o-------------------------------- Glas za komuniste je glas za okrepitev združene levice, za zaščito pridobitev delavskih bojev in 'za priznanje pravic Slovencev v Italiji. Obnovljena izdaja - Leto XXII. - Štev. 6 (752) DELO glasilo KRI za slovensko narodno manjšino UREDNIŠTVO in uprava: 34131 Trst, Ul. Capitolina 3 - Telefon 744046, 744047 DOPISNIŠTVO za goriško pokrajino: 34170 Gorica, Ulica Locchi, 2 Telefon 24-36 NAROČNINA: Letna 1000 !n, polletna 550 lir. Poštni tekoči račun: Trst 11/7000 TRST - 5. maja 1970 Posamezna številka 50 lir Petnajatdaevnik Quindiciaale Spedii, in abb. post. Grappo II Pomen volitev 7. junija Volitve 7. junija bodo posebno pomembne. V Italiji bodo prvič volil svéte dežel z navadnim statutom. Volitve se bodo vršile v obdobju hude politične krize, katere ni mogla rešiti obnovljena štiristranska 'dkoalicija. Volili bomo po veli-kih delavskih bojih, za ohrani-d’tev in za nadaljnje ovrednote- nje pridobitev teh bojev. Im a- Če to velja na splošno, velja o* še posebej — in to bi radi pod-iilčrtali — za slovenske delavce, st kmete in mladino, za katere te volitve pomenijo zelo važen a'moment v dolgem boju za de-° mokracijo in za rešitev temeljnih problemov narodne manjšine. Veliki enotni boji v Zadnjih mesecih so postavili na dnevni red probleme reforme, nove oblasti v tovarnah ; dokazali so, da delavci in ljudske množice hočejo več pomeniti, hočejo odločati o važnih zadevah države. Ti boji so pokazali, kako nesmiselni in naravnost nevzdržni so določeni 'koni in situacije, zaradi karih so še vedno določeni državljani, državljani druge kategorije in to že zaradi dejstva, ker govorijo drugačen jezik. Prav zato bodo tudi za Slovence volitve dne 7. junija izredno pomembne, saj ne bodo 3 volili samo nove občinske in 0 pokraiinske svéte temveč bo-3 do odločali — kakor pravi a- 1 p,"ì — ° poti, ki vodi k ' rešitvi krize v interesu delav-, skih množic mest in podeže-; Ija, delavcev, uradnikov, kmetov, malih trgovcev, upokojen- > cev, žensk in mladine. Gre to-1 rej za rešitev temeljnih problemov Slovencev v naši deželi, gre za razvoj demokracije, ki naj dokončno odpravi diskriminacije ter odstrani vse ovire pri svobodnem razvoju j slovenske narodnostne skup-! nosti. Toda za dosego vsega tega jo potrebna nova politika in ne taka politika, kot jo ponov-1 no predlagajo demokristjani, 1 socialdemokrati in njihovi zvesti zavezniki iz vrst «Slo-| venske skupnosti». Za dosego nove politike je treba dokončno likvidirati dosedanjo politiko in formulo leve sredine. Leva sredina ni rešila in ne more rešiti problemov demokracije, ni rešila in ne more rešiti problemov Slovencev. 7eh problemov se ne more reše/ati v nekem določenem «no-vem ozračju», ne z marginalnimi koncesijami, ki jih pa-ternalistično dajejo svojim dobrim podložnikom, kateri so vselej pripravljeni peti hvalnice svojemu gospodarju ter mu čedalje zvesto služiti. Potrebne so spremembe. Treba je torej te spremembe dose-di. Zato pa je v prvi vrsti treba udariti po Krščanski demo--aciji in po njeni zvesti za- veznici «Slovenski skupnosti». «Slovenska skupnosti» je namreč prav v zadnjem času še bolj kot v preteklosti povečala svojo podrejenost Krščanski demokraciji, saj je vstopila v občinski odbor v Trstu. Tu je storila potem, ko je bila zastopana v odboru leve sredine, ki je že dvakrat v petih letih izročila tržaško pokrajino komisarski upravi. Prvaki «Slovenske skupnosti» so tudi odprli pot Krščanski demokraciji v občinsko upravo v Nabrežini, katero so prej vodili združeni Slovenci. Gre za velike odgovornosti, za katere morajo sokrivici Krščanske demokracije prejeti zasluženo plačilo. V resnici morajo prejeti plačilo tudi za druge odgovornosti, tudi za tiste, o katerih bi se moralo razpravljati na sodišču (na nekem procesu, ki, glej, čudo, se zavlačuje!) Gre za škandal v zvezi z naftovodom ; gre za škandal, o katerem, ne marajo govoriti nrvaki liste «Slovenske skupnosti». Poraziti Krščansko demokracijo in njene zaveznike leve sredine na teh volitvah je torej bistveni pogoj za afirmaci-io nove nolitike. Leva sredina je propadla, je torej barka, ki se potaplja. Tega se niso zavedli tisti Slovenci tržaške PSI, ki, namesto, da bi prispevali k možni in potrebni odoravi leve sredine, so se uvrstili v najbolj konservativno skupino, podrejeno Krščanski demokraciji. 7. junija, torej, je treba o-krepiti sile levice in v prvi vi sti Komunistično partijo, e-notno stranko, ki se bori za enotnost delavcev in za enotnost Slovencev. Glas KPI ni le glas za stranko, ki ima za seboj bilanco intenzivne aktivnosti ; je glas za stranko, ki ima slovenske predstavnike v vseh voljenih skupščinah, v parla- mentu, deželi in v krajevnih ustanovah, in ki so protagonisti v vseh bojih. Glas Slovencev za komuniste je glas, ki vzpodbuja in stimulira vse demokratične sile, ki hočejo ponesti naprej stvar delavcev, stvar demokracije, stvar popolne enakopravnosti Slovencev. Delati za ta cilj, dati svoj prispevek prepričevalni akciji, sodelovati v diskusiji s slovenskimi volivci ; delati za nadaljnje napredovanje komunistične liste, za napredovanje enotnih levičarskih list je in mora biti dolžnost vseh naših tovarišev, vseh naših volivcev, mladincev in žena. To obveznost je treba izpolniti z elanom, navdušenjem, z organizacijsko in politično sposobnostjo, zakaj tokrat gre, kot je poudarjamo že na samem začetku, z£t izredno pomembno stvar. Prvi maj 1970 so delavske množice v Trstu slovesno proslavile Po tradicionalnem sprevodu iz šentjakobskega predmestja v središče mesta, je bilo zborovanje na Trgu Sv. Antona, (kjer je bila posneta gornja sl ka. O prvomajskih proslavah pišemo tudi na 4. strani) OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO.OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Senator Sema je predložil osnutek zakona o Slovencih Senator Paolo Sema je predložil v senatu predlog zakona o priznanju narodnostnih pravic Slov. narodne manjšine v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Predlog zakona so podpisali tudi senatorji KPI : Gianquinto, Pirastu, Sot-giu, Maris, Li Causi, Calamandrei, Mammuccari, Brambilla, Vi-gnolo in Fortunati. Predlog zakona bo v poslanski zbornici predložil poslanec Albin Škerk skupaj z drugimi poslanci KPI. Zakonski predlog ima 33 členov. O osnutku tega predloga smo že poročali in senator Sema ga je obrazložil tudi na posvetu izvoljenih slovenskih komunistov, ki ga je pred nedavnim sklical .29. aprila je bila tudi v Trstu splošna stavka. Na Goldonijevem trgu je bilo zborovanje, na katerem so govorili predstavniki sindikalnih organizacij. Stavkali so tudi univeriitetni študentje in dijaki nekaterih višjih srednjih šol. Italijanski študentje in dijaki so skupaj s slovenskimi študenti in dijaki prišli v povorki na delavsko zborovanje. deželni komite KPI Furlanije-Julijske krajine v Gorici. Obrazložitev predloga zakona in njegova utemeljitev sta obsežna. Senator Sema je na 27 tipkanih straneh obrazložil položaj, v katerem se nahajajo Slovenci v Italiji, razmere, v katerih živijo, krivice, ki so jih prizadele in ki se še vedno dogajajo in ponavljajo. Iz te obširne obrazložitve povzemamo naslednje: «Slovenci, ki prebivajo v Italiji, v deželi Furlaniji - Julijski krajini, so razdeljeni v tri pokrajine: Trst, Gorica in Videm. Tu živijo že skoraj petnajst stoletij, delajo skupaj z italijanskimi delavci, kmeti, tehniki, izobraženci in obrtniki. Slovenci so del velike družine južnih Slovanov, so del slovenskega naroda, ki ima v SFR Jugoslaviji svojo republiko. Slovenci v deželi Furlaniji - Julijski krajini so italijanski držav-Uani druge narodnosti, so aktivna narodna manjšina v Italiji, so razvita, organizirana in demokra tična skupnost. Naloga italijanske države, naloga njenih inštitucij, ki so izšle iz. odporništva in so zaščitene po republiški ustavi je, da zagotovi slovenski narodni manjšini konkretno zaščito ter popolno enakopravnost.» Senator Sema zatem govori o drugih narodnih manjšinah, ki živijo v Italiji in ki so se razvijale v drugačnih pogojih; govori tudi o etničnih skupinah, ki so se v določenih obdobjih priselile na razna področja italijanskega polotoka, zatem pa preide na dogodke, ki se praktično začenjajo s 13. julijem 1920, ko je bil požgan slovenski Narodni dom v Trstu, V nadaljevanju senator Sema opisuje nesreče, ki so zadele Slovence še preden je prišel fašizem na oblast ter smrtni udarec, ki ga je slov. šolstvu zadal fašizem; opisuje tudi kako so bila nasilno spremenjena osebna in krajevna imena, potem pa poudarja: «Kljub vsemu je narodna manjšina vzdržala ter prešla v protinapad. Odporništvo je nastalo tako zarana kot odporništvo najdoslednejših italijanskih protifašistov. Kakor so bili Italijani in Slovenci združeni na krajih dela, so bili združeni tudi v skupni akciji proti fašizmu. V oboroženem boju proti fašizmu in nacizmu so Slovenci dali izredno velik delež». Po izčrpnem prikazu razmer v prvih letih po prvi svetovni vojni, odporništva in junaških bojev v temni dobi fašizma, se predlagatelj predloga zakona zaustavi dlje pri razmerah po drugi svetovni vojni, omenja londonski memorandum, ki je bil podpisan leta 1954 in dodaja : ta memorandum ni bil uradno priznan; opisuje dalje razmere Slovencev na Goriškem, za katere ne pridejo v poštev določila londonskega memoranduma in končno preide k razpravi o položaju Slovencev v videmski pokrajini. Rešitve, ki jih' predlagamo s tem zakonom — tako trdi sen. Sema — niso še popoldne. So še drufii problemi. Z nadaljnjimi predlogi, popravki, dopolnitvami bo mogoče doseči zadovoljivo rešitev. INadaljevanje na 4 strani! 2 • DELO--------- CK In CKK KPI Poziv volivcem -------------------------------------------------- 5. 5. 1970 a Kako bo glasovala slovenska mladina C Naraščanje razredne in nacionalne zavesti pri mladem slovenskem pokolenju Jesenski boji so globoko zarezali tudi v naše manjšinsko telo E š Centralni komite in Centralna kontrolna komisija KPI sta na-naslovila na volivce v vsej državi poseben poziv. Iz tega poziva povzemamo : Glas na volitvah 7. junija bo izredno pomemben za prihodnost delavnih ljudi in države. Po napredovanju komunistov in združene levice na volitvah 19. maja 1968 se je položaj premaknil in razgibal. Boji delavcev za boljše življenjske pogoje, za večje in resnične svoboščine in večjo oblast v podjetjih in izven njih, za gospodarske in socialne reforme so v zadnjih letih doživeli zalet brez primere. Nekateri prvi pomembni uspehi so bili doseženi. Tudi v katoliških in socialističnih vrstah je prišlo do kritične presoje politike leve sredine in do spoznanja, da je leva sredina preživela ter brez prihodnosti. Toda proti napredovanju delavskega gibanja, proti upravičenim zahtevam kme:ov, proti volji po obnovi študentskega sveta se je dvignila in se še dviga odpor velikega kapitala, špekulacij-skih sil in parasitizma. Krščanske demokracije in socialdemokracije. Iz ostrega spopada ljudi ki delajo in se ba..,o za svoje pravice, s tistimi, ki vodijo državo v interesu privilegiranih sku pin, se je rodila globoka politična kriza, ki pretresa državo. Volitve 7. junija naj pokažejo pot za rešitev krize v interesu velikih delavskih množic mest in podeželja, delavcev, nameščencev, kmetov obrtnikov, malih trgovcev, upokojencev, žensk in mladine. Treba je zagotoviti polno zaposlitev mož in žena ter doseči zaščito gospodarskih pridobitev delavcev, preprečiti naraščanje dragi- V zadnji 'številki našega lista smo objavili članek o gradbenih omejitvah v zgornji tržaški okolici, med katerimi smo samo bežno o-menili tudi kmetijska področja, ki jih določa regulacijski načrt. Po novem regulacijskem načrtu imamo kmetijska področja (Zone rarali) tako okrog vasi v zgornji okolici tržaške občine, kot pod k rižem, Prosekom in Kontovelom. Slednja so najbolj obsežna in obsegajo zemljišča, ki so zelo preimer-na za kmetijsko obdelavo, se pravi za nadaljnji kmetijski razvoj v tržaški občini. Če upoštevamo določitev kmetijskih področij kot element za razvoj 'kmetijstva, potem lahko mirne duše ugotovimo, da je ta določitev sestavljalcev regulacijskega načrta pozitivna. Toda samo določitev kmetijskih področij z zadevnimi strogimi gradbenimi omejitvami, še ne zadostuje za skladen razvoj kmetijstva pri nas, če ne bodo temu primerno sledili tudi uikrapi o ovrednotenju teh področij. Pri tem mislimo na gradnjo cest in napeljavo vode zlasti na kmetijskih področjih, ki ležijo v bregu, nad morjem, kjer je dostop do večine zemljišč primernih za sodobno intenzivno obdelavo zemlje zelo težaven in kjer do sedaj še ni bil speljan noben vodovod. Zato bi bilo primemo, da bi pristojne oblasti, skupno s tržaško občinsko upravo, čimprej sprejele nje, naraščanje prevoznih tarif in obdavčevanja plače. Odpraviti je treba škandal, zaradi katerega je delo kmeta bedno poplačano, dočim se kmečki pridelki v mestih prodajajo po visokih cenah. Treba je zagotoviti pravico do zdravljenja in pravične pokojnine vsem državljanom. Treba je zagotoviti možnost študija uka-željni mladini. Država naj bo popolnoma neodvisna in naj se otrese okov ameriškega imperializma, loči od napadalcev na narobe Vietnama in Kambodže. Treba je razviti demokracijo, ki naj omogoči delavcem in državljanom, da odločajo o vseh vprašanjih življenja. Zato je potrebno za vselej likvidirati politiko in formulo leve sredine. Leva sredina je popolnoma propadla in danes životari med nenehnimi in neozdravljivimi spori. Treba je zadeti Krščansko demokracijo, ki je nesposobna voditi jasno politiko in postavlja državo v trajno krizo ter v nevarnost. Država mora dobiti novo vlado, osnovano na delavskih slojih ter na sodelovanju celotne levice. Dejstva so pokazala, da z glasom za komuniste je moč doseči spremembe. Glas za komuniste je glas za enotno stranko, ki se bori za enotnost delavcev; je glas za avtonomno stranko v svetovnem protiimperialističnem in revolucionarnem gibanju; je glas za stranko, ki se bori za socializem v Italiji. Glas za komuniste spodbuja in stimulira vse demokratične, laične in katoliške sile, ki hočejo povesti naprej stvar delavcev. 'Glas za KPI je zanesljiv glas za mir, za stvarno neodvisnost države, za demokracijo, za napredovanje na poti v socializem. Zato glasujte za KPI! ustrezne ukrepe, ki jih nakazuje tudi resolucija predstavnikov strank leve sredine v tržaškem občinskem svetu, sprejeta ob odobritvi iprotipradloigov na ugovore in popravke deželne uprave k novemu regulacijskemu načrtu. Ta resolucija, ki je do sedaj ostala le navaden papir in ki je bila sprejeta skoraj pred letom dni, «obvezuje občinski odbor, ta temeljito prouči to zapleteno vprašanje, tako iz juridičnega, urbanističnega kot tehničnega pogleda, da se dosežejo potrebne spremembe določil splošnega regulacijskega načrta in gradbenih pravil, za najbolj primerno ureditev kmetijskega razvoja in zadevnih pobud na kraškem področju». Kot smo že v prejšnjem članiku ugotovili, je na kmetijskih področjih prepovedana kakršna koli gradnja. To pomeni, da na 'kmetijskih področjih mi mogoče zidati niti stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij za kmete. To določilo predstavlja eno največjih ovir za razvoj 'kmetijstva zlasti na kmetijskih področjih v bregu pod Križem, Pro. sekom in Kontovelom, ki so precej oddaljene od naselja. Če pa upoštevamo, da je mogoče intenzivno obdelovati zemljo le če ima kmet stanovanje in gospodarska poslopja zraven posestvu, potem je nujno, da pristojni občinski in deželni organi spremenijo določilo, ki prepoveduje gradnjo stanovanj- Kako ocenjuje mladina tokratne volitve na sploh? Kako bo glasovala slovenska mladina? Morda so vprašanja, ki so mi jih postavili tovariši in me prosili, mladega komunista, naj napišem ta-le članek, nekoliko retorična, ker se v pojem «mladina» združuje marsikaj, večkrat pa samo različne sloje ljudi iste starosti, določenega pokolenja. In vendar ni «mladine» pač pa so delavci, študentje, kmetje, vajenci, vojaki neke generacije. O delavcih res ni treba veliko govoriti. Kdor je bil na prvomajski povorki je lahko s svojimi očmi videl, koliko je bilo mladih, ki so z rdečimi delavskimi zastavami stopali pred svojimi starejšimi tovariši, Kdor je šel na povorko je lahko opazil, kakor tudi vsa-kikrat, ko so delavci stopil iz tovarn na cesto, v stavko, in se podali po mestnih ulicah in trgih, da so mladi preživeli sindikalno ločitev. Ni bilo razlik med mladimi delavci iz vrst CGIL ali drugih sindikatov. Zavzemali so se za enotnost v sindikalnem gibanju, toda duh enotnosti jih je navdihnil tudi pri političnih razpravah in sporih. V tovarnah nastajajo tovarniški sveti in ne slučajno najprej tam, kjer je največ mlade delovne sile, kot v ladjedelnici «Na-valgiuliano» in nekaterih drugih obratih. sikih hiš ali gospodarskih poslopij na kmetijskih področj'h m omogočijo kmetu, ki si namerava urediti novo posestvo ali ovrednotiti sedanje, da si lahko zgradi na kmetijskem področju, hišo in gospodarska poslopja. Menimo, da bi se pristojni organi lahko seznanili, kako je to vprašanje rešila dolinska občina v svoljem novem regulacijskem načrtu, v katerem dopušča gradnjo stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij na področjih, ki so določena za razvoj kmetijstva, pod pogojem, da so namenjena kmetijskemu razvoju in jih gradi lastnik kmetijskega posestva. Pri tem dolinska občina določa, da so omenjene gradnje dovoljene samo tistemu, ki ima najmanj 5000 kv. metrov, od ‘katerih mora imeli ena sama parcela najmanj 3009 kv. metrov, ostalih 2000 kv. metrov pa mora imeti lastnik v isti davčni občini in morajo biti vpisani na njegovo ime. Ta rešitev dolinske občine je popolnoma sprejemljiva, čeprav ni rečeno, da bi se ne dalo v tržaški občini najti tudi kako drugo rešitev, ki pa mora nujno upoštevati, da se intenzivno kmetijstvo iahko razvija samo pod (pogojem, da ima neposredni obdelovalec hišo in gospodarska pos.opja na posestvu ali pa v njegovi bližini. Mladi delavci se zavedajo, da gre njihova generacija v odločilni spopad, ki ne bo odločen v enem mesecu ali enem letu, je pa del splošnega družbenega spopada v Italiji in Evropi, katerega končni cilj je socialistična revolucija v Evropi. Socializem ni samo propaganda, ni samo mode! iz tujih izkušenj, povzel po tistih onkraj Karpatov in Dinarskega gorovja, ■ inveì stvarnost, spjzranje nujnosti v času in prostoru, kier je čas sedanji in prostor apeninski in pirenejski polotok ter narodi med njima. Odnos do študentskega gibanja In to spoznanje nujnosti ni samo posledica sindikalne jeseni med delavci, nasprotno, postala je last širših množic in v prvi vrsti mladega pokolenja visoko-šolcev in srednješolskih študentov. Minili so časi, ko so se dijaki in študentje, tudi na naših šolah, kregali o tem, ali je socializem nujnost ali zlo. Minili so časi, spominjam se s srednje šole, ko smo tudi napredni mladinci govorili o «apolitičnosti» naših organizacij, ker se nam je zdelo prerano, če bi se definirali «socialistično usmerjene» in če bi postavljali v naš program tudi zavzetost za prehod k socializmu v Italiji. Marsikdaj -se to tudi sedaj ponavlja v manj razvitih slojih, tudi našega izobraženstva, ki je zastrupljeno z nacionalizmom. In tu nimam v mislih študentov in srednješolcev slovenske narodnosti, ki so se dokopali do oživljene in trdnejše slovenske samozavesti prav ob tesnem stiku s svojimi italijanskimi tovariši, v skupnem boju, brez praznih strahov pred Pahorjevo prikaznijo «fratelance». Mladina, v prvi vrsti študentska in delavska mladina, sprejema socializem kot borbeni načrt naj bližje bodočnosti in je to jasno zapisala na svoje zastave, med zasedbami šol in univerz, med delavskimi povorkami, z ududeležbo v stavkah socialnega in političnega značaja. 19. novembra je skoraj neopazno prišlo do velikega preobrata. Morda je bilo tudi prav, da vest ni nikogar čudila, saj je bil to najboljši dokaz, da je javnost neko novost sprejela tako mirno in kot nekaj povsem naravnega, ker so pač stvari že davno dozorele. Mislim na prisotnost slovenskih dijakov na splošni socialni stavki in povorki, ki se je zaključila z zborovanjem na Goldonijevem trgu. Bil je dan, ko je v M lanu umrl pri trčenju dveh avtomobilov policijski agent Annaru-ma in odprl pot spirali represije. Prva med organizmi, ki so šli, točneje iposkusili, na pot represije, je bila najbolj reakcionarna ustanova v okviru naše manjšinske stvarnosti — slovenska šola. Ravnateljica liceja je pisala staršem 'dijakov, ki so stavkali, da bo ponovitev nečesa takega, «kar ne predvidevajo šolski pravilniki», privedla do «nujnih posledic». In natančno 29. aprila, pred dvema tednoma, so dijaki, še bolj množično, z izjemo skupinice zagrizenih klerikalnih sinov, sinov profesorskega kadra iz emigracije, bili na splošni socialni stavki pokrajinskega značaja, tudi tokrat s svojimi napisi in gesli, šli so celo dlje kot je bilo potrebno in pokazali svojim «predstojnikom», ki se nekaj dni P pozneje v Kulturnem domu šopi- d rili s pavjim perjem prvih partizanskih učiteljev in si lastili d zasluge ob obletnici obnovitve p slovenskega šolstva pri nas, kaj k in kako je treba zahtevati. Ni slučaj, torej če so nosili tranispa- č rent z zahtevo po nemudni ustanovitvi strokovne šole, medtem 1 ko so slovenski šolniki dali naj- t bolj zgovoren primer «sindikal- t no» organiziranega stavkokašt:va. 1 i Pozitivne izbire < i Mladina po vaseh je končno i vprašanje, ki ga ni jemat ločeno, ali pa tudi tako gre. Iz vasi hodijo mlaldi na delo v tovarne in v urade, v trgovine in v pristanišče — na delo. Je pa še organizirana v drugih organizacijah, predvsem športnih. Zato, ker potrebuje sprostitve, telesne kul ture, ki jo delo in mesto zamorita. In tu gre morda postaviti zaključek. Kako se torej mladi postavljajo pri teh volitvah? Oporečništvo, spopad s starejšo generacijo, v kolikor je slednja nosilka birokratskih, hegemoni-stičnih, protidemokratičnih teženj, so komponente «krize rasti» v progresivnem gibanju v Italiji in razvitih družbah, v katerih se kolesje napredka vrti hitreje kot del njegovih gonilnih sil, ki objektivno postajajo zaviralni element. Mladina torej ne «oporeka» osnovnih izbir socializma, revolucije, razredne zavzetosti, temveč nasprotno, samo nedoslednost in mlačnost v uresničevanju ter izbir. To je pozitivno. Je umestno vprašanje? Vprašanje, kaj sodi mladi rod o teh volitvah? Morda v trenutku, ko so mladi, tako tudi starejši, sledili razvoju politične krize, ko so zavzeti v bojih študentskega in delavskega gibanja v «vroči pomladi», to vprašanje sploh nima vprašaja: v bojih so iz «baze» vstali novi vodilni kadri, organski izobraženci, funkcionalni nekemu boju. V kolikor so stranke, predvsem napredne delavske stranke, znale razumeti ta bistveni in ključni trenutek «napredne demokracije» in so ti kadri, zrasli iz humusa študentskih in delavskih bojev, na volilnih listah KPI, PSIUP in drugih naprednih strank, bodo mladi volili zanje. O tem ni dvoma. Prav tako, kakor bodo glasovali za stranke, ki so pozitivno odgovorile na klic iz družbe, iz polj in tovarn in stoje s svojo organizacijo in ‘kadri na čelu napredka, katerega so prednja straža in izvidnik. KPI ima pri tem čisto vest. Končno še vprašanje, ki ga moram načeti. Vprašanje mladih in narodnostne zavesti. Seveda ne mislim tu na razne predvolilne ali osebno-zanesenjaške oblike osebne propagande, kot je Tutova «mladinska skupina volivcev Slovenske skupnosti», o kateri zaenkrat še ni duha ne sluha in se še ni pokazala iz katakomb, v katere je zlezla po zadnjih besednih in sodnijskih spopadih, temveč o očitku, se (N'aaaljcvanje na 4. strani) nOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO - lOUOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOQ Gr a dbene omejitve novega regulacijskega načrta Omogočiti kmetii zidanje kise tildi na kmetijskem področju » 5. 5. 1970 DELO • 3 Ob 25-letnici smrti štirih partizanov-junakov Spominska svečanost v Borštu 25. APRILA je bila v Borštu slovesna ikomemoracija štirih Partizanov, ki so padli v junaškem spopadu z nacisti in fašisti leta 1945. Dolinska občinska uprava je postavila spominsko ploščo na hišo, ki je bila priča žalostnemu a junaškemu dogodku. Prireditev je slkupaj z občinstvo upravo organiziralo prosvetno društvo Slovenec. ' Istega dne so bile spominske svečanosti tudi v drugih vaseh dolinske občine, pred spomenikih nadlim partizanom in na pokopališčih. Na spominskih svečanostih so sodelovali pevski zbori krajevnih prosvetnih društev. Povzemamo odlomek iz govora, ki ga je na spominski svečanosti v Borštu imel dolinski župan tovariš Dušan Lovriha. «Tu pred nami stoji domačija, ki se po svoji zunanjosti in strukturi skoraj ne razlikuje od drugih domačij v tej zavedni partizanski vasi. Vendar pa ta domačija ima za seboj nekaj, zaradi česar je prešla v zgodovino slavnega partizanskega boja. Ta domačija je bila priča junaških podvigov štirih mladih fantov, štirih junaških partizanov, ki so se žrtvovali za stvar svobode in pravice. 10. januarja 1945 je nemški o-kupator, s pomočjo njegovih pomagačev — fašistov, obkolil vas, nato pa vaščane, ki so bili doma, in to so bile ženske, otroci in starejši možje, prignal na dvorišče gostilne pri Leni. Medtem, ko so se zbrani vaščani zaskrbljeno pogledovali ter se spraševali, kaj bo z njimi, saj je bila zaskrbljenost povsem u-Pravičena, kajti nacisti in fašisti so imeli proti njim naperjene puške, so zaregljale strojnice. V hipu so vsi zaslutili, da glas strojnice prihaja iz domačije, v kateri je bil partizanski bunker in v njem tajna radijska postaja.» Domačin Roman Rapotec je Pred kratkim takole pripovedoval : «Bunker smo izkopali poleti 1944. Krampe sva vihtela Pepi Furlan in jaz. Večkrat sva morala prekiniti delo, ker so bili Nemci in fašisti v vasi. Bunker je bil skopan pod hlevom. V bunkerju so bile vgrajene police za radio, v njem je bila majhna miza, nekaj stolov in tudi po-gradi so^ bili v njem, namenjeni za lezisca partizanov. V bunker-,iu je bila tudi električna napeljava. Tistega nesrečnega 10. januarja — tako je pripovedoval Roman Rapotec — so k nam v Boršt že zelo zgodaj zjutiaj prišli fašisti - colottijevci. Mlajši colottijevec je ukazal ženi, naj obleče otroke in zaklene hišo. Mene so odpeljali v vas, kjer so nas mučili z električnim tokom. Od nas so hoteli izvedeti, kje je bunker. Molčali smo. Ukaza-K so mi, naj grem z njimi. Odpeljali so me pred Mihovo domačijo, na dvorišče v bližino hle-va. Ukazali so mi, naj vstopim v hlev. Ko sem bil sredi hleva, so spustili rafal. Pri tem sem o'l ranjen. Kaj se je potem dogajala ne vem točno, spominjam se samo križnega streljanja. Fantje iz bunkerja so odgovorili. Vnela se je huda bitka. Zavlekel sem se pod oboke in tam obležal...» Dušan Lovriha je tako-le nadaljeval svoj govor: «Junaki tega partizanskega bun-Rorja so se junaško spopadli z Nemci. In ko so se sredi groz-['oga streljanja umikali iz bun-*er.ia, je bilo ubitih okoli 17 Nem. e' >n fašistov. Lìfan. Munih, njegovo parti-č. °.iine je bilo Darko, je pa- ur ,Pun sk'ladovnici drvi, prav blizu bunkerja. Stanko Gruden, mlad fant iz j.empolaja, je obležal, prestre-Jj