat obšla in ga ni nikoli več zapustila. Bogastvu in zasvojenosti je bilo ime knjiga. Prvo seznanjanje z njo je bilo hlastno in slastno, zato brezmejna bralna strast ni mogla ostati brez posledic. Pokvaril si je vid in prva očala, ki mu jih je optik nataknil na nos, so bila tako močna, da se mu je kar zvrtelo v glavi. A bralni strasti se ni mogel odpovedati. Ostala je in sčasoma prerasla v stalen, zrel odnos med Brankom in knjigo, ki ga je zaznamoval za vse življenje.
Med drugo svetovno vojno je bil Branko v Škofji loki. Mladec je tako izgubil nekaj šolskih let, ostalo pa mu je dobro znanje nemščine, kar mu je pozneje koristilo. Kmalu po vojni so namreč nastopila študentska leta. V Ljubljani je vpisal slavistiko, vmes pa je pomagal pri delu v škofjeloški ljudski knjižnici. Študentsko življenje je polno čudovitih podob. Eno si pobliže poglejmo. Študentje s škofjeloškega konca so bili ponavadi vozači. Zgodaj zjutraj je bilo treba z vlakom ali avtobusom v prestolnico, popoldne nazaj. Večkrat pa se je zgodilo, da je bilo za prevoz domov že prepozno. Tedaj študentje niso imeli druge izbire. S troljebusom so se odpeljali do zadnje postaje v Šentvidu, nato pa nadaljevali peš. Več ur hoje je bilo do doma, a pot je bila tako raznolika in družba tako razgibana, da je Branko ne bo nikoli pozabil. Tudi kadar je naneslo, da je moral nanjo stopiti sam, je imel
v mislih knjigo. Tako si je izbral najboljšega sopotnika.
Diplomiral je leta 1950, doktoriral pa petnajst let pozneje iz literarne zgodovine. Njegovo doktorsko delo je govorilo o pisatelju, ki je Škofjo Loko in njeno okolico za vedno vpisal v slovensko literaturo. Izšlo je tudi v knjižni izdaji z naslovom Mladost Ivana Tavčarja. Leta 1950 se je Branko oženil. Njegova žena je postala Stanka, Škofjelo-čanka. Še nekaj usodnih življenjskih korakov je napravil v začetku petdesetih. Takih, ki so ga še tesneje povezali s knjigo: zaposlil seje v Narodni in univerzitetni knjižnici, kjer se je počasi spustil prav k izvoru slovenske knjige. Pri proučevanju protestantizma na Slovenskem je naletel na drobno zanimivost: vikarij v šentjernejski cerkvi, kjer je bil Branko krščen in kjer sta se pozneje poročila njegova starša, je bil leta 1547 oče prve slovenske knjige Primož Trubar. Alije to le drobna zanimivost ali pa resen namig usode, o tem seveda lahko sodi vsakdo sam, dejstvo pa je, da se je Branko v največjem svetišču slovenske knjige dobro utrdil in nekaj let celo vodil njegov vrh, saj je postal direktor Narodne in univerzitetne knjižnice.
Podob je vse več. Iz njegovega življenja bi jih lahko osvetlili še precej, saj nismo še nič spregovorili o njegovi vlogi v kraju, kamor ga je iz Šmalčje vasi zanesla usoda, nič o škofjeloškem profesorskem cehu, o škofjeloškem Muzejskem društvu. A pustimo to ob strani, saj ne gre za življenjepis. Luč naj pade na podobe, povezane s knjigo.
Videli smo že Branka, ko se je srečal z njo, kako ga je osvojila in popeljala v svet znanja in poznavanja. Seznanila gaje tudi s skrivnostjo lastnega nastanka in z ljudmi, ki so botrovali njenemu rojstvu. Tudi sam se je že nekajkrat znašel med njimi. Potem je napočil čas, da se je posvetil poti knjige med ljudi. V osemdesetih letih je pričel o tem predavati mladim generacijam slovenskih knjižničarjev. Bil je tudi mentor bodočim doktorjem, ki so si za tematiko svojih doktorskih del izbrali knjigo.
Zdaj je dr. Branko Berčič že dobro desetletje upokojen. Družina je narasla, saj imata s Stanko dva sinova in štiri vnuke. Dela pa si Branko ne dovoli nalagati. "Ko sem imel zagotovljene pogoje za odhod v pokoj, sem odšel. Mladim je treba prepustiti delo in odgovornost. Seveda sem po upokojitvi še nekaj let opravljal nekatera zadolžitve, da se je vse naravno izšlo in da rez ne bi bil preoster," pravi in se ozre po policah v svoji delovni sobi. Tam ga čakajo njegove prijateljice, od katerih se z odhodom v pokoj ne misli posloviti. Tem pusti, da mu nalagajo delo. S ponosom mi pokaže knjigo, ki je izšla lani. O knjigi in knjižničarstvu govori.
Pokaže mi tudi nekaj fotografu iz zgodnjega otroštva in iz njih se vame zazre Anton Homan, Belj imenovan, mlinar iz Šmalčje vasi pri Šentjerneju. To je njegov stari oče. Celo sem, v Staro Loko, kjer ima Branko domovanje, sežejo njegove korenine.
TONE JAKŠA
“Slovensko vinsko mizo smo popljuvali”
Državni zbor je februarja po hitrem postopku sprejet spremembo zakona o vinu. Tako spremenjeni zakon uvršča cviček med vina z geografskim poreklom in določa, da mora biti cviček pridelan in polnjen v dolenjskem vinorodnem okolišu. Toda pred zakonsko spremembo seje v zadnjih mesecih v zvezi s cvičkom zgodilo marsikaj. Med drugim je ustavno sodišče na pobudo podjetja Vino Brežice lansko jesen zadržalo izvajanje pravilnika o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja (PTP) cviček.
Katarina Merlin, dipl. inž. živilske tehnologije, svetovalka za vinarstvo pri novomeškem oddelku Kmetijskega zavoda Ljubljana, ugotavlja, da so se dolenjski pridelovalci cvička znašli v negotovosti, potem ko je ustavno sodišče zadržalo izvajanje omenjenega pravilnika o vinu. “Mnogi vinogradniki so že imeli pripravljene etikete za cviček PTP - priznano tradicionalno poimenovano vino. To jih je stalo veliko denarja. Nekaterim pridelovalcem je cviček preživetje,” pravi Merlinova.
ru. Mastnak: “V sedemdesetih letih je prišlo do razvrednotenja te blagovne znamke, in sicer z raznimi selitvami levo in desno in z raznimi tržnimi pristopi in čisto trgovskimi prijemi v zvezi s tem vinom. Zdaj je vzpostavljeno stanje, ki je bilo pred sedemdesetimi leti. Se pravi tradicionalno pridelati, donegovati vino iz dolenjskega grozdja, ki je primerno za cviček. Zdaj je potrošnik zavarovan, lahko pije resnični cviček, kije plod zemlje, truda, dela in skrbi vinogradnikov in vinarjev
Ko ni šel v prodajo, se za cviček ni zmenil nihče
Po odločitvi ustavnega sodišča sta Zveza društev vinogradnikov Dolenjske in konzorcij, se pravi združenje večjih tržnih pridelovalcev, vložila peticijo z okrog sto podpisi na ustavno sodišče z zahtevo, da sodišče odpravi svojo prepoved in da gre pravilnik v veljavo takšen, kot je bil. Pravilnik za cviček PTP je namreč nastal iz elaborata, ki ga je pripravljala komisija strokovnjakov, ki jo je imenoval minister za kmetijstvo.
V februarju je državni zbor, kot rečeno, spremenil vinski zakon, in sicer njegov 4. člen, na katerega se tudi nanaša tisto, kar je spornega v pravilniku. Sprememba zakona je bila objavljena v Uradnem listu 7. marca.
Spremenjeni vinski zakon naj bi enkrat za vselej odpravil razmere, o katerih pravi Merlinova: "Ko se cviček ni prodajal, se ni zanj zmenil nihče, ker je trenutno aktualen, ga je vsak hotel imeti, če rečem grobo. Zdaj pravilnik velja, zdaj se točno ve, kje je cviček. S tem je zaščiten pridelovalec cvička in potrošnik, trg. Na naših policah je veliko cvička, vendar je cviček iz enega samega okoliša, zanj se ve geografsko poreklo, ki povsod po svetu oziroma v Evropi največ pomeni. To je zdaj zaščiteno pri cvičku in teranu.”
Nihče ne sme kaziti dobrega imena
Po spremembi zakona o vinu se torej ve, kaj je cviček. Vendar, kot je prepričan Zdravko Mastnak, enolog v vinski kleti Krško, to ni zgodovinska novost, kvečjemu nadaljevanje zgodovine po kratkem premo-
na Dolenjskem. Na tak način je zavarovan vinogradnik in vinar, da bo lažje vlagal v svojo proizvodnjo, razširitev in obnovo vinogradov. Toda najbolj je zavarovan potrošnik.”
Od uspešne kontrole je torej odvisno, ali bo dolenjski cviček, kot ga omenja Mastnak, v steklenici res dolenjski cviček. Enolog krške vinske kleti meni, daje poleg uradne državne kontrole pomembna neka druga. “Ta bo bistveno močnejša, ustanavljamo jo v okviru konzorcija pridelovalcev tržnega cvička, tj. tisti, ki resnično mislimo tržiti s tem vinom. Konzorcij bo imel organe, ki bodo nadzirali količino in kvaliteto, kajti vemo, da je cviček kolektivna dobrina - ime je za vse pridelovalce Dolenjske. Vzvodi konzorcija bodo tisti, ki bodo najbolj nadzorovali cviček. Izmed tržnih pridelovalcev vina cviček bodo ljudje, ki bodo tvorili, bi se reklo, tak naš medsebojni inšpektorat,” obljublja Zdravko Mastnak.
Cviček kot lahko vino
Prof. dr. Slavica Šikovec je prepričana, da je z omenjeno spremembo zakona država postavila jasne zakonske okvire v zvezi s cvičkom. “S temi okviri še ni rešeno vse. Pridelovalci cvička iz tega vinorodnega okoliša bodo morali sami skrbeti, da bodo ohranili sloves cvička kot lahkega vina, ne kot težkega, in da bodo tako rekoč vsi združeni v konzorcij pridelovalcev cvička. To je pravica vseh registriranih in združenih pridelovalcev cvička. Delovati mora stalna kontrola in vedeti se mora, kolikšen je lahko maksimalni pridelek na leto. Kajti postavljena je zgornja meja,” pravi Šikovčeva.
V podjetju Vino Brežice so nekako v času, ko je ustavno sodišče zadržalo izvajanje omenjenega pravilnika o vinu, postregli s podatkom, daje njihov cviček “praviloma dobival oceno kakovostnega vina in je ves čas nosil srebrno zaščitno znamko slovenskih vin”. Dr. Slavica Šikovec pravi o tako ocenjenem vinu: "Naj mi oprosti gospod Recer, že to govori, da tako vino ne bi smelo iti v promet kot cviček. Takrat pri izvirnem grehu sem slučajno bila zraven. Bilo je rečeno: ‘Vinu, ki ne bo v kakovostnem razredu za bizeljsko-sremiški vinorodni okoliš, naj se omogoči, da gre v prodajo kot namizno vino pod imenom cviček. Vino je prodajalo pod znamko, ki jo je lažje prodalo, namesto bizeljskega rdečega v kakovostnem razredu pač cviček. In ne more iti za mahanje z rdečo zastavo uspeha, ampak zgolj za to, da inšpekcija ni delala v redu.”
Po mnenju Šikovčeve je vino z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja cviček še vedno, kar je bilo, in sicer “lahko vino, ki nima čez 10 volumenskih odstotkov alkohola”.
Vinski trgovec ne potrebuje vinogradov
Ali lahko vinska klet vzame ali da dobro ime vinu z geografskim poreklom? Dr. Slavica Šikovec: “Vse kleti v Sloveniji, ki se nahajajo na vinogradni-
škem pridelovalnem območju in stekleničijo slovenska vina z zaščitenim geografskim poreklom, ne bi smele imeti vina tujega porekla. Tako je v svetu in tako bi moralo biti pri nas. Kot primer zlorab: vinar vzame 10 odstotkov uvoženega vina in teh 10 odstotkov oplemeniti s svojo kakovostjo. S tem ko primeša uvoženo vino, zniža kakovost slovenski kakovosti. Ni inšpekcijske službe, ki bi lahko to kontrolirala. Zato vinska klet, ki ima vino zaščitenega geografskega porekla in tudi tradicionalnega poimenovanja, ne sme imeti v svojih prostorih vina tujega porekla, ne iz sosednjega okoliša, kaj šele iz tuje države. Govorim kot strokovnjak. Vlada anarhija! Ko smo se odcepili, namesto, da bi vinsko mizo počistili, smo jo popljuvali. To je slaba popotnica za slovensko vinogradništvo, zdaj ko gremo v Evropsko unijo. Trgovci ne potrebujejo slovenskega vina, mogoče potrebujejo samo ime slovenskega vina. Ko bo odprti trg, kdo bo obdeloval na teh čudovitih, ampak težko obdelovalnih površinah?! To bo kmalu zaraslo, naša kultivirana krajina v tako majhni Sloveniji bo porasla z grmičevjem. Če se tu ne bo naredilo reda in če tega ne bomo znali sami, vinski trgovci nam tega ne bodo naredili! Vinski trgovci sploh ne potrebujejo vinogradov. Vina je v evropski uniji, da je jezero.”
M. LUZAR
O turizmu in dediščini
Na regijskem tekmovanju „Turizmu pomaga lastna glava“ Semičanom in Senovčanom zlati priznanji, ostalim pa srebrna
SEMIČ-V okviru 15. slovenskega festivala “Turizmu pomaga lastna glava" je bilo pretekli petek v Semiču regijsko tekmovanje za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje. Letos so se člani turističnih podmladkov na osnovnih šolah lotili turizma, povezanega z dediščino.
Semiška osnovna šola Belokranjskega odreda je imela v gosteh turistični naraščaj z osnovnih šol Brežice, Dobova, Krško, Senovo, Žužemberk in seveda tudi Semičane. Vsak turistični krožek je pripravil raziskovalno nalogo, razstavo, ki je bila na ogled v semiški muzejski hiši, ter odrsko predstavo. Da so se pri delu izjemno potrudili, je potrdil tudi glavni tajnik Turistične zveze Slovenije Alojz Šoster, saj so bile naloge izjemno dobre, prav tako razstava, kot igralci pa so se dobro izkazali tudi na odru. Šoster je dejal, da so že pravi raziskovalci, zato ne dvomi, da bodo nekoč tudi dobri turistični delavci.
Turistični podmladkarji iz Brežic so odkrivali vrednote pred domačim pragom, zlasti Savo in Krko. Mentorici sta bili Dušanka Bulot in Metka Savič. Osnovnošolci s Senovega
so se pod mentorstvom Antona Petroviča in Andreje Tomič spomnili 200-letne tradicije rudarstva. Ker pa rudnik zapirajo, je pomembno, da se bo ohranil vsaj del te pomembne tehnične dediščine. Žužemberčani so z mentorico Magdo Kastelic-Hočevar raziskovali poletni kulturni utrip na žužemberškem gradu. Mladi iz Dobove so pod mentorstvom Vladke Buček odkrili, da je bila pustna maska “kosec" že od nekdaj le v njihovem kraju in se je ohranila do današnjih dni.
Člani semiškega turističnega krožka so se lotili Hluparjevega mlina ob izviru Krupe. Z mentoricama Anico Jakša in Vaneso Požek so prišli na idejo, da bi bil v mlinu muzej o mlinarstvu. Z raziskovalno nalogo so dosegli, da sta se začela lastnik Matjaž Puš in semiški župan Janko Bukovec dogovarjati o obnovi mlina: letos bodo obnovili streho. Podmladkarji iz Krškega pa so z Valvasorjevim duhom, kijih izziva, želeli opozoriti, da jim ni vseeno, kaj se dogaja s propadajočo Valvasorjevo hišo. Mentorici sta bili Nataša Mikolavčič in Katja Volčanjk.
M. B.-J.
O HLUPARJEVEM MLINU - Čeprav je letošnji naslov tekmovanja v okviru festivala ..Thrizmupomaga lastna glava"..Turizem in dediščina", pa zanimive naloge, razstave in odrske predstave, ki so jih pripravili člani turističnih krožkov iz šestih dolenjskih, belokranjskih in posavskih osnovnih šol, niso namenjene zgolj proučevanju zgodovine. Pomembne so tudi za razvoj turizma v kraju in marsikaj, kar so odkrili ali predlagali mladi, bodo odrasli gotovo tudi udejanili. Na fotografiji člana semiškega turističnega krožka, ki se je prav po zaslugi odlične igre uvrstil na državni festival, ki bo 19. in 20. aprila na Ptuju. (Foto: M. B.-J.)
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 22.3.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Risanka; Male sive celice; Zgodbe iz školjke; Nosorog in druščina, nan.; Razgledi slovenskih vrhov; Čari začimb; Svetovni izzivi -13.00 Poročila - 13.40 Pod preprogo - 15.00 Zoom -
16.30	Poročila -16.45 Risanka -17.00 Enajsta šola -17.45 Novi raziskovalci, dok. nan. -18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik -
20.05	Tednik - 21.00 Prvi in drugi - 21.20 Osmi dan - 22.00 Odmevi - 22.50 Pisave - 23.20 Rent-genologija
SLOVENIJA 2
9.25	Videospotnice -10.00 Tedenski izbor: Čez rob, nan.; Caroline v velemestu; Frasier, nan.; Šport; Svet poroča; 14.45 Zamenjajva vlogi, film; Umetnostno drsanje - 16.30 Rajmonda imajo vsi radi, nan. - 17.00 Costanza, nad. - 17.25 Hokej -18.00 Poročila ob enajstih, ameriški film -19.30 Videospotnice - 20.00 Razvedrilna oddaja - 21.00 Emily z mesečeve domačije, nad. -21.50 Pričakovanja, švedski film - 23.30 Animal Instinct, ameriški film
KANAL A
9.00	Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. -10.25 Beverly Hills 90210, nan.
-	H.50 Ricki Lake - 12.45 Adrenalina -13.45 Mladoporočenci - I4.45 Rački Lake - 15.40 Xena, nan. - 16.35 Mož pravice, nan. - 17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Will in Grace, nan. -18.30 Pa me ustrelil, nan. -19.00 Čarovnice, nan. - 20.00 Novinec leta, ameriški film - 21.50 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.20 Seinfeld, nan. - 22.50 Šesti mož, ameriški film
POP TV
10.00	Večna ljubezen, nad. -11.00 moja usoda si ti, nad. -11.50 Milady, nad. - 13.10 Lepo je biti milijonar -14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.30 Oprah show -16.25 Milady, nan. -17.20 Moja usoda si ti, nad. - 18.15 Večna ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Zvezda, film - 21.45 Urgenca, nan. - 22.40 Jag, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.00 Risanka - 18.00 Pokličite župana -18.45 Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Iz združenja lokalnih TV
-	22.00 ATV predstavlja
HTV 1
9.30	Poročila - 9.35 Izobraževalni program -
11.00	Za otroke in mladino - I2.00 Poročila -12.35 Našazemlja.nad. -13.20 Zgodovina vode. dok. oddaja - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program -15.05 Program za otroke in mladino - 16.00 Informativno-politični program -
16.30	Hrvaška danes-17.05 Deček spoznava svet -17.30 Hugo -17.55 Ljubezen je čudna -18.25 Kolo sreče - 18.55 Risanka - I9.30 Dnevnik -20.15 Na begu, nemški film - 21.50 Pol ure kulture - 22.20 Narava politike - 23.05 Odmevi -
23.25	Berak, dok. oddaja - 23.55 Nočni program
HTV 2
9.55	Poročila - 10.00 Ponovitve oddaj - 12.40 Poslovni klub -13.15 Montrealska policija, nad.
-	14.00 Knjižnica - 15.00 O znanosti z namenom- 16.00 Poročila -16.10 Naša zemlja, nad.
-	16.55 Poročila za gluhe in naglušne - I7.00 Vsakdanjost - I8.25 Panorama - 18.55 Poročila -19.00 Na zdravje, nan. -19.30 Policija, nan
-	20.10Kviz - 20.25 Urgenca, nan. - 2I.10Polni krog - 21.30 Željka Ogresta z gosti - 22.30 Nevidni človek, nan. - 23.25 Na zavoju reke, film
-	0.55 Svetovni muzeji
PETEK, 23.3.
SLOVENIJA 1
8.00	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Pod Pekrsko gorco; Lutkovna nan.; Risanka; Enajsta šola; Novi raziskovalci, dok. nan.; Alpe-Dona-va-Jadran; Hiša duhov, hrvaška drama - 13.00 Poročila - 13.40 Tedenski izbor: Prvi in drugi; Rentgenologija; Osmi dan; Vsakdanjik in praznik - I6.00 Mostovi - 16.30 Poročila - 16.45 Zares divje živali -17.10 Pravljičar, nan. -17.45 Zenit - 18.20 Dosežki - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Garači, nad. -
21.00	Deteljica - 21.10 TV Poper - 22.00 Odmevi
-	22.50 Gledališče Rok - 22.55 Polnočni klub
SLOVENIJA 2
9.25	Videospotnice - 10.00 Tedenski izbor: Costanza, film; Razvedrilna oddaja; Čas za življenje film; Phantom light, film -16.30 Raymon-da imajo vsi radi, nan. -17.00 Costanza, nan. -
18.00	Baby Sister, film -19.30 Videospotnice -20.05 Podelitev turističnih nageljnov in než za leto 2000 - 21.40 Grof Monte Cristo, nad. -
22.25	Roswell, film - 23.50 Neprimerno delo za žensko, nad. - 0.40 Big band RTV Slovenija
KANAL A
9.00	Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. -10.25 Beverly Hills 90210, nan.
-	11.50 Ricki Lake - 12.45 PopVRoll -13.45 Bravo, Maestro -14.45 Ricki Lake -15.40Xena, nan. -16.35 Mož pravice, nan. -17.30 Fant zre v svet, nan. -18.00 Will in Grace, nan. -18.30 Pa me ustrelil, nan. - 19.00 Čarovnice, nan. -
20.00	Moja punca 2, film - 21.50 Felicity, nan.
-	22.30 Trije, nan. - 23.30 Policisti, nan. - 0.00 Dannyjeve zvezde
POP TV
10.00 Večna ljubezen, nad. - 11.00 Moja usoda si ti, nad. -11.50 Milady, nad. -13.10 Lepo je biti milijonar -14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.30 Oprah show-16.25 Milady, nad. -17.20 Moja usoda si ti, nad. - 18.15 Večna ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Špiclji, ameriški film
-	21.00 Poletje v divjini, film - 23.00 Zlata krila, nan. - 23.50 Milenium, nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? - 13.40 Video strani -17.00 Avtomobilistično zrcalo -17.30 Turistična oddaja - 18.00 Kmetijski razgledi - 18.30 Tedenski kulturni pregled - 18.45 Nas poznate?
-	19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Glasbena oddaja - 21.00 Novice - 21.20 Brez panike - 21.40 Motosport mundial - 22.10 Kako biti zdrav?
HTV 1
9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program -
11.05	Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.30 Naša zemlja, nad. -13.20 Poslednja karavana, dok. oddaja -14.15 Izobraževalni program - 15.00 Program za otroke in mladino -16.00 Svet podjetništva -16.30 Hrvaška danes -17.00 Televizija o televiziji -17.30 Hugo -17.55 Alpe-Donava-Jadran-18.25 Kolo sreče -18.55 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.15 Glasbena oddaja - 21.10 Vlak smrti, film - 22.50 Odmevi -23.10 Škoda, britanski film -1.00 Nočni program
HTV 2
9.40 Poročila - 9.45 Ponovitve oddaj - 13.20 Urgenca, nan. -14.05 Željka Ogresta in gostje -
15.05	Nevidni človek - 16.00 Poročila - 16.10 Naša zemlja, nad. - 17.00 Vsakdanjost - 18.25 Panorama - 18.55 Poročila - 19.00 Zakonske vode, hum. nan. -19.30 Policija, nan. - 20.10 Kviz - 20.25 Zakon in red, nan. - 21.10 Polni krog - 21.30 Latinica - 23.10 Pravi čas - 0.40 Svetovni muzeji
SOBOTA, 24.3.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; Radovedni Taček; Male sive celice; Mali čarovnik, film; Lingo; Tednik - 13.00 Poročila -13.15 Mostovi
-	14.15 4 x 4 - 14.45 Redvvood Curtain, ameriški film - 16.30 Poročila - I6.45 Franček, ris. nan. -17.05 Ebba in Didrik, nad. - l7.50Navrtu
-	18.15 Ozare - 18.20 Svet čudes, dok. nan. -
18.50	Risanka - 19.00 Danes - 19.05 Utrip -19.30 Dnevnik -‘20.05 Resje! - 21.35 Za devetimi gorami - 22.05 Frasier, nan. - 22.35 Poročila - 23.10 Sopranovi, nad. - 23.55 Poljub smrti, ameriški film
SLOVENIJA 2
9.25 Videospotnice - 10.00 Jasno in glasno -
10.55	Slovenska polka in valček - 13.00 Šport (15.25 Umetnostno drsanje; 16.55 Nogomet) -
19.30	Videospotnice - 20.05 Ultimo concerto, italijanski film - 21.30 Praksa, nan. - 22.15 Sobotna noč
KANAL A
8.50	Vrtoglavica, ameriški film -11.00 Kung fu, nan. - 12.00 Nesmrtna, nan. - 13.00 Mladoporočenci -13.30 Stilski izziv -14.00 Boj za zlato, film -15.30 Skrita kamera -16.00 Kakadu, dok. oddaja - 17.00 PopVRoll - 18.15 Beverly Hills 90210. nan. -19.10 Prijatelji, nan. -19.40 Dvakrat v življenju, nan. - 20.30 Prijatelji, nan. - 21.00 Vprašanje krivde, ameriški film - 22.40 Preden se zbudi, ameriški film - 0.20 Policisti, nan.
POP TV
8.30	Risanke - 10.30 Navihanka, nan. - 11.00 Šolski hodniki, nan. -11.30 Šolska košarkarska liga - 12.20To je moje življenje, film - 14.00TV Dober dan - 14.50 Bes angelov, nad. - 16.40 Močno zdravilo, nan. -17.30 Družinska skrivnost, ameriški film - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.10 Resnične laži, ameriški film
-	23.40 Morilski mesec, ameriški film
VAŠ KANAL
13.00 Če boste danes z nami -13.05 Ste sinoči spregledali? -13.25 Video strani - 17.00 Kako biti zdrav? - 17.30 Motosport Mundial -18.00 Iz združenja lokalnih TV - 18.30 Belokranjski obzornik -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Glasbena oddaja
HTV 1
8.10 Poročila - 8.I5 V imenu časti, film - 10.05 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -
12.30	Dokumentarna odd. -13.00 Prizma -13.55 Poročila - 14.05 Oprah show - 14.55 Hruške in jabolka - 15.30 Divja obzorja - 16.05 Zlata dekleta, nan. - 16.35 Risanka -17.05 Glasbena odd.
-	18.40 Povabilo -19.30 Dnevnik - 20.15 Tedenski pregled - 21.05 Ameriški film - 22.35 Poročila - 22.45 Frostov pristop, nad. - 0.25 Donator, ameriški film - 3.10 Nočni program
HTV 2
9.35 Ponovitve oddaj - 13.45 Hišni ljubljenci -
14.30	Dok. oddaja - 15.15 Briljanten - 16.05 Xena, nad. -16.50 Črno-belo v barvi -17.40 Bil sem vojna nevesta, ameriški film - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Družina Soprano L, nad. - 21.05 Triler - 22.10 Glamour Cafe - 23.05 Seks in mesto - 23.30 Svet zabave - 0.00 Svetovni muzeji
NEDELJA, 25.3.
SLOVENIJA 1
8.00	Živžav: Telebajski; Tabaluga; Pika nogavička; Miki Makin črkopis - 9.55 Mednarodno tekmovanje pihalnih orkestrov -10.25 Pomagajmo si - 10.55 Hutan, nan. - 1I.30 Obzorja duha -
12.00	Ljudje in zemlja -13.00 Poročila -13.20 Resje! -14.45 Garači, nad. -15.30 Parada ple-
sa- 16.00 Čarizačimb -16.30 Poročila -16.50 Vsakdanjik in praznik - 17.45 Slovenski magazin - 18.15 Razgledi slovenskih vrhov - 18.45 Risanka -18.50 Žrebanje lota -19.00 Danes -19.05 Zrcalo tedna - 19.30 Dnevnik - 20.05 Zoom - 21.40 Portret - 22.40 Poročila - 23.00 Brez reza
SLOVENIJA 2
9.10 Videospotnice - 9.45 Noro zaljubljena, nan. -10.05 Emily z mesečeve domačije, nad. -11.00 Policija -11.30 Euromusica -13.00 Šport (LA plesi; Košarka; Umetnostno drsanje) - 15.55 Podelitev turističnih nageljnov in než za leto 2000 - 17.25 Šport 19.30 Videospotnice - 20.05 Nove pustolovščine Nicolasa Hulota, dok. nad.
-	20.50 Trend - 21.25 Turistična oddaja - 21.55 Končnica - 22.55 Character, nizozemski film
KANAL A
8.40 Vsi predsednikovi možje, film -11.00 Kung fu.nan.- 12.00Nesmrtna,nan,-13.00 Komedija zmešnjav - 13.30 Pop'n'Roll - 14.45 Vse za ljubezen, film -16.30 Divja Amerika, dok. odd. -17.25 Zamenjava ob rojstvu, nad. -18.15 Mer-lose Plače, nad. - 19.10 Prijatelji, nan. - 19.40 Rosvvell, nan. - 20.30 Prijatelji, nan. - 21.00 Devet mesecev, ameriški film - 22.50 Zasvojene z ljubeznijo, ameriški film - 3.00 Oskarji
POP TV
8.30	Risanka - 10.30 Navihanka, nan. - 11.00 Šolski hodniki, nan. -11.30 Šolska košarkarska liga - 12.20 Ameriška gimnazija, film - 13.00 Flipper, film -14.35 Aljaska, film -16.30 Prva izdaja, nan. -17.30 Življenje Karen Carpenter, ameriški film - 19.15 24 ur - 20.00 Viktoriji 2000
-	22.00 Športna scena - 22.45 Joe proti vulkanu, ameriški film
VAŠ KANAL
13.00	Če boste danes z nami - 13.05 Ste sinoči spregledali?-13.20 Video strani-15.45 Najviža
-	17.00 Belokranjski obzornik - 17.20 Kmetijski razgledi -17.40 Od sobote do sobote -18.05 Lepo je biti milijonar - 19.15 24 ur - 20.00 Viktorji 2000 - 22.00 Športna scena - 22.30 Novice - 22.45 Od sobote do sobote - 22.55 Smo dobri gospodarji?
PONEDELJEK, 26.3.
SLOVENIJA 1
8.00	Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; 4x4; Zares divje živali, dok. odd.; Oddaja za otroke; Zenit; Dosežki; Na vrtu; Svet čudes; Parada plesa - 13.00 Poročila - 13.30 Ljudje in zemlja -
14.20	Polnočni klub -15.30 Pisave -16.00 Dober dan, Koroška- 16.30 Poročila-16.45 Mikin Makin črkopis - 16.50 Telebajski - 17.15 Radovedni Taček -17.45 Dober večer -18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 -18.45 Risanka -19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Gozdarska hiša Falkenau, nan. - 21.00 Dok. oddaja - 22.00 Odmevi - 22.50 Veliki briljantni valček
SLOVENIJA 2
9.20	Videospotnice - 9.55 Tedenski izbor: Costanza, nad.; Grof Monte Cristo, nad.; Trend; Sobotna noč; Policija -16.30 Raymonda imajo vsi radi, nan. - 17.00 Costanca, nad. - 18.00 Regionalni program - 18.30 Jasno in glasno -
19.30	Videospotnice - 20.05 Skrivnosti vojne, nad. - 21.00 Studio City - 22.00 South park, nan.
-	22.30 Metropolis - 23.00 Brane Rončel izza odra - 0.30 Red Shoes, angleški film
KANAL A
7.00	Oskarji - 9.00 Kalifornijske sanje, nan. -
9.30	Mladenič v modrem, nan. -10.25 Beverly Hills 90210 - 11.50 Ricki Lacke - 12.45 Dan-nyjeve zvezde -13.45 Zmenkarije -14.45 Ricki Lake - 15.40 Xena, nan. - 16.35 Mož pravice, nan. -17.30 Fant zre v svet, nan. -18.00 Will in Grace, nan. - 18.30 Pa me ustreli!, nan. -19.00 Čarovnice, nan. - 20.00 Helikopterska enota, nemška nan. - 20.55 Priden sinko, film - 22.40 Dosjeji X, nan. - 23.30 Dannyjeve zvezde
POP TV
10.00	Večna ljubezen, nad. -11.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.50 Milady, nad. - 13.10 Športna scena - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. -
Nagrade v Novo mesto, Irčo vas in Stari trg
Do roka smo prejeli 153 rešitev in žreb je izmed reševalcev 10. nagradne križanke izbral Marka Burgarja iz Novega mesta, Cvetko Kodrič iz Irce vasi in Julijano Vajdetič iz Starega trga. Burgarju je pripadla denarna nagrada, Kodričeva in Vaj-detičeva pa bosta za nagrado prejeli knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 2. aprila na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 12”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
Rešitev 10. križanke
Pravilna rešitev 10. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: S KALINA, ALPINET, DIALIZA, TAŠČICA, ATE, IVA, TRON, SKAZA, LEVAK, TITER, ONI, OZELOT, RON, PAPIROS, IMETEK, AKSA, SEKIRA, NATO.
15.30 Oprah show -16.25 Milady, nad. -17.20 Moja usoda si ti, nad. - 18.15 Večna ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00TV Dober dan, nan. -20.55 Sedma nebesa, film - 21.50 Možje v belem, nan. - 22.40 Jag, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Najviža -18.15 Športni pregled -18.45 Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur -
20.00	TV Dober dan! - 20.45 Nas poznate? -
21.00	Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.20 Klepet z... - 21.45-Športni pregled
TOREK, 27.3.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Srebrnogrivi konjič; Radovedni Taček; Oddaja za otroke; Dober večer; Pomagajmo si; Gozdarska hiša Falkenau, nan. -13.00 Poročila -13.55 Dok. oddaja - 14.45 Veliki briljantni valček - 16.00 Prisluhnimo tišini -16.30 Poročila -16.45 Sprehodi v naravo -17.00 Ranč pri Kraguljčkovi sed-mici, nad. -17.45 Gorska plemena na Filipinih, dok. oddaja - 18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Vrtičkarji II., nan. - 20.35 Nadnaravno, dok. nan. -21.10 Aktualno - 22.00 Odmevi - 22.50 Krila angelov, drama
SLOVENIJA 2
9.25 Videospotnice - 10.00 Tedenski izbor: Costanza, nad.: Nove pustolovščine Nicolasa Hulota. dok. odd.; Za gozdno zaveso, film: Studio City; Metropolis - 16.30 Raymonda imajo vsi radi, nan. - 17.00 Costanza, nad. - 18.10 Pozabiti, ameriški film - 20.05 Glasbeni festivali - 21.00 Šolski učitelj, francoski film - 22.30 Na univerzi - 23.00 Svet poroča - 23.30 Hotel Strah, italijanski film
KANAL A
9.00	Kalifornijske saanje. nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. -10.25 Beverly Hills 90210, nan. - 11.50 Ricki Lake - 12.45 PopnRoll - 14.00 Bravo, Maestro -14.45 Ricki Lake-15.40 Xena, nan. -16.35 Mož pravice, nan. -17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Oskarji - 20.25 Košarka -22.15 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.45 Seinfeld, nan. - 23.15 Ženska moč, nan.
POP TV
10.00	Večna ljubezen, nad. -11.00 Moja usoda si ti,nad,-11.50 Milady, nad. - 13.10TV Dober dan -14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.30 Oprah show -16.25 Obala ljubezni, nad. -17.20 Moja usoda si ti, nad. - 18.15 Večna ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Najina sinova, ameriški film - 21.45 Naša sodnica, nan. - 22.40 Jag, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Risanka -17.45 Rezerviran čas -18.30 Športni pregled - 18.45 Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Najina sinova, ameriški film - 21.35 Novice - 22.00 Športni pregled
SREDA, 28.3.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Dober dan, Koroška; Risanka; Leteče dvigalo, nad.; Sprehodi v naravo; Ranč pri Kraguljčkovi sed-mici, nad.; Lingo; Vrtičkarji; Nadnaravno -
13.00	Poročila-13.10 Obzorja duha -13.40 Mali čarovnik, film -15.20 Aktualno -16.00 Mostovi -16.30 Poročila -16.45 Pod klobukom -17.45 Nosorog in druščina, nan. - 18.45 Risanka -
19.00	Kronika -19.30 Dnevnik - 20.00 Sedmi pečat, film - 22.10 Odmevi - 23.10 Gospodarski izzivi - 23.40 Glasbena oddaja
SLOVENIJA 2
9.00 Videospotnice - 9.35 Tedenski izbor: Rad imam Lucy, nan.; Costanza, nad.; Petnajstletnica, film; 14.10 Turistična oddaja; Na univerzi; Jasno in glasno; Euromusica -16.30 Rad imam Lucy, nan. -17.00 Costanza, nad. -18.00 Davitelj z ulice Carter, angleški film -19.40 Videospotnice - 20.00 Nogomet - 22.00 V Frosto-vem slogu, nan. - 23.30 Lonely Hearts, ameriški film
KANAL A
9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. -10.25 Beverly Hills 90210, nan. -11.50 Ricki Lake -12.45 Dannyjeve zvezde -13.45 Komedija zmešnjav -14.45 Ricki Lake -15.40 Xena, nan. - 16.35 Mož pravice, nan. -17.30 Fant zre v svet, nan. -18.00 Will in Grace, nan. -18.30 Pa me ustreli!, nan. -19.00 Čarovnice, nan. - 20.00 Komedija zmešnjav - 20.30 Mladoporočenci - 21.00 Spet zaljubljena, nan.
- 22.00 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.30 Seinfeld, nan. - 23.00 Mesto greha, nan. - 0.00 Dannyjeve zvezde
POP TV
10.00 Večna ljubezen, nad. -11.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Naša sodnica, nan. -14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah show - 16.25 Milady, nad,-17.20 Moja usoda si ti, nan. -18.15 Večna ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Resnični razlogi, ameriški film - 21.45 Newyorška policija, nan. - 22.40 Jag, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.00 Kontrolorji, film - 17.45 Smo dobri gospodarji? - 18.15 Klepet z... -18.45 Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Agencija za šport predstavlja - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Brez panike -21.40 Turistična oddaja
NE ZAMUDITE NA VAŠEM KANALU
•	Pred televizorje vas vabimo nocoj ob osmih zvečer, ko v našem studiu gostimo direktorja Begrada Franca Panjana, z njim se bo pogovarjala Irena Vide.
•	Kmetijske razglede bomo predvajali v petek ob 18. uri, mladinsko oddajo Brez panike pa bomo zavrteli ob pol devetih zvečer.
•	Kaj seje dogajalo prejšnji teden v Beli krajini, boste lahko izvedeli v Belokranjskem obzorniku v soboto ob 17. uri.
•	V nedeljo ob 15.45 se bodo v glasbeni oddaji Najviža predstavili Mladi Dolenjci, ob osmih zvečer pa si lahko ogledate, kdo vse so letošnji dobitniki Viktorjev.
•	Športni pregled bomo zavrteli v ponedeljek, ob 18.15, tri ure pozneje
pa Klepet z Vero Vardijan.
•	Najmlajši si boste lahko ogledali sinhronizirano risanko Mala princesa v torek ob petih popoldne, celovečerni film Najina sinova pa bomo predvajali ob 20. uri.
•	V sredo ob petih popoldne ste vabljeni na ogled celovečernega filma Kontrolorji, ob 20. uri pa se bo v našem studiu predstavila novomeška Agencija za šport.
DESET DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista nagrado dodelil Jožici Repše, Jedinščica 46, Novo mesto. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, kije na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna:
1.	(3)
2.	(6)
3.	(2)
4.	(1)
5.	(8)
6.	(4)
7.	(5)
8.	(7)
Kadar mame ni doma - ansambel Mačkoni Me vsak dan rajš’ ima - Mi trije in Stiski kvartet Zvon želja - ansambel Toneta Rusa Moj dom - ansambel Slavček Slovensko dekle - Igor in Zlati zvoki Njegove melodije pa not nič nimajo - ansambel Vrisk Na Dolenjskem je dekle - ansambel Slapovi Naša družina - Kvintet Dori
9.	(10) Oprosti mi - ansambel Petra Finka
10.	(-) Očka naš slavi - Trio Frančič Predlog: Pri Štepcu - ansambel Tineta Stareta
i*š------------------------------------------------------
Kupon št. 12
Glasujem za: ____________________________________________
Moj naslov:____________________ ________________________
■-H
^Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto^
NAGRADNA KRIŽANKA 12
SNOVI
ZA
OMAM-
LJANJE
URADNIK
NA
POSLA-
NIŠTVU
GROZEČE
OGLAŠANJE
DALMA-
TINSKO
MOŠKO
IME
STIKLJIV
ČLOVEK
NAČIN
TEKA
PRI
KONJIH
KALUP
ZA
ULIVANJE
MATRIC
SOL
OKSALNE
KISLINE
DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST
VIŠNJA
POSKUS UMORA IZ POLITIČNIH RAZLOGOV
DECIMALNI
DEL
LOGARITMA
POLOTOK S. AMERIKE
AVTOR:
JOŽE
UDIR
BESNEČA,
RAZUZDANA
ŽENSKA
ETILNI
ALKOHOL
KOCKA
(LATINSKO)
LEVI
PRITOK
MURE
VULKAN NA MINDANAU
NIZOZEMSKI
PESNIK
(FREDERIK,
1860-1932)
AVSTRALSKA
OPERNA
PEVKA
(NELLIE,
1861-1932)
STRIČNIK
MAKE-
DONSKO
MESTO
SREDSTVO
ZA
OMAM-
LJANJE
DEL
VOZA
BRŠLJAN
TONE
SVETINA
GR. MITOL. JUNAK
UP
GLINA
SIBIRSKA
RIMSKI
URADNIK
REKA
KEM. SIMBOL ZA LITIJ
DOVOLILNI
LIST
SKUPNO IME ZA STARA PREDINDO-EVROPSKA PLEMENA
NEODLOČEN
POLOŽAJ
PRI
ŠAHU
VETERINA NOVO MESTO, d.o.o.
RAZPORED CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI v letu 2001
NOVO MESTO
PONEDELJEK, 26. marec:
7.30	Drska
8.30	Srebrniče
9.00	Zalog
9.30	Potok
10.00	Prapreče
10.30	Gor. Mraševo
11.00	Jurka vas
12.30	Drganja sela
13.00	Rumanja vas
TOREK, 27. marec:
7.30	Cegelnica
8.30	Češča vas
9.00	Prečna
10.00	Podgora
10.30	Dol. Straža
11.30	Hruševec
12.00	Gor. Straža
13.00	Dol. Polje
SREDA, 28. marec:
7.30	Soteska
8.30	Podhosta
9.30	Meniška vas
10.00	Podturn
11.00	Kočevske Poljane
12.00	Dolenjske Toplice
13.00	Dolnje Sušice
ČETRTEK, 29. marec:
7.30	Šmihel
8.30	Škrjance
9.00	Birčna vas
9.30	Uršna sela (vas)
10.30	Laze
11.00	Uršna sela (zadružni dom)
12.00	Dobindol
12.30	Verdun
13.00	Gornje Sušice
PETEK, 30. marec:
7.30	Gotna vas
8.30	Rakovnik
9.00	Lakovnice
9.30	Jurna vas
10.00	Stranska vas
11.00	Ruperčvrh
12.00	Veliki Podljuben
12.30	Mali Podljuben
13.00	Vrh pri Ljubnu
PONEDELJEK, 2. april:
7.30	Žabja vas
8.00	Črmošnjice
8.30	Dol. Težka voda
9.00	Gor. Težka voda
9.30	Koroška vas (vas)
10.00	Koroška vas (Nova gora)
10.30	Veliki Cerovec
11.00	Vinja vas
11.15	Konec (pri bifeju)
11.30	Podgrad
12.30	Pristava
13.00	Mihovec
TOREK, 3. april:
7.30	Vrhe
8.00	Dolž
9.00	Zajčji Vrh
9.15	Mali Orehek
9.30	Veliki Orehek
10.00	Stopiče
11.00	Šentjošt
11.30	Hrib pri Orehku
12.00	Hrušica
12.30	Veliki Slatnik
13.00	Križe
13.15	Potov Vrh
SREDA, 4. april:
7.30	Mali Slatnik
8.00	Ratež
9.00	Male Brusnice
9.30	Velike Brusnice
10.30	Dol. Suhadol
11.00	Gor. Suhadol
11.30	Jugorje
12.00	Gabrje
13.00	Pangrč grm
ČETRTEK, 5. april:
7.30	Jablan
8.00	Goriška vas
8.30	Vrhovo
9.00	Malenška vas
9.30	Gor. Podboršt
10.00	Sred. Globodol
10.30	Gor. Globodol
11.00	Jordankal
11.30	Biškavas
12.00	Jelše
12.30	Jablan - Šranga
13.00	Kuzarjev Kal
PETEK, 6. april:
7.30	Mirna Peč
8.30	Mirna Peč (postaja)
9.00	Veliki Kal
9.30	Dolenja vas
10.00	Poljane
10.30	Šentjurij
11.00	Čemše
11.30	Hmeljčič
12.00	Dol. Karteljevo
13.00	Gor. Kamenje
13.30	Potočna vas
PONEDELJEK, 9. april:
7.30	Ždinja vas (gas. dom)
8.00	Ždinja vas (Kamen Vrh)
8.30	Vel. Bučna vas
9.30	Dol. Kamence
10.30	Gor. Kamence
11.00	Daljni Vrh
11.30	Hudo
12.00	Veterina Novo mesto (Šmarješka 2)
TOREK, 10. april:
7.30	Bajnof
8.30	Jelše pri Otočcu
9.00	Dol. Grčevje
9.30	Paha
10.00	Štravberk
10.30	Otočec
11.30	Dolenja vas
12.00	Lešnica
12.30	Krka
13.00	Smolenja vas
SREDA, 11. april:
7.30	Lutrško selo
8.00	Gor. Kronovo
8.30	Dol. Kronovo
9.00	Družinska vas
9.30	Šmarješke Toplice (Prinovec)
10.00	Šmarješke Toplice (Udovč)
10.30	Žaloviče
11.00	Koglo
11.15	Radovlje
11.30	Gorenja vas
12.00	Šmarjeta
12.45	Orešje (vašnce)
13.15	Strelac
13.45	Brezovica (Hiti)
ZAMUDNIKI (SOBOTA, 5. april):
10.00	- 12.00 Veterina Novo mesto (Šmarješka 2)
ŠKOCJAN
ČETRTEK, 12. april:
8.30	Bela Cerkev
9.15	Dobrava
9.45	Dobruška vas
10.15	Tomažjavas
10.45	Grmovlje
11.15	Dol. Stara vas
11.45	Zavinek
12.15	Škocjan
PETEK, 13. april:
8.30	Zalog
9.00	Vinica
9.30	Zbure
10.30	Klevevž
11.00	Male Poljane
11.30	Velike Poljane
12.00	Klenovik
12.30	Zagrad
13.00	Goriška vas
TOREK, 17. april:
8.30	Zloganje
9.00	Gor. Dole
9.30	Dol. Dole
10.00	Jelendol
10.30	Hrastulje
11.00	Stara Bučka
11.30	Osrečje
ZAMUDNIKI (SOBOTA, 5. maj):
9.00	Škocjan
ŠENTJERNEJ
TOREK, 27. marec:
16.00	Šentjernej
16.45	Šmalčja vas (Lenčič)
17.00	Mihovica
SREDA, 28. marec:
16.00	Roje
16.15	Drama
ČETRTEK, 29. marec:
16.00	Hrvaški Brod
16.15	Zameško
16.45	Mršečavas
17.00	Čisti Breg
PONEDELJEK, 2. april:
16.00	Dol. Brezovica
16.15	Šmarje
16.30	Žvabovo
16.45	Dol. Vrhpolje
SREDA, 4. april:
16.00	Gor. Vrhpolje
16.30	Mihovo
16.45	Cerovi Log
17.00	Orehovica
ČETRTEK, 5. april:
16.00	Zapuže
16.15	Pristava
16.30	Gor. Mokro Polje
16.45	Dol. Mokro Polje
17.00	Polhovlca
TOREK, 10. april:
16.00	Prapreče
16.15	Gor. Gomila
16.30	Čadraže
16.45	Dol. Maharovec
SREDA, 11. april:
16.00	Dol. Gradišče
16.15	Gor. Gradišče
16.30	Gor. Maharovec
16.45	Loka
17.00	Gor. Stara vas
ČETRTEK, 12. april:
16.00	Razdrto
16.15	Dobravica
16.30	Gor. Brezovica
TOREK, 17. april:
16.00	Vratno
16.15	Sela
16.30	Vrbovce (Golob)
16.45	Vel. Ban
17.00	Javorovica
ČETRTEK, 19. april:
16.00	Volčkovavas
16.15	Dol. Stara vas
16.45	Imenje
17.00	Brezje
PETEK, 20. april:
16.00	Ledečavas
16.15	Groblje
16.45	Gruča
17.00	Ostrog
17.30	Šentjakob
ZAMUDNIKI:
vsak torek do 15.5.2001 od 8.
ure do 8.30 pri Veterinarski ambulanti v Šentjerneju.
SUHA KRAJINA
PONEDELJEK, 2. april:
9.00	Ajdovec
9.30	Brezova Reber
10.00	Veliki Lipovec
10.30	Podlipa
11.00	Srednji Lipovec
11.30	Trebča vas
12.00	Sadinjavas
TOREK, 3. april:
9.00	Stavča vas
9.30	Jama pri Dvoru
10.00	Podgozd
10.30	Gornji Kot
11.00	Doljni Kot
11.30	Dvor
SREDA, 4. april:
9.00	Drašča vas
9.30	Klečet
10.00	Šmihel
10.30	Dešečavas
11.00	Vrhovo
11.30	Praproče
ČETRTEK, 5. april:
9.00	Budganjavas
9.30	Plešivica
10.00	Gradenc
10.30	Veliko Lipje
10.45	Malo Lipje
11.15	Sela pri Hinjah
12.00	Visejec
PETEK, 6. april:
9.00	Lašče
9.30	Hinje
10.30	Žvirče
11.00	Prevole
11.30	Ratje
12.00	Lopata
PONEDELJEK, 9. april:
9.00	Cvibelj
9.30	Reber
10.00	Zalisec
10.30	Žužemberk - levi breg
11.30	Žužemberk - desni breg
ZAMUDNIKI (SOBOTA, 5. maj):
8.00	- 10.00 Veterinarska ambulanta Žužemberk
ali vsak delavnik od 7. do 8. ure
Na cepljenje morajo lastniki pripeljati vse pse, starejše od štirih mesecev.
Stroške cepljenja v znesku
5.200.00	SIT (upravna taksa
3.030.00	SIT, stroški cepljenja 1.823,53 SIT in 19% DDV 346,47 SIT) plača lastnik živali.
Na cepljenje morajo lastniki psov prinesti značko in knjižico, ki so ju prejeli ob cepljenju v preteklem letu. Proti kršilcem te odredbe bo uveden upravno kazenski postopek.
VETERINARSKA POSTAJA TREBNJE, d.o.o.
RAZGLAS ZA CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI
Obvezno cepljenje proti steklini bo letos po naslednjem razporedu:
PONEDELJEK, 26. marec:
7.30	Občine (pri Primcu)
8.00	Luža
8.30	Rožempelj (pri Glavanu)
9.00	Knežja vas (pri Slaku)
9.30	Dobrava
10.30	Dobrnič (pri Škrjancu)
11.30	Železno
TOREK, 27. marec:
7.30	Replje
8.00	Dol. Podšumberk (Kastelic) .8.30 Sela Šumberk (pri Ozimku)
9.00	Vel. Dole (pri Grčmanu)
9.30	Bič (pri Pajku)
10.30	Vel. Gaber (pri Zorcu)
11.00	Žubina (pri Štepčevih)
12.00	Stehanja vas (pri Mrzelju)
SREDA, 28. marec:
7.30	Šentlovrenc
8.30	Mačji Dol (pri Gorišku)
9.00	Krtina
9.30	Čatež (pri Ravnikarju)
10.30	Dolenja vas (pri Dimicu)
11.00	Roje (pri Čatežu)
11.30	Škovec (pri Piškurju)
12.00	Korenitka (pri Zupančiču)
ČETRTEK, 29. marec:
7.30	Sajenice (pri Sladiču)
8.00	Selo (pri Belentinu)
8.30	Volčje Njive (pri Dolinarju)
9.30	Mirna (pri Kmetijski zadrugi)
10.30	Stan
11.00	Trbinc
11.30	Zabrdje (pri Bonovih)
12.00	Ševnica (pri Kolencu)
12.30	Brezovica (pri Hostniku)
13.00	Hudeje
13.30	Romsko naselje
PETEK, 30. marec:
7.30	Dečja vas (pri Makšetu)
8.00	Dol. Ponikve (pri Krevsu)
9.00	Rihpovec (pri Mahniču)
9.30	Jezero (pri Zupančiču)
10.00	Rodine (pri cisterni)
10.30	Dol. Nemška vas (pri Zupančiču)
11.00	Dol
SOBOTA, 31. marec:
8.00	Trebnje
(pri veterinarski postaji)
PONEDELJEK, 2. april:
7.30	Vel. Ševnica (pri Novaku)
8.00	Blato (pri Novaku)
9.00	Mrzla Luža
10.00	Vel. Loka (pri tehtnici)
11.00	Štefan (pri Mišiču)
12.00	Pod gradom (pri Kolar)
TOREK, 3. april:
7.00	Grmada
7.30	Vrh Trebnje
8.00	Repče
8.30	Gor. Vrhe
9.00	Rdeči Kal
9.30	Vrbovec
10.30	Korita
11.00	Šahovec
PONEDELJEK, 9. april:
7.00	Beli Grič (pri Lukiču)
8.00	Sveti Vrh (pri Baletu)
8.30	Gor. Laknice (pri kapelici)
9.00	Sred. Laknice (pri Vovku)
9.30	Dol. Laknice (pri Gregorčiču)
10.30	Hrastovica (pri Vovku)
11.00	Bruna vas (pri Petriču)
11.30	Mokronog (na sejmišču)
TOREK, 10. april:
7.00	Rakovnik (pri Kramerju)
7.30	Zabukovje (pri Petjetu)
8.00	Straža (pri Dani Vidmar)
9.00	Škrljevo (pri Gregorčiču)
10.00	Zaloka (pri Ahlinu)
10.30	Draga (pri Francu Medvedu)
11.00	Hom (pri Grmu)
11.30	Hrastno (pri Stariču)
12.30	Vrh nad Šentrupertom (pri Ludviku Bartolu)
13.00	Šentrupert (pri tehtnici)
SREDA, 11. april:
7.00	Drečji Vrh (pri Sinjurju)
8.00	Vel. Strmica (pri Hrenu)
9.00	Roje (pri Francu Draganu)
10.00	Štatemberk (Dragan - pri mostu)
10.30	Jagodnik (pri Novaku)
11.00	Ornuška vas (pri Stariču)
11.30	Radna vas (pri Stariču)
12.00	Bitnja vas (pri Stariču)
12.30	Češnjice (pri Žagarju)
13.00	Trebelno (pri Grebencu)
ČETRTEK, 12. april:
7.00	Puščava (pri Zajcu)
8.00	Dol. Jesenice (pri Strajnarju)
8.30	Gor. Jesenice (pri Venetu)
9.00	Prelesje (pri Majcnu)
10.00	KDP Dob
Cepljenje za zamudnike: vsak delovni dan od 7. do 8. ure (ob torkih od 16. do 18. ure) na Veterinarski postaji Trebnje in vsak delovni dan od 7. do 8. ure v ambulanti Mokronog
Cena cepljenja je 5.200 SIT, od tega upravna taksa 3.030 SIT, strošek 1.823,53 SIT in 19% DDV na strošek 346,47 SIT.
Na cepljenje prinesite značko in knjižico, ki ste ju prejeli ob cepljenju v preteklem letu. Vsaka nova knjižica in značka se dodatno plača 1.200 SIT (19-odst. DDV je vključen v ceno).
Za vsako posamezno cepljenje na sedežu ambulante in za zamudnike je cena 5.750 SIT; od tega 3.030 SIT upravna taksa, 2.311 SIT strošek in 346,47 SIT 19% DDV.
ZAHVALA
Ni cvetja po vrtovih, ga nima log, polje, da bi tebi venček spletli, kot pravi nam srce.
V 58. letu nas je po nepremagljivi bolezni zapustila naša draga žena, mama, stara mama, tašča, sestra in teta
ANGELCA TRŠČINAR
roj. Lukšič
iz Jurne vasi 30, Novo mesto
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, vaščanom in prijateljem, ki so nam stali ob strani ob boleči izgubi ter pokojni darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebna zahvala Kirurškemu in Internemu oddelku Splošne bolnišinice Novo mesto ter dr. Drenovcu iz Diagnostičnega centra Bled za vso skrb v času bolezni. Zahvala g. župniku za opravljen obred, pogrebni službi Blatnik, pevcem, ge. Mariji Kastelic za ganljivi govor. Hvala kolektivu Otroškega oddelka ter tehnične enote Splošne bolnice Novo mesto, Alfi Novo mesto, d.o.o., in OZ Hrast za tolažilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je v 48. letu iznenada zapustil naš ljubi
VOJKO DRAGAŠ
iz Novega mesta, Seidlova 62
Iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih njegove kratke bolezni in slovesa stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Prav tako hvala za vse izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na Vojkovi zadnji poti.
V žalosti vsi njegovi
ZAHVALA
V 87. letu starosti se je končala življenjska pot našemu dragemu očetu, staremu očetu in prastaremu očetu, našemu dragemu TATI
LEOPOLDU BEČAJU
iz Pustega Gradca 1 pri Dragatušu
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sovaščanom vasi Pusti Gradec, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi tistim, ki ste na pokojnikovo željo darovali prispevek Domu starejših občanov Črnomelj, osebju Doma starejših občanov Črnomelj za njihovo skrb in nego ter oskrbovanki Doma Marici Matkovič, ki je v zadnjih letih skrbela zanj na njegovem domu. Prisrčna hvala pogrebni službi Malerič za brezhiben potek pogrebnih svečanosti. Gasilskemu društvu Dragatuš in Zvezi borcev Dragatuš in Črnomelj, obema govornikoma za ganljive poslovilne besede, pevcem za doživeto zapete pesmi, izvajalcu Tišine, nosilcem praporov in pokojnikovih medalj ter priznanj in vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: sinova Zvonko in Mirko ter hčerka Slavica z družinami
TGMPLAST
Sodimo med hitro razvijajoče družbe na področju brizganja termoplastov, predvsem za potrebe avtomobilske industrije. Svojim zaposlenim nudimo dobre delovne pogoje in možnost dodatnega izobraževanja. Poslujemo v skladu s pridobljenim standardom ISO 9001 in VDA 6.1, ki nam omogočata sodelovanje z največjimi proizvajalci avtomobilov, kot so V\N - AUDI, MERCEDES in RENAULT, katerim dobavljamo posamezne komponente in sestavljene sklope.
la potrebe nadaljnjega razvoja podjetja in proizvodnih programov želimo zaposliti ambiciozne strokovne kadre, ki imajo željo po strokovnem izpopolnjevanju in samostojnem delu na področju osvajanja novih programov in izdelkov:
1.	VODJA RAZVOJA
•	diplomirani strojni inženir
•	3 leta delovnih izkušenj
•	aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika (želeno nemško)
•	uporabno znanje računalniških programov v vvindovvs okolju, auto CAD in 3D modelov
2.	SAMOSTOJNI RAZVOJNI TEHNOLOG
•	strojni inženir VII. ali VI. stopnje
•	2 leti delovnih izkušenj
•	znanje vsaj enega svetovnega jezika (želeno nemško)
•	uporabno znanje računalniških programov v vvindovvs okolju, auto CAD in 3D modelov
3.	ORODJAR
•	IV. ali V. (3+2) stopnja izobrazbe smer orodjar
•	2 leti delovnih izkušenj
4.	Dualno poklicno izobraževanje za:
•	orodjar
•	strojni mehanik
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: TOMPLAST d.o.o., Cesta na Gradec 5,8233 Mirna; tel. 07/ 34 35 204. Kandidate bomo o izboru obvestili v roku enega meseca.
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in sestra
MARTINA ŽNIDARŠIČ
iz Šmalčje vasi 18 pri Šentjerneju
Iskreno se zahvaljujemo vsem tistim, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Sinova Martin, Franc, hčerki Martina in Jožica z družinami ter sestre in bratje z družinami
Javni zavod
ZDRAVSTVENI DOM TREBNJE Goliev trg 3, Trebnje
objavlja posti delovni mesti
1.	LABORATORIJSKEGA TEHNIKA ZA DELO V DIAGNOSTIČNEM LABORATORIJU ZDRAVSTVENEGA DOMA
1 delavec za določen čas - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu.
2.	ZOBNEGA TEHNIKA
1 delavec za določen čas - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu.
Poleg splošnih pogojev morata kandidata izpolnjevati še naslednje pogoje:
•	V. stopnja strokovne izobrazbe
•	1 leto delovnih izkušenj
•	aktivno znanje slovenskega jezika.
Pisne prijave z dokazili o zahtevanih pogojih pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Zdravstveni dom Trebnje, Goliev trg 3,8210 Trebnje.
.. .					 					vr 	..					
IZ PORODNIŠNIC	
	
po l«od N i^NiCF	Leo, Maja Cvetkovic-Hribar iz Ri-gonc - Davida, Romana Zupanc iz Brežic - Tjašo, Andreja Sternad iz Brežic - Tjašo, Irena Slak iz Trebeža - Ano, Ivanka Simončič iz Velikega Mraševega - Luka, Marija Kočevar iz Stranja - Roka, Melita Žveglič iz Sevnice - Anjo in Liljana Hahn-So-tošek iz Jetrnega sela - Robina. Čestitamo!
V času od 2. do 16. marca so v brežiški porodnišnici rodile: Lidija Lipej iz Brežic - Kristijana, Stanka Jurečič iz Malega Mraševega - Zalo Jana Pinterič iz Kapel - Tamaro Urška Arh iz Leskovca pri Krškem -	
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega
JOŽETA TERŠELIČA
iz Gubčeve ulice 3
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so pokojnika pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče nam pa pisno in ustno izrazili sožalje. Posebna zahvala družini Bele za nesebično pomoč, zdravstvenemu osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za vso skrb in nego v času bolezni. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred in spremstvo ter pevcem za zapete žalostinke. Še enkrat zahvala vsem tistim, ki sočustvujete z nami, ste nam v oporo in ga ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči: žena Marija, brat, sestri ter ostalo sorodstvo
Denar tudi za Baragov zbornik
TREBNJE - Občinski odbor za družbene dejavnosti je dopolnil odlok o letošnjem občinskem proračunu s predlogom, da 5 odstotkov od planiranih sredstev rezervirajo za interventna sredstva, in sicer naj bi milijon tolarjev občinskih pomoči posameznikom prenesli na občinske programe socialnega varstva, pri sofinanciranju športnih programov naj bi iz javnega razpisa izločili 5 odstotkov od načrtovanih 19 milijonov tolarjev, pri sofinanciranju kulturnih programov pa gre za izločitev poldrugega milijona tolarjev iz javnega razpisa za interventna sredstva in za Baragov zbornik.
V SPOMIN
Na tvojem grobu zdaj bele rožice cvetijo in bele svečke ti gorijo, ob grobu pa vsak dan nekdo stoji in solzne njene so oči.
(Mama)
22. marca mineva najbolj žalostno leto v našem življenju, saj nam je kruta usoda iztrgala našega preljubega sina
GORAZDA
ROBKA
Kakor prva zvezda večera tebi na nebu se prižge, še prvi cvet pomladi zate v tej lepoti se odpre - tako lep spomin na tebe nosi srce in nepozabno je tvoje ime. Živiš in živel boš v naših srcih. Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in nosite' cvetje na njegov prerani grob. Še enkrat hvala!
Vsi tvoji, ki smo te neizmerno ljubili
ZAHVALA
Tako se je veselil še ene pomladi in svojih Makut, pa je moral na pol brez povratka.
Namesto na svoje priljubljene Makute je odšel na pot brez povratka naš ate, dedek, brat in stric
ANTON MOTIKA
z Uršnih sel
Iskrena hvala vsem, ki ste mu lajšali zadnje tedne življenja. In ko je končal svojo življenjsko pot, vasje bilo toliko, ki ste nam izrekli besedo tolažbe in povedali, da ste pokojnega spoštovali in cenili. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Posebno zahvalo namenjamo njegovim stanovskim kolegom železničarjem, prijateljem in znancem, ki ste nam priskočili na pomoč, obema govornikoma, gasilcem za častno spremstvo, praporščakom in., gospodu duhovniku za opravljen obred.
Vsi njegovi
Dober dan jutri!
RADIO
OGNJIŠČE
Kum 105,9 Boč 107,3
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka
FRANCA
HANČIČA
iz Novega mesta, Koštialova 14
ZAHVALA
Bila si in ostala boš naš Sonček.
V 60. letu starosti nam je težka in zahrbtna bolezen vzela našo drago mami, babi, taščo, sestro, teto, svakinjo in prijateljico
CECILIJO GABRIJEL
roj. Vozelj
z Rimske ceste 24, Trebnje
NAGROBNE SPOMENIKE izdelujemo, obnavljamo in postavljamo. KAMNOSEŠTVO STEPAN MARJAN s.p. Volčičeva 17, Novo mesto Tel. 07/30 21 188 GSM 031/362 205
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za tople besede sožalja, cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Lepa hvala g. proštu za opravljen obred in besede slovesa.
Vsi njegovi
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za pomoč, izraze sožalja ter sočustvovanja v bolečih trenutkih bolezni in slovesa. Hvala, ker ste pokojni darovali njej tako drago cvetje, sveče, svete maše in jo tako številno pospremili k večnemu počitku. Posebno zahvalo izrekamo zdravstvenemu osebju Visceralnega oddelka Splošne bolnice Novo mesto za vso skrb in nego v času bolezni, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem okteta Lipa za zapete žalostinke. izvajalcu Tišine, kolektivoma podjetij Akripol in Trimo ter pogrebni službi Oklešen.
Žalujoči: hčerka Marta z družino, sestra Marija z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ljubil si delo, dom in družino, v majhni vasici ti srečen si bil, zdaj pa na hribčku mirno boš spal, svečko ti vedno nekdo bo prižgal.
Mnogo prezgodaj, v 37. letu starosti, se je nepričakovano iztekla življenjska pot nam vsem ljubega moža, atija, sina, brata, strica
MARKA KRAJŠKA
Vrh 37 a, Šentrupert
Beseda hvala je premalo, da bi z njo mogli izraziti hvaležnost vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in poslovnim partnerjem, ki ste nam stali ob strani ob tej nenadni izgubi ljubega Marka, darovali za svete maše, prinesli cvetje, sveče, denarno pomagali in nam izrazili sožalje. Še posebej smo hvaležni Obrtni zbornici Trebnje, kolektivom Tomplast Mirna, ZPKZ Dob pri Mirni, Labodu Trebnje, Prehrani pri Marjani iz Krmelja, ravnatelju, učiteljem in učencem OŠ Šentrupert, še posebno 1. in 5. razredu ter Markovim sošolcem iz OŠ Šentrupert in prijateljem iz Sel. Zahvalili bi se radi dr. Šaldi, pogrebni službi Novak, izvajalcu Tišine, pevcem za doživeto zapete pesmi in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Iskrena hvala govornikom za lepe in občutene besede ob odprtem grobu. Hvala vsem, ki ste se poklonili pokojnikovemu spominu, mu izrazili spoštovanje in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 90. letu nas je za vedno zapustila naša draga in dobra sestra, teti in
svakinja
ANICA KOS UHAN
Ragovska 10, Novo mesto
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom iz Ragovske ulice 10, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebno zahvalo izrekamo ge. Kernčevi za nesebično pomoč v zadnjih trenutkih, ge. Djordjevičevi in ge. Lahovi za besede slovesa, osebju Internega intenzivnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, pogrebcem, pevcem in g. patru Luki za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Pogrešali jo bomo.
Žalujoči: sestri Lojzka in Malči, svakinja Branka ter nečaki in nečakinje z družinami
T?M TFf^r^r^in \V7/i\(3	TEDENSK' K0LEDAR * K,N° * BELA TEHNIKA • ČESTITKE • ELEKTRONIKA • KMETIJSKI STROJI • KUPIM • MOTORNA VOZILA • POHIŠTVO
U LnJ U LjL/I-jLNJ ULnJO' Z-JZj-iALNJULMJL-ii POSEST • PREKLICI • PRODAM • RAZNO • SLUŽBO DOBI • SLUŽBO IŠČE • STANOVANJA • ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE • ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 22. marca - Lea Petek, 23. marca - Ajda Sobota, 24. marca - Gabrijel Nedelja, 25. marca - Minka Ponedeljek, 26. marca - Maksima Torek, 27. marca - Rupret Sreda, 28. marca - Janez
Lunine mene
25. marca ob 3.24 - mlaj
kino
BREŽICE: 22. in 23.3. (ob 18. uri), 24. in 25.3. (ob 18.30 in 20.30) ter 26.3. (ob 20.30) Rdeči planet. 22. in 23.3. (ob 20. uri) Plesalka v temi.
ČRNOMELJ: 23.3. (ob 20. uri) in 25.3. (ob 18. uri in 20.15) Celica.
GROSUPLJE: 23.3. (ob 19. uri) Charlyevi angelčki. 25.3. (ob 19. uri) Nezlomljivi.
IVANČNA GORICA: 22.3. (ob 17. uri) Nezlomljivi. 22.3. (ob 19. uri) Charlyevi angelčki.
KOČEVJE: 24.3. (ob 19. uri) Nezlomljivi. 25.3. (ob 19. uri) Char-lyevi angelčki.
KRŠKO: 22. in 25.3.-(ob 20. uri) Nezlomljivi. 23. in 24.3. (ob 20. uri) ter 25.3. (ob 18. uri) Njeni tastari. 27. in 28.3. (ob 19. uri) Krik 3.
METLIKA: 23. in 25.3. (ob 20. uri) Vihar vseh viharjev.
NOVO MESTO - Dom kulture: Od 22. do 28.3. (ob 18.30) Scary Movie film, da te kap. Od 22. do
28.3.	(ob 20.15) Dokaz življenja. NOVO MESTO - KC Janeza Trdine: 22., od 24. do 26. in 28.3. (ob 18.30 in 20.30) Zadnja večerja.
RIBNICA: 24.3. (ob 21. uri) Char-lyevi angelčki.
TREBNJE: 23.3. (ob 20. uri) in
25.3.	(ob 17. uri) Pljuni in jo stisni.
VELIKE LAŠČE: 24.3. (ob 19. uri) Charlyevi angelčki.
MALE OGLASE
sprejemamo osebno, po pošti in na telefonsko številko
07/39 30 512
Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
OSMRTNICE in ZAHVALE
sprejemamo osebno, po pošti in na faks številko
07/39 30 540
Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov:
info@dol-list.si
Male oglase brezplačno ponovimo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu:
http://www.dol-list.si
KMETIJSKI STROJI
PAJEK Spaidar 350, nov, v garanciji, prodam za 325.000 SIT. © (07)3049859.	635
PAJKA SIP 3.30 m, sejalnico za koruzo in kolje za vinograd prodam. © (07)3078398.
MOTORNA VOZILA
TWINGO BASE, letnik 1998, 45.000 km, registriran do 7/01, bel, prvi lastnik, servisna knjiga, prodam. B (031)374-136.	414
PEUGEOT 306 XT 1.6, letnik 1994, rdeč, veliko opreme, lepo ohranjen, prodam. B (041)628-851.	671
ROVOKOPAČ MF 50 H, letnik 1985, za 1.600.000 SIT in gradbeni komperesor Sulair za 550.000 SIT prodam. B (041)506-840, Dušan.	622
LADO SAMARO 1300 S, letnik 1995, rdečo, prva lastnica, prodam. B (07)3087871. 637
GOLF D II, letnik 1987, dobro ohranjen, prodam. B(07)3081879.	658
FORD FIESTO flair, letnik 1996 55.000 km, redno servisirano, registrirano do8/01, 3V, airbag, prva lastnica, prodam. B (041)246-767, popoldan.	666
' PREPIS VOZIL "
,	041/546-159
$ SUZUKI ^*ru MeuhrnnIkpa	
Resslova 4, Novo mesto	
/Z/ffv	17 07/30 24-791	
‘I * Pr°daja in montaža letnih gum	
|||fl J	po ugodnih cenah	
• brezplačna hramba zimskih gum	
Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja Uredništvo: Jožica Dornii (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušic Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj. Lidija Murn, Pave! Perc, Igor Vidmar in Mojca Žnidaršič.
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda v kolporlaži 240 tolarjev, naročnina za 26 izvodov v I. polletju 5.980 tolarjev, za upokojence 5.382 tolarjev, za pravne osebe 11.960 tolarjev, za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni kolporlažnega izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu.
Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 3.100 tolarjev (v barvi 3.300 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 6.200 tolarjev (v barvi 6MO tolarjev), za razpis 3.700 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV.
Mali oglas do deset besed 2.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 200 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV.
Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881 Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto- 970-7100-4405/9 Naslov: Dolenjski Ust, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Telefoni: tajnica 07/39 30 500, direktor 39 30 502, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506. Telefaks: 07/39 30 540
Elektronska pošta: info@dol-Ust.si Internet: http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o Tisk: DELO-TCR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5.
POHIŠTVO
DOBRO OHRANJENO spalnico ugodno prodam. © (07)3040077.	652
POSEST
VINOGRAD, cca 1200 nr, na Malkovcu prodam. B (07)3049491.	625
GOZD, 1.1 ha, nad Prečno, in njivo, 0,5 ha. Jelše pri Otočcu, prodam. B (041) 592-937.
HIŠO z vrtom v Kostanjevici prodam. B (07)4987847.	644
HIŠO v 111. gradbeni fazi v Regrči vasi prodam. B (031 >817-580.	648
KUPIM KOZOLEC toplar in leseno kaščo. B (041)711-000.	650
STARO HIŠO iz hrastovega lesa (kot gradivo za brunarico) prodam, B (07)4975254. 660
V KRŠKEM prodam ali menjam za stanovanje v Ljubljani stanovanjsko hišo, takoj vseljivo, CK, KATV, na parceli 1300 m2, mirna in sončna lega z razgledom, zelenjavni in sadni vrt. B (041)77 69 47.	661
PREKLICI
SILVESTRA JOŽEF, Herinja vas 33, Novo mesto, prepovedujem prodajo vseh premičnin in nepremičnin, ki so moja last.	630
ANA LUKANC, KJenovik 12. prepovedujem vožnjo po moji parceli št. 1193/5 v Klenoviku. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.	651
PRODAM
GOTOVINSKA
POSOJILA
MEDIAFIN, d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
delovni čas: vsak dan non-stop
Novo mesto: 041/538-235
REALIZACIJA
TAKOJ !!!
HOTELI SIMONOV ZALIV
Tel.: 05/66-03-100 Posebna ponudba do 7.4.2001! • Paketi: 5 dni od 22.800 SIT, 7 dni od 31.920 SIT • Polpenzion, kopanje v bazenu, ogled Izole.
enostavno...
PLANET
NEPREMIČNINE
Novo mesto tel. n.c. 07/ 393-30-00 Ljubljana tel n.c. oi/ 588-50-50 Koper tel. n.c. 05 663-00-00
f	ODKUP NEPREMIČNIN,	|
• STARO ZA STARO, STARO ZA NOVO •
.. .boljši.'
DVOJNO belo korito za kuhinjo, zapakirano, dimenzije 83 x 49 cm, ugodno prodam. B (041)860134.	415
ŠTEDILNIK Iskra (2 plin, 2 elektrika), hladilnik Gorenje, 120-litrski in enojno korito z ocejevalnikom Kolpa prodam. B (07) 3325737 ali 041 410-281.	554
RABLJENO PEČ za etažno centralno, sušilni stroj in avtosedež prodam. B (040)397-411.
TELEFONSKlAPARATEurit (ISDN)ugod-no prodam. B (041)623-116.	627
RAZSUTO SENO prodam. B (031 >539-892. 2 TONI razsute mrve in lucerne prodam. B (07)3047102.	633
VINO cviček ugodno prodam. B (041)519-323.	634
KROMPIR za sajenje sorte frizija, braid. san-te, dezire ter jedilnega in za krmo ugodno prodam. B (01)7885097.	639
ODLIČEN bel krompir prodam. B (07) 3463060.	649
BAL1RANO SENO in otavo, oglate bale. prodam. BB (041)643-573.	657
SLAMO v kockah, koruzo v zrnju, razsuto seno in jedilni krompir prodam. B (07) 3045039.	662
SLAMO V BALAH, bukova drva in sadjevec prodam. B (07)3071-543.	664
SENO in vino cviček prodam. B (07) 3082200.	672
BALIRANO SENO ali silažo v foliji prodam. B (031)304-351.	678
KOMBINIRAN otroški voziček, odlično ohranjen, ugodno prodam. B (041)342-161.
RAZNO
ZAVAROVANICI avstrijske zavarovalnice Wiener Stadtische- WVP! Če ste vplačali enega ali več obrokov življenjskega zavarovanja, vam povrnemo del vplačanega zneska, tudi če ste izgubili polico, © (02)6232227. od 12. do 14. ure.	669
ROLETARSTVO
BAYER
Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 07/ 30 80 210 040/ 202 868
Razvojno izobraževalni center Novo mesto *
VABI K VPISU V TEČAJ ZA VODITELJA ČOLNA
Tečaj se bo predvidoma začel v aprilu.
Po končanem tečaju bo v Novem mestu organiziran tudi izpit. Informacije in prijave: 07/332 63 19, 07/332 63 41 ric@ric-nm.si
DEŽURNE
TRGOVINE
Mercator Dolenjska
ob sobotah: od 7. do 13.ure: vse živilske prodajalne
•	od 8. do 20. ure: Mercator center Cikava ob nedeljah: od 8. do 12. ure: Mercator center Cikava
•	od 8. do 11. ure: PC Ločna, Market Drska, Market Smrečnikova
\__________________________________/
HITRO IZPLAČILO gotovine z nizko provizijo pri Prodaji delnic, ki kotirajo na ljubljanski borzi, nudimo. BPH Medvešek Pušnik, d.d., Ljubljana, poslovalnica Mercator center Novo mesto, B (07)393-0262.	501
INŠTRUKCIJE angleščine in nemščine za vse šole nudim. Lektoriram diplomske naloge. B (07)3326819 ali 3023652.	559
V	METLIKI oddam v najem 2 poslovna pro-
stora, skupaj ali posamezno. 20 m2 in 50 m2, v velikim parkirnim prostorom. B (07) U059432 ali (041 >837-582.	631
VARSTVO na vašem domu za 2 otroka, dva tedna mesečno popoldan, v Kostanjevici na Krki iščemo. B (07)4987792, Damjana. 642
RAZVEDRILNI POGOVORI in zdravljenje z naravnimi zdravilnimi zelišči! Rizvič, s.p.. Sr. Dobrava 10,4244 Kropa. B (041 >886-345.
ŽENSKI ŽUR na jahti čaz 1. maj! Ugodno in zanimivo. B (041 >640-328.	647
POSLOVNI LOKAL v Brežicah, velikosti 76 m2, ugodno prodamo. B (041 >642-556. 665
V	TPC HEDERA v Bršljinu. na odlični
lokaciji pri vhodu, prodam lokal v obratovanju, 53 m2. B (041)324-677.	676
POSLOVNI PROSTOR, 50 m2, na Šmarješki cesti oddam. B (041 >643-974.	679
SLUŽBO DOBI
NATAKARJA (-ICO), pomožnega natakarja (-ico) in kuharja (-ico) zaposlimo. B (05) 6747-101, od 12. do 16. ure in od 19. do 22. ure, Restavracija Pavel, Lovrenčič Pavel, s.p., Gregorčičeva 3, Piran.	561
REDNO ZAPOSLIMO prodajalca na oddelku s fotografsko opremo in GSM telefoni v trgovini v Novem mestu. Pisne vloge sprejemamo na naslov: Eurovision, d.o.o., Šmartin-ska 152, Ljubljana.	623
OKREPČEVALNICA AS pri AMZS na Otočcu za določen čas zaposli dekle za delo v strežbi. Lahko je tudi študentka. B 041/ 730151.
REDNO ZAPOSLIMO delavca ali par na privatni goveji farmi. Možnost stanovanja. B (041)464-148	624
PRIKUPNO DEKLE ali FANTA iščemo za delo v šanku v eni od novomeških okrepčevalnic. Omogočimo opravljanje pripravništva. B 07/33 22 765 ali 041/628 385.
NATAKARICO in študentko za občasno delo zaposlimo. Ivanka Rezelj, s.p., Kettejev drevored 2, Novo mesto.	653
MESARSTVO KRUŠIČ
Bezenškova 11, 1000 Ljubljana tel.: 01/540-37-42
PO NAJVIŠJIH CENAH ODKUPUJEMO ŽREBETA IN KONJE.
ROK PLAČILA 15 DNI!
tel.: 041/653-525, 041/644-711, 041-755-848
POSLOVODJO
t' športni trgovini v Novem mestu
ZAPOSLIMO
pričakujemo:
•	ustrezno izobrazbo
•	vsaj 3 leta delovnih izkušenj
•	organizatorski talent
•	starost 25 do 45 let
nudimo:
•	delo v prijetnem kolektivu
•	stimulativno plačilo
•	dodatno izobraževanje
Prijave pričakujemo na naslov:
Tomas šport 2, d.o.o.
Cesta na Brdo 109, Ljubljana.
Nudimo dober zaslužek za terensko delo.
Pokličite 031/623-894.
JAKLES Dvor, d.o.o.,
vabi k sodelovanju več MIZARJEV, lahko tudi pripravnikov. Zaposlitev je možna za nedoločen čas s poskusno dobo 2 meseca. Informacije na sedežu podjetja Dvor 11, 8361 Dvor, telefon: 07 38 88 520,041 626 893.
M & MT, d.o.o., Otočec ob Krki, zaposli ŠIVILJO. Pokličite nas na telefon: 07/30-99-080.
Sodexho Alliance je vodilna mednarodna skupina na področju storitve organizirane prehrane v podjetjih in ustanovah.
V Sodexhu Slovenija vabimo k sodelovanju novega sodelavca
KUHARJA
za delovno mesto v Brežicah.
informacije po telefonu:
01 423 30 32, kadrovska služba.
Pisne prijave pošljite na naslov:
SODEXHO d.o.o. Tržaška 40, Ljubljana
DELAVCA ali par na mehanizirani goveji kmetiji zaposlimo. Plača po dogovoru, možnost stanovanja. Zaposlitev je redna. B (041)464-148.	626
V NOVOODPRTI RESTAVRACIJI zaposlimo kuharja (-ico), natakarja (-ico), lahko pripravnik(-ica) in čistilko. Šoferska restavracija, Grajska c. 4, Otočec, B (041 )643-707.	641
DEKLE dobi delo v kava baru Oaza, Šegova 4, B (041)794-633.	656
ZAPOSLIMO simpatično dekle v strežbi. Boutique Pigal in gostilna OK Corall, B (041)647-179.	668
COMMEX NOVO MESTO, d.o.o., servis za čiščenje, redno zaposli 2 delavca. B (041)757-648.	670
NATAKARICO zaposlimo za delo v strežbi. Gostilna Turk, Gor. Maharovec 13, Šentejrnej, B(07)3081344.	674
FARMACEVTSKEGA TEHNIKA zaposlimo v trgovini Mediš za nedoločen čas. B (07)3930913.	_	677
NOVO MESTO- za prodajo nakita in ur zaposlimo zelo urejeno, elegantno in komunikativno osebo, staro 22 do 30 let. Zaželjeno znanje vsaj enega tujega jezika. Cenjeni kandidati kličite na B (041)845-669, od 11. do 12. ure in od 20. do 21. ure.	682
STANOVANJA
V NOVEM MESTU, Šegova, oddam opremljeno garsonjero. Predplačilo! © (07)30 85770.	629
DELNO OPREMLJENO enosobno stanovanje na Vidmu - Krško oddamo za daljše obdobje. 0(031)209-144.	643
ENOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu najamem. O (031)234568.	675
ŽIVALI
SPREJEMAMO NAROČILA za bele enodnevne in kilogramske piščance, rjave in gra-haste jarkice. O (07)8189038, Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec.	126
ZA JARKICE PRED NESNOSTJO, bele piščance, enodnevne in večje, za dopitanje, in za grahaste jarkice sprejemamo naročila. Perutninarstvo Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, O (07)3380360. Grahaste in rjave jarkice lahko naročite.tudi pri Veri Čož, Slepšek 22, Mokronog. © (07)3499513 in pri Jožetu Gorniku, Žimarice 11, Ribnica, (01)836-6671. 184 NESNICE, mlade, hisex, rjave in grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih cenah. Naročite jih lahko pri Jožetu Zupančiču, Otovec, Črnomelj. © (07)3052806, v Gostilni Krulc, Mostec, Dobova, (07)4967587 in pri Dušanu Sajovcu, Vavta vas, © (07)3084111.	241
VALILNICA NA SENOVEM obvešča, da zbira naročila za vse vrste enodnevnih in večjih piščancev, © (07)4973190. Naročila pa bomo zbirali tudi v trgovini Graben v Novem mestu, © (07)3323141, trgovina Popotnik, Dobrava (gasilski dom), © (07)3081133 in v Kmetijski zadrugi Metlika, C. brigad 12. 596 VEČ ČEBELJIH DRUŽIN s panji ali brez in odlično dolenjsko rdeče vino prodam. © (07)3075416, zvečer.	620
BIKCA, starega 8 tednov, prodam. © (07)33 24172.	636
TELE, staro 10 dni, kostanjevo kolje, smrekovo kolje za fižol in hruškove plohe, 7 cm, prodam. ©(041)251-241.	640
TELIČKA, starega 20 dni, prodam. © (07)3084247.	646
2 PSA ovčarja, stara leto in pol.in enega, 5 mesecev, zelo ugodno prodam. © (07) 4979270.	654
PUJSKE za nadaljnjo rejo prodam. © (07)3081879.	659
BELE PIŠČANCE, težke 1 in 2 kilograma ter rjave jarkice na začetku nesnosti prodajamo. Vrtačič, Pristavica 1, Šentjernej. © (07)30 71 287 ali (031)712- 995.	667
2 ČRNO-BELA bikca, stara 10 dni, prodam. ©(07)3089670, popoldan.	673
BELEGA KODRA oddam ljubiteljem živali. ©(031)882-054.	680
ČEBELE na 10 AŽ satih, s panji ali brez prodam. ©(031)640-140, zvečer. 681 KRAVO SIVKO, brejo 8 mesecev, prodam. © (041)519-830.	655
2 TELICI sivki, breji 4 mesece, prodam. © (07)3073340.	638
// =^\
•S 07/33 24 377
---- ■ ---------0
LERAN
Novo mesto, Lebanova 24
’ http://www.leran.si e-mail: leran@siol.net
telefon:	07/33 79	940
07/33 79	941
faks:	07/33 22	282
mobitel:	050/633	553
041/633 553
Prodamo:
•	HIŠE: v Bojanji vasi, na Bučki, v Črnomlju, Dol, Ponikvah (pri Trebnjem), Dol, Brezovici, Jagodniku, v Krškem, Metliki, Mokronogu (in okolici), Novem mestu (in okolici), na Otočcu, v Grobljah, Straži, Šentjerneju, Škocjanu, Žužemberku;
•	STANOVANJA: v Krškem, Novem mesfu, Straži, Škocjanu, Šentjerneju;
\________________________
•	VIKENDE: v Brestanici (okolica), Dol, Kotu pri Dvoru, Gor. Suhadolu, Podbočju (Šutenski Vrh), Straži, Škocjanu (okolica);
•	GRADBENE PARCELE: v Črnomlju, nad Tuševim Dolom, v Mimi Peči, Mokronogu, Novem mestu;
•	POSLOVNE PROSTORE: v Črnomlju (picerija, diskoteka), Dolenjskih Toplicah (središče), Novem mestu (Glavni trg, Novi Irg, Šolski center), Straži in drugod;
•	POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE V OBRATOVANJU: v Šentjerneju, Dol, Vrhpolju (gostilna in stanovanje);
•	KMETIJE: v Praprečah pri Šentjerneju, Šentrupertu (okolica), na Trebelnem (okolica).
Oddamo:
•	poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu.
Oglasite se na sedežu podjetja ali nas pokličite.
DOLENJSKI LIST
#
NOVO MESTO
Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o.
Novo mesto, Seidlova 5 tel 07/3 325 325 faks: 07/3 917 305
DOLENJSKI LIST
Poleg kegljišča
na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
Postregli vas bodo s:
•	picami
•	hamburgerjem
•	giricami
•	pomfritom
•	sladoledom
•	ledeno kavo
•	sadnimi kupami
in raznovrstnimi pijačami.
® 07/ 33 21 878
Vabljeni!
DOLENJSKI LIST
a
Prodajni center podov
PCP PUREBER-
PARKETARSTVO
Foersterjeva 10, Novo mesto
manJp
turLitLčntz agencija
Kandijska 9, Novo mesto
tel.: 07/33 21 115, 33 25 477 faks: 07/33 42 136
POLETJE 2001
•Informativni cenik! ■Za prijave do konca marca
GOTOVINSKI POPUST 5 %
•Izleti in počitnice za prvomajske praznike •Klub Hvar
"Dalmatinska fešta” od 27.4. do 2.5.2001
POKLIČITE, POSLALI VAM BOMO PROGRAME!
BREŽICE, tel.faks: (07) 496 29 26 Bavex d.o.o.. TREBNJE: (07) 304 56 40
(p KRKK
KRKA, tovarna zdravil, d.d.
NOVO MESTO
vabi k sodelovanju
1)	ELEKTROTEHNIKA-ENERGETIKA
za delo na področju vzdrževanja elektroenergetskih naprav in procesne opreme
Želene so:
•	primerne delovne izkušnje,
•	znanje angleškega/nemškega jezika,
•	poznavanje računalniških orodij,
•	komunikativnost in smisel za delo z ljudmi;
2)	KEMIJSKEGA TEHNIKA
za delo na področju kemijske in fermentacijske proizvodnje,
ki je zaradi narave dela primerno za moške;
3)	FARMACEVTSKEGA TEHNIKA
za delo na področju farmacevtske proizvodnje.
Na vseh področjih je delo organizirano v izmenah.
Če ste prepričani, da je to izziv in priložnost za vas, v 8 dneh pošljite pisno ponudbo z življenjepisom in dokazili v kadrovsko službo KRKE, Šmarješka cesta 6, 8000 Novo mesto, kjer lahko dobite dodatna pojasnila (tel. 3312-568).
WWW.KRKA.SI
Elektronska banka Proklik NLB
VARNO, HITRO, PREPROSTO, CENEJŠE POSLOVANJE
Ne glede na poslovni čas banke lahko, kadarkoli:
-pogledate stanje in promet na svojem računu -plačate obveznosti
-	pripravite in pošljete podatke za nakazila z valutacijo vnaprej
-	pošljete in prejmete sporočila banke
-	sestavite imenike prejemnikov.
O
INFORMACIJE na telefonu 07 33 25 527
ljubljanska banka
Nova ljubljanska banka
Podružnica Novo mesto
DOLENJSKI UST & DOLENJSKI UST
SJ.MOML d d., £ma rti ruka 1J4b, 1000 Ljubljana
i
r
slika je simbolna
Testna vozj ia
AVTOMARKET
C Leasing 8000
^VaS naitjolifti partner
HONDA
po nižjih cenah
AvtomarkeT
TRGOVINA	LEASING
AvtomarkeT d.o.o., Dunajska c. 421, Ljubljana Črnuče

Avtomarket, Ljubljana • tel,: 01 561-35-25 in 01 562-33-00
PORTRET TECjA TE<JnA
Anica Strucelj
Štrucljeva družina iz Gribelj velja za eno največjih v Beli krajini. V veliki hiši na robu vasi živi v štirih generacijah kar trinajst družinskih članov, med najstarejšim in najmlajšim pa je štiriinosem-deset let razlike. Čeprav na Štruc-Ijevi domačiji že od nekdaj velja, da ima vsak pri hiši pravico imeti svoj prav, pa je le res, da se vedno najde nekdo, ki drži nevidne niti, ki Štrucljeve povezujejo med seboj v spoštovanju, ljubezni, pomoči. In to je skoraj po pravilu ženska, mati.
Že mati sedanjega gospodarja Lojzeta je znala svojim devetim otrokom vcepiti nauke, na katere niso pozabili niti, ko so si ustvarili svoje družine. Njena filozofija je bila preprosta: če bodo delali skupaj in v slogi ter nikoli delili na moje in tvoje, bodo imeli vsi dovolj, če bo delal vsak zase, pa ne bo imet nihče nič. Na teh temeljih sta gradila družino tudi Lojze, ki je prevzel domačijo, in njegova žena Anica, ki se je poročila v Griblje iz bližnjega Boršta. Rodilo se jima je kar sedem otrok, a četudi si jih večina že služi kruh, nihče še ni odletel iz domačega gnezda. Še več, prvorojenka, sedemindvajsetletna Verica, ki je šivilja v Metliki, živi doma z možem Jankom, sedemletno Valentino in triletnim Davidom. Šestindvajsetletni Janez prav te dni zaključuje višjo gozdarsko šoto v Ljubljani in se bo zaposlil v Črnomlju, leto dni mlajši Tone je konča! srednjo kmetijsko šolo in je naslednik na kmetiji. Štiriindvajsetletni Tine je trgovec v Metliki, dvajsetletna Jožica frizerka v Novem mestu, leto dni mlajša Ana končuje novomeško srednjo ekonomsko šolo, petnajstletna Jerneja pa obiskuje vrt-
narskoevetličarsko šolo na Grmu.
Kljub številnim otrokom pa je Anica, po poklicu trgovka, ki je bila zaposlena v skladišču metliške Beti, ostala doma šele po šestem otroku. Takrat so se namreč začeli načrtneje usmerjati v živinorejo, umrla pa je tudi Lojzetova mama. Danes ve, kako prav je storila in kakšno prednost imajo otroci, ki odraščajo na kmetiji in so veliko več s starši, kot če se ti pehajo za vsakdanji kruh v službi. Štrucljevi otroci so tako rekoč rasli s kmetijo, ki so jo gradili in dograjevali skoraj dve desetletji. Vsak po svojih močeh so priskočili na pomoč, vsak je natančno vedel, kaj mora delati, in besede “ne" niso poznali. In tako je še danes. Po končani službi ali šoli se vsi vrnejo domov in poprimejo za delo. Anica prizna, da so jima z možem prav otroci dajali vedno nov polet pri razvoju kmetije, na kateri imajo danes 117 glav goveje živine, od tega polovico molznic, ostalo pa telic za obnovo črede. In če morajo na 45 hektarih zemlje pridelali vso hrano za živino, jim dela zares ne zmanjka.
Anica, ki vsako jutro in vsak večer po dve do tri ure prebije v hlevu, ima čez dan poleg ostalega dela precej opravkov z urejanjem papirjev, ki jih je na kmetiji vse več, skrbi za 87-letnega Lojzetovega očeta Janeza, popazi na vnuka, obdeluje velik vrt ter v velikih loncih kuha kosilo, ki se pri njih razvleče kar na dve uri in pol Pravi, da sploh ne zna kuhati v majhnih loncih, in če bi morala pripraviti kosilo za dva. bi najbrž ostalo hrane še za povprečno slovensko družino. A tudi sicer ne bi odšel lačen iz hiše nihče, ki bi prišel na obisk med kosilom.
Vrata Štrucljeve domačije so vedno na stežaj odprta ne te Ani-činim in Lojzetovim otrokom, temveč tudi Lojzetovim bratom in sestram. K njima se vračajo kot nekdaj v staro rojstno hišo, kajti Anica zna, tako kot nekdaj njihova mama, ustvariti toplino doma ter družinsko vzdušje. Več ko se jih zbere ob veliki kmečki mizi in krušni peči, večje doživetje je zanjo in z večjim zadovoljstvom jim postreže. Zato se počuti kar nekoliko nelagodno, ko ob materinskem dnevu postane prav ona središče velike Štrucljeve družine.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
8. salamiada in 2. poticariada
ŠENTJANŽ - Gostilna Re-povž vabi vse, ki dobro pečejo orehovo potico in vse, ki izdelujejo dobre salame, da se udeležijo tekmovanja za najboljšo potico, oz. za najboljšo salamo na Dolenjskem. Vzorce potic in salam je potrebno prinesti do petka, 23. marca, do 20. ure v gostilno Repovž v Šentjanžu. Razglasitev rezultatov bo to soboto, 24. marca, po 19. uri v gostilni Repovž. Vse salame bodo prejele priznanja za udeležbo, najbolje ocenjene pa diplome in lepe nagrade. Prav tako bodo prejele priznanja vse potice, najboljše pa čaka prijetno presenečenje. Možno je sodelovati tudi z drugimi vrstami potic, ne le z orehovimi, saj bo tudi letos več kategorij.
Brezovica se lepša za tekmovanje
Vaščani Brezovice na Bizeljskem bodo letos dali poudarek na zunanji ureditvi vasi - Drevesa starih časov in še vedno tudi raki - Zbirka starih stvari- Vaške prireditve
BREZOVICA - Vaščani Brezovice na Bizeljskem bodo letos dali poudarek na zunanjo ureditev vasi. Tako bodo uredili stanovanjske hiše in gospodarska poslopja in sadili breze, izginjajoče sadne vrste, grmovnice in cvetnice, ki imajo tradicijo v tem prostoru. Krajevna skupnost Bizeljsko in občina Brežice bosta prenovili vaško cesto in usposobili vaški vodnjak s pitno vodo ter uredili njegovo okolico. Vas Brezovica se imenuje po brezah, skoznjo potuje veliko turistov, ima skupen prostor z vodnjakom, lahko se pohvali z repnicami, ribniki ter potoki z raki in jo krasita lepo ohranjeno visokoraslo sadno drevje s 150-letnim skoršem ter skupina črnih borov. V vasi je tudi rastišče črnega kosma-
NASTR1ŽENJE S SOLZAMI - Klemen Mlakar je pred dobrima dvema letoma mirno prenašal, da ga je takratni metliški župan Branko Matkovič na-strigel, čeprav mu bi pri tem skoraj odrezal delček uhlja. Gledal se je v ogledalo, ki ga je držala Sonja Vidmar, in niti trenil ni z očesom. Njegov 10-mesečni bratec Sebastjan pa se je očitno preveč ustrašil nastrižnega kumeta Antona Jakofčiča s škarjami in njegove žene Mimice z ogledalom. Zato ni šlo brez solz, njegov ded Boris pa je drugo nastriženje v njihovi hiši komentiral kratko, a nazorno: “Piljun je plakal kotjesihar. “ (Foto: M. B.-J.)
Nastrižen se drugi vnuk
Pri Raztresenovih v Jankovičih obudili in ohranili nastriino kumstvo - Sastriini kume odstriže “piljunu“ prvi kosem las
JANKOVIČI - Pred slabim poltretjim letom je Boris Raztresen iz Jankovičev pri Adlešičih obudil stari običaj nastrižnega kumstva, kije bil nekdaj, kot je mogoče ugotoviti iz literature a tudi po pripovedovanju starejših, v Beli krajini kar precej razšiijen. Navada je bila.
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Nekaterim cariniki samo pomahajo - Kdaj dobi oškodovanec nazaj ukradene predmete? - Policisti kaznujejo tudi po 98. čl. prometnega zakona - Sestra je kar odprla vrata
Odkriti primeri podkupovanja in sumljivih poslov v Sloveniji odmevajo in v državljanih zbujajo upanje, da bodo vendarle dočakali red. Prebivalci ob meji vidijo marsikaj. “Še se dogaja, da cariniki samo pomahajo bogati osebi ali podjetniku, ki prečka mejo s Hrvaško tudi po tridesetkrat na dan in prevaža bogvekaj, navadnemu človeku pa vse premečejo,” opozarja P. I. iz Vinice v Beli krajini.
Andrej iz Novega mesta pa se sprašuje, ali bo policija zdaj, ko so oropali Krekovo banko in so prijeli storilca s polnim nahrbtnikom denarja, tudi tako dolgo vračala ukradeno blago, kot ga njemu. Storilca, kije vlomil v njegovo hišo, so
Halo, tukaj
DOLENJSKI UST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirali. Če vas kaj žuli. če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili ram bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
že pred letom dni odkrili in pri njem našli tudi ukradene predmete, pa jih še zdaj ni dobil nazaj.
Kako je s tem, smo se pozanimali pri kriminalistični policiji v Novem mestu, kjer so nam povedali, da postopke v takih primerih natančno predpisuje Zakon o kazenskem postopku. Policija ima ob zaseženih ukradenih predmetih dve možnosti. Če je predmet dokazilo, ga fizično predajo tožilstvu, če pa ne gre za tako pomemben predmet ali pa je predmet izredno velik (npr. les), ga fotografirajo, popišejo in izmerijo ter dokumente o tem predložijo kot dokaz, predmete pa vrnejo oškodovanemu lastniku, če se ta izkaže, da je res lastnik. V praksi tožilstvo mnogokrat zadrži le del predmetov, ki jih potrebuje za dokaz, posebej večje predmete, npr. avtomobile, tožilstvo večinoma hitro vrne. Oškodovani lastniki so o tem, kje se nahajajo njihovi predmeti, obveščeni, sicer pa lahko pokličejo policijo, ali če je predmet že na tožilstvu, tudi tja.
Ta večer je na dežurni telefon prišlo še eno vprašanje za policijo. Jože iz okolice Dvora (naslov seveda znan) vprašuje prometnega inšpektorja, koliko oseb je bilo že kaznovanih, ker ne upoštevajo 99. člena Zakona o varnosti v cestnem prometu, ki govori o tem, da voznik ne sme sunkovito ustavljati ali speljevati, prekomerno izpuščati pline in povzročati hrup ter da mora ugasniti motor, če stoji z vozilom več kot 3 minute. Opazil je namreč, da vozniki tega določila
večinoma sploh ne poznajo, ne ve pa tudi, če so za tovrstne prekrške sploh predpisane kazni.
Jožef Kočevar, prometni inšpektor pri Policijski upravi Novo mesto, je pojasnil, da je denarna kazen za take prekrške predpisana in znaša 15.000 tolarjev. Pobrskal je še po zapisnikih in ugotovil, da so v letu 1999 izrekli 89 ukrepov po tem členu in lani 92.
Majhna nerodnost pri delu lahko koga močno prizadene, sploh če gre za zdravstvo. Tako se je zgodilo visoko noseči Novomeščanki, ki je šla na pregled h ginekologu v novomeško porodnišnico in kot ponavadi' pričakovala zasebnost. Toda medtem ko je vsa razgaljena ležala na stolu za pregled, je sestra odprla vrata na stežaj, tako da so se v prostor uprli pogledi čakajočih pacientk, in nekaj spraševala zdravnika. Pacientka je bila globoko prizadeta in meni, da bi morala sestra ravnati obzirneje, navsezadnje ima na razpolago tudi telefon. ali pa naj bi odškrnila vrata samo za ped!
B. D. G.
Z lopato po obrazu
SEVNICA - 40-lctna oškodovanka D. G. iz okolice Sevnice se je 13. marca sprla s svojo hčerko. V prepir seje vmešal bivši mož oškodovanke, ki živi v isti stanovanjski hiši, in jo udaril z lesenim ročajem lopate po obrazu. Zlomil ji je nosno kost in poškodoval lično kost. Sledi kazenska ovadba.
da je začela mati otroku, ko je dopolnil leto življenja in so mu lasje zadaj že padali na tilnik, spredaj pa silili v oči, iskati kuma za sina in kumico za hčerko.
Njuna naloga je bila, da otroku odstrižeta prvi kosem las. Pri tem je bilo bolj kot sorodstvene vezi pomembno, da sta imela bujne lase, prijeten obraz in lepo vedenje, ki naj bi prešli na nastrižno kumče. Borisovemu vnuku Klemenu Mlakarju je tako pred več kot dvema letoma odstrigel prvi pramen las tedanji metliški župan Branko Matkovič, pomagala pa mu je Sonja Vidmar iz Semiča. A četudi je Raztresen upal, da bo šel po njegovih stopinjah še kdo, danes ne ve za nikogar, ki bi kot on znova obudil ta lepi običaj. Morda imajo še kje na adlešiškem koncu, ki je nasploh znan po ohranjanju starih ljudskih šeg, nastrižno kumstvo, a ' tega ne obešajo na veliki zvon.
Raztresen je ob prvem Klemenovem striženju obljubil, da bodo imeli nastrižne kume ali kumice tudi vsi njegovi naslednji vnuki in vnukinje. Svojo obljubo je uresničil pretekli teden, ko je prišel nastrič vnuka Sebastjana Anton Jakofcič, po domače Gornji, iz Gornjih Gribelj. Asistentka, ki je držala ogledalo, pa je bila kar njegova žena Mimica. Jakofcič je svojemu "pi-ljunu“ prinesel orglice, kot je bilo že nekdaj v navadi. Sebastjanova babica Magdalena, doma iz Žuni-čev, se še spominja, da je tudi ona imela nastrižno kumico, prav tako njena sestra in brat. Deklice so od kumic dobile blago za obleko. Sicer pa je bila naloga kuma in kumice, da sta spremljala življenje svojega “piljuna~, bila za botra pri birmi, če ni bilo birmanskega botra, če pa so starši pomrli, sta skupaj z ostalima botroma skrbela za otroka. Predvsem pa je bilo prvo striženje vedno vesel družabni dogodek, s katerim so si revni in zgarani Belokranjci polepšali težko življenje. Tudi pri Raztresenovih je bilo tokrat veselo, lepo bi bilo. če bi bilo tako še na kateri domačiji.
M. BEZEKJAKŠE
tinca. V vasi urejajo domačijo. Turistično društvo in vaščani so prepričani, da bo urejena Brezovica sposobna uspešno nastopati na občinskih, regijskih ali mednarodnih tekmovanjih za najlepše urejeno vas.
Vaščanke Brezovice so se dogovorile, da bodo okrasile svoje okenske police ter vrtove z rožami, pri čemer pričakujejo denarno pomoč turističnega društva. Poseben pou-
darke bodo v vasi dali vstopu v kraj; zato bodo gospodinje gojile na prostem okrasno perutnino ter s cvetjem okrasile ograje.
Na Hvar
Z Dolenjskim listom in Mano od 27. aprila do 2. maja
Podrobnejši program s cenikom je bil objavljen 15. marca v Dolenjskem listu.
Dodatne informacije in prijave na tel.
07/ 33-21-115, 33-25-477
Turnir šolanih psov
ČRNOMELJ - Kinološko društvo Bela krajina priredi v soboto, 31. marca, ob 10. uri na vadbišču pri Vražjem kamnu tretji tradicionalni turnir šolanih psov z mednarodno udeležbo. Tekmovalci bodo nastopili po programih nižje in višje stopnje šolanja, ki zajemajo vaje v sledenju, poslušnosti in obrambi. Vaje v sledenju bodo potekale na okoliških travnikih že v jutranjih urah, v poslušnosti in obrambe pa na vadbišču po 10. uri.
ČRNI KOSMATINEC - V vasi Brezovica je večje rastišče te sorodnice zaščitene velikonočnice. Roža cvete okoli velike noči in krasi pobočje nad repnicami.
Na javnem prostoru v starem objektu bodo obesili kopijo katastra iz leta 1825, kamor bodo priložili zbirko razglednic, fotografij in podobnega gradiva. Vaščani bodo poskrbeli za prevoz s konji in obudili domače obrti, pripravili bodo vaške prireditve, kot je skubljenje perja in obrezovanje vrbovih šibic. Obiskovalce vabijo na ogled svoje vasi, kjer imajo že sedaj kaj pokazati.
MARIJA SUŠNIK
OGENJ - Tisti, ki je zakuril, je kaj kmalu zapustil prizorišče na terasah, kjer se je ogenj širil v bližnji gozd. Le hitra in strokovna intervencija gasilcev iz Pirošice in Cerkelj ob Krki je zagotovila srečen razplet. Ogenj so hitro pogasili, kasneje morda tudi žejo, sajje gorelo v Gadovi peči, kjerje doma cviček. (Foto: D. Erhovnic)
Včasih cuge, danes v okras
Z bučkami so včasih zajemati zrnje in vino
Bučke, ki jih sedaj uporabljamo kot okras, so imele nekoč uporaben namen. Ko so dozorele, so se sušile v senci, notranjost seje očistila in vsaka je imela svoj namen. Pri pravilni uporabi so bile vzdržljive, predvsem pri delu peresno lahke.
Ker v starih časih niso poznali gumijastih cevi, pa tudi pipe ni bilo na vsakem sodu, so si pri zajemanju vina iz sodov pomagali z bučkami, imenovanimi cug. Izdelovali sojih iz bučk z dolgim spodnjim delorp, ki so ga prikrajšali; luknjo so naredili tudi na zgornji strani. Z debelo žičko se je notra-
Oživljeno klekljanje
KOSTEL - 25-urnega tečaja klek-Ijanja. ki je bil zaključen 15. marca, seje udeležilo 13 klekljaric iz občin Kostel, Kočevje in Osilnica. Med udeleženkami je bilo največ mladih šolark in učiteljic pa tudi nekaj upokojenk. Med slednjimi velja omeniti 92-letno Alojzijo Petrovčič in deset let mlajšo Marijo Bukovac, obe sta iz Potoka. Alojzija še vedno kleklja, Marija pa je bila tudi med pobudniki za klekljarski tečaj. Obe sta že pred 70 leti in več obiskovali klek-Ijarsko šolo, Alojzija kot 15-letno dekle, Marija pa je začela klekljati kot desetletna deklica. Takrat sta tečaj klckljanja organizirali takratni kostelski občini Fara in Banjaioka. ki sta dobili mentorice iz Ljubljane in od drugod. Letošnji začetni tečaj klekljanja je organiziralo in plačalo Turistično-športno društvo Kostel, mentorica pa je bila Mojca Bukovnik iz Škofje Loke.
njost očistili in semena pobrali ven. Cug so čez na vrhu soda potisnili v vino, z usti na odprtini cuga so potegnili zrak vase in s tem so ga polnili. S prstom roke so odprtino pokrili, da ni vino teklo po tleh, pri točenju v steklenice pa prst z odprtine umaknili.
Nekatere bučke pa so uporabljali kot zajemalke za vino, vodo, zrnje, moko. Odrezali so del na debeli strani in očistili notranjost. Pecelj je bil držalo.
Semena iz bučk so posušili in naslednje leto posadili, tako da so imeli pri roki nadomestni pripomoček.
ANTON BAZNIK
BUČKE - Na levi strani so debelef še. in so jih uporabljali kot zajemalke. na desni pa daljše, imenovane tudi cugi.