Kadar drevje pozno listje sleče, huda zima bliža se preteče. Murska Sobota, 11. oktober 2007, leto LIX, št. 41, odgovorni urednik Janez Votek, cena 1,29 evra Vreme Sprva bo zmerno oblačno, nato sončno. Kadrovski prepih v soboški Muri Kumperščak: »Od svojih ljudi pričakujem predvsem lezultate« Usti, ki iz osebnih razlogov 116 bodo dosegali ustreznih ^ultatov, ne bodo mogli ostati 1,3 svojem delovnem mestu £ sm. 12 - Ivanka Donko trideset let v skrbi za kmečke gospodinje »One so me veliko naučile in upam, da tudi jaz njih...« Doseči pravilno vrednotenje vloge kmečke gospodinje, jim olajšati delo v kuhinji in hiši, povečati samozavest kmečkih žensk in predvsem pridobiti njihovo zaupanje... st«. 32 - Nov uspeh soboških mož v modrem Predrzna roparja je sodnik izpustil Sta gosti ^Pski trienale Plastike Sala, ?atira, linija Uslišano IR. 16 ^globljiz ^men M Bosanci iz hiše Big Brother Priimek s pol strešice ne pove vsega o njih Slovenija dežela boljšega zaslužka in življenja Ob/ičf Sonček. obtt int- Doping v kasaškem športu? Slavič: »Odloči naj stroka!« NAROČNIK AKTUALNO 11. oktober 2007 - vestnik Živeti z duševno boleznijo V Sloveniji pa tudi drugod po svetu je 10. oktober dan, ki so ga razglasili za svetovni dan duševnega zdravja. Takrat potekajo razne prireditve, prirejajo se seminarji, razstave in predavanja, s katerimi skušajo osvetliti problematiko na tem področju in jo predstaviti širši javnosti. Pri tem sodelujejo strokovnjaki z različnih področij in vsak pač poda svoje strokovno stališče in izrazi mnenje glede določenih stvari. Če vse to potem združimo, dobimo vsaj okvirno sliko ali predstavo o dogaja nju na področju duševnega zdravja. Seveda nekatere ta tema zanima bolj kot druge, odvisno od posameznika in njegovega interesa. Zdravje je vrednota, ki jo ponavadi postavljamo na prvo mesto, čeprav dajemo prednost drugim (materialnim) stvarem, ki nas osrečujejo v našem življenju. A srečen človek mora biti tudi zdrav, da se dobro počuti v vsem svojem ugodju. Zanimivo je, da cenimo določeno stvar takrat, ko je več nimamo. Tudi pri zdravju je tako. Premalo se zavedamo, da bolezen lahko doleti vsakega od nas in nam spremeni življenje. Vsako bolezen je težko sprejeti, toliko bolj, če je duševne narave. V družbi obstajajo miti in predsodki, ki ljudi z duševno boleznijo zaznamujejo in jih (po nepotrebnem)potisnejo na rob družbe. Človek se naenkrat znajde v okolju, kjer je vse drugače, kot je bilo. Prišlo je do spremembe (bolezni), ki ni bila v načrtu, a se je vseeno zgodila. Postavi se vprašanje, zakaj se je to zgodilo in kaj je šlo narobe. Sam se podobno sprašujem že pet let, ko sem bil prvič hospitaliziran Sprejem v psihiatrično bolnišnico je bil povsem običajen. Psihiatrinja je pregledala mojo napotnico in si nekaj zapisala v svoj zvezek. Dajala je videz prijazne gospe in s pritajenim nasmeškom me je začela spraševati, kaj je z mano sploh narobe. Njen pogled seje usmeril vame in začela meje analizirati. Postavljala je razna vprašanja in najin pogovor se je vlekel dolge četrt ure Postalo je mučno, vsaj zame. Obšel meje strah in v meni se je pojavila napetost. Določena vprašanja mi je zastavila večkrat in dobil sem občutek, da me zaslišuje. Pozorno sem jo poslušal in pazil, kaj govorim Morda sem bil jaz preveč zmeden ali pa ona ni povsem razumela, kaj sem ji povedal. Ko smo opravili vse formalnosti, me je medicinska sestra odpeljala na oddelek in vrata so se zaprla. Pobrali so mi osebne stvari in me namestili v eno od sob. Ves čas so me spremljali radovedni obrazi drugih bolnikov in spet mi je postalo neprijetno. Ko sem dobil pižamo, sem postal eden od njih. Ulegel sem se na posteljo in začel premišljevati, kako se bo vse skupaj odvijalo naprej. Negotova prihodnost me je vznemirila in sprehod po hodniku je deloval pomirjevalno. Minil je prvi dan in počasi sem se sprijaznil z usodo. Naslednje jutro je na oddelek prišla moja osebna psihiatrinja in prevzela moj primer Bila je moj prijatelj in sovražnik obenem. Njeno mnenje je vedno obveljalo in nikakor se temu nisi mogel upreti. V bolnišnici so veljala določena pravila, kisi jih moral upoštevati Med zdravljenjem so ocenjevali tvojo voljo in pripravljenost sodelovati v njihovih programih rehabilitacije. Ko je psihiater ocenil, da si ‘dovolj dober*, si lahko zapustil bolnišnico in se vrnil v svoje okolje. Danes je moje zdravstveno stanje stabilno m upam, da bo še dolgo tako. Življenje teče dalje in prinaša nove izzive, s katerimi se bo treba spoprijeti. Znanstveniki razpravljajo predvsem o vzrokih za določene duševne bolezni in med seboj niso enotni. Na nastanek in razvoj duševne bolezni vpliva več faktorjev, a pustimo sedaj to in se raje posvetimo temu, kako pomagati človeku, ki je v duševni stiski in nas potrebuje. Pojavi se problem, ki ga ne moremo hitro in učinkovito rešiti. Najbolje bi bilo, če bi dali bolniku čudežno zdravilo, ki bi odpravilo njegove zdravstvene težave in problem bi izginil za vedno. Žal to danes še ni mogoče, zato se moramo zadeve lotiti drugače in pomagati s sredstvi, ki so na voljo. Ni dovolj samo zdravljenje s tabletami v psihiatričnih bolnišnicah in obiskovanje psihiatrov, treba se je poglobiti v zadevo in človeku celostno pomagati. Pa poglejmo, kaj seje v tem času sploh naredilo v zvezi z duševnim zdravjem pri nas in kako pomagamo V osnutku je nov zakon o duševnem zdravju, ki bo podrobneje opredelil to področje in vpeljal nekaj potrebnih novosti, da bi se situacija izboljšala. Zakon ima seveda nekaj pomanjkljivosti in ga bo treba še dopolniti, a je to velik in pomemben korak za vse, ki se jih ta zakon tiče. Nekatere evropske države imajo zelo dobro urejeno skrb za ljudi z duševno boleznijo, saj je pri njih sodelovanje med različnimi strokovnimi službami bolj dinamično in učinkovitejše. Včasih je dovolj, da nekdo prisluhne tvojemu problemu in pokaže vsaj kanček razumevanja. Tudi ljudje s težavami v duševnem zdravju lahko nekaj prispevajo k družbi, če jih njihova bolezen pri tem le ne ovira preveč. Ustvarjalnost ne pozna meja, vsak želi delati in si ustvariti boljše življenje. Uspeha in napredka si želimo vsi, tako zdravi kot bolni Lendava se pripravlja na skupno sejo vlad Slovenije in Madžarske Dogodek, kot ga v Lendavi še ni bilo Anton Balažek polaga na vladno mizo tri lokalne teme Vladi Slovenije in Madžarske se na skupni seji 17. okto bra ne bosta ukvarjali z lokalnimi problemi, kar je jasno, a da za sabo ne bi pustili nič lokalno otipljivega, tudi ne more biti. Lendavski župan Anton Balažek zato na skupno mizo polaga tri lokalne teme. Po zelo dobrem sodelovanju Lendave s sosednjima Železno in Žalsko županijo predlaga razširitev slovenskega območja za čezmejno sodelovanje vse do Ptuja in dlje. Širši slovenski prostor bi imel namreč veliko večji odmev. Drugo, o čemer bi vladi lahko naredili lokalno pomemben korak, je pogovor o pomenu železniške povezave med Redicscm in Lendavo ter naprej do Beltince. Prevzela bi tovorni promet in tako prispevala k razbremenitvi cest. Pristojni ministrstvi se že pogovarjata o tem, kako pospešiti aktivnosti. Tretje je vprašanje financiranja lendavskega kulturnega doma. Tako kot se je projekt medvladno začel, tako naj se potem tudi financira. Lokalna skupnost je v dokončanje neslavne zgodbe vložila veliko denarja, delovanja pa finančno nihče ni rešil. Na cilj bi prišli s sklenitvijo tripartitne pogodbe, ki bi zavodu dala značaj širšega pomena. Lendavska občina je za dogodek, ki ga v mestu še ni bilo, pripravila tudi paket promocijskega gradiva za ministre vlad, protokol in številne novinarje, vanj pa so zavili monografijo Lendave, mapo za vlagatelje, nekaj turističnih prospektov in županovo dobrodošlico Obnovljena je tudi dvorana v Mestni hiši, kjer bo skupna seja in ki je z opremo vred stala 175 tisoč evrov. Polovico sredstev je dobila občina iz neposrednih regijskih spodbud, polovico pa je primaknil skl proračun. Te dni naj bit" janjem okolice končali t**4 -' dbinci, pred Mestno hišo P1' do postavili tudi skulptur 1 parke Irene Brunec. Ustvari je na lendavski koloniji, UP' blja pa protestantskega dal'-' nika Gybrgya Kulcsarja s1 lF' v roki Kot pomnik knjigi-nju, sožitju in medkultur^ dialogu ga bo lendavska d'1’F vladnemu protokolu ponu®8 skupno odkritje, v druge® meru pa bodo to dnevu odprtih vrat 1 Denis Lang Zares v Pomurju še neznanka Slovenski politični prostor je »bogatejši« še za eno politično stranko. Člani združenja Zares, ki je nastalo po letošnjem dogajanju v LDS, so se zbrali v soboto, 6 oktobra, na ustanovitvenem kongresu stranke. Za predsednika nove stranke so izvolili Gregorja Golobiča, na podpredsedniška mesta pa so imenovali samostojnega podjetnika Petra Česnika, podjetnico Mojco Gabrovšek, predavateljico humane geografije Fehcito Medved, Branka Lobnikarja z mariborske Fakultete za varnostne vede in Andreja Rusa s FDV; eno podpredsedniško mesto pa je ostalo rezervirano za predsednika strankinega pomladka. Timotej Milanov Volitve v državni svet Zadnji Po predsedniških volitvah pridejo na vrsto še volitve v državni svet, ki bodo 21. novembra, ko bodo voljeni predstavniki lokalnih interesov, ter 22. novembra, ko bodo v državni svet voljeni še predstavniki delodajalcev, delojemalcev’, kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev ter predstavniki negospodarskih dejavnosti. Volilna opravila so začela teči 10. septembra. Problem državnega sveta Vprašanje smiselnosti ohranjanja institucije državnega sveta je že dolgo na dnevnem redu in zdajšnja desnosredinska koalicija si že od začetka mandata prizadeva za njegovo ukinitev. Prav tako je tudi znotraj opozicijskih strank vedno več takih, ki take- sklic? mu mnenju pritrjujejo. Državni svet je institucija korporativne narave, ki se je v naš politični sistem prenesla po vzoru drugega doma svobodne države Bavarske, v katerem so prav tako zastopani predstavniki interesnih skupin, in to v nasprotju z večino drugih domov parlamentov v drugih državah, kjer jih imajo in kjer v njih sedijo predstavniki regij oz. zveznih držav. Državni svet ima sicer de facto pristojnosti (suspenzivni veto, predlogi ki so primerljive z nekaterimi pristojnostmi drugih domov parlamentov v drugih državah, vendar mu pri nas zakonodajalec ni namenil vloge drugega doma, saj je kot zakonodajni organ opredeljen samo državni zbor. lokalnih interesov v DS volijo posebna volilna telesa za dobo petih let v dvaindvajsetih volilnih enotah na območju države, v katera volijo predstavnike občinski sveti. V vsaki volilni enoti torej enega. Vsaka občina voli v volilno telo enega predstavnika ne glede na Število prebivalstva in Še enega na dopolnjenih 5000 prebivalcev. Mestna občina Murska Sobota je doslej volila pet članov, ker je imela nad 20000 prebivalcev, ker pa se je število zmanjšalo, bo tokrat volila le štiri člane Murska Sobota spada v volilno enoto št. 11, kjer so tudi druge prekmurske občine, Ljutomer in Gornja Radgona spadata v osmo volilno enoto, kjer so ob Križevcih, Razkrižju, Radencih, Svetem Juriju ob Ščavnici in Veržeju še Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Ormož in Sveta Ana. Predsedniške volitve Volitve v Pomurju Dvaindvajset predstavnikov Koga predlagati Predstavnika osme in 11. volilne enote v sedanjem sklicu DS sta Darko Fras in Marjan Maučec, oba člana SLS. V soboški SDS so kot kandidata za predsta- vnika 11. volilne enote emw-rali nekdanjega direJctW33. močne enote Zavarovalnih ' glav v Murski Soboti Rud1"1 pota. V LDS, ki ima v in ljutomerskem mestnem j največ predstavnikov, | še nimajo uradnega kanJk’' za nobeno od volilnih e0*',,p5' štjan Pihler iz ljutomerske' ‘ pa celo dvomi, da bo*-'0 ‘P, koga predlagali znotraj ga občinskega odbora, saj i za specifične volitve, H vajo širši konsenz glede data znotraj LDS v osmi W1 enoti. TudivSD naobrf'^ vih zaenkrat še ne govudP kandidatih. V prleški SLS se o tč® pogovarjali, na levem bodo predlagali doseda^ predstavnika Marjana i Druge stranke pa so»P3 j j skih občinskih svetih v |dJ‘ I prešibko zastopane, d* I bistveno vplivale na p°'1 I litve kandidatov. Zno^r I vskega občinskega svet*1 s kandidata za svetnika it P' gali Rudija Cipota. . Turk v Prekmurju Predsedniški kandidat Danilo Turk je že drugič, tokrat uradno v okviru kampanje, obiskal Prekmurje. Tiirka, za čigar obisk bi lahko rekli, da je bil tokrat manjšinsko obarvan, so najprej sprejeli lendavski župan mag. Anton Balažek in predstavniki madžarske narodnostne skupnosti, kasneje pa se je v M. Soboti srečal še s predstavniki romske skupnosti iti evangeličanskim škofom. Gezo Ernišo. Med drugimi so aktualna vprašanja na območju lendavske občine in območju, kjer prebi vajo pripadniki madžarske narodnostne skupnosti, predstavili župan Anton Balažek, poslanka madžarske narodnostne skup- nosti v DZ Maria Poszonec, nekdanji veleposlanik Republike Slovenije na Madžarskem Ferenc Hajos in predsednik Pomurske madžarske samoupravne skupnosti Jožef Ko co n. Najpogosteje so se omenjali vprašanje imenovanja ravnatelja na dvojezični srednji šoli in nezadovoljstvo s predlagano pokrajinsko zakonodajo ter problem odhajanja mladih, Jožef Kocon pa je še opozoril na potrebo po dvojezičnih delavskih knjižicah in policijskih formularjih. Predsedniški kandidat se do določenih problematik ni želel podrobneje opredeljevati, je pa namignil, da bi bila glede vprašanja ravnatelja morda modra rešitev dodatno usposabljanje člo- Dr. Danilo Turk: “Glede manjšinske problematike riy mo zanašati na evropske standarde, ker smo mitLl" dardni". Foto:T. M. veka, ki je že na položaju. Turk se je nato srečal še z vodstvom Zveze Romov, s katerim je obiskal romsko naselje Pušča, pri čemer je opozoril na problem zaposlovanja Romov, in z evan- Reličanskim škofom šo, s katerim sta njunega predhodne^^' in se posvetila pre^ ni problematiki. . Time™ IZHAJA OB ČETRTKIH. Uredništvo: Ima Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodez, Andrej Bedak, Bernarda Balažič Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerse (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šflmen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva In uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13 tel. sl.: 538 1J 20 (naročniška služba), n c. 538 17 10 538 Venera (trženje) 53817 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Trimesečna naročnina 16,25 evra (3,894,15 srt), letna naročnina 65,00 evra (15.576,60 sit), letna naročnina za naroenk«* , t^irl 15MD ^ra . ( naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 48,10 evra (11.526,68 Ui. tn»4 tta^patiai 1.29 mi 315 VU. HMrb> nanMim JI MitmIki laii|i 52 Ml (12481281 TrwMldpKI rarm n mnM» jn Hottna iUtbfM J?' Tlslc Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče, Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točka 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost. Uradni list 23.1.'. 1998, st 89, m .'ekonom o izvrse. '1" *' Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17.12. 2001, št. 103. Naklada: 14.500 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inl.si, Venera: veuera@p-irif.si, naročniška služba: oglasi.vestmk@p-mf.si, www-stran: b'’3' VESTNIK-11. oktober 2007 AKTUALNO 3 Kadrovski prepih v soboški Muri Komentar »Od svojih ljudi pričakujem predvsem rezultate« Predsednik ^ti, ki iz osebnih razlogov ne bodo dosegali ustreznih rezultatov, Ge bodo mogli ostati na svojem delovnem mestu ^Nadzorni svet družbe Mura zadnji seji sprejel strate-W njenega nadaljnjega raz-poimenovano Mura -^“no modno podjetje. Po . JLiN i nadzornega sveta ^strategijo v naslednjih pletih udejanjala uprava . Y pod predsedstvom Ale-y ntnperščaka in Milana ki je kot član uprave /^oren za proizvodno ko-^djo, Marinka Glavač bo za finance in eko-rj '"k' ma8 Cvetka Peršak ., 'kmdelavskadirektori-članica uprave odgovor-.J1 notranjo kontrolo in standard. ,,a । Vil 'dure bo zastavljene uresn'čevaia le, ce dje na posameznih po-i^, ' dosegali vodilni in drugi : i zato je prišlo tudi že I ^^»it-Tih kadrovskih spremili t delovnih me- -t K prišlo znotraj druž- il 1 do sporazumne odpove-। Erjavec Granov, ki je bi a. ektorica trženja v tej druž-1 ,?'hrjr 0 tem Pa je bil dose-'■ lektorico EHM Jasno Pe-ti,|, n" Petan Je imenoval na direktorice Murine hČe-h|L . ‘Injzbr EHM novi predse-■fi /TJVcAIcš Kumperščak, te »i«« .% m k Kocit in aan JS?/**1* sta se pred i^^jj ž novinarji srečala z ' i’1 !l' Hi" V1 ' '*1 območni i" Odstavila novega di-c >'ni? U R|l ■ »romski denar« porabil nezakonito- Župan Marjan Kardinar kategorično zavrača izjavo gospoda Korena: »To je čista laž in gola izmišljotina. Žal se spodbujanje nestrpnosti, vznemirjanje občank in občanov naše občine nadaljuje in nekateri se ne morejo sprijazniti z izidi volitev. Go- spod Štefan Koren, ki U je iz krivdnih razlogov izgubil službo vo,lC . upravi, obtožuje druge, sam pa je ob odh" svoje pisarne ukradel listine iz personal" . pe, zato zaradi tega in listine izpeli- ,r i drugih nepravi!*" L no reče kazenski r . njegovem delu še vedno __________ pek.« V zvezi z romsko problematiko P / dal, da nikoli ni bilo nobenih večjih J ne bo. Na osnovi možnosti pa izgrajuje 1 trebno infrastrukturo, tako v načrtujejo kanalizacijo v zaselku proti N"1"' pri Šarkezijevih. p Kot so nam povedali v romskem šlo res za predvolilne obljube, potrdili * 4 v predvolilnem času od Kardinarja dobil ' j ni propagandni material, kape, majice, ne otroke, peneče se vino in pletenko vina' ' jim denarja na roko nihče ni ponujal ni pa so, da še vedno ni dokončana njih1 p, A- N' ulici Pod logom v Turnišču, načrtuje s , stoječega objekta in dozidavo, kjer bi" je,1 za starejše s stotimi ležišči. Njihov puv podjetje Natur skupaj z občino Turni#'1 , skupno podjetje in se skupaj prijavit-1 ministrstva za delo, družino in socia-n^ L' , pridobitev koncesije Podjetje Nato* , | t p’ odstotni solastnik, občina pa deseto^'^^if1 svoj delež prispevala v obliki izgradi1 potrebne infrastrukture. Nadzorni odbor je pregledal tudi P ' ^jd1 , poslovanje občine Turnišče v prti P0*'oi 'I' pri tem ni ugotovil bistvenih odstoP' jetih planov. Na predlog NO pa so -pi1' , jeli sklep, da bo občina oh pomoči jjrf1* |; ma legalnih pravnih sredstev zahte^ 1 zapadlih in neplačanih obveznostiza ' u -p*5 < kanalščino ter sofinanciranje kana 1 omrežja. A,N.n.^F WCTNIK-11-oktober 2007 LOKALNA SCENA 5 Usoda programa Management v agroživilstvu razvoj podeželja v Rakičanu Mačehovski odnos države ali regije te nadaljnji razvoj visokošolskih programov v pomurski regiji pod vprašajem? J»ni so začeli v rakičans-dvorcu s študijem štu-prvega letnika progra ^ana8ament v agroživil-kult n podeželja Fa-$1 »a kmetijstvo Univer- Vpisanih je bilo slu$ateBev» okrog v d jih ji- vpisalo r r^' Tudi za prvi je med študenti velik sai j« za rakičanski kw prvo željo nave-Mi,2 ^^ruov, kot drugo Mi 1^’ ll‘lr 58 študentov. J' velikemu začetnemu ^enju regije in načelni ministrstva za vlso-k... znanost in tehno-° I HVZD. da se v državi ' ir J"r" naravoslovno-teh-tJ? Programi, pa ni zago-Kliih potrebnih sredst- |t> c veliko navdušenje nad l'!t"koS"Miim Pr°gfa’ k Preveval° Pomurje 0 *0 z velikim navduše-Popravljali vse potrebno Programa, in kje so m {' sredstva ministrst-' Vedno namreč ni sis- temske ureditve financiranja dislocirane enote, čeprav je nekdanji minister Zupan kar dvakrat obiskal Rakičan in zelo podprl regionalizacijo visokega šolstva. Prav tako še ni odgovora, ali so uspeli s prijavo na razpis MVZT Razvojne naloge v visokem šolstvu, saj bi s pridobljenimi sredstvi pokrili manjkajoča sredstva vsaj za leto 2006. Regionalne institucije (RRA Mura) so do sedaj pomagale predvsem pri zagonu programa. V lanskem letu so tako namenili iz neposrednih regionalnih spodbud za študijski program management v agroživilstvu in razvoj podeželja 40 milijonov tolarjev oziroma čez 166 tisoč evrov, Mestna občina Murska Sobota pa je k tem sredstvom dodala še 65 tisoč evrov iz občinskega proračuna. V letošnjem letu bi morali za izvajanje programa v regiji zbrati čez 233 tisoč evrov. Ministrstvo še ni začelo pokrivati stroškov delovanja te enote v Rakičanu, kljub izraženi podpori pa ni bilo možno kandidirati za sredstva iz regionalnih razvojnih vzpodbud. Jože Graj Hofer sporoča -P 0 MIAA Velike * rl P. rt Pa Hofer trgovina d.0.0. www.hofer.si namesto l« Čokoladne banane 450 g Kakov°st vedno poc®______ - -— ^AJNO ZNIŽANO ' ne šobili- CHOCEuR Veliki čokoladni poljubčki 300 g name«? 9.52/kg CHOCEUR Čokolada & keks • zmlečnokremoali • scappuccino kremo 300 g namesto 1 5,97/k? Tako ta trenutek finančna sredstva za izvajanje programa še niso zagotovljena. Bo na koncu ostala Mestna občina Murska Sobota edina, ki bo z rebalansom proračuna zagotovila del manjkajočih sredstev? »Potrebna višina sredstev je razlika med letnimi sredstvi, ki jih za izvajanje programa fakulteta prejme po Uredbi o financiranju visokega šolstva, ter dejanskimi stroški programa, ki so v primerjavi z drugimi (mariborskimi) programi precej višji,« je odgovoril doc. dr. Črtomir Rozman. Fakulteta za kmetijstvo je razen prve tri meseče program financirala povsem sama. Zato ne čudi odgovor, ki smo ga prejeli iz Maribora: »V primeru, da regija ne bo uspela zagotoviti sredstev, je prihodnost dislocirane enote v Rakičanu kot tudi verjetno nadaljnji razvoj visokošolskih programov v regiji dokaj črna.« Mnenje v regiji je seveda drugačno. Po besedah dr. Mitje Slavinca bi morala Fakulteta za kmetijstvo poskrbeti za zadostna finančna sredstva, kajti regija je že do sedaj namenila veliko sredstev za zagon programa, nakupila potrebno opremo, prav tako pa jim je uredita nadstandardne prostore v dvorcu Rakičan. Naloga države pa je, da financira akreditirane visokošolske programe enakovredno -tako kot vse druge programe v Ljubljani in drugod. Bernarda B. Peček Center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Murska Sobota, Plese 9,9000 Murska Sobota Tel.: (02) 527 19 OO Če sl žrtev nasilja ali v stiski, pokliči! Pomoč Je zaupna In brezplačna. Na voljo smo 24 ur na dan, vse dni v letu! Švicarski piškoti • s kokosovo kremo ali • lešnik-nugat ali • čokoladna srca 125 g CHOCEUR Mini čokoladni poljubčki 266 g V Črenšovcih so vzeli pod drobnogled izvrševanje proračuna Občutno manj prihodkov in izdatkov Najbolj jih je pustil na cedilu državni proračun Osrednja tema prve občinske seje v Črenšovcih po po letnih dopustih in počitnicah je bila izvrševanje proračuna v prvih šestih mesecih letos. Kazalci niso ravno spodbudni. Tako se je do koncu junija namesto predvidenih 3 312.769 evrov steklo v občinsko blagajno le 1.121.502 evra, kar pomeni 33,85-odstotno realizacijo. Največji prihodkovni primanjkljaj predstavljajo sredstva iz državnega proračuna za že izvedene naložbe in tudi za investicije v izvajanju in planirane naložbe, čeprav so bili zneski dogovorjeni in potrjeni (Mreža obrtnih con območja Muranie, projekt Harmonija Muranie, obnova lokalne ceste Odranci-Trnje-Žižki, izgradnja kanalizacije v romskem naselju Črenšovci, nadgradnja in adaptacija OŠ Franceta Prešerna Črenšovci idr.). Kot je pojasnil župan Anton Tbr-nar, realizacija proračuna bistveno ne izstopa od utečene prakse, saj je bilo tudi v minuhh letih tako, da je država svoje obveznosti običajno poravnavala v drugi polovici leta. Tako predvidevajo, da bodo lahko večino predvidenih naložb realizirali oziroma jih »aktivirali«, saj gre v nekaterih primerih za daljše Časovno obdobje (kanalizacija v romskem naselju, OŠ Črenšovci). V razpravi je svetnik Jožef Nerad menil, da se mu ne zdi prav, ker prihaja do sprememb pri dogovorjenih postavkah v proračunu (vključevanje tistega, kar ni bilo sprejeto), in da bi bilo dobro, če bi proračun za naslednje leto ali dve sprejeli do konca tekočega leta. Župan se je s to pobudo strinjal in dejal, da je proračun za obdobje 2008/2009 že v pripravi. Velja tudi omeniti, da je izvrševanje proračuna pregledal nadzorni odbor Občine Črenšovci in da so bili svetniki s poročilom precej zadovoljni. Predsednik odbora Roman Ferenčak pa je v predstavitvi ugotovitev med drugim dejal, da niso ugotovili večjih kršitev. Vse to je bilo dovolj, da so obe poročili soglasno sprejeli. Hofer GOSPODARSTVO 11. oktober 2007 - VESTNA Mirko Horvat direktor Nafte Lendava, Mihael Dominko pomočnik Gradila bosta tovarni Strateški partnerje pred vrati Nafta Lendava, d. o. o., ima novo vodstvo. Nadzorni svet je imenoval na petkovi seji za direktorja mag. Mirka Horvata, dosedanjega pomočnika direktorja za strategijo in razvoj ter direktorja N a ftin e hčerinske družbe Petrochem, njegov pomočnik pa je postal Mihael Dominko, ki je vodil družbo Naf ta Inženiring. Novo vodstvo bo prevzelo posle najpozneje v štirinajstih dneh, ko bosta imenovana na tiskovni konferenci predstavila tudi vizijo in razvojne načrte družbe. Dvočlan ska uprava, ki jo postavlja ali odpokliče nadzorni svet, odločitve sprejema soglasno, odločilen pa je glas direktorja. Po programu, s katerim sta Mirko Horvat in Mihael Dominko utemeljila svojo kandidaturo, si bosta prizadevala, da bo postala Nafta Lendava družba, temelječa na znanju in sodobni tehnologiji ter z obetavnimi dejavnostmi, skladnimi s sodobnimi in ekološkimi usmeritvami. Ob tej splošni usmeritvi pa jima nadzorni svet nalaga konkretne cilje, in sicer izpeljati dve največji razvojni investiciji Gre za postavitev dveh tovarn, in sicer za proizvodnjo formalina F2 ter biodizla. »Obe investiciji zamujata na ravni pridobivanja dokumentacije in gradbenega dovoljenja. F 2 sedaj že ima gradbeno dovoljenje, kar je dobro izhodišče za zagon poskusnega obratovanja avgusta prihodnje leto ali najpozneje čez leto dni, gradbeno dovoljenje pa je treba čim prej pridobiti še za tovarno biodizla,« je povedal predsednik nadzornega sveta Nafte Lendava mag. Drago Šiftar. Načrtovani investiciji v vrednosti 8,6 milijona evrov za biodi-zel in 3,5 milijona evrov za F 2 namreč dopolnjujeta načrte strateškega partnerja, ki naj bi po napovedih kmalu stopil v družbo Nafta Lendava, predvidoma na način, da bi država s svojim kapitalskim vložkom v lendavski družbi še naprej ostala deležnik. Seveda pa so še vedno odprte tudi karte za državno prodajo celotne kapitalske naložbe, saj je postopek prodaje po besednjaku ministrstva za gospodarstvo le upočasnjen. Poleg imenovanja je nadzorni svet na seji obravnaval še druge teme, med drugim tudi tekoče poslovanje. Po hudem udarcu, ki ga je družba Petrochem doživela konec zime z drastičnim padcem cen na trgu, je prišlo do obrata, ki obeta uspešno poslovanje tudi letos. Kljub temu pa letošnji prihodek ne bo potolkel lanskega rekorda, ko je ustvarila družba Petrochem kar 68,7 milijona evrov prihodka. Majda Horvat Odredba o omejitvi prometa na cesti G1/3 z zamudo Milijonti tovornjak še pred sredino oktobra Podgane na počivališču v industrijski coni Mele pri Gornji Radgoni Še pred sredino oktobra naj bi po cesti Gl/3 med Mariborom in Dolgo vasjo letos zapeljal že milijonti tovornjak, kar potrjuje, da je državna cesta, ki poteka tudi skozi mesta in naselja, med najbolj obremenjenimi, promet na njej pa se še povečuje. Število tovornjakov, ki so letos peljali čez mejni prehod v Dolgi vasi, se je v primerjavi z letom 2004 podvojilo, v nekaterih mesecih pa celo potrojilo. Po podatkih Civilne iniciative Gornja Radgona je peljalo marca 2004 čez ta mejni prehod 32.353 tovornjakov, v letošnjem marcu pa že 119.077. Največji dnevni promet je bil 26. junija letos, ko so na tej cesti našteli 5-484 tovornih vozil, takšno število pa resno ogroža prometno varnost na tej cesti kakor tudi varnost ljudi ob njej. Z dograditvijo pomurskega dela avtoceste, ki naj bi jo predali namenu v drugi polovici prihodnjega leta, se bodo prometne in varnostne razmere na rej cesti izboljšale, Pomurci pa se kljub temu s sedanjimi razmerami ne morejo sprijazniti, zato še naprej zahtevajo omejitev prometa tovornjakov. Na zadnji seji odbora za sprotno spremljanje izgradnje avtoceste v Pomurju so zato ponovno od- Na dnevu Aque Janez Gjergjek - delavec Save 2007 Zaščitni znak Radinove kuhinje Vodja hotelske kuhinje in avtor kuharskih nasvetov v Vestniku dobil nagrado in priznanje Poslovne skupine Sava Donacija za novi CT Vse prodornejše podjetje Aqua, katerega glavna dejavnost je trgovina s prodajnim programom izdelkov za centralno ogrevanje, vodovod, kopalniško opremo, v zadnjem Času pa se ukvarja tudi z gostinstvom (sedem zaposlenih), je pripravilo minulo soboto pred svojo poslovalnico v Obrtni ulici L. dan odprtih vrat. Ob tej priložnosti so v sodelovanju s poslovnimi partnerji predstavili prodajni program in opravili žrebanje kuponov, ki so jih lahko v njihovi poslovalnici izpolnile stranke. Imena dobitnikov so izobešena v njihovi trgovini v Obrtni ulici. Zapišimo le, da je prejel prvo nagrado - peč na kurilno olje BIASI SG-3 - Jože Horvat iz Šercerjevega naselja v Murski Soboti. Ob tej priložnosti je lastnik podjetja Aqua, mladi podjetnik Jožef Erniša iz Moravskih Toplic, Štefanu Vučaku, direktorju za ekonomsko področje Splošne bolnišnice Murska Sobota, izročil simbolični ček kot donacijo za nakup novega CT-apara-ta v višini 1,000 evrov, Erniša je med načrti napovedal skorajšnji začetek gradn je večnamenskega poslovnega objekta v Noršinski ulici v Murski Soboti s površino 3.600 m ’. Če bo vreme ugodno, naj bi se dela začela že letos. G. G. Minuli četrtek so v Kranju proslavili dan Save in ob tem podelili priznanja najuspešnejšim sodelavcem. Vsako leto se med njimi znajdejo tudi sodelavci iz Pomurja, kajti pomemben del Poslovne skupine Sava so že nekaj let tudi pomur ska zdravilišča, povezana v Panonske terme. Sava se lahko pohvali, da je dosegla in celo presegla načrte tako lani kot v mi- li I tuš Tuš Lendava Razpis za prosta delovna mesta: - 2 kuharja picopeka (lahko priučena) m/i za delo v piceriji - mesarja za delo v supermarketu Prijave z dokazili pošljite na naslov: Marjan Kocet, s. p., Ulica Pod hribom 4, 9220 Lendava. Rok za prijavo je 25. oktober 2007. Za podrobnejše informacije lahko pokličite po telefonu, številka je 041269 509, g. Marjan Kocet. Janez Gjergjek je dobitnik nagrade in priznanja delavec Save 2007. Foto: b. b. p. ločno zahtevali, da se promet omeji. Prometnemu ministrstvu so predlagali, da se odredba o prometnem režimu na cesti Gl/ 3 podaljša in velja tako kot med turistično sezono. Odredba o takšni omejitvi naj bi začela veljati 15. oktobra, vendar jc vprašanje, ali se bo to tudi zares zgodilo. Po besedah Mileta Nuniča z direktorata za ceste pri ministrstvu za promet je predlog za spremembo odredbe v medresorskem usklajevanju, vendar nam ni mogel potrditi, ali bo 15. oktobra tudi začela veljati. Pa tudi, ko bo odredba sprejeta, ne bodo v celoti upoštevani predlogi pomurskega odbora, ki je zahteval, da prepoved prometa tovornjakov na tej cesti velja v soboto od 8. ure do nedelje do 22. ure. Po Nuničevih besedah naj bi prepoved veljala v soboto od 22. ure do konca tedna, saj bo tako usklajena z omejitvijo prometa na Madžarskem. Poleg gostega prometa na tej cesti je poseben problem še pomanjkanje parkirnih mest za tovornjake. Ti parkirajo zdaj tudi na površinah, ki niso namenjene za parkiranje, težave pa so Še posebno izrazite na počivališču v Gornji Radgoni, kjer je državno parkirišče preobremenjeno. Na težave opozarjajo predvsem nul ih mesecih letošnjega leta, prav vse dejavnosti (gumarstvo, turizem, nepremičnine in finančne naložbe) so v vzponu. Tudi turizem postaja čedalje pomem bnejši del Savinih uspehov, je poudaril v nagovoru prvi mož Save Janez Bohorič. Pravzaprav sta med šestimi nagrajenci in dobitniki naziva delavec Save 2007 kar dva delavca iz severovzhodnega dela Slovenije in iz Panonskih term, poleg Janeza Gjergjeka iz Ra-dene je prejel priznanje tudi Jože Gašperšič iz Term Ptuj (nadzor investicij), Talent, inovativnost, znanje, urejenost in delavnost so lastnosti nagrajencev. Janez Gjergjek je pravzaprav zaščitni znak kuhinje v zdravilišču Radenci, ki se danes imenujejo Terme Radenci. V Radinov) kuhinji dela že dvajset let, pred tem pa je delal v Ljubljani in kar dolga leta v eni najboljših restavracij v Ntirnbergu. Že več kot deset let je vodja kuhinje v Radinu, v kateri dela danes 31 delavcev. Ta hip jim primanjkuje kar nekaj kuharjev, predvsem srednje generacije, saj je med sodelavci veliko starejših, ki so pred upokojitvijo. Janez Gjergjek se je s svojimi idejami in znanjem že večkrat izkazal na raznih tekmovanjih, bil je član uspešne slovenske reprezentance na prireditvi kulinarike v Baslu, postal je kuhar leta 1999 in je tudi stalni član ocenjevalne komisije na gostinsko-turističnih zborih Bernarda B. Peček krajani Melov in zaposleni’'P djetjlh v tej industrijski * tovornjakarji zasedejo položljive površine, tudi tis® so v lasti občine ali drutH^ oih in fizičnih oseb, nem divjem parkiranju, roža prometno varnost, p' '* liski prebivalci opozarjat' na sanitarne in zdravstven l,f bleme, ki se ob tem pni^i^ Po besedah okoliških cev ostajajo za tovornjak tri' pi smeti, ostanki hrane in odpadki, v bližini so sc začeli množično tudi glodavci, predvsem p™ ne. Ludvik Sava lastni^ Term Lenda*3 Družba Sava, d. d., je pred ' hčerinskega podjetja odkupila 355-773 delnic i^ ^j.l družbe Terme Lendava kar P^Ljial' 93,09 odstotka osnovnega . bil’ družbe izdajatelja. Prrd Sava lastnica 829 navadnih d' j roma zgolj 0,22 odstotkov ' tem uresničujejo vizijo celo”' gije Poslovne skupine Sava i™ Sava, d. d., so sporočili Iz pnij Tako so že večinski lastniki l ■ tj prihodnosti pa naj bi postal2 -večinski lastnik Term Radeje’ na strategija je, da bo Sava Turi-" to podjetje z enotnimi standar^ ^BI|Cl gijo razvoja. Panonske terme ' resnici zgolj blagovna znamka, ° p nic od Term 3000 pa bo mora1 -terme finančno okrepil । ■, V Lendavi razpolagajo danes $ .o skimi in 84 apartmajskimi pa jc treba dodati še 20 sob '■ 1 $ 'J beta v središču Lendave končanjem je izdelava P1^^^ rd tvenega načrta za nadaljnjo s1- - nega kompleksa, štiri hektarje'' pj c' Sava že odkupila, pet enkrat še v lasti krajevne skup ne Prihodnje leto načrtuje)0 i7(jlP na in apartmajev za trg, ni Pa/ ali jih bodo zgradili 50 ali 10' ,o Direktor Franc Huber, j. denje lendavskih term leta ? ’ m ' , direktorja z najdaljšim i'1 ' 2008 izpolnjeval vse pogoj0 Ali ho pristal na nadaljnje odvisno od uresničevanjar l’ g ft Term Lendava. # VESTNIK-11. oktober 2007 GOSPODARSTVO 7 Komptech v Ljutomeru odprl novo tovarno FROM?/. _ odnosi 2 javnostmi m tržno komuniciranje- INQUA. FRONTLAB kreotryne rešitve m oblikovanje Spletne stkani In Izdelovali bodo stroje m naprave za obdelovanje odpadkov Petdeset delovnih mest - vrednost investicije šest milijonov evrov Ljutomeru so tudi urad-novo tovarno .,' 'r Komptech okoljska il- o. o., v kateri so P^mbra zagnali poskusno ■' ^odnjo izdelave strojev l>i«ua?rav za mehansko in t obdelavo odpadat'P^i®**^* '■i^avcev’ do konca leta ' ta bo že petdeset. h, je prišel čas, da lah-oznanimo začetek (o za katero si želi- i^.'1 1 bo mejnik v razvoju in , Poslovne skupine Kompte-estfskega podjetja Farmte-*T'k v gospodarskem in kj. tn<,|6 okolju osrčja Prle-mejnik v življenju njenih til, '"'’h graditeljev, zaposle-•Hm / de,ala v nagovoru zbra-a Sonja Rajh. Ot-. J ' nove tovarne v Ljutome-.. ^ojim obiskom počastili piu ni Poslovni partnerji sku-družb Komptech s ° ' Pmhnleitnu na av-leay 1 ^^rskem tako iz Slo-0t, । Atrije, Nemčije, An-p. ra®cijc, Švedske, Norve-& nT*1' banske, Belgije, Ni-tt J. ^ce« Italije, Madžar-Slovaške, ? Dtve, Rusije, -ZDA, Ka- 1’stralije, Kitajske, Južne bvti, in Španije. Otvori-^to-rjtovarne v Ljutomeru je to Ip 'ziemen dogodek tudi ^“^dnem srečanju go-'Odjj ?tVen«kov, kar potrjuje ' t ' Položaj skupine družb 'g, J ' 'b na področju mehan-°bdelave odpad-evropskem trgu in po- membnost v svetu, ki se bosta z novo tovarno v Ljutomeru Še utrdila. »Seveda pa tudi začetkov ne bi bilo, če ne bi bilo naših investitorjev, podjetja Komptech GmbH z lastnikoma g. Josefom Heissenbergerjem in g. Rudijem Pretzlerjem, katerima gre posebna zahvala za odločitev in potrditev investicije. Podjetje Komptech pa je več kot le investitor, je dolgoletni poslovni partner, s katerim gojimo spoštljiv in enakopraven odnos. Lastnik novega podjetja je z vlaganji in dejanji pokazal, da zau- pa v ljudi v tej regiji in njihovo sposobnost, ustvariti najboljše, ustvariti vrhunske proizvode in se kosati s kakovostjo najzahtevnejših,« je poudarila Sonja Rajh Z novo tovarno v velikosti 3500 kvadratnih metrov, ki je stala šest milijonov evrov, in preselitvijo programa izdelave komponent za okoljski program iz ljutomerske hčerinske firme Farmtech ali nekdanjega Tehno-stroja, so se v slednjem podjetju sprostile proizvodne zmogljivosti za načrtovano širitev in rast programa kmetijskih priključkov. V obeh družbah bo tako konec leta zaposlenih že več kot dvesto delavcev. Družba Komptech je bila z namenom postavitve nove tovarne v Ljutomeru ustanovljena leta 2004, leto pozneje je kupila od ljutomerske občine za 129 milijonov tolarjev komunalno opremljeno zemljišče, veliko 3,7 ' hektarja v Babinski industrijski coni, tovarno pa začela graditi januarja letos. Že julija je bil opravljen tehnični prevzem tovarne in avgusta izdana odločba o poskusnem obratovanja, ki je stekla v začetku septembra. Majda Horvat 34. 9000 Murto Sobot«. Slavečo | T »386 (012 $30 89 UD I F *386 (01? $30 89 01 Obrtno-industrijska cona v Odrancih, kjer bodo kmalu začeli graditi tovarno avtodomov Carthago. Foto: j. g. Odranski župan ne bo odstopil Kmalu temeljni kamen za tovarno Nemškemu podjetju Carthago prodali še približno štiri hektarje zemljišč V novi tovarni podjetja Komptech v Ljutomeru bodo izdelovali stroje za mehansko in biološko obdelavo odpadkov, ki bodo pomembno prispevali k čistejšemu okolju. Že letos bo v njej delalo petdeset delavcev. Foto: m. h. »Vozili smo se po nemirni reki neznanja. Bile so različne upravičene in neupravičene zahteve. Včeraj (8. oktobra, op. p.) so bili akti objavljeni v Uradnem listu in veljajo. Končno se lahko vse skupaj nadaljuje. Včeraj je bila tudi vložena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja. Srečen sem, da smo uspeli...« To je povzetek nekaterih misli odranskega župana Ivana Markoje, ki jih je izrekel na torkovi seji občinskega sveta ob obravnavi predloga sklepa za prodajo štirihektarskega stavbnega zemljišča v odranski obrtni coni podjetju Carthago iz Ravensburga v Nemčiji. Kot smo že poročni, se je omenjeno podjetje odločilo, da bo zgradilo v Odrancih tovarno avtodomov, v kateri bo najprej dobilo zaposlitev 35, do leta 2009 pa okrog 150 ljudi, predvsem delavcev s tehniškimi znanji, mizarji, montažerji, konstruktorji, oblikovalci, karoseristi, elektrikarji, vodoinštalaterji, avtomehaniki idr. Zaposlili bodo tudi žensko delovno silo. Tovarno bi že gradili, če ne bi prišlo do zapletov pri urejanju prostorskih aktov oz. zahtev, ki jim jih je postavilo Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije Vse skupaj je prišlo tako daleč, da bi zadeva skoraj padla v vodo. Če bi se to res zgodilo, bi župan, kot je dejal ob imenovanju podžupana (to funkcijo je zaupal Branku Ferenčaku), nepreklicno odstopil, saj je vložil v ta projekt ogromno časa in truda. No, končno se lahko vse skupaj nadaljuje. Kmalu bodo položili temeljni kamen za tovarno in ob tej priložnosti bodo tudi slovesno predali namenu obrtno-industrijsko cono Kamencl. Predviden začetek poslovanja tovarne je marca prihodnje leto. Jože Graj L---------------------------------------------------- ^ilo prenočitev v Panonskih termah podobno lanskemu Več gostov v Moravskih Toplicah, manj v Radencih se število gostov, ki bivajo v apartmajskih naseljih in kampih ^j/ 1,1 vitrin delu Panon-v prvih devetih lnrejO(j janu- ^P^mbra. zabeležili '■"'.930 prenočitev, o lanskemu ozi-manj kot bil« 502.455. j domačih gostov je U^ij0' 1 Lai pomeni, da se j ^rr, 1' Primerjavi z istim ob-1 " povečalo za pol od-mkole b'l"pre-gostov 217.696, kar ’^a odstotek manj *0 imeli v Mora-uč» kjer se je število ečal° za osem odstot-ht^jsr prenočitev l'^0’h t,Jjih za dva odstot-zabeležili 143 ../’IH- „ in 134 tisoč noči-C Preil'Stov-Najbolj so po-Hip. v hotelu Ajda a4 . 18 Romov, ki so jo leta glsi Vsi trije državni (£.IZobrazevanje in je stra-Sgj . Unient z rešitvami za j 'z°brazbenih ciljev in Znan)a romskih ot-, h n 1 korak do spošto-jezika in kulture ■ Hin izobraževa-,c veRko prispeval Jo,, romskega jezika, 'r ln delavni.c romšči-tn Jerome, je avtor 4» •] ki (ROmani čhib) % 'avtOr Številnih literar-'Slv 'i spremenilo; če uS K P^lckkisil imiraic po k ^>1 ' Pošillali na po-■/'di, danes praviloma A je # vsaj ne v Prek-'te^,rePričanJože Horvat. ,k* sr dogaja dis-Vseh področjih. J tevilom izobražen* bo spremenil Položaj v družbi. Se- Namestnik Tone Dojčič, varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik, svetovalec Ivan Šelih in župan Anton Štihec. Foto: Nataša juhnov obeh jezikov in spoštovanje lastne kulture in tradicije. »Romske pomočnike v vrtcih in šolah potrebujemo, če zadeva ni dobro izpeljana, je pa vsaj dobro nastavljena. Ni pa prav, da se za ta poklic zahteva tako različna stopnja izobrazbe, v Prekmurju se zahteva najmanj peta stopnja, na Dolenjskem pa je dovolj osnovna Šola,« razmišlja nagrajenec Jože Horvat, prepričan pa je tudi, da je skrajni čas, da se tudi Romi začnejo intenzivneje ukvarjati z lastnim ekonomskim stanjem in razvojem: »Romi nikoli nismo razpravljali o lastnem razvoju, o podjetništvu. V ekonomskem smislu smo Romi ostali sto let zadaj. Nimamo pogleda, kako bi se razvijali kot skupnost. Druge manjšine imajo svoja podjetja, svoje sklade, pomagajo si, Romi pa do sedaj o tem nismo razmišljali. Tudi romska glasba je zelo kakovostna, vendar do pred kratkim tega nismo znali uresničiti.« Kakšna je razlika med dolenjskimi in prekmurski Romi, pa je dokaz tudi to, da so na Dolenjskem šele pred kratkim dobili prvi vrtec za romske otroke, v Prekmurju pa je takšen vrtec na Pušči že 40 let - zato bi bil čas, da bi postal integriran, torej vrtec za vse otroke in ne le za romske, saj je v tem Času tak vrtec v Prekmurju segregacija, je prepričan Horvat. Bernarda B. Peček Jožek Horvat Muc, nagrajenec ministrstva za šolstvo In šport: »Velikokrat sem že rekel, da je projekt z romskimi mentorji dobro zastavljen, vendar je bil slabo izpeljan. Na osnovi moje knjige Romski jezik je treba sedaj pripraviti učbenik za izbirni predmet Romska kultura, ki ga bodo uporabljali v 7., 8. in 9. razredu osnovne šole, kajti mučiti mlajše otroke s tem je nesmiselno. Romski otroci se morajo najprej integrirati v okolje, ta izbirni predmet pa ni namenjen le romskim otrokom.« Foto: B. B. P. PODJETJE ZA INFORMIRANJC MerskaSobota, d. d. Ulica arh. Novaka 13, 900D Mmka Sobota POVABILO K SODELOVANJU 1. januarja 2008 se izteče mandat odgovornemu uredniku Vestnika. Vabimo kandidatke in kandidate, ki bi jim delo odgovornega urednika pokrajinskega tednika Vestnik pomenilo poklicni Izziv, da Izdajatelju v obsegu pribl, 20 tisoč znakov predložijo elaborat o izvajanju temeljne vsebinske zasnove Vestnika v štiriletnem mandatnem obdobju. Rok za oddajo elaborata je 8. november 2007. Izmed prispelih ponudb bo izbrano kandidatko oziroma kandidata uprava predlagala nadzornemu svetu v imenovanje za odgovornega urednika Vestnika za obdobje od 1.1.2008 do 31,12.2012, pred tem pa si o njem pridobila mnenje uredništva. Če imate visoko izobrazbo, izkušnje v medijih in vas zanimajo izzivi pri snovanju najbolj branega regionalnega časopisa v Sloveniji, vabljeni k sodelovanju! Dodatne informacije v zvezi s povabilom lahko dobite pri direktorici družbe (irma.benko@p-inf.si). Varuhinja je poslovala v prekmurščini Po njenih besedah je bilo število pobudnikov tako veliko, da »smo morali priti z dvema ekipama. Ena med njimi je delala vse; popoldne, saj smo obravnavali več kot dvajset zadev različnih pobudnikov. V moji skupini je poslovanje potekalo v prekmurskem jeziku, kar je posebnost, saj drugače ne poslujemo v narečju. Ena od zadev se tiče dela Centra za socialno delo Murska Sobota, druga pa poslovanja z občino v najširšem smislu. Seveda bomo županu poslali zahtevek za pojasnilo, pri Čemer pa ime pobudnika ne bo ostalo skrivno, ker je namen, da mu pomagamo,« je poudarila varuhinja človekovih pravic Z razvezo staršev se začnejo problemi Nato je spregovoril njen namestnik Tone DojčiČ, ki se je ukvarjal z otrokovimi pravicami. Povedal je, da gre v dveh pobudah, ki so jih obravnavali, za zelo zapleteno problematiko. »Ko se starša razvežeta ali začneta živeti ločeno, se začnejo problemi, komu bo dodeljen otrok, kakšni bodo stiki, kdo bo odgovoren za vzgojo in varstvo, kasneje tudi o vprašanjih preživnine. Običajno eden od staršev jemlje otroka kot svojo lastnino in drugemu ne priznava starševskih pravic, s tem pa tudi zanika pravice otroka, ki ima pravico do stikov ne le z obema roditeljema, ampak tudi z ljudmi, ki ga obkrožajo. Zadeve so nam že znane, saj smo se z eno od njih ukvarjali že leta 2004, z eno pa • že prej. Osnovni problem je v počasnem delovanju in odločanju sodišč,« je med drugim opozoril Dojčič. »V takih primerih bi sodišča morala odločati prednostno in hitro. Razumemo, da se v teh postopkih odloča o zelo občutljivih zadevah in da sodišče mnogokrat nima zadostnega znanja za pravično razsodbo, komu dodeliti otroka v vzgojo in varstvo. Sodišče ima vso pravico postavljati izvedenca in podvomiti o njegovi ugotovitvi. Toda, če sodišče v isti zadevi in v enaki situaciji, poleg tega da sta potekli dve leti ali več, postavi Še četrtega izvedenca, se postavlja vprašanje, ali je problem v sodišču ali izvedencih.« Ne manjka zahvalnih pisem Prav tako meni, da zelo redko naletijo na pravilen postopek sodišč za pridobivanje mnenja otroka. »Po našem mnenju bi moral sodnik mnenje otroka pridobiti v neposrednem stiku, ne zgolj preko ocene izvedenca, kakor se pogosto dogaja, je še dodal. Od varuhinje človekovih pravic zvemo tudi to, da je neki občan potožil, da še vedno živi v nemogočih bivalnih razmerah, saj nima ne vode ne elektrike, čeprav sta mu pomoč že pred časom ponudila občina in center za socialno delo. Povedala je tudi, so v njenem mandatu uspešno pomagali že več ljudem. »Skoraj ne mine teden, da na naš naslov ne bi prispelo vsaj eno zahvalno pismo,« je še dejala. Milan Jerše Barometer Mirko Horvat je postal direktor Nafte Lendava. Simon Vogrinčič, nogometaš Veržeja, ki je dobil prestižno slovensko priznanje za ferplej, se je izkazal na nedeljski tekmi 3- SNL ' vzhod proti Romi, saj je dosegel kar tri zadetke. Jože Gomboc je lastnik in direktor založbe Ajda, ki v svojih zbirkah Zibelka in Modri planet izdaja le izvirne slovenske slikanice slovenskih avtorjev. Romana Jordan Cizej je evropska poslanka leta za področje energetike. Franc Gomboc iz Murskih Črnec, dolgoletni gasilski aktivist, je dočakal 80. rojstni dan. Še vedno je dokaj aktiven in pripravljen pomagati po svojih močeh. Nanj so še posebno ponosni sovaščani, ki mu želijo vse najboljše. t 10 OSEBNI PEČAT 11. oktober 2007 - VBUin Jože Gomboc, direktor Založbe Ajda, IBO Gomboc * Naša politika je, da iz ene knjige naredim drugo Edina založba v Sloveniji, ki izdaja le izvirne slikanice slovenskih avtorjev Izdajajo samo kakovostne slikanice z najboljšimi najboljšimi ilustratorji. Avtorske zgodbe in pravljice izhajaj0 vzbirki Modri planet, ki je manj obsežna kot Zibelka, izhajajo slovenske ljudske pravljice in ljudske pravljice v J venskem knjižnem jeziku. Verjetno moraš biti malo romantik, da se po dolgoletnem delu v šolstvu odločiš, da se boš lotil nečesa povsem drugega, izdajanja knjig in slikanic na primer. Zgodba Jožeta Gomboca je prav nenavadna. Po poklicu je matematik, ki ga nikoli niso zanimale samo številke in formule, ampak še bolj zgod be in človek, ki jih je izumil. Tako je leta 1995 ustanovil svojo Založba Ajda, IBO Gomboc z namenom, da izdajajo poslovno, športno in mladinsko literaturo. Danes je to edina založba v Sloveniji, kjer v dveh zbirkah Zibelka in Modri planet izdajajo le izvirne slovenske slikanice slovenskih avtorjev. In prvi vtis, ko vzameš njegove knjige v roke, je, da so lepe. Kako ste se sploh odločili za izdajo knjig za otroke? Pred leti sem hčerko vprašal, ali zna kakšno slovensko ljudsko, pa me je samo pogledala. In ro je bila spodbuda, da sem se pozorneje posvetil knjigam slovenskih avtorjev in ljudskim pravljicam. Težko povem, zakaj. Deset let sem delal kot matematik v šolstvu in pn matematiki se nisem ukvarjal samo s števili, vedno me je zanimalo tudi ozadje, kakšen človek je bil ta, ki je kaj izumil, ne zgolj gole številke. Čepra v knjig vaše založbe ne najdemo na prodajnih policah, ste izdali kar nekaj knjig? Doslej je izšlo pri založbi okoli 50, 60 naslovov, naslovi pa so se začeli pojavljati v zadnji štirih letih bolj intenzivno. Objavljamo knjige živečih avtorjev in drugih avtorjev, ki se tako prvič pojavijo kot slikanice. Avtorske zgodbe in pravljice izhajajo v zbirki Modri planet, ki je manj Jože Gomboc, direktor, urednik, založnik, tržnik, v svoji založbi Ajda z velikim žarom pripoveduje o zgodbah in skrbi, da izdajajo čudovite slovenske slikanice. V Pomurju prodamo le od tri do pet odstotkov ene slikanice, vse drugo pa drugod po Sloveniji in nekaj tudi v tujini. obsežna kot Zibelka, kjer izhajajo slovenske ljudske pravljice in ljudske pravljice v slovenskem knjižnem jeziku. Zbirka Zibelka je razdeljena na štiri ni voje, od najmlajših vse do odraslih in zahtevnejših bralcev. Med drugim smo izdali lani ob praznovanju priključitve Prekmurja Sloveniji priredbo prve objavljene prekmurske ljudske pravljice, ki je izšla leta 1863. Ko govorite o teh pravljicah in zgodbah, vedno govorite z žarom in jih znate vse na pamet. Ni vseeno, ka- ko otroku predstavimo pravljico in kakšno pravlji co mu povemo. Morajo imeti neko pedagoško vodilo ali so v pomoč otrokom, vzgojiteljem, da imajo sporočilnost. Pomembno je, da se otroku pove, ko se mu pripoveduje, to pa je primorska, slovenska, dolenjska... ljudska pravljica. Da opozarja na atribute slovenstva, kot so Triglav, Prlekija, za katere Še ni slišal. Z uvajanjem novih besed, novih pojmov in morda pozabljenih besed želim, da se otroku širi obzorje. Z evropskimi ljudskimi pravljicami seznanjate slovenske bralce in tuje bralce seznanjate s slovenskimi avtorji in slovenskimi pravljicami. Ravnokar se pripravlja pravljica iz Latvije, v načrtih pa ima mo, da bi izdali tudi prevod kakšne madžarske pravljice. Med drugim smo izdali nekaj slovenskih pravljic, prevedenih v angleščino in nemščino. Vedno poudarjam, da mi ni všeč, da ko imajo otroci kakšne mednarodne izmenjave, nesejo na primer knjigo Walta Disneya ali kakšno drugo knjigo, ki jo lahko kupijo tudi v drugi državi. Toliko svojih lepih pravljic imamo in zakaj ne bi raje odnesli kakšne izvirne slovenske pravljice z odličnim slovenskim ilustratorjem. Malo vas je zaposlenih, bolj delate z zunanjimi avtorji! Samo dva sva redno zaposlena, jaz opravljam vlogo založnika, urednika, prodajalca knjig in še kaj. Drugače imam veliko sodelavcev, prevajalcev, ilustratorjev, vseh skupaj nas je sedemnajst. Kar nekaj pravljic sta priredila domačina Jasna Branka Štaman in Saša Pergar. Kar se ilustratorjev tiče, veliko sodelujemo z Anton Buzetijem, Ano Razpotnik Donati in drugimi. Ilustratorja izbiramo na podlagi združljivosti besedila in avtorja ter poskušamo slediti ideji, da prihaja iz pokrajine, od koder je pripoved. In danes se da preživeti s tiskom in prodajo otroških slikanic? Res se pri nas proda zelo malo knjig, knjižnice kupijo 200 do 250 izvodov, kupijo pa jih še šole, vrtci, nekaj jih kupi slovenski protokol, ki slov^ ljudske pravljice uporablja darila za Slovence po sveW' Pomurju prodamo le od* pet odstotkov ene slikam^ drugo pa drugod po Slovenj111 nekaj tudi v tujini. Stroški-«^ krivajo s približno 500 &1 _ izvodi. Moja osnova politih je, da z eno knjigo pokdf® proizvodnjo druge knjige. MF vsemu si prizadevamo, d) i'1' naše knjige poleg kak... Zdi se mi, da se danes preveč poudarja, da je šola le breme in stres. S tem dodajo šoli le negativen prizvok in otroci imajo že od začetka odpor do šole. Meni se zdi šola predvsem priložnost, da se otrok lahko razvije...« učijo tudi humanosti, odprtosti, pomoči sočloveku, kajti vse to je pri poklicu, za katerega se izobražujejo, še kako pomembno. S tem namenom se tudi vpišejo v to šolo, kjer vsi skupaj vložijo veliko energije v ustvarjanje pozitivne Šolske klime; zato ne čudi, da je med njimi veliko prostovoljcev, takih, ki delajo v Lavri, z varovanci, v Hospicu. In res se je Mateja Jakšič odločila prijaviti projekt prav na pobudo dijakov, ki so ji večkrat povedali, da si želijo več neformalnega druženja z razredniki. »Meni je v posebno zadovoljstvo, ko pridem v razred in vidim, da dijaki radi sodelujejo, da so radi vključeni v projekte, radi delajo plakate, povedo svoje mnenje, na primer tudi to, zakaj imajo radi katerega učitelja. Zdi se mi, da naša deca rada hodijo v šolo Sama sem tudi razredničarka v četrtem letniku, in ko ti dekleta ob koncu šolskega teta povedo, da je škoda, da je konec šole, da ne vedo, kaj naj počnejo med počitnicami, da bi bile raje v šoli... To je res posebno zadovoljstvo,« je povedala Jakšičeva. Razredništva nikomur ne vsiljujejo, profesorji se sami odločijo zanj, to sprejmejo kot svoje dodatno delo, skrb in veliko odgovornost. S projektom, ki je potekal od septembra 2006 do konca Šolskega leta, so želeli odkriti, kakšne lastnosti naj bi imel dober razrednik, da bo razred čim bolj povezal, da bodo vsi zadovoljni. V tem šolskem letu bodo na osnovi pridobljenih ugotovitev nadaljevali projekt. Tokrat se ponujajo dijakom bogatejše interesne dejavnosti, razredniki pa imajo razna dodatna izobraževanja. Posledica vsega tega je tudi spoznavni piknik s prvimi letniki (načrtovan za 12. oktobra), ki se ga lahko udeležijo prav vsi dijaki. Bernarda B. Peček Mateja Jakšič vodi tudi 1.1. psihokrožek, ki se seljem udeležujejo, saj se pogovarjajo o zanim^ npr. o vsebini kakšnega filma, knjige. Foto. b. b p- VESTNIK-11. oktober 2007 KULTURA Kulturno društvo Frana Šaleškega Finžgarja Žižki Mlade spodbujajo k delu v društvu Sobota gosti Evropski trienale male plastike Sala, satira, ironija in globlji pomen ' Žižkih imajo kulturno društvo že od leta 1971, tudi v za-Au tetih Pa se Eahko pohvalijo, da se veliko krajanov ^eole v delo vseh šestih sekcij, ki delujejo v okviru dru-a bi mlade dejansko že od osnovnošolskih let spodbujali k 9' evanju v društvo, so organizirali pred nedavnim tudi dvodne-/ '°očkov otroški tabor. Otroški tabor je potekal pod vodstvom 'llxe Žalik, sodelovali pa so tudi drugi mladi mentorji, animatorji ,81> predvsem srednješolci. Predsednica društva Minka Hozjan " da je bil osnovni namen tabora, šolarje spodbuditi k sodelo-■ dejavnostih društva in drugih aktivnostih, ki se dogajajo v . ’ da bi tako še bolj začutili povezanost s krajem. Pripravili so Biasbeno, lutkovno, športno in druge delavnice, obe-Pa so se jim trudili predstaviti delo društva in zanimivosti 1cr njegov, zgodovine. Tabor je potekal v obnovljenih prosto-asK°-gasi)$kega doma, kjer je dobilo svoje prostore tudi dru-’delo pa jim je bila na voljo nova dvorana, deluje šest sekcij, in sicer dramska, recitatorska, ''J skupina, tamburaši, ljudske pevke in etno skupina Šran-p. ''d|Oi'iin' pa se veliko krajanov vseh generacij. V folklorni sku-PihK dvanajst parov, na tradicionalnih ljudskih inštrumentih išin t '• remMajo štirje muzikantje. Plešejo predvsem prekmurske lodeiC vodita jih Vida tn Milan Hanc, pri koreografijah pa 'K' Valerija Žalik iz Beltinec. V tamburaški skupini jih 'odi pa jih Irena Žižek To je tudi najmlajša skupina dru-'I d'du|e|o le eno leto, vsi pa so glasbeno izobraženi in ob ft Igrajo največ ljudske pesmi iz Prekmurja in dru- I Slovenije, radi pa zaigrajo tudi kako dalmatinsko. Lju-I ^šk l'1 devet, delujejo pet let, izdale pa so že tudi zgoščenko Mi * - va®Eca>na kateri so pele stare ljudske pesmi, izdelujejo pa I j iz krep papirja in obleko zapozvačina. Dramska skupina, I ’A ^'"ka Hozjan in šteje petindvajset članov, je uprizorila I fu- ' ’j” lovec, pripravili so Veseli večer, načrtujejo pa še ^'^0 komedije. Recitatorska skupina nastopa na proslavah in skupina Šrangaši pa pred poroko, ko se dekle iz ' P°roči s fantom iz druge vasi, postavi šrango (oviro na čemaže tradicionalne običaje ob tej priložnosti. J. Ga. h li0 . 1^. Rckovem otroškem taboru so se otroci seznanjali •/ kulturnega društva in zanimivostmi iz zgodo- Foto: J. Ga. Uvodnik za katalog prispeval tudi minister za kulturo Na Evropskem trienalu male plastike v Murski Soboti sodeluje enaintrideset umetnikov iz osmih dižav, ki se predstavljajo s svojimi deli, nastalimi vzelo raznolikih scenah. Na fotografiji je delo Berlinčana Volkerja Maiza z naslovom Alegorija kolektivnega počitka. ralnim in profanim prostorom namenjene kiparske izvedbe, brez njih bi zgodovini umetnosti umanjkale prav tiste intimne podobe človekovih ustvarjalnih stremljenj, ki velikokrat skrivajo ključne momente razumevanja sveta. » Organizatorji soboškega trienala so znali že zdavnaj prepoznati vrednost tega, na videz skromnega, in najbrž so bili sprva sami presenečeni nad ugodnim odzivom v širšem evropskem prostoru« Ob trienalu je nastalo kar nekaj spremljajočih projektov. Na temo bienala je Sandi Červek oblikoval umetniško grafiko, Slavko Šuklar je prav za to priložnost napisal temo, harmonikarski orkester SLO-A3 pa je na otvoritvi izvedel njeno krstno predstavitev. N a razstavo pa vabijo po vsem mestu postavljeni pisano pobarvani sodi, ki jih je upodobil Galerija Murska Sobota letos spet gosti trienale male plastike, ki ga v tem mestu prirejajo že od leta 1973, takrat še kot jugoslovanski bienale male plastike. Soboški bienale je s svojo orientiranostjo v širši evropski prostor eden od dveh (drugi je v Fellbachu v Nemčiji) najpomembnejših tovrstnih mednarodnih festivalov v Evropi. Na letošnjem bienalu, ki so ga poimenovali Šala, satira, ironija in globlji pomen, sodeluje enaintrideset umet nic in umetnikov iz osmih evropskih dežel; Avstrije, Francije, Italije, Nemčije, Portugalske, Rusije, Velike Britanije in Slovenije, ki se predstavljajo s 57 zelo različnimi malimi plastikami. Od slovenskih predstavnikov razstavljajo Mirko Bratuša, Marko A. Kovačič in Boštjan Novak, ki jih je predlagal slovenski kurator Franc Obal. Umetniški vodja postavitve prof. dr. Thomas Deecke, zaslužni direktor Novega Weser- burg muzeja, je izbral tudi letošnjo temo šala, satira, ironija in globlji pomen. Gre za naslov redko predvajane gledališke igre Christiana Dietricha Grabba iz obdobja nemške romantike. Vse do današnjih dni je bil ie-ta pogosto citiran za vse, kar se spreminja med dvema nasprotjema, šalo in resnobnostjo, torej tudi za umetnost, ki postavlja v današnjem času postmoderne pod vprašaj vsebinske in tudi formalne tradicije. Povedal je, da je za murskosoboški trienale značilno, da evropsko malo plastiko vedno zbere po skupnim naslovom, čeprav mala plastika izhaja iz izjemno raznolikih scen. Izbral je tudi osem kura-torjev iz sodelujočih držav, ki so s svojimi umetniškimi predlogi podprli idejo trienala in predlagali avtorje. Ob tej priložnosti je izšel tudi obsežen katalog s predstavitvenimi besedili avtorjev in reprodukcijami njihovih del ter vodilom, da si lahko o njih podrobneje preberemo tudi na internetu. Uvodnik je med drugim pri- Prof. dr. Thomas Deecke, umetniški vodja: »V vrsti malih skulptur najdemo primere z enako mero igrivega kot tudi zlobnega humorja pa tudi primere, polne političnih in družbeno kritičnih namigovanj; v oblikah tradicionalnih plastik, od spomenika do skulpture, fontane, odkrijemo ironične spore s filozofijo, zgodovino književnosti in umetnostno Zgodovino.« Foto: A. N. R. R. speval minister za kulturo dr. Vasko Simoniti. Pravi, da mala plastika nikoli ni bila deležna tako velike pozornosti kot njene monumentalnejše, javnim, sak- Ignac Meden. Trienale male plastike si lahko ogledate v Galeriji Murska Sobota do 10. februarja prihodnje leto. A. Nana Rituper Rodež ss za debato In novo revijo Modrore(j)čje Iz pogovorov bi se rodili zapisi in revija premalo ukvarjamo s svojim bistvom da pri nas ni nega logosa in se vprašal, kaj je zirali zapisi, ki bi jih izdajali v re- ? stremljenja 11 ' Prihodnost. Mi odkrivati novere-.^P^rešam0pa sreče-J M n", lQ po pogovorih, T' ; M i« kdo kupil, želimo sidru-I je uvodo- Stojan Habjanič. VKrnJ, u 0 novi reviji za (n i kulturo predsta Ml postne pobud-uKavaša, Cirila lAtiu '111 Jožeta Vogrinca, A. a^ebo( da se pogo'll 'e bo iz tega rodila ^hl biJ* ^oii razpravi Prekmurskega lokal- narobe z občestvom, ki je razpa dlo, najprej kot Pomurje, versko in navsezadnje Še na 27 občin. »Mi z lahkoto pridemo do samostojnosti, temeljni problem pa je, ko bi morali tako delovati.« Prepričan je, da je temeljni problem v genezi lokalnega logosa, ki se premalo ukvarja s svojo bistvom in preteklostjo. Kaj nam bosta angleščina in nemščina, ko pa ravno brez poznavanja grščine in staro-cerkvene slovanščine ne moremo poznati sami sebe, je menil. Želijo, da bi se pogovarjali o temah z različnih področjih, potem bi se na podlagi debatnih večerov, lahko tudi po različnih pomurskih knjižnicah, izkristali- viji. »Zaobjeli bi ves panonski prostor, tudi sosednje dežele, s katerimi so ali pa še ne stkane vezi,« je povedal Jože Vugrinec. Dal je pobudo, da bi se pripravili stalna razstava prekmurskih tiskov, ki so zbrani v bogati zbirki Pomuriana, stalna razstava različnih prekmurskih ustvarjalcev, pogreša pa tudi, da Pokrajinska in študijska knjižnica Še vedno nima svojega imena. Izhodišča za novi debatni prostor je napisal Ciril Klanjšček, ki jih tudi priganja. Tako je med drugim zapisal: »Bivanje Sobote žari v njeni kulturi. Rodi pa se kulturna težava, kajti muzej, knjižnica, galerija in cerkve ter njihove publika- Alojz Kavaš, Ciril Klanjšček, Stojan Habjanič in Jože Vugrinec, ki so začeli debato, zakaj potrebujemo novo revijo ali nov časopis, ki bo razkrival bit širšega panonskega prostora. Foto: A. N. R. R. cije - niso povezane. V Soboti ni institucije, ki bi povezovala - združevala in razdruževala v eno -kulturno institucijo. In taka kulturna institucija bi lahko bil tudi nastajajoči panonski časopis Mod-rore(j)čje, ki hoče razkrivati bit Sobote, Ljutomera, Ormoža, Ptuja in Porabja, da bi se s tem razkrila bit Panonije.« »Želeli smo, da bi nekaj pisali, potem pa smo ugotovili, da si imamo še veliko povedati, iz tega sledi, da bo nastal kaos, upajmo, kreativni kaos,« je dejal Habjanič. Tako Še ne vedo, ali se bo iz tega rodila nova revija ali časopis, pobudniki in simpatizerji pa se bodo dobili na naslednjem debatnem večeru o tem, kaj vse bi bilo treba narediti za kulturo v Soboti A. Nana Rltuper Rodež 12 INTERVJU 11. oktober 2007 - VESTNIK Ivanka Donko - trideset let v skrbi za kmečke gospodinje »One so me veliko naučile in upam, da tudi jaz njih...« Doseči pravilno vrednotenje vloge kmečke gospodinje, jim olajšati delo v kuhinji in hiši, povečati samozavest kmečkih žensk in predvsem pridobiti njihovo zaupanje... Ivanki Donko je v skoraj tridesetletnem delu vse to uspelo. Danes je ne le njihova svetovalka, učiteljica in mentorica, ampak tudi zaupnica, spodbujevalka, pomočnica ... In tako bo tudi v prihodnje, zatrjuje, le da bo imela več časa za obiske in pogovore, ki jih je doslej odlagala zaradi kopice vsakodnevnega nujnega dela. Zadovoljna je s tem, kar so dosegli pri turističnem razvoju, saj se je Število turističnih kmetij in vinotočev povečalo z začetnih sedem na 53; ni pa zadovoljna s povezavo z zdraviliškimi centri v Pomurju, kajti čeprav gostje takšne pridelke in izdelke iščejo, je sodelovanje zelo ohlapno Prav tako ni povsem zadovoljna z uveljavljanjem dopolnilnih dejavnosti; kar nekaj je sicer že uspešnih pekov domačega kruha in predelovalcev mesa, toda žal ji je, da se nobena kmetija še do danes ni odločila za predelavo mleka. Kot agronomka ste svojo delovno pot začeli 1971. leta pri oskrbi z reprodukcijskimi materiali, gnojili in zaščitnimi sredstvi, najprej vAgrii, nato vjeklotehni. Kako ste 1978. leta prišli na zavod? »Dr. Zadravec me je že večkrat povabil, in ko se je začela ukinitev poslovnih združenj in smo se zdru žili z Jeklotehno v Murski Soboti, sem se odločila. V Sloveniji je bilo takrat šest zavodov in šest svetovalk. Ni bilo enostavno priti na delovno mesto, oblikovano povsem na novo, kjer se je orala ledina. Nič ni bilo Še narejenega. Če nisi bil komunikativen, če se nisi znal približati ljudem, te niso sprejeli. Moral si ubrati številne prijeme, opraviti mnoga srečanja, na vezati razne stike, da so te sprejeli Delovati je bilo potrebno na številnih strokovnih področjih.* V začetku ste imeli predvsem predavanja, izobraževanja za ženske na podeželju? »Na začetku so bila res predavanja Najprej so me kolegi s pospeševalne službe, kot so Džuban, Karba in Omar, vzeli s sabo na svoje kmetije. Tako sem se dobesedno spoznavala z družinami in ženskami. izgubili smo nekaj dragocenega: navezanost med deco in starši. Posledično tudi odnos do zemlje, kajti prevečkrat je slišati, da Se nikaj ne splača.« Foto: Nataša Juhnov Takrat je bila na zadružni zvezi ga. Engelmanova, ki je imela velik posluh in besedo pri odločanju. In takratna pospeševalna služba je v tistih letih tudi nekaj pomenila, imeli smo kompleksen pristop. Cilj je bil, ženske vključiti v aktive in izobraževanje o tistem, kar ženska na podeželju potrebuje. Vseskozi je bilo spremljajoče tudi sodelovanje na razstavah in spodbujanje dopolnilnih dejavnosti, dodatne vrednosti - zaslužka.« Težko je bilo uspeti v letih, ko staro in tradicionalno ni bilo nič vredno, ko so stare kmečke kuhinje zamenjevali z industrijskim pohištvom, gradili nefunkcionalne hiše... »Začeli smo s predavanji o delu v gospodinjstvu, organizaciji, higieni, ekonomiki, opremi kuhinje -še danes se najdejo po mnenju stroke nefunkcionalno razporejeni elementi v kuhinji, kjer gospodinja naredi mesečno tudi 14 kilometrov nepotrebnih korakov. Tudi vse novo ni nujno dobro, stari štedilniki in drva so danes spet v modi. Kar je preizkušeno v praksi, bi morali bolj ohraniti in nadgrajevati. Res pa je, da je bilo težko motivirati ženske, da bomo govorili npr. o čistoči, ekonomiki in opremi kuhinje. V osnovi sicer drži, da kar se Janezek nauči to Janezek zna, toda ugotavljam, da tisti, ki so že od nekdaj radi sprejemali znanje in so bili učeči se, so danes tudi še učeči. Rajši pa so poslušale in se učile le o tistem, kar jim je šlo v uho, na primer o rožicah, kuhanju« Je delo žensk na kmetih danes kaj bolj cenjeno, kot je bilo v preteklosti? »Delo vsakega se ponavadi opazi šele takrat, ko ga ne opravi, drugače pa se zdi.vsakomur samoumevno, da ga on opravlja. Za ženske pa še bolj velja, da nekaj mora narediti prav ona, češ moški dela zunaj, . ženska notri, toda današnje kmetice delajo tudi z vso kmetijsko mehanizacijo na kmečkem gospodarstvu. Do enakih ugotovitev so prišli tudi drugi svetovalci, torej da tam, kjer se dela skupaj z ženskami, je ženska večkrat pobudnik mnogih novih tehnologij na kmetijah in zna prepričati moškega. Pa tudi tako je: tam, kjer je v družini sožitje, sodelovanje in dogovarjanje, je bilo tudi žensko delo cenjeno in istočasno je bil tudi napredek kmetije.« Posebej težko je bilo pridobiti ženske za sodelovanje z izdelki na razstavah, da so bile toliko samozavestne, da je njihov npr. kruh dober? »Imela sem srečo, da mi je bilo zaupano tako zahtevno delovno področje, da sem se srečala z vsemi temi ljudmi, predvsem z ženskami s kmetij. One so me veliko naučile in upam, da jaz njih tudi.« »Šele ko so sodelovale na razstavah in ko so videle, da je strokovna komisija izdelek dobro ocenila, so postale samozavestne. Stekla so prva ocenjevanja izdelkov s končnim ciljem, da pripravijo kmetice čim kakovostnejše izdelke za goste, ki so prihajali v pomurska zdravilišča. Prej niso hotele sodelovati niti na regijskih razstavah, ker so se bale, češ kaj bodo rekle sosede, češ ona se ub meče. Razstavljali smo tudi po zdraviliških centrih in si želeli, da bi se to bolj tržilo, in prav turisti so bili tisti, ki so to hoteli kupovati, ampak predpisi tega niso dovoljevali.« Minulih trideset let ste se ves čas bojevali s predpisi in inšpekcijami, je danes kaj drugače? »Če hočeš tržiti, moraš upoštevati veljavne predpise, drugače ne gre V predelovalnih obratih na kmetijah je treba nenehno skrbeti za dobro pridelovalno prakso (kakovost surovine), higieno ob predelavi, a vse to moramo danes še dodatno zapisati, voditi ustrezno dokumentacijo « Danes se srečujete že z drugo generacijo kmetic, kaj je drugače? »Zdaj imajo vse nc le osnovnošolsko izobrazbo, ampak tudi dodatno izobrazbo, ki jo pridobijo tudi na naših tečajih. Po nacionalnih poklicnih kvalifikacijah lahko finančno in časovno ugodneje pridejo do ustrezne izobrazbe, ki jim omogoča opravljanje določene dejavnosti, vse od predelave mesa, turistične dejavnosti, peke kruha, sušenja sadja itd. Ti tečaji so zelo dobro organizirani po vsej Sloveniji in zadnje Čase je zanje dokaj velik interes. Pomembno pa je, da vsak, ki začne neko dejavnost, z njo tudi nadaljuje. Toda poleg tega, da itna ustrezno znanje »Marsikdo še navrže, da od pletenja košar ne moreš postati bogat. Mi niti nočemo P°“ bogati, vendar bogat si tudi, če si zadovoljen, da si svoj izdelek spletel za ne koga, ' tem zadovoljen, ker si to zanj spletel. Ne smejo biti na prvem mestu materialne do ' ; ampak čut, da si v prodani izdelek vgradil in dal del sebe, in to je posebna vrednota » res nimajo, pa vendar v sporni n karstvu moramo čim bolj izkoristiti naravne materiale, šibje, slamo, ličje, glino, in izdelovati uporabne predmete, kajti imamo izvrstne '"'l^ nazivom mojstra. To pa je tržna niša na področju spominkarstva in izdelovanja upo ■ predmetov. Za njihovo prodajo bi se morali truditi vsi odgovorni v pokrajini.« in prostore za opravljanje dopolnilne dejavnosti, bi moral dobiti tudi ustrezna zagonska sredstva (ne nepovratna, ampak po ugodni obrestni meri) in vsekakor mora obstajati za prodajo izdelkov tržna niša« Domače kmetije še vedno niso dovolj vključene v lokalno oskrbo, predvsem sezonsko? »Nujna je povezava podjetnih kmetov, tako pridelovalcev kot predelovalcev, česar se zavedajo tudi oni sami, saj so nam tako izrazili željo na tretjem ocenjevanju kisle repe in zelja, kajti ugotavljajo, da so kot posamezniki po predpisih premajhni za oskrbo trgovskih centrov, javnih zavodov, npr. šol, vrtcev, turističnih centrov, ki bi lahko bili odjemalci « Ste tudi med ustanovitelji društva za zaščito prekmurskih dobrot? »Če menimo, da lahko damo na trg zadostne količine določenega izdelka, ki je zanimiv za trg, potem je smiselno nekaj zaščititi, če ne, pa je vprašanje, kajti kontrole so preveč drage. Vsekakor pa je treba v dobro prodajo in promocijo teh izdelkov več vlagati. Od 53 turističnih kmetij v Pomurju jih je v sistemu certifies ran j a prekmurske gibanice 15. Če imaš na jedilniku napisano prekmurska gibanica in nimaš certifikata, si kaznovan. Zato pa ni bilo prav, kar se je dogajalo v Murski Soboti ob državnem prazniku, da so Gorenjci sem pripeljali neko gibanico in jo ponudili obiskovalcem. To je v nasprotju s pravilnikom o zaščiti tradicionalnih izdelkov.« Kaj menite, kakšno bi moralo biti kmetijstvo v pokrajino ob Muri čez deset let? »Mislim, da vseeno ne moremo biti nekakšna pokrajina za intenzivno pridelovanje koruze, kajti imamo možnost za.bolj tržno kmetijstvo Potrebujemo več sožitja vseh v pokrajini, ne pa tako, da drug drugega izločamo. Kar tukaj pridelamo, moramo znati Čim ugodneje neposredno prodati. Ne pa da nam odpeljejo pridelane surovine, gotove proizvode iz . teh surovin pa potem drago kupujemo. I :i n*'" nost kmetij je tržna prednost. Na žalost vsi & 11 več na hitro zaslužiti in prav bi bilo, da predsedovanja Slovenije poskusi pravo pre gibanico in druge zelo kakovostne zašč’’v*1*: ’ |Pc iz naše pokrajine. Skratka, da bi bila vsaj 1°^''' ba s kmetij v Pomurju. Danes vsi gledajo le ^^jni na jutri. Skrbi me tudi to, da ostajajo v nasi I' majhne kmetije s starejšimi ljudmi, ponekod bili še tisto najbolj dragoceno: navezano* pj in starši - še posebej v poznejši življenj J sledično tudi odnos do zemlje, kajti prev*’1 ' šati, da se nič ne splača. Takšno razmišlja®^ |e^' 11 preseči. Nujno! To, kar nam da iHrnva spoštovati. Naša pokrajina je neke vrste o- '^0$' bi morali izkoristiti vse dane vrednosti M P H , *li *** Reklame so tudi kmete prepričali ^^1t* moka, vloženo sadje ter zelenjava '" , hipermarketa cenejši in boljši kot n1 J »Jaz se še danes rada spomnim časov, - ^4 doma vse te shranke, vložene domače PrlLt .pf/.’1' na bolezni sodobnega časa je povezat*^1 * r. načinom prehranjevanja, ki ni več nom življenja. Vse, kar pridelamo iJonta.' tJ|,. 3 in kako smo pridelali. Prepričana sem. *' ^<7 bra gospodinja to dela in to prenaša111 otroke ter tako posledično skrbi za zdrahi Vam je žal, da vam kaj v teh tri^ese ni uspelo? n|L.L. ' »To, da nam še ni uspelo s predelavo m , res najbolj žal. Kmetija pač še vedno 1 jmclr11 L ker je to enostavneje. S turizmom sem l' začetnih sedem smo prišli na 11in stičnih kmetij in vinotočev, trend gfc y^eli^p nehnem strokovnem izpopolnjevanju vidim na turističnih kmetijah Tudi hiše se danes že v glavnem gr*-'11 it**’ । določeni krajini. Povpraševanje p° n '' p zmogljivostih na turističnih kmetij*1 i”1.,, tržiti bi jih morali bolj organizirano v P® so za to odgovorni, in tako poskrbe41 • nl JU11, ■ turistično ponudbo. Vsekakor bi W1" 40 vse tržili, tako zdravilišča in turističh^ druge dopolnilne dejavnosti na kme11) ' segli zanimivejšo ponudbo v pokrag11 pr^ tBTHIK-n. oktober 2007 KMETIJSTVO 13 Svet območne enote kmetijsko-gozdarske zbornice za Pomurje Kritike na delo zborničnega urada te zahtevam pomurskih kmetijcev ne bodo ugodili, bodo ti bojkotirali volitve in plačevanje članarine ^tdlog sprememb zakona ®etijsko-gozdarski zbor-tar|l°Veni’e’ ki Ra ’e Pri’ ( «0 in dalo v javno raz-t *®etljsko ministrstvo, । na različne odme-„ lainteresirani avnosti. ^rav se je rok za pripom-, n Predloge nanj iztekel ta tematika še sht duhove. Predlog . omenjenega za- ohranja ob' ganiti n v kmetijsko-• j,r'*' zb°rnici, povečuje Praga za obvezno ratd,eni ko so ne-ttbvrzjiemu dan 1^ "• Pred’agajo. da se 'K'Pnwtov oljno včlunjii [Zbornico. । 1,1 da mora biti članstvo 4^ /’^gozdarski zbornici 'J l''0"1"' ■ In • vztrajajo tijt \,r,dikatu kmetov Slove-Ib' tako dosegli boljše h *Vanie med vsemi nevlad-’'■'etijskimi organizacija- rni. Pripravljavci novele zakona pojasnjujejo, da z njo le sledijo koalicijski pogodbi, ki med drugim predvideva dvig praga za obvezno članstvo v zbornici, saj bi bilo z ukinitvijo obveznega članstva moteno izvajanje nekaterih javnih funkcij Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Z ukinitvijo obveznega članstva se ne strinjajo tudi v kme-tijsko-gozdarski zbornici, saj bi jim to onemogočilo reprezentativno zastopanje vseh kmetov oz. lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov. Takšne interese podpirajo tudi v območni kmetij-sko-gozdarski zbornici za Pomurje, kjer pa so precej kritični do republiške kmetijsko-gozdarske zbornice. Na zadnji seji so člani sveta območne enote kmetijsko-gozdarske zbornice za Pomurje zelo kritično ocenili delo zborničnega urada, za katero trdijo, da je netransparentno, nekorektno, nedemokratično in nepo- steno. Zborničnemu uradu očitajo, da ta s svojim delom ne sledi osnovnim ciljem varovanja in zastopanja interesov kmetijstva v Pomurju, zate zahtevajo temeljito dopolnitev in spremembo zakona, ki bo omogočala boljšo zastopanost kmetov tega območja, večjo možnost odločanja, večji vpogled v vplačane članske deleže, predvsem pa večjo racionalnost pri trošenju teh sredstev. V Kmetijsko-gozdarsko zbornico je zdaj vključenih okoli 25 tisoč članov, ki plačujejo obvezno članarino, od katere nimajo ustrezne koristi. V sklepih, ki so jih poslali na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, so zapisali, da je zbornica stanovska organizacija kmetijcev, zato imajo ti vso pravico odločati, kakšno organizacijsko obliko želijo imeti. Od ministrstev in vlade zato zahtevajo, da se zakon dopolni in spremeni tako, da bodo ob- močne enote pravni subjekti, ki bodo lahko tudi sami odločali o porabi sredstev, ki se zberejo z obveznim članstvom Po mnenju članov sveta območne zbornice bi moral koncept obveznega članstva pravnih in fizičnih oseb v zbornici ostati, zdajšnji prag za obvezno članstvo pa naj se poveča za 50 odstotkov. Če ne bo prišlo do spremembe zakona v tem smislu, da bi postale območne enote pravni subjekti, predlagajo, da se čla- nom pomurske območne enote omogoči, da se sami odločajo o članstvu v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Pomurski kmetijci so celo odločeni, da bodo bojkotirali naslednje volitve v Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije in plačevanje obveznega članstva, če njihovim zahtevam ne bodo ugodili, posluževali pa se bodo tudi drugih javnih pritiskov na zakonodajalca, Ludvik Kovač Jože Meolic, predsednik območne enote KGZS Murska Sobota: »Če zakonodajalec ne bo prisluhnil našim zahtevam, smo pripravljeni bojkotirati naslednje volitve v KGZS in plačevanje obveznega članskega deleža.« Foto: Natalija Juhnov Prednji dan koruze Pioneer v Slaptincih h' potekal tradicionalni Osre-koruze Pioneer 2007 za severo-Vc Slovenijo na njivi družine Sla- I ’ kraju Slaptinci. II l^ji' Povedal, da kmetuje na šestintri-L, ‘ zemlje, od tega je imel le- ; '^ki njiv koruzo: Strokovni in zač Prireditve sta skupaj pripravila ^Idi' kernel in podjetje Pioneer Semena , katere predstavniki so po-| ^tin Vletos tako Prireditev pripravili 'n da ie bila prvič v Beltincih. % '* I' udeležilo tudi precej kmeto-^Ij-°^eh strani Mure Najprej so pred-'t'h- ** programa Pioneer..nato je ' ^lavitev šestindvajsetih hibridov bili poskusno posejani na kme-80 tudi njeno žetev, tehtanje in r' Pridelkov. Pripravili so še tek-^/.^ščenju koruze in tekmovalce uradnem delu so pripravi-^4l n'1 c pogostitev in zabavo, " ^°8ajanja udeležil, pa je dobil 'd,(i naPisom Pioneer m promocijsko ’ . p Pomočjo katerega se je lahko še Oznanil z njihovo ponudbo/ < J. Ga. nanvita Pa ovita. Proizvodnja krme, d. o. o. Lipovci 251,9231 Beltinci OBVESTILO PRIDELOVALCEM KORUZE V obratu proizvodnje krme v Lipovcih tudi letos odkupujemo svežo koruzo letošnje letine. Obveščamo vas, da od vključno srede, 10. 10. 2007, velja nova odkupna cena. Odkupna cena je objavljena na odkupnem mestu ter na spletni strani www.panvita.si in velja do preklica oz. najave nove cene, izplačilo pa je vsako sredo za dobave do vključno petka v preteklem tednu. Vsem pogodbenim dobaviteljem izplačamo tudi stimulacijo, ki je pogodbeno dogovorjena. Natančni pogoji odkupa kot tudi čas prevzema so objavljeni na odkupnem mestu in spletni strani www.panvita.si, kjer so sproti objavljene tudi vse morebitne spremembe, za vse informacije pa lahko pokličete tudi po telefonu, številka je 54 22 100. Priporoča se skupina Panvita! strojem gorice, ki ob' hektarjev vi no- h ^Hl tr dni bgnčah trgatev. Ob h so si pri obiranju let0 ponia8ali s ',r|,rje, ki nadomesti L%Pr,r '0 hektarjev vlnogra-podjetja hodo v prihodnosti k* Tli j^ str°jem na večjih po-A Ki bodo omogočali novi aJ0 Prilagojeno kon-- ^atv: Irte. Že na priho- CSrn ^''^’i&^djezia-V Hlf| '! Se nameravajo ku’’ 'i' Ludvik Krambe'- Razstava starih sort V Sadjarskem društvu Pomurja nadaljujejo pripravo vsakoletne tradicionalne razstave starih sort jabolk in hrušk. Tovrstno razstavo odpirajo danes na sadjarski kmetiji Smodiš v Otovcih, na ogled pa bo do 11. novembra. Obiskovalci bodo našli na razstavi okoli 60 različnih starih sort jabolk in hrušk, ki rastejo v travniških nasadih v Pomurju, Porabju in sosednji Avstriji. Organizatorji razstave pričakujejo, da si jo bodo ogledali tudi učenci pomurskih osnovnih Šol. L K. --------------------- l mntsko puško HK, pis-ptrizkuMu znanja o poli-'M pooblastilih, spretno-। vožnji s terenskim vozi-.m’premagovanju gum, pre-psihofizičnih zmoglji-Premagovanju ovir, jav-redu in miru ter teku. jri' posebne policijske enote j '11 fakt uprave Murska Sobota ' Igor Belci, Borut Hor-।1 Korošak, Fredi Močnik, Nmji. kns ir Pintarič in Senekovič, vodja ekipe je Kocet. Člane ekipe izbe-I 10 6' i-.akoletnem preverjanju I J**AI|cnostl pripadnikov po-■ 1,11 V ekipi ima mesto se- | -?n-(boljših. Na preizkusu us-^jriiosti v Gotenici je v vsaki disciplini tekmovalo pet elanov ekipe, preostala sta morala počakati v vozilu. Po prvih dveh disciplinah - streljanju - je murskosoboški ekipi dobro kazalo, drugi dan preizkusa pa so zaradi nekaj napak in strogih sodniških pravil pri preizkusu psihofizičnih zmogljivosti zasedli zadnje mesto, kar je bilo za člane ekipe veliko razočaranje, hkrati pa so bili po dobrih rezultatih v drugih disciplinah še bolj zagnani. Paradna disciplina ekipe je bil javni red in mir, v kateri so po pričakovanju zmagali. Ob koncu so zbrali 490 točk, zasedli tretje mesto in le za 20 točk zaostali za drugouvrščeno ekipo Postojne. Zmagovalci so bili, kot že nekaj let zapored, Novogoričani. S končnim rezultatom so bili zadovoljni vsi, tudi poveljnik Posebne policijske enote Policijske uprave Murska Sobota Branimir Šijanec, ki je ob koncu preizkusa povedal, da so »fantje pokazali vse, kar znajo, z malo sreče pa bi lahko bilo Še boljše. Vidi se, da Ekipo posebne policijske enote Policijske uprave Murska Sobota so sestavljali poveljnik enote Branimir Šijanec, Štefan Abraham, Igor Belci, Borut Horvat, Rok Korošak, Fredi Močnik, Dušan Novak, Kristjan Pintarič, Marjan Senekovič in Silvin Matjašec, vodja ekipe je bil Borut KOCet. Fotografiji:Štefan Abraham- so vse ekipe zelo dobro pripravljene, da se vsi trudijo, na koncu pa odločajo malenkosti.« Sicer pa se je ekipa na preizkus usposobljenosti pripravljala vse leto, zadnji mesec intenzivneje trikrat tedensko, vsak Član ekipe pa je treniral tudi doma. Kot pravijo člani ekipe, pomeni biti Član posebne policijske enote določeno čast, biti Član ekipe, ki enoto predstavlja na tekmovanju v Gotenici, pa pomeni tudi, da si nadpovprečno usposobljen za naloge, ki jih moraš opravljati Sicer pa je posebna policijska enota enota na sklic, ki jo skliče direktor policijske uprave. Poleg rednega policijskega dela pripadniki posebne policijske enote opravljajo tudi druge naloge na sklic direktorja Policijske uprave: iskanje pogrešanih oseb, prijetje nevarnih storilcev kaznivih dejanj, varovanje oseb in nogometnih tekem, pomagajo tudi pri inštrukcijah policistov in posa meznim policijskim postajam pri različnih nalogah. Ekipa ima trenutno 63 članov, kot napoveduje poveljnik enote Branimir Šijanec, pa naj bi se v prihodnosti še povečala. In preizkus usposobljenosti ekip posebnih policijski enot s’ Gotenici prihodnje leto? Šijanec: »Želim si, da bi imeli vsaj kanček sreče, za vse drugo bomo poskrbeli sami s trdim delom.« Lidija Magdič potniški promet: subvencioniranje avtobusnih prevozov Čaka se na državo Podelitev bojnega znaka Radenci ter srečanje veteranov vojne za Slovenijo 1991 Odločilen spopad : Veren: »Javni prevoz mora dobiti svojo vlogo« lijo m prevozniki si že-hZ rn''l negativni trend >otnikov. Pre-’°- da hj se cene avto z zvišanjem cestni potniški I!i 50 odstot-' l' ne<*vomno ustavi-tfend. Zato jezd-Pr°met in zveze pri 'it n. zbornici Slove- lr$tv ' pobudo na mi- Promet. »Na pote-1 'tr'' n^nis,er’<< pravi «j, Pfedsednik sekci-potnikov pri -Xdt nc vozovnice na Is ten ' 2eleznicah je primerlji-^1^^ ,avnp=a prevoza v Av-* ^°rn i- je' * kot cena P’na železnicah, bistveno nižja od , v<>zovnice v jav- 7*eni prometu. Število 1 nvozijo z železnico, Sm J; Prav uko tudi števi-, ’■1 se vozijo z javnim Prometom v Avstriji. ’ki se vozii°z iav" 1'l,r:ii|i"n oziroma z avtobusi '''Pada,« Veren ponazo-■1 -111 P' umri i 'e P°tnika. k< se . 5q od Us°"'' ^er Pla, ko govorimo o številu Zagotovo pa vemo, ' ’ 36 medaljo, od tega je Sledile so številne čestitke športnikov, predstavnikov društev, krajevne skupnosti in krajanov, ki niso hoteli zamuditi tega velikega dogodka. Šopki cvetja in priložnostna darila so se kopičili. K še prijetnejšemu razpoloženju pa so pripomogli tudi domači glasbeniki. V svoji zahvali je Marika Kardinar povedala, da je prijetno presenečena nad tako velikim odzivom ljudi, ki so jo pričakali. Sicer ni bilo lahko, saj je konkurenca vsako leto močnejša. Tudi pogoji so bili težki, ker kegljišča niso bila tako dobro pripravljena kot na zahodu v Nemčiji ali v drugih državah. Vseeno pa nam ustrezajo težka kegljišča. Na koncu nam je uspelo.« Ste računali na zlato medaljo? »Po tihem smo o njej razmišljale, čeprav smo na začetku tekmo- vanja razmišljale le o tem, da se uvrstimo med prve štiri ekipe. Za nas je znano, da smo iz tekme v tekmo boljše. Odkrito moram povedati, da se nas ekipa iz Bamberga kar boji. Premagali smo jih namreč tako predlani leot lani, torej tokrat že tretjič zapored.« Kako pa ste bili zadovoljni z IdStno formo? »Po dolgem premoru zaradi poškodbe leve rame, natrgane tetive, °Plng tudi v kasaškem športu? Marko Slavič st.: »Odloči naj stroka!« zadnj« čase športni svet pretre-’2:5, Borejci - ta "•c' * ■ 3, Bakovci - nosi 1; 7t Večeslavci --Jo’1 Tr°P0vci2:3’Kutnica lo v ' 3 6 Vrstni red: Dobel ^'Mnci 18. Vetoes 2000 -w8 jUI Sotina - Hamino-ta’ ntrr Dolič - Mladost ^O.KranjaB-:8 y" 0:2, Pertoča - Jezero 5 Petan)ci 19, Inter 2*“* : NK 13 - .' ll;eva 2 : 2, Beltinci -l’ s’ovan " Mura- ;2> Odranci - Lipovci 2 ; te<1: Mura - Krog 16, * C112, Odranci 11. OS? LMN M. Toplice: Sto ci'Filovci i1:2> 'Sr’^'nci 4:3, Carda- " mila'r. j, Prosenjako-U ^t,nci^^ ^‘,1 '' 3 • 2. Vrstni red: . d 19 Garda 16. GJ'SMX Puconci, prosečka vas -:Otovci -.Breza 5 1 • Poznanovci 7: 1 - - Vaneča 4:7, fy.,’' ‘Wolf Skakovci 3:2, Si’e " Pečarovci 3:3. v. Košarovci 16, Mačkovci -1 'f '' ‘A Dankovci- •:5 j o, Vadarci - Vidonci - Zenkovci 2 : 3, ‘‘ 1. Vrstni red: ^^18,Zenkovci 13. Križevci: MRD ^:°1 Kalinovjak -A Habitus Lukavci - Ia v«s 2 : 7, Frizerstvo Milena V^"^-LO-KO3;6, I y ' Berkovci 3 : 2. Vrstni • in LO-KO po 17. ^4<^nar°dne veteran-k$:i r’ MavečT-Neradno-\ ^-Tromejnik 'B,rnj l ’ Movenska ves -*4^ Bl: 1, All Stars U ' poznanovci 7: 4, G. 2 : 5-Vrstni '411 ^°ska ves in Grad po ’k s Monošter 15. Štadion v Športnem parku Domžale, 700 gledalcev, sodnik Jože Vehar (Žiri). Strelci: 1 : 0 Brezič (14), 2 : 0 Zahora (32), 3:0 Ljubijanklč (36), 4 : 0 Zahora (76,11 m), 5 : 0 Lju-bijankiČ (89,11 m). Rumeni kartoni: Čeh, Kuzma, Bukovec. Domžale: Nemec, Aljančič, Elsner, Knezovič, Apatič, Žinko, Brezič (Dvorančič, 86), Žeželj (Gra-biČ, 59), Zahora (Jankovič, 78), Ljubijankič, Kirm. Nafta: Kuzma, Čeh, Lunder, Kocsardi, Ošlaj, Sebok, Zemljič (Oparenovič), Ortiz (Šoštarič), Ma-tjašec, Bukovec, Čavnik (Repina). Pogoji za igro so bili izredno težki, saj je bilo igrišče razmočeno. Prvi je zagrozil Kirm, ki je bil tudi začetnik akcije pri prvem za- Na kratko S 3- krogom je končano tekmovanje v 10. kvalifikacijski skupini za uvrstitev na EP nogometašic do 19 let, ki je potekalo tudi v Lendavi in Murski Soboti. Izida: Slovenija - Moldavija 5 :0, Norveška - Nizozemska 2 : 0. Vrstni red: 1. Norveška 9,2, Nizozemska 6, 3. Slovenija 3,4. Moldavija 0, Prvi dve sta se uvrstili v 2. del kvalifikacij. FIFA je objavila novo rang lestvico ženskih nogometnih reprezentanc. Med 147 reprezentancami je Slovenija na 62. mestu. 12. krog 1. SNL: Nafta - MIK CM Celje 2 :0. Strelca: 1:0 Repina (17,11 m), 2:0 Beršnjak (65, avtogol). 10. krog 1. SML: Mura 05 -Dravograd 2 :1. Vrstni red: Maribor 25, 3- Mura 05 17. 10. krog 1. SKL: Mura 05 -Dravograd 0:1. 9. krog 1. lige U-14 vzhod: Mura 05 - Bistrica 6 :0, Radgona - Ljutomer 1:1, Veržej -Nafta 0: 0. Vodi Mura 05 25. 9. krog 2. SML vzhod: Ljutomer - Drava 2:3, Nafta - Mali šampion 5:1. 9 krog 2. SKL vzhod: Ljutomer - Drava 2 : 1, Nafta - Mali šampion 0.1. 7. krog 1. MNL Lendava: -Nedelica - Veterani Tuš Žalik 0: 0, Panonija - Kapca 4:0, Čentiba - Turnišče 2 :4, Mostje - Kobilje 1; 1. Vodi Turnišče 19. 7. krog 2. MNL Lendava: Nafta veterani - Renkovci 0:5, Žitkovci - Zvezda 4:0, Graničar - Olimpija Dolga vas 0:0. Vodijo Renkovci 18. 7 krog 1. MNL Murska Sobota: Dokležovje - Hodoš 1:2, Ljutomer - Pušča 2 : 0, Serdica -Slatina 9:0, Cankova - Go-ričanka 0:6, Bakovci - Radgona 2: 2, Apače - Bogojina 1:3- Vodi Bogojina 18 7. krog 2. MNL Murska Sobota: Motvarjevci - Cven 0 : 5, Beltinci - Lipa 3:3, Rotunda - Križevci 3 : 2. Vodi Lipa 14. i - Rogašo-■ j.; '^ezovje - Mladost <2 9-d’^^borci-Bov* - IJ' Nemčavci - lige: Torcida 3:0, Gančani C % ’ rrenšovci - Polana ^C|-Melinci Bistrica 5: ’1»^/'Jakovci tn ' Po 12. (J. P.) detku. Pobegnil je obrambi Nafte in žogo podal do Zahore, kateremu je spodrsnilo, Žoga je prišla do Breziča, ki je z roba kazenskega prostora z nizkim strelom zadel mrežo. V 20. minuti je Sebok z desne strani streljal proti vratom Nemca, ki je žogo odbil, vendar je bil Apatič hitrejši kot Lunder. V 32. minuti je po podaji Breziča Zahora obšel Zemljiča in z nizkim strelom zadel v polno. Le štiri minute kasneje so dosegli domačini Še tretji zadetek. Z udarcem preko Kuzme je bil uspešen Zahora. V nadaljevanju so gostitelji bolj konkretni. V 76, minuti prekršek Kuzme in sodnik Vehar je dosodil enajstmetrovko. Pri tem se je Kuzma poškodoval in so ga prepeljali v bolnišnico na opazovanje. Ker so bile opravljene vse tri menjave, je med vratnice stopil Bukovec. Ta je minuto pred koncem storil prekršek za enajstmetrovko. Trener Domžal Slaviša Stojanovič: »Pogoji za srečanje so bili za oba nasprotnika izredno težki. Učinkovitost mojega moštva je bila danes na zadovoljivi ravni. Čestitam mojim fantom za zmago in silno željo po zmagi.« Pomožni trener Nafte Štefan Škaper: »Zmaga Domžal je zaslužena. Bili so boljši v vseh elementih nogometne igre. Bili so hitrejši, konkretnejši in pokazali, kako se igra nogomet Danes smo igrali preveč ležerno. Prehitro smo prejeli zadetke in potem se je težko vrniti v igro.« Feri Horvat M. Še ena zamujena Murina priložnost Mestni stadion v Zagorju ob Savi, 200 gledalcev, sodnik Boris Tošeski (Medvode). Strelca: 0:1 Plošnik (45), 1:1 Vozelj (53). Mura 05: Kamnik, Benkič, Gobec, Marič, Toplak, Balažič, Kljajič (Fajfar, 66), Kulčar (Kramberger, 88), Plošnik, Slavic, Bozgo (Sreš, 79) Rumeni kartoni: Džjokič, Vozelj; Kljajič, Marič, Toplak, Bozgo, Gobec. V povprečnem prvem delu tekme so videli maloštevilni gledalci le dve zrelejši priložnosti. V 3- minuti je bil nenatančen Džjokič, v 40. minuti pa je domači vratar Gracar Bozgov strel izbil v kot. Soboški Črno-beli pa so vendarle povedli v zadnji minuti prvega polčasa. Plošnik je s kakih 30 metrov izvedel prosti strel, žoga je preletela vse igralcev v kazenskem prostoru in mimo začudenega vratarja pristala v mreži. V drugem polčasu je bilo več lepih priložnosti za zadetek. Zagorjani so izenačili, ko je Hojnik poslal predložek pred Murina vrata, kjer je bil najvišji Vozelj in z glavo zadel v polno. Nato se je pritisk domačinov stopnjeval Že v naslednji minuti je vratar Kamnik s skrajnimi napori ubranil Repovžev strel z 18 m. Štiri minute kasneje bi lahko zadeli Sobočani, a je Kulčar po hitrem protinapadu zadel le vratnico. Zagrozila sta tudi Plošnik in Fajfar, medtem ko MemiŠevič ne izkoristi idealne priložnosti za zmago, ko sam z 8 m strelja visoko Čez vrata. Ni pa se proslavil tudi sodnik TošeskL M. J. POMURSKA LIGA RAKIČAN SE JE IZVLEKEL 8. krog: Čarda - Kerna Puconci 4: 2 (3 : 0), ZMG Gančani - Polana 0 : 0, Šalovci - Tromejnik II Ambienti 1: 0 (0: 0), Tišina - Dobrovnik 2 :0 (2 : 0), Grad - Rakičan 2 : 3 (2 : 0), Hotiza - Virs Bistrica 3 :1 (0 : 1), Petišovci - Aqua Ižakovci 1:3 (0 : 2). Pari 9- kroga: Aqua Ižakovci - Čarda, Virs Bistrica - Petišovci, Rakičan - Hotiza, Dobrovnik - Grad, Tromejnik II Ambienti - Tišina, Polana ~ Šalovci, Kerna Puconci - ZMG Gančani. Rakičan 8 7 1 0 23:5 22 čarda 8 6 2 0 21:9 20 Šalovci 8 6 2 0 12:1 20 Gančani 8 4 2 2 11:9 14 Tromejnik 8 4 1 3 13:11 13 Ižakovci 8 4 0 4 13:16 12 Tišina 8 3 2 3 12:12 11 Polana 8 3 2 3 12:15 11 Hotiza 8 3 1 4 14:15 10 Grad 8 3 0 5 12:11 9 Petišovci 8 2 0 6 11:19 6 Bistrica 8 1 2 5 8:11 5 Kerna 8 1 1 6 ’ 6:24 4 Dobrovnik 8 1 0 7 4:14 3 M. J. ŽENSKI NOGOMET P0MURKAM OERBI Izidi 4 kroga ŽNL: Pomurje - Slovenj Gradec 3 :1 (0 :1), Senožeti Skale - Maribor 10 : 0 (5:0), Krka - Ljudski vrt Ptuj 15 :0 (8 :0), Velesovo Kamen Jerič - Olimpija Bežigrad 8.0 (5.0). Strelke za Pomurje: Tibaut (65), Zver (67 in 90), za Slovenj Gradec pa Golob (20). Rdeči karton: PeruŠ (75), rumeni kartoni: Spur, Milkovič; Peruš Kolar, Jevtič. Postava Pomurja. Vuri Ljubeč, Nagy, Milkovič, Tibaut Črnko, Zver, Zelko, Gabor, Vrabel, Špur (Kozic, 87). Pari 5. kroga (včeraj); Maribor - Krka. Ljudski vrt Ptuj - Pomurje, Slovenj Gradec - Velesovo, Olimpija Bežigrad - Senožeti. Še 2 krog prvenstva deklet U-17: Pomurje - Skale Senožeti 17:0 (Vrabel 7, Škaper 3, Prša in Vogrinčič po 2, Farič, Kovač, Črnko). Vodita Krka in Pomurje s 6 točkami. Krka 4 4 0 0 30:1 12 Velesovo 4 3 0 1 16:3 9 Pomurje 4 3 0 1 16:4 9 S, Gradec 4 2 0 2 37:6 6 Ptuj 4 2 0 2 6:37 6 Senožeti 4 1 0 3 13:18 3 Olimpija 4 1 0 3 12:21 3 Maribor 4 0 0 4 0:40 0 M. J. MINULI TEDEN 1. LIGA TELEKOM SLOVENIJE DOMŽALE UŠLE TEKMECEM Izidi 12. kroga: Nafta - MIK CM Celje 2 :0 (1:0), Interblock -Drava 4 :1 (0 : 0), Primorje - Hit Gorica 1: 2 (0 :1), Maribor -Koper 3:3 (1:1), Domžale - Livar 2 :1 (2 :0). 13. krog Domžale -Nafta 5 : 0 (3 :0), Livar - Maribor 0:6 (0: 2), Koper - Primorje 1:1 (0 :1), Hit Gorica - Interblock 1: 0 (0: 0), Drava - MIK CM Celje 0 : 2 (0; 2). Pari 14. kroga: Nafta - Drava (sobota, 20. oktobra, ob 15. uri), MIK CM Celje - Hit Gorica, Interblock - Koper, Maribor -Domžale, Primorje - Livar. Domžale 13 9 2 2 32:11 29 Celje 13 7 3 3 19:8 24 Koper 13 6 5 2 24:16 23 Gorica 13 7 2 4 19:16 23 Maribor 13 5 3 5 23:21 18 Interblock 13 5 2 6 18:15 17 Nafta 13 4 5 4 17:25 17 Phmorje 13 4 2 7 17:16 14 Drava 13 4 1 8 17:31 13 Livar 13 1 1 11 11:38 4 2. SNL GNEČA PRI VRHU 9. krog: Zagorje - Mura 05 1:1 (0: 1), Bonifika - Rudar Velenje 1: 3 (0 : 1), Krka - Zavrč 0 : 2 ( 0 :0), Aluminij - Krško 2 : 2 (0 : 2), Bela krajina - Triglav Gorenjska 2 : 1 (1 :1). 10. krog: Mura 05 - Triglav (nedelja ob 15. uri). Triglav 9 5 2 2 13:7 17 B. krajina 9 5 i 3 14:10 16 Rudar 9 5 0 4 23:13 15 Bonifika 9 4 2 3 12:8 14 Aluminij 9 4 2 3 13:11 14 Zavrč 9 3 3 3 11:8 12 Krško 9 2 6 1 9:9 12 Mura 05 9 3 3 4 9:11 12 Zagorje 9 1 4 4 13:20 7 Krka 9 0 3 6 2:22 3 3. SNL VZHOD ŠENTJUR V VELIKI PREDNOSTI 9. krog: MU Šentjur - Odranci 4:2, Roma - Tehnostroj Veržej 1 : 4, Paloma - Črenšovci 1; 0, Malečnik - Pohorje 3:1, Kovinar Štore - Stojnci 2:2, Šmartno 1928 - Koroška Dravograd 2:0, Dravinja - Trgovine Jager Š. 1:2 Pari 10. kroga: Odranci - Trgovine Jager S, Koroška Dravograd - Dravinja, Stojnci - Šmartno 1928, Tehnostroj Veržej - Kovinar Štore, Črenšovci - Roma, Pohorje - Paloma, MU Šentjur - Malečnik. PORAZ Z DVEMA IGRALCEMA MANJ Igrišče v Sladkem Vrhu, 100 gledalcev, sodnik Zelimirko Pavlovič (Krško), strelec: 1 : 0 Žabota (57). Črenšovci: Pečelin, Maučec (Kolarič, 77), M. Balažič, L. Ivanič, R. Horvat, Slana, Doma (Virag, 27), T. Horvat, M. Zver (Vučko, 57), P. Gerenčer, Šajt. Rdeča kartona: Pečelin (57), R. Horvat (87). Rumeni kartoni: Korat, Stamenkovič, Veiički, Turk; Slana, Doma, R. Horvat, Maučec. OD 2 :0 DO 2:4 Igrišče v Šentjurju, 100 gledalcev, sodnik Zoran Subotič (Novo mesto), strelci: 0:1 (Halas, 20), 0: 2 Zver (43), 1:2 Artič (57), 2 : 2 Leskovar (65), 3 :2 Leskovar (70), 4 : 2 Magdič (87). Odranci: Ščančar, Erjavec, Tkalec, Žerdin, Jerebic, Kerec (Borovič, 80), Zlatar, Zadravec (Jančar, 60), A. Zver (B. Balažič, 80), Mi. Kovač, Halas. Rumeni kartoni: Jecl, Peša, Bolko; Zlatar, Žerdin. HATTRICK VOGRINČIČA Igrišče na Tišini, 350 gledalcev, sodnik Drago Klinc (Ptuj), strelci: 0: 1 Vogrinčič (14), 0:2 Kaučič (26), 0:3 Vogrinčič (77), 0:4 Vogrinčič (86), 1: 4 Mo. Kovač (88). Roma: A. Baranja, K. Cener (Šarkezi, 83), G. Kovač (D. Kovač, 46), L. Pestner, Kokaš, L Baranja, J. Horvat, Grebenar (Mo. Kovač, 32), Ad. Baranja, S. Baranja, Bogičevič. Tehnostroj Veržej: GergoriČ, Gregor, Baler (Vinkovič, 63), Grah, Rihtarič, Vidmar, Kaučič (Rebernjak, 80), Hodnik, Živič, Karnet (Osterc, 51), Vogrinčič. Rumeni kartoni: Grebenar, Mo. Kovač, D. Kovač. Mateja Zver je prinesla preobrat. Foto: Nataša Juhnov Šentjur Šmarje 9 9 7 5 2 2 0 2 21:5 14:8 23 n Šmartno 9 5 2 2 15:12 17 Dravinja 9 4 3 2 20:11 15 Veržej 9 4 2 3 14:9 14 Odranci 9 4 2 3 15:14 14 Paloma 9 4 2 3 41:16 14 Malečnik 9 3 4 2 15:12 13 Stojnci 9 3 2 4 16:16 11 Črenšovci 9 3 2 4 13:16 11 Dravograd 9 3 1 5 15:14 10 Kovinar 9 1 4 4 15:22 7 Roma 9 1 2 6 11:24 5 Pohorje 9 1 0 8 8:24 3 Milan Jerše TENIS FICKO POMURSKI PRVAK V pomurski poletni teniški ligi so odigrali zadnji, 8. turnir, ki je štel tudi za grand slam. Zmagal je Tomi Žnuderl, vendar ni uspel prehiteti vodilnega Gregorja Ficka. Sodelovalo je 30 igralcev v treh starostnih kategorijah. Skupno: 1. Gregor Ficko (Radenci), 2. Tomi Žnuderl, 3. Sandi Kumer (oba G. Radgona); grand slam: 1. Žnuderl, 2. Kumer, 3. Ficko; do 35 let: 1. Ficko, 2. Mitja Kozic (oba Radenci), 3. Igor Horvat (Ormož); nad 35 let: 1. Žnuderl, 2. Kumer, 3- Primož Starčič (Radenci); nad 45 let: I Miha Potočnik (Rakičan), 2. Edvard Starčič (Radenci). M. J. “______L13dKV/e UTKUSI Wd __________________________11. oktober 2007 - vniim Z gumpiči se učimo tujih jezikov Jaz pa pravim Kostanj Do najboljših stvari je najtežje priti, zato pa je rezultat toliko slajši. Ravno tak je tudi kostanj. Bodeče kostanjeve jezice skrivajo slasten sadež, do katerega težko pridemo s prsti. Divji kostanj se ne je, ima pa mnoge zdravilne lastnosti. Vonj po pečenem kostanju na poveduje, da se bližajo krajši jesenski dnevi. Ko pravimo, da gremo v žerjavico po kostanj, to pomeni, da opravljamo kakšna nevarna dela Gotovo najbolj znano kostanjevo drevo pa je tisto, o katerem je v svojem znamenitem dnevniku pisala Anna Frank. Gumpiči obožujejo kostanj, ker pa se presneto bojijo bodic, ki letijo z drevesa kot bodeča toča, se raje smukajo tam, kjer zadiši po že pripravljenih kostanjih. Kam gredo Igrače, KI Jih ne potrebujemo več V petek je v soboškem parku kar vršalo. Na bolšjem sejmu, ne potrebujem več. Nisem našel ravno veliko, le moško verižico, ki ga organizira ZPM Murska laser, stari pas, »metke« pa še dro- takega. Škoda mi je igrače stran, meni so vse preveč pn®1 Vse so dragocene. Tudi del* varčujem, ker bi si lahko kup1 kakšno kolo ali večje puzzle. Tjaša Miholič, Murska* bota: Prodajam knjige, pl-igrače in družabne igrice Sobota, so otroci prodajali in kupovali igrače. Tisti pogumni so pokukali v svoje sobe in škatle, izbrali igrače, ki jih ne potrebujejo, in jih prinesli prodajat Nekateri so si ogledovali, morda kaj kupili. Vsak pa je tisti dan opravil kakšen dober posel. Ali je katero igračo prodal in si s tem prislužil kak evro ali pa jo je kupil in si povečal domačo zbirko igrač. Prav je, da igrače krožijo. Danijel Danilo in Dominik Horvat, Murska Sobota: Prinesla sva karte, računalniške igrice, tipkovnico, miško, avtomobilčke ... in se na stojnici pridružila prijateljem. Prodajava igrače, ki jih ne potrebujeva ali pa jih imava preveč. Največ igrač sva dobila za rojstni dan ali bnarije. Če bom kaj prodal, Še ne vem, kaj bom naredil s tem denarjem. Običajno ga varčujem, da si potem kaj kupim. Tudi starši mi dajo zraven. Bol/ ali manj X' Mischella Kar Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze v Murski Soboti, gumpiča pa ilustrira mag. Marjan Vaupotič. Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem valu v oddaji Mali radio, ki je na sporedu vsak četrtek od 18. do 19. ure. angleški jezik: a chestnut (a česnat) nemški jezik: die Kastanie (di kastanje) italijanski jezik: il matrone (il marone) francoski jezik: le marron (l mard) španski jezik: la castaria (la kastanja) madžarski jezik: gesztenye (gestenje) Danijel Danilo in Dominik Horvat v crensovci Prvi jesenski dnevi so v Črenšo-vce prinesli prečudovite pisane barve. Otroci v vrtcu se jeseni razveselijo, ker nam prinaša polno dobrot, zato prihod botre Jeseni vsako leto posebej zaznamujemo. Ustvarjali smo v delavnicah na prostem: stikali smo na platno, za osnovo slikanja pa nam je služila dotrajana ograja vrtca. Trgali smo koruzo na njivi, v dogovoru z lastnikom seveda, nato pa smo uživali v obilici sadja in pečenega krompirja. Vsi si želimo, da bi naslednjo jesen v našem vrtcu pričakali ob novi, lepi in varni ograji. Čeprav ustvarjalnost in domiselnost naših otrok nimata meja in ograj. Tadeja Sarjaš Tjaša Miholič kar tako. Imava dražbo, določila sva ceno, potem pa vprašava, koliko da kupec, in nekje pridemo skupaj. Z denarjem, ki ga bova dobila, si bova kupila kakšno novo igračo ali si ga bova shranila. Kupiš si tisto, kar ti je všeč, na primer igrice. Ne, ne bova ga dala za knjige, teh je itak preveč. Marcel Knap, Rakičan: Malo sem doma pogledal, kaj bi prodajal. Starši niso bili zraven, rekli pa so mi, naj dam kaj takega, kar mi stvari kupijo starši, samo ne prepričam jih dovolj hitro Potrebujem kakšne pol ure. Mischella Kar, Murska Sobota: Mene je mama poslala na bolšji sejem, naj pogledam, ali je kaj pametnega. Nobenih posebnih želja nima, razen če bom kaj našla. Na stran sem si dala že broško. Nisem je še kupila, ker prodajalka nima drobiža. Vzela sem si pet evrov in to lahko sedaj tu zapravim. Jaz ne prodajam, ker nimam doma nič Marcel Knap lani sem hotela priti tu pa nisem mogla, ker in* . doma Ni bilo težko izbrat’ za prodajo. Denar, ki ga ' ' prislužila, bom shranila pa, ce dobim kaj denarja, ■ sih rada zapravim, vca,lf' P j varčujem, da si kupim k’H, ga ali kaj potrebujem mer kaj za obleči. Sedal ''' jem, da si kupim mdff k' nekaj denarja mi sc A. Nana Riti>PcrB vestKov kotiček Vsi smo bili otroci Pričarani Vestko Čarovnica je vzela velik lonec, odprla zaprašeno knjigo z recepti in prebrala: »Potrebujem nekaj vode, ščepec kačje sline, tri mišje dlake, kanček žabjega kašlja, dva zmajeva odtisa in nekaj smeti z metle « Zavihtela je s palico in zakričala na ves glas: »ČIRA-ČARA-BUM BUM-BUM!« Na koncu se je močno zabliskalo in iz lonca je skočilo radovedno bitje. Čarovnica je kriknila: »Ti boš Vestko!« Otroci, vzemite list papirja, narišite Vestka, napišite naslov in starost ter risbo pošljite na uredništvo, s pripisom Vestkov kotiček. Predloge za maskoto nam pošljite do 25- oktobra. Skupaj bomo izbrali najizvirnejšo! Čarovnici pobarvajte nohte! Na palcu rumeno, na sredincu rdeče, na kazalcu modro, na prstancu rjavo Na roki ji narišite velikega pajka! Aleksandra Pinterič in Simona Pintarič Kako nam je fičo ukradel zemljo Ko sem še bila otrok, smo imeli veliko prostora za igro. Vsak dan smo se otroci različnih starosti dobivali pred blokom in skupaj počeli marsikaj. Ena od naših najljubših iger je bila zemljo krast, za katero smo potrebovali le večji krog, narisan s palico na zemljo, palico ali debelejšo vejo, spretne noge in daljše roke. To igro smo se igrali ure in ure m se včasih pomerili tudi z otroki iz sosednjih blokov. Potem pa je nekega dne na naš prostor za igro pripeljal fičo. Ponosni lastnik ga je pustil kar tam. Krog za igro zemlji krast pa smo prilagodili. Smo se že znašli. Jn naslednji mesec je pripeljal še en avtomobil in nato še eden In krog se je manjšal in manjšal, dokler ga nismo imeli nikamor več narisati. Pa Še potožiti se nismo imeli nikomur, kaj se nam dogaja, le kdo bi nas poslu šal in jemal resno. Potem so dvorišče nekega dne asfaltirali in s tem smo otroci dokončno ostali brez prostora, kjer smo se družili in uživali v naši najbolj zabavni igri. Igrali smo se tudi na obrežju reke Vipave, se v njej kopali in odkrivali rečni in obrečni svet Reka je postajala vedno bolj onesnažena, zato so nas odganjali od nje in nam nekega dne zaradi onesnaženosti dokončno prepovedali gibanje v bližini. S tem smo otroci izgubili še en prostor za igro in otroško raziskovanje. In spet nismo mogli nič. Seveda se je prostor za igro otrok do danes le še zmanjševal. Največji absurd pa Liana Kalčina, predsednica Komisije za otrokove pravice pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije: »Ena osnovnih pravic otroka je pravica do igre. S tem, da otrokom vzamemo prostor za igro, so prikrajšani za mnogo več, kot je igra. Pravica otrok naj se zato na državnih prioritetah postavi veliko višje, kot je danes. Prizadevati pa bi si morali, da vsem otrokom ne glede na to, kje živijo, omogočimo igro in kakovostno preživljanje prostega Časa.« Foto: A. N. R. R. je, da so bloki vedno morali imeti sušilnice za perilo, čeprav jih je redko kdo uporabljal, nikjer pa ni zapisano, da bi morali zagotoviti tudi prostor za igro otrok. Vaše prispevke, komentarje in -menja o vsebinah, ki jih obdeluj ali želite, da bi jih, pošiljajte P° elektronski pošti na naslov Nana.RR@vestnik.si ali po pošti, naslov je: Vestnik, za stran Barv otroštva. Ulica arh. Novaka 15« 9000 Murska Sobota. Tisti, ki gleda prispevke po interne^’ jih najde pod naslovom Mulariji če ni vsa na pladdJ" Kako čudovito je bilo opazovati j1' sejmu, kako trgujejo. Skrbno izbrane J ne potrebujejo več ali so jih prerasli, f!'J. da nosijo dragocen porcelan, ter jih ' •,, ||P' ■' stojn ici, na škatle ali kar na svoje pult#* '^1$ ’ t, Pametno so postavili ceno, poiskali ko1- P f jf*’1 tistim, kar jim igrača pomeni, koliko)1 in koliko bodo kupci pripravljeni placai' Otroci so trgovali, se pogajali, ponu)^ jju', , rili, kakšne so cene pri drugih prodaja^ , se sika. In kakšen čar je občutek, da si2 svojega denarja. Morda pet evrov, komaj kakšen evro. Lasten prisluhnia' težje dati iz denarnice kot denar, ki fr1 • šev ali za rojstni dan. Večje vredno, W a, sami, in da v to, kar dobijo, vloži}0 l%.' jega. Mnogo bolje, kot če jim vse prdu . f-dnju. No, s te m, da jih ni treba spodbh]a #i dajo vse, kar imamo doma. Nana- VESTNIK -11. oktober 2007 -----------------------------------sceni______________________________________________» Profesor nemščine Tomi Bušinoski Vedno Je živel z glasbo študent podiplomskega študija nemščine in študent glasbene Pedagogike orni Bušinoski je iz Murske Sobote. tr K končal osnovno šolo in gimna-Potem se je vpisal na Filozofsko v Ljubljani, kjer je končal študij Leta 2004 je, kot sam pravi, /Kjal in dodal šole, saj je po prvem štu-’* Graščine vpisal podiplomski študij ^^nanisijkt na Filozofski fakulteti v , _ Ian’ in tudi študij glasbene pedago-fa Pedagoški fakulteti v Mariboru, poredno uspešno štu-0|ra na dveh fakultetah itiV nemščine je bil aktiven v ^niU r ga je profesorica nemščine na teti kot uspešnega študenta nagovorila, pljuje svojo študijsko pot. Tomi pa je da ,Vedno v mislih glasbo, za katero pravi, F^femlja že od osnovnošolskih let. ČeM ‘me) formalne izobrazbe, razen šole tij^1 K^sbo, sl je želel znanje poglobili ' glasbenem področju. Sredi pisanja ’z nemščine je šel na sprejemne H ‘ Maribor in tako postal študent dveh R°ma drugačnih smeri študija. in nemščina povezani kn it । l ^etku magistrskega študija nemšči-'1 bila z mentorico enotnega mnenja, da povežeta glasbo in nemščino, saj je izbrana tema magistrske naloge medpredmetne povezave pri pouku na področju nemščine in glasbene vzgoje Ker je predmetnik zelo fleksibilen in interdisciplinaren, je opravljal izpite tudi na Akademiji za glasbo, na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, prav tako pa tudi na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in Mariboru. Ko študija primerja, ugotavlja... Za študij glasbe, ki ga lahko po opravljenem dodiplomskem študiju nemščine primerja, sogovornik ugotavlja, da je drugačen. V njem je veliko prakse, saj že od začetka pa tudi že od prej pomaga korepetirati pri zborih v Pomurju, poje pri zborih, spremlja soliste in zbore pri nastopih kot organist. Vse to mu daje možnost, da ima kot študent četrtega letnika glasbene pedagogike za sabo že veliko praktičnega dela. Doda še, da v primerjavi s študijem jezika glasbena pedagogika ponuja več možnosti udejstvovanja. Vodi pevski zbor in igra na orgle Vodi mešani pevski zbor Chorus v Murski Soboti. Program je izključno cerkveni, saj je cerkveno leto tako bogato, da jim daje nenehno nove pesmi. V svoje vrste sprejemajo Tomi Bušinoski je združil študij nemščine in glasbe, kar je tudi tema njegove magistrske naloge. Foto: L. L. mlade od začetka srednje šole naprej. Drugače je zboru tudi izziv, da se pripravljajo na gostovanja, za katera pa program prilagodijo in se naučijo zapeti tudi pesem mimo svojega programa. Tomi igra na orgle v cerkvi v Murski Soboti že 11. leto. V šali pravi, da ima rezerviran termin ob ranih urah, ob pol sedmih, vendar igra Še pri nekaterih drugih mašah in po potrebi. Kje se vidi v prihodnosti? Pove, da ga v zadnjem času veliko ljudi sprašuje, kje in kaj bo delal. Pravi, da se prepušča okoliščinam, kar bo prišlo, bo prišlo. Vesel pa bi bil, če bi lahko oba svoja študija združil, kakor ju je lanskoletno študijsko leto, ko je bil zaposlen kot asistent na Oddelku za germanistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je vodil lektorske vaje in izpite na Oddelku za muzikologijo. Sicer pa je poleg dveh študijev, ki ju uspešno opravlja, aktiven tudi v škofiji v Murski Soboti, saj vodi odbor za otroško in mladinsko cerkveno petje, za kar je seveda usposobljen in ima v tem največ prakse ter nadarjenosti. Lea Lehner $ozd zaljubljenih ^eves 4^ '' Poimenovali gozdno učno pot v smeri Ra-J'kapela, ki so jo pripravili dijakinje in dijaki 111 Četrtega letnika Srednje šole za gostinstvo ^enci, program turistični tehnik - Simon p, min*K Kuzma; Sandra Zuzzi, Edita ZubčiČ in l, ''"■ nik pod mentorstvom prof. Helene Plej. 'etu 2004/2005 so se namreč vključili v । znanja za več turizma s projektom Mlatil ^Plavček NaTurističnMržnici vlzoliso %tqZa *mei>ovani projekt srebrno priznanje in v J1*® Projekta so zasnovali v naslovu članka " gozdno učno pot. Leto dni pozneje so 1^.' Projektno-raziskovalno nalogo Vanekov vrt, 5' PriPravili $e katalog, zloženko, ogrlice in i r 2a nalogo so prejeli zlato priznanje. Prav 1" Priznanje jim je bilo podeljeno v lanskem ' n|| ' /a projekt Glas Prekmurja in Prlekije. '' Še 3. oroiektni teden Pridi me Poeledat. V različne kreativne delavnice so pritegnili delavce s področja turizma, popotnike, Športnike idr. Mi pa smo jih posneli (z njihovo profesorico) ob letošnjem svetovnem dnevu turizma v večnamenski športni dvorani v Radencih. F. M. ijjkmurska narava ,^r biologov v1 Uti'i'.1' biologije na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru so tpr,strokovne terenske vaje iz predmeta ekologija. 1P K' Lp, ' lT doktor Tone Novak. Strokovni sodelavec je bil Beltin an ran * ■ 1 u, ''. je vodila od Kraškega jezera v gozd črne jelše, do Munse v’. ur i J'Pv. ' 'i'ire ter farme Nemščak, kjer so si ogledali čistilno naprav . JJ ' Ul bogata mrtvica po raznoterosti rastlin. V njej rastejo rt • ■ ra blatnik, žabji Šejek, plavček ... B. Z. Soboški gimnazijci obiskali Strasbourg Zanimivo v evropskem parlamentu Koristno izkoriščanje prostega časa se dijakom še kako splača Na povabilo kabineta Lojzeta Peterleta so se dijaki, ki so v preteklem šolskem letu na Gimnaziji Murska Sobota namenili Šoli tudi nekaj svojega prostega časa, se pravi, da so se kakorkoli izkazali tudi pri izvenšolskih dejavnostih, za nagrado odpravili na ogled Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Izlet smo izkoristili za ogled manjšega, a zelo slikovitega mesta Colmar, kje smo prespali, v Strasbourgu pa nas je vodnica popeljala skozi glavne znamenitosti katedrale in temeljne zgodovinske mejnike Foto: Zoran Vogrinčič zanimivega mesta, ki je v svoji zgodovini kar štirikrat menjalo svojo nacionalno pripadnost Nemčiji ali Franciji. Časa je bilo ravno dovolj, da smg lahko začutili tudi nekaj utripa tega mesta, saj smo se sprehodili med uličnimi umetniki in se razgledali po bližnjih lokalčkth in trgih. Ogled parlamenta nas nikakor ni mogel pustiti ravnodušne, saj ogromna zgradba modernega videza presune $ svojo posebnostjo. Posebno doživetje je bilo seveda srečanje z Martinom Strelom, ki so mu ob izidu knjige v Združenih državah Amerike »Človek, ki je preplaval Amazonko« v parlamentu pripravili sprejem, in prisostvovanje seji parlamenta, kjer je ravno med našim obiskom nastopila slovenska predstavnica Romana Jordan Cizej. Dijaki so bili prijetno presenečeni nad dejstvom, da v Evropskem parlamentu lahko poslušaš razpravo v vseh evropskih jezikih, tudi v slovenščini, in zdelo se je, da je ura, namenjena ogledu seje, kar prehitro minila. Nič manj pa jih ni navdušil gospod Jose Bernardo Grbec, asistent Lojzeta Peterleta, ki nam je podrobno razložil delovanje parlamenta. Gospod Peterle si je odtrgal uro svojega časa že v poznih večernih urah in potrpežljivo odgovarjal na naša vprašanja, ob slovesu pa nam poleg drobnih spominkov podaril tudi skupinsko fotografiranje. Kljub naporni kar 14 ur trajajoči vožnji smo se imeli odlično in dijaki si bodo prav gotovo izlet zapomnili Še za dolgo časa. Romana Vogrinčič Dežurni krivci končali snemanje nove plošče Prleški »grunt« rokerji Dežurni krivci so pravkar končali snemanje materiala za svojo tretjo studijsko ploščo. Trinajst novih pesmi za prihajajočo ploščo je bilo posnetih v sodelovanju z avstrijskim producentom Hannesom Jaecklom v studiih UTT v Celovcu in Tricom-Music Home v Kolnu, Album bo, kot je značilno za Dežurne krivce, oster, udaren in brezkompromisen, in takšni so tudi njihovi koncerti v živo. Pesmi so v nasprotju s prejšnjimi izdelki Dežurnih krivcev jezikovno mešane, nekatere v slovenskem, druge v angleškem jeziku. Na plošči bo tudi uglasbitev pesmi rojaka Dežurnih krivcev od Svetega Jurija ob Ščavnici Edvarda Kocbeka. Jesenski izicf bo podprt z obsežno promocijo, pospremil ga bo videospot, sledili pa mu bodo koncerti po naših klubih. Album bo uradno izšel 31. oktobra, ko bo tudi prvi promocijski koncert v ljubljanskem Orto baru. Neučakanci so si lahko Dežurne krivce ogledali že 4. oktobra v sosednjem Gradcu, kjer so v klubu Arcadium »podprli- nemško zasedbo Ampersand. Slednja je tudi minuli petek v soboškem MIKK-u na svojem edinem slovenskem nastopu navdušila, priredila nepozabni »šov« in skoraj »zažgala* klub, z njo pa je kot posebna gostja nastopila tudi Melee, pevka skupine Psycho-Path. Na soboškem koncertnem odru se bodo Dežurni krivci znova predstavili 2. novembra. Več o skupini lahko izveste tudi na internetnih straneh www.dezurni-krivci.com in www.myspace.conVdezurnikrivci. T. K. 24 UUDIW JC VEUEII 11. oktober 2007- Brezvetrje na domačem borznem trgu Na domačem borznem trgu smo v preteklem tednu zabeležili trgovanje v negativni smeri in zaenkrat se naše napovedi ure- sničujejo, kar pomeni, da obstaja velika verjetnost, da bomo tudi v prihodnjih trgovalnih dneh in tednih priča trgovanju v negativni smeri. V preteklem tednu je osrednji domači borzni indeks SBI 20 zdrsnil za 0,93 odstotka pri aktualni vrednosti 11 979 indeksnih točk, torej se je pomaknil pod psihološko mejo 12.000 indeksnih točk, kar lahko predstavlja v prihodnjem obdobju pomemben psihološki odporni nivo. Naslednji pomemben borzni indeks SBI TOP je zdrsnil za 0,6 odstotka pri aktualnem nivoju 2.607 indeksnih točk. Slovenski borzni trg se kot kaže na prelomni točki, kjer se odloča o prihodnjem borznem trendu Sedanjemu borznemu trgovanju v žargonu pravimo trgovanje v kanalu Realno gledano sta lahko odprti obe opciji, in sicer preboj trenda navzgor oziroma navzdol Še enkrat pa bi želel poudariti, da je zaenkrat več znakov v prid nadaljevanju trgovanja v negativni smeri. Med največjimi borznimi družbami je bil največji zdrs pri delnicah družbe Intereuropa, ki so se pocenile za 5,1 odstotka pri aktualnem enotnem tečaju 41,4 evra. Naj se samo spomnimo, da se je v letošnjem letu z omenjenimi delnicami že trgovalo blizu nivoja 50 evrov. Malenkost manjša pocenitev je bila pri delnicah Istrabenza, ki so cenejše za 4,8 odstotka pri enotnem tečaju 134,7 evra. V isti druščini so tudi delnice družbe Aerodrom, ki so se pocenile za 2,2 odstotka pri tedenskem zaključnem tečaju 133,5 evra. Dober odstotek pocenitve je bil pri trgovanju z delnicami družbe Pivovarne Laško prt enotnem tečaju 95,5 evra. O pozitivni smeri pa ne moremo govoriti prav pri nobeni družbi, lahko pa povemo, da so na tedenski ravni uspele ohraniti vrednost delnice družbe Sava in Krke. Enotni tečaj prvih je pri vrednosti 549,9 evra, tečaj druge družbe pa je pri vrednosti 115,7 evra. Na prostem trgu velja omeniti štiriodstotni zdrs delnic družbe Ju-teks, ki trenutno stanejo 135 evrov. Pri trgovanju z delnicami družbe Helios beležimo triodstotno pocenitev, kar pomeni, da je trenutni enotni tečaj 1.585 evrov. Indeks investicijskih družb P1X je zdrsnil za 0,2 odstotka pri trenutni vrednosti 7.021 indeksnih točk. V pozitivni smeri m nobene bistvene spremembe, v negativni smeri pa najdemo v ospredju delnice družbe KD ID, ki so se pocenile za 1,7 odstotka pri enotnem tečaju 14,74 evra. Na domačem borznem trgu lahko še naprej pričakujemo trgovanje v negativni smeri. Prispevek izraža osebno mnenje avtorja in ne nujno tudi podjetja, v katerem je zaposlen. Članek ne daje nakupnih in prodajnih priporočil. w w w. pom u r$ ke-1 ek a rne ,si razkrivajo zdravilne skrivnosti Shranjevanje in uničevanje zdravil Zdravilo je pripravljeno in namenjeno za zdravljenje ali preprečevanje bolezni pri ljudeh ali živalih. Za zagotavljanje in ohranjanje učinkovitosti, varnosti in kakovosti je potrebno tudi pravilno shranjevanje zdravil v domačem okolju in strokovno uničevanje zdravil. Kako in kje shranjevati zdravila? Štefan Kerčmar, strokovni svetovalec za kapitalske naložbe, KD Življenje, d. d. Dodatne informacije po tel.: 040 424 817 oz. 041 798 466 ali poe-mailu: stefan.kercmai@svetzavarovanj.si. Aktualne informacije s tujih kapitalskih tr-' gov lahko spremljate tudi na strani: http:www.svet-financ.si. Dojiti in kaditi? V To. da je kajenje med nosečnostjo škodljivo tako za še nerojenega otroka kot tudi za bodočo mamico, ste že velikokrat slišali. Toda kako je s kajenjem med dojenjem? Za kadilke dojilje izsledki prav tako niso spodbudni. Nikotin, ki prehaja v materino mleko, vpliva na spanje dojenčkov. Dojenčki kadilk v povprečju spijo kar za tretjino manj od drugih in so precej bolj razdražljivi. Če torej nikakor ne morete nehati kaditi, se vsaj potrudite, da ne boste kadili tik pred dojenjem, saj raven nikotina v mleku doseže najvišjo vrednost 30 do 60 minut po kajenju. Pravilno dihanje dela čudeže Ne traja dolgo, morda štiri sekunde. Vdihnete, izdihnete. Ni težko, kajne? To naredimo vsakdan približno 20.000-krat, ne da bi se zavedali. Dihala prinašajo kisik za milijone telesnih celic in pri izdihavanju izločajo strupene in škodljive snovi. Poseben center v možganih skrbi, da je vse v redu. Stalno meri količino ogljikovega dioksida v krvi in po potrebi ukaže pospešeno dihanje. Strokovnjaki za dihanje menijo, da vsi ljudje sicer znajo dihati, vendar večinoma ne dihajo pravilno, ampak dihajo preplitvo, da si naberejo sape samo za stopnice v prvo nadstropje. Povprečno vdihnejo pol litra zraka, lahko pa bi ga vdihnili tri litre več. Običajno hitreje dihamo samo ob morebitnih naporih in stresu. Takrat ostane premalo kisika za možgane. Poleg tega pride v pljuča veliko zraka, ven pa ga pride premalo. Center za dihanje v možganih odpove. Čim globlje dihamo v normalnem stanju telesa, tem več koristi imamo. Ležemo na hrbet in roke počivajo na trebuhu. Potem počasi vdihujemo in izdihujemo skozi nos. Pod rokami začutimo, kako se trebuh dviga in spušča. Čim globlje dihamo, bolje delujejo presnova, živci, mišice in možgani Globoko dihanje sprošča, osvežuje in krepi obrambne moči. Lahko tudi tečemo, kolesarimo ali se igramo. Kdor se redno giblje, spravlja skozi pljučne mehurčke dvakrat več kisika v kri kot lenuh. Podatek, kako določeno zdravilo shranjujemo, je pri vsakem zdravilu naveden na embalaži ali v priloženem navodilu za uporabo. Zdravilo moramo shranjevati v izvirni embalaži skupaj s priloženim navodilom za uporabo. Priporočljivo je, da ga shranjujete na hladnem in suhem mestu, zaščiteno pred svetlobo in vlago. Večino zdravil lahko shranjujete pri sobni temperaturi do 25 °C in na prostoru, ki ni neposredno blizu virov svetlobe in toplote. Ko je zahtevano shranjevanje v hladilniku, morate paziti, da zdravilo ne zamrzne. Vsa zdravila shranjujte nedosegljivo otrokom. Po uporabi zdravila je treba trdno zapreti pokrovček ali zamašek. Ko končate s predpisanim zdravljenjem, preostanka zdravila ne shranjujte, razen če je zdravilo del domače lekarne. Zdravilo iz domače lekarne je lahko nevarno v primeru neustrezne uporabe, obstaja pa tudi nevarnost zastrupitve, predvsem otrok. Redno pregledujte zaloge zdravil v domači lekarni, saj boste le tako ugotovili, ali zdravila kažejo znake kvarjenja ali jim je potekel rok uporabe. Takih zdravil ne smete uporabljati. njenega vonja ali videza - strjena vsebina, ločitev oljne in vodne faze. Rok uporabe je naveden na vsakem zdravilu, tako na stični ovojnini (steklenička, pretisni omot, tuba,...) kot tudi na zunanji ovojnini (zunanja embalaža). Običajno je podan kot mesec in leto, do konca katerega je zdravilo uporabno. Ob glasbi pojemo več Zaradi poslušanja glasbi mo večkrat. Tako so unP1 pričani znanstveniki, t*0 vzeli pod drobnogled 7s a< dentov. Ti so morali vodi®''' tančen dnevnik, koliko50 P jedli, s kom, kako dolgo • ■' ko dalje. In rezultati? -B'1 popijejo več vode, če p°’ ■ šajo glasno glasbo, pt“ ■ znanstveniki, ob teni pa'°11 poslušanje glasbe ntoJ°^ kom poveča tudi količin« ‘j; žite hrane, saj tudi za ^i15 posedimo dlje kot običaji10 Kako se pokažejo znaki kvarjenja zdravila? Kako uničiti zdravilo? Tablete se drobijo, razpokajo, spremenijo barvo ali površinski videz. Kapsule razpokajo, se zmehčajo ali zlepijo. Tekočine se zgostijo, spremenijo barvo, okus in vonj. Tube popokajo, puščajo, vsebina se strdi. Mazila in kreme so spreme- Zdravila, ki spremenijo prvotni videz ali jim poteče rok uporabnosti, so neuporabna Neuporabna in neporabljena zdravila sodijo med posebne oziroma nevarne odpadke. Ne odvržemo jih med gospodinjske odpadke, temveč jih odnesemo v za to namenjene zbiralnike. Na ta način skrbimo za okolje ter za varnost in zdravje ljudi. Nina Ošlaj, mag. farm. Moje rože Občutek jeseni Poletje je za nami, prihaja čas darov, ki nam jih daje narava. Srečni smo, da jih znamo opaziti, pobrati in pričarati veselje za mrzle puščobne dni. Darovi narave so raznovrstni. Vinogradnik je zadovoljen s polnimi sodi, sadjar z veliko sadja, ljubitelj cvetja pa je presrečen, Če mu obrodijo različne sorte okrasnih bučk, če so rese pravšnje za v korito, čc ima pisanolistni žajbelj pravšnjo barvo in da so aja-nije dovolj barvite. Korita na oknih bomo počasi pospravljali, vendar ne vseh, saj se bodo v nekaterih bohotile jesenske lepotice. Najdemo jih v različnih barvnih tonih, z barvitim listjem, poznim cvetenjem ali plodovi. Mednje sodijo prav gotovo različne vrste trav. Bogato paleto barv ponuja širok izbor krizantem in mačeh, ki omogočajo veliko različnih možnosti dekoracije. Kot dodatek jesenskim dekoracijam je okrasno zelje v lila, rdeči ali zeleno rumeni barvi. Poleg razširjene jesenske rese se v korita podajo nekoliko višje homulice, plazeči skrečniki in trave. Vemo pa, da brez pisano-listnega bršljana ne gre, zato si ga priskrbimo. Da je jesen, nas opozarjajo hladne noči in jutra, megla in začetek barvanja listja. Da ne bodo ostale okenske police prazne in da veliki lonci, posode ne bodo samevale, jim dajmo življenja z različnimi rastlinami. V visok glinasti lonec lahko po- Z jesenskimi lepoticami zasajen lonec sadimo: v'ozadju pisanolistni žajbelj in jesensko reso, spredaj zimzeleni bršljan in novozelandski jetičnik ter drobnocvetno rumeno belo mačeho, ki bo popestrila nasad (slika). Nikakor pa ne pozabimo na raznobarvne okrasne bučke, ki dolgo krasijo naša bivališča. Zasadimo rudi podolgovato korito, kjer so se še pred dnevi behotile pelargonije, surfinije ali kakšne druge cvetoče rastline. Predlagana kombinacija je: srebrnolistni žaj- belj, bela resa, beli ohrovt in zc leno-beli bršljan. Homulice naj se prelivajo z rdečimi listi okrasnega ohrovta, zanimiva svetlo-rdeča trava pa bo dala koritu poseben čar. V jesenskem času pa ne smejo manjkati tudi lončne krizanteme in ciklame, ki jih postavimo v posodo z lončki vred, da jih pozneje z lahkoto zamenjamo z drugimi rastlinami. Olga Varga Vnetje očesa povzročijo bakterije Rdeče oko, v pl ločnica polna rdeči ravniki imenujejo koc ^[jt tis, Gre za bakterij5 očesne veznice inze' rdečina nastane kot P*^.;lr razširitve krvnih ■' ■ C Okužba je hitro nalepi ( ne pazimo na piik0 rije iz enega očesa prenesemo v drugo o [uil Bakterijska okužba v jutranjem gnojn« *^0^ iz enega ali že obeh OL bo zdravimo z mi™ jr*pr zdravilom, najpogo31’1 lom in kapljiean’' dni pozdravijo okuzf' ne zaplete, Vnetje najp^^jn otroci, in sicer p' tcu, ker je pri n'r" P prenosa okužbe f- { leg zdravljenja z'<„,1)1^ priporočljivi po^Vn), no umivanje rok. ga higiena sači, prevleki za b č k ih, ki jih Otroci naj mainnevvrtcU" Osvežilna k®Pe za svilo' lesk? Če ni svetle barve, p vitveno kopel iz■ svetov naših ha®11 ,g - , nekaj kisa terso fj|: vf šljana očistitei-’„ Ohlajeni vou* njo operite lo sperite s sla USTNIK -11, oktober 2007 DOBRO JE VEDETI 25 Združenje potrošnikov Pomurja svetuje Popravilo televizorja po poteku garancije ^trošnica je pred petimi leti kupila televi-", za katerega je prejela dveletno garancijo. 'r j’ je sedaj pokvaril, ga je odpeljala na po-servis, kjer pa so ji povedali, da za njeni model nimajo več rezervnih delov in i* televizorja ne morejo popraviti. Sprašuje, 'le servis upravičeno zavrnil njeno zahtevo i Popravilu in kaj o tem pravi zakon? Po stari Podaji velja za aparate s področja radioko-tkatij in elektroakustike, med katere spa-tudi televizorji (odredba UL SFRJ, 9/81), da j ta biti servisiranje zagotovljeno najmanj se-kt Novejša zakonodaja (Zakon o varstvu ^‘t^Snikov - UPB2, UL RS št. 98/2004) pa v A, enu (7.) določa čas po preteku garan-2*^ roka, \ katerem je proizvajalec dolžan । vzdrževanje, nadomestne dele in )(1 °pne aparate, ki mora biti vsaj trikrat daljši $ ^meljskega roka. Iz vsega navedenega sle-servis neupravičeno zavrnil zahtevo po-Za odpravo napake na njenem televi-® Združenje potrošnikov Pomurja, Trg zma-1(P p. 207,9101 M. Sobota. Andrej Čimer Nesporazum v naši glavi h^'JD1‘n je nestalen in podvržen različnim Er1 D°kler je spomin še svež, je spravljen v or8anu za pomnjenje, hipokampusu, lil,' ^oboko v možganih. Po nekaj dnevih, ted-m tudi Še po nekaj letih se spomin v dru8a področja možganov. V tej zve-i>tt^lr°kovnjaki ugotovili, da je spomin nekaj i .' ‘' dinamičnega, živega in spreminjajočega >l| — tivcga 1 teoriji možgani, ki ____________________ ..i smo jih imeli ta te-H)e[j 1 |v naključju niso isti kot tisti, ki smo jih tednom dni. Pomnjenje obstaja zato, sedanjost smisel, da bi lahko razumeli '’nja 11 s™1 okrog nas. Mehanizem delo- °zganov mora imeti možnost optimizi- Kli7C11 Procesov, tako da neke povezave kre-d P* druge slabi ali celo briše. In vendar 'h J1 menijo, da so odveč skrbi, da bi bilo E** nevarno. Naši spomini morda niso - ' ftotljivega mehanizma, za snemanje in °bu’an>a trenutkov iz otroštva pa jih bo Z Prej okrepilo kot izbrisalo. Obvladovanje misli Misli v našem umu SO kot neustavljivi tok, ki ga običajno nemočno spremljamo. Ena predstava izzove drugo in tako gre po tekočem traku naprej. Kot navaja Tanja Svete, porajanje naših misli krojijo štirje zakoni. Prti zakon je zakon asociacije, ko en prizor, misel, dogodek izzove drugega. Misli se v skladu z drugim zakonom porajajo glede na sorodnost. Na primer, pri besedi maček se vam porodi misel žival. V skladu s tretjim zakonom se misli nizajo glede na del in celoto, po zakonu delov. Po četrtem zakonu pa misli sprožajo asociacije na kakovost izvorne besede ali teme. Npr. slon ponazarja moč, sonce, toploto. Andreja Paljevec trdi, da s pozornim spremljanjem uma lahko ugotovimo, da je tok misli večinoma neurejen in da ga je težko nadzirati. Notranji samogovor je neskončen, saj nas nenehno obletavajo roji misli. V teh mislih sami nastopamo kot osrednji lik, njihovo' jedro pa je pogosto doseganje blaginje, uspeha, užitkov. V mislih, ki nas navdajajo, redko najdemo misli o usodi drugih ljudi. Če ne posežemo v samodejno premišljevanje, je naš um kot konj brez jezdeca. Nadzorovanje uma je aktivnost uspešnih ljudi. Temu se posvečajo duhovni učitelji, jogiji, igralci, politiki, menedžerji in ljudje, ki so jih v to prisilili življenjski izzivi. Imeti moč nad svojim umom pomeni, da vi krmarite svoje življenje in ne spontane želje in misli, ki se ne nehno porajajo. S tem odločate, v kaj boste usmerili miselno moč in kdaj. Če želimo občutiti notranji mir, moramo mešanico spominov, načrtov in želja urediti Pri tem so nam na voljo različne vaje. Andreja Paljevec navaja kot eno od tehnik obvladovanja misli v okviru joge opazovanje misli in njihovo izključitev Ta vaja zahteva veliko potrpežljivosti in vztrajnosti, vendar je ključna za doseganje duševne ubranosti. Lahko ležimo ali sedemo na tla v položaj s prekrižanimi nogami, z zravnano hrbtenico in sprostimo celotno telo. V tem položaju vztrajamo eno uro. Ker imamo v Času vaje oči zaprte, moramo ostati sveži in spočiti. Med vajo opazujmo in nadzorujmo svoje misli. Vsako opazujemo do konca in smo pri tem pozorni, da se ne prelije z naslednjo. Ko se misel utrne, spremljamo njen tok. Smo v vlogi pasivnih in obenem objektivnih opazovalcev'. Zaradi proste asociacije ena misel rodi drugo, ta pa povzroči nastanek tretje. Ko se pojavljajo nove misli, jim ne posvečamo nobene pozornosti, ampak še naprej opazujmo prvo. S tem bodo druge začele vse bolj bledeti in bodo na koncu izginile. Tudi začetna misel bo nekaj časa še ohranjala svoj tok, vendar bo sčasoma izgubila svojo jasnost in bo izginila. Naenkrat smo v stanju brez misli, ki ga ohra njamo čim dlje. Dihamo globoko, mirno in počasi, obenem pa ostajamo sproščeni, pasivni in pozorni. S to vajo prodremo v globlje plasti svojega jaza. Ker nas zavestni miselni proces ne ovira, nam naša podzavest lahko poda globlja sporočila. To je tudi vaja, s katero odkrivamo svojo podzavest in vsebine v njej. Za umiritev uma je tudi pomembno, da se poslovimo od nestrpnosti in hitenja, ki sta temeljni značilnosti sodobnega Človeka Prav tako pa si za vse, kar počnemo, moramo vzeti čas. Ko delamo, delajmo predano, pozorno in marljivo, ko pa imamo prosti čas, ga uživajmo. Z umiranjem uma se ukvarjajo številni avtorji. Indijski mistik Ramana Maharši pravi, da se bo naš um umiril s spraševanjem: »Kdo sem?« Po njegovem mnenju bo misel »Kdo sem?« uničila vse druge misli in bo tako kot palica, ki nam služi za drezanje v gorečo grmado, na koncu tudi sama uničena. Kadar v sebi zaznamo druge misli, se jim ne bi smeli prepustiti, ampak bi si morali postaviti vprašanje: »Komu so se porodile?« In to vprašanje bi moralo slediti vsaki misli, ki vznikne. Odgovor pa bi se glasil: »Meni.« Če se torej sprašujemo »Kdo sem?«, se naš um vrne k svojemu izviru, misel, ki se je porodila, pa obmiruje. S ponavljanjem prej predstavljene prakse bo um razvil sposobnost, da ostane pri svojem izviru. Ko prehaja subtilni um skozi možgane in čutila, se pojavijo groba imena in oblike, kadar pa ostane v srcu, imena in oblike izginejo. Torej, kadar um ostane v srcu, bo »jaz«, ki je izvir vseh misli, odstranjen, jaz«, ki večno obstaja, pa bo zasijal. Ošo - Bhagvan Ši Rajniš, filozof in duhovni učitelj, pravi, da je meditacija stanje brez vseh misli, vendar šele na koncu poti. Po njegovem mnenju se je najprej treba zavedati misli, ne da bi jih poskušali ustaviti ali se z njimi bojevati. Njegova pot ni bojevanje z umom, torej da bi se prisilili v tišino, ampak zavedanje nenehnega klepeta uma. Med seboj in mislimi moramo oblikovati razdaljo. Ko se oddaljimo od misli, nam te ne morejo več vladati. Um, naš gospodar, se nam v meditaciji podredi in postanemo mojstri uma. Da bi se zavedali misli, moramo vaditi zavedanje svojega telesa: občutkov, npr. sedenja, dihanja, zvokov okolice, vsakega giba. Tovrstno zavedanje lahko izvajamo pri vsaki aktivnosti, pri kateri ni potrebna miselna aktivnost Ko se med vsakdanjimi opravili začnemo zavedati svojega telesa, smo pozornejši, s tem energija ne gre samo v um in nezavedno. Če se naučimo zavedati telesa, postane zavedanje misli lažje. Prihajanje in odhajanje misli, klepetanje uma, nam postane nazornejše. Mag, Simona Šarotar Žižek besede mode Kot na sliki »Slika je sestavljena iz svetlobe in teme, pomešanih z različnimi vrstami vseh enostavnih in sestavljenih barv,« je rekel Leonardo Da Vinci. V vsaki sliki so tudi emocije tisti pomembni element, ki privlači naše oko, da se ustavi in prenaša vidne dražljaje do pomembnih vtisov. Tudi pri oblačenju daje barva še kako pomembne informacije o nas samih. Barvni bioritem Včasih ni slabo, Če analiziramo, v katere barve oz. barvne kombinacije se oblačimo. V obdobju dveh tednov ali še bolje enega meseca bomo dobili zares dobro povratno informacijo o tem, kaj doživljamo in kje smo na tej poti. Vsak dan v našem življenju prevladuje določen notranji občutek ali razpoloženje, ki ga lahko ponazorimo z barvo. Barve, ki jih nosimo, in tiste, ki nas obkrožajo, nam povedo, ali je v telesu nastalo nesorazmerje, ki ga moramo pozdraviti. Morebiti izstopa katera barva Še posebej? Morda dve ali tri. Dobro si jih je zapomniti in tudi to, kako smo se v njih počutili. Uporabljanje dveh ali več kontrastnih kombinacij lahko kaže na spremenljivo razpoloženje. Uporabljanje samo sorodnih toplih ali v obratnem hladnih odtenkov pa kaže na to, da bi bilo morda treba kakšno barvo dodati in kombinacijo vsaj malo razgibati. Če prevladujejo komplementarne barve, kot so rdeča-zelena, rumena-vijolična in oranžna-mo-dra, potem gre pri vsaki dvojici za skupno energijo obeh barv. Manjkajoča barvna valovanja Če opažamo, da v zadnjem mesecu nismo posegali po določenih barvah oblačil, nam najbrž teh barvnih energij v telesu primanjkuje. Kadar nam primanjkuje rdeča, smo ponavadi izčrpani. Morda nas muči utrujenost in bi se morali oskrbeti z energijo. Pri pomanjkanju oranžne lahko gre za oslabljeno odpornost in premajhno samospoštovanje. Rumena je povezana z umom, zato je dobro, Če je prisotna, kadar smo pred odločitvami. Jasen um, še bolj pa odločitev je z rumeno lažja. Zavračanje zelene barve v oblačilih vedno terja svoj davek. Morda to opažamo s slabšimi odnosi oz. težavami komuniciranja z drugimi ljudmi. Modra pa je barva neba, morja in vsekakor zaupanja. Pomembno vlogo lahko igra predvsem v poslovnih srajcah in bluzah. Tudi vijolična je zelo povezana z našo notranjostjo in je zelo pomembna barva pri iskanju notranjega stika s samim seboj. Čeprav si mnogokrat želimo popolnega videza kot s kakšne slike ali revije, gre pri oblačenju predvsem za poslušanje samega sebe pred jutranjim pogledom nad izbiro v garderobni omari. Tatjana Kalamar M. & %'jIPn ^venjaku koktajl z ajdovo kašo k’rakovih repkov »gambe-. Auh“ ^hunr ajdove kaše, 200 g solatnih ' ■ Mio g bučk, 20 g čebule, 2 cl kisa, 10 1 , 5 d paradižnikovega keča- pi,,, ll:L *ol. poper, 4 solatni listi, limona. odtalimo, solimo in na olju v pon-’ i "" Ohlajene dodamo ajdovi kaši z doda-Mic, is KIIW fih narezali na drobne koc-/h ■, u ^hpimo, narežemo na kocke in blanši-i' vodi- Ohlajene dodamo kaši. Začini-'hi Poprom, drobno sesekljano čebulo in 'li[j ' r° premešamo in za dve uri postavimo Ohlajeno mešanico serviramo na ?' batnim listom, dekoriramo z limoni-" Peljemo z omako. - taž 1 oniake: Kislo smetano s kečapom V**" / gorčico, soljo in r H' omaka pregosta, jo razredčimo z I "''hm kisom. Juha Iz kitajskega zelja 500 g kitajskega zelja, 60 g mesnate slanine, 50 g čebule, 15 g česna, 5 cl olja, 20 g moke, 3 g mlete rdeče paprike, 180 g jušne osnove, sol, poper, mleta kumina. Zelje očistimo in narežemo na tanke rezance. Čebulo narežemo na kocke in na olju prepražimo samo toliko, da ovene. Nato dodamo na rezance narezano slanino, moko, malo prepražimo, dodamo sesekljan Česen, papriko in zalijemo z jušno osnovo (Če je nimamo, zalijemo z vodo in dodamo jušno kocko). Prevremo, dodamo kitajsko zelje, začinimo in vse skupaj kuhamo 15 minut. Okus lahko popestrimo z žličko kisle smetane. Kumarična rulada 400 g svinjskega stegna (4 zrezki), 150 g mletega govejega mesa, 100 g mletega svinjskega mesa, 1 jajce, 5 g česna, 80 g mesnate slanine, 300 g kumaric, 60 g masla, 200 g čebule, 10 cl belega vina, 30 cl perutninske osnove, 10 cl smetane, sol, poper. Svinjske zrezke na deski enakomerno potolčemo, solimo in popramo. Mleto meso začinimo s soljo, poprom in sesekljanim Česnom. Dodamo jajce in zamesimo v gladko mesno testo. Slanino narežemo na tanke lističe. Kumarice olupimo, odstranimo krajce in s tankim ostrim nožem oz. nožem za dolbljenje sredine odstranimo sredico, ki jo zapolnimo z mesnim testom. Na pripravljene zrezke položimo lističe slanine, ki jih tanko premažemo z mesnim testom, nato dodamo napolnjeno kumarico in vse skupaj zvijemo v rulado. Povežemo z nitjo ali trakovi prozorne folije za pečenje mesa. Tako pripravljene ruladice na maslu v kozici opečemo. Opečene preložimo v drugo posodo, na preostanku maščobe pa posteklenimo na kocke narezano čebulo ter zalijemo z vinom in perutninsko osnovo. Dodamo ruladice, pokrijemo in počasi dušimo do mehkega. Nato omako pretlačimo, ponovno pristavimo, dodamo smetano in segrejemo do vrelišča. Ruladicam odstranimo nit ali folijo in z omako postrežemo. Kostanjev narastek 300 g kuhanih in olupljenih kostanjev, 4 jajca, 160 g masla, 120 g drobtin, 50 g orehov, sol, noževa konica jedilne sode, Kostanj pretlačimo ali drobno naribamo. Rumenjake ločimo od beljakov. Orehe zmeljemo. Maslo damo v kotliček, dodamo rumenjake, solimo in penasto umešamo. Postopoma dodajamo druge sestavine. Nazadnje rahlo primešamo sneg beljakov. S pripravljeno maso napolnimo model, obložen s pomaščeno prozorno folijo za pečenje, in pečemo v pečici 20 minut pri 170 °C. Pečen narastek zvrnemo na desko, odstranimo folijo in poljubno narežemo. Bananine rezine Sestavine za testo: 4 beljaki, 3 rumenjaki, 150 g sladkorja, 1 vanilin sladkor, 100 g moke. Sestavine za navlažitev: 10 cl mareličnega likerja, 5 clvode. Sestavine za premaz in oblogo: 100 g marelične marmelade, 400 g olupljenih banan. Sestavine za kremo: 1 vanilin puding, 25 cl mleka, 60 g sladkorja, 1 rumenjak, 100 g masla, 1 vanilin sladkor, 30 g sladkorja v prahu. Sestavine za glazuro: 100 g čokolade, 50 g masla, 1 cl olja. Beljake stepemo v trd sneg in postopoma dodajamo sladkor. Ko se sladkor popolnoma razmeša, počasi dodajamo penasto umešane rumenjake z vanilin sladkorjem in moko. Narahlo premešamo. Pekač obložimo s papirjem, ki ga tanko premažemo z maščobo. Nanj zvrnemo testo in ga enakomerno razmažemo. Pečemo v pečici 25 minut pri 180 °C. Pečen biskvit zvrnemo na desko, ki smo jo potresli s sladkorjem, previdno odstranimo papir in pustimo, da se ohladi. Ohlajen biskvit navlažimo z mareličnim likerjem, ki smo mu primešali prevrelo vodo. Premažemo z marelično marmelado in obložimo z rezinami banan, čez banane namažemo kremo in vse skupaj glaziramo s čokoladno glazuro. Priprava kreme: Prašek vanilin pudinga in rumenjak razmešamo v 5 cl hladnega mleka. Preostalo mleko z dodatkom sladkorja zavremo. Dodamo razmešan puding in kuhamo do primerne gostote. Dobro ohladimo in občasno premešamo, da se po vrhu ne naredi skorja. Posebej penasto umešamo maslo, vanilin sladkor in sladkor. Dodamo ohlajen kuhan puding in dobro razmešamo. 26 PREJELI SMO/OGLASI 11, oktober 2007 ~VBt Namesto »boja« potrebujemo strpnost, objektivnost in treznost V primeru Slovenije se upravičeno govori o visoki ravni sistemske zaščite manjšinskih pravic. Taki trditvi bi težko oporekali! Da so na področju manjšinske politike v zvezi s porabskimi Slovenci v preteklih obdobjih - predvsem pred le torn 1989 - s strani večinskega, madžarskega naroda naredili napake oz. povzročili vrsto pomanjkljivosti, v veliki meri tudi drži, zaradi česar se ubada omenjena maloštevilna narodna skupnost z velikimi problemi na področju izoblikovanja lastne narodne identitete in ohranjanja maternega jezika. Osebno nisem imel do sedaj priložnosti, da bi spoznal novoimenovanega ravnatelja lendavske Dvojezične srednje šole, vendar ne dvomim o trditvah, ki pričajo o sposobnosti, o dobrih organizacijskih lastnostih in strokovnosti novega prvega moža omenjene ustanove. Ne morem pa razumeti poslanstva pisanja uglednih avtorjev Vestnika - gospe Bernarde B. Peček in gospoda odgovornega urednika Janeza Volka -v zvezi z imenovanjem novega ravnatelja lendavske Dvojezične srednje šole v omenjenem časopisu z dne 4. 10. 2007. Namreč - kljub nekaterim slabim izkušnjam iz preteklosti -jaz še zmeraj verjamem v strokovnost in dobrodušnost oblikovalcev javnega mnenja. Moje mnenje izhaja iz spoznanja, da sta tako članek Vestnika v rubriki Aktualno kakor tudi komentar v zvezi z omenjeno tematiko - po moji skromni presoji - preveč osredotočena k nekakšnemu »permanentnemu«, ponavljajoče se negativnemu predstavljanju madžarske narodne skupnosti v Prekmurju. Verjetno imamo prekmurski Madžari kar veliko slabih lastnosti in smo v preteklosti naredili tudi precej napak, toda to še ne sme biti razlog, da se lahko narodna skupnost tendenciozno predstavlja v slabi luči pri slehernem vprašanju. Predvsem ne bi smeli enostransko interpretirati določenih, že velikokrat »skupaj« premletih in komentiranih vprašanj, saj to pomeni, da se pri iskanju skupnega jezika naša stališča niti malo ne približujejo (v mislih imam različne polemike v zadnjem poldrugem desetletju). Presenečen sem tudi zato, ker se v omenjenih člankih v zvezi z imenovanjem ravnatelja DSŠ nestrinjanje kompetentne organizacije madžarske narodnosti predstavi nepopolno oz. enostransko. Jaz nisem član oz. svetnik narodnostne skupnosti, vendar kot človeku, ki se veliko let ukvarja z manj- ■ Ponudba velja za Evro kredite, zavarovane & hipoieko. let -ja slranke. kr imajo pri banki UniCredit Banka Slovenja ud. odprl iransakajsknačuo, no katerega ves čas kreditnega razmerja prejemajo plačo zdi pokojnino ler so imetniki izbranih enol premoženja skladov Skupine Pioneer Investmenls v wšmt napnanj 20 % lapmsenega kr&iila oz imajo sklenjeno pri banki pogodbo o vezavi sredstev v višini najmanj 20 % zaprošenega krecMa V kolikor znaša znesek zaprošenega kredita več kol BO % vrednosti Tasiavijene nepremičnine, se enote premoženja skladov 02 vezana sredstva v zgoraj opredeljeni višmi zastavijo v korist banke za dogovorjeno obdobje Primer elekbvne obcestne mere (EOMj je izračunan na dan 10.09.2007 za kredu v vrtini 100.000 EUR, po obrestni meri 12 mesečni Euribor + 0,991k, 2 odplačano dobo 30 tel m stroški odobritve 146,05 EUR ter znaša 5.86 %. EOM je informativne narave m se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli od zgoraj navedenih etemeuhw. ki so vključeni v njen izračun. Stanovanjski krediti z obrestno mero po vaši izbir S stanovanjskimi hipotekarnimi krediti z obrestno mero že od EURIBOR + 0,99 % m polovičnimi stroški odobritve vam bomo pomagali oblikovati vaš jutri. Le izbrati ga morate. WWW.UNlCREDITBANK.Sl šinsko tematiko, je popolnoma jasno, da lahko večina - če je komu v interesu - v očeh javnosti zelo hitro predstavi manjšino v slabi luči. V nasprotnem primeru je to skorajda nemogoče! Spomnimo se le podobnih primerov iz slovenskega zamejstva, ko so bile (in so še) slovenske narodne skupnosti - predvsem v vzgoji in izobraževanju -tarče in žrtve Haiderjevih protimanjšinskih manevrov oz. akcij skrajnežev na Tržaškem in v Benečiji. Skratka: nobenega Madžara nisem slišal in še manj narodnostno organizacijo v Prekmurju, ki bi zahtevala, da mora biti ravnatelj dvojezične ustanove pripadnik madžarske narodnosti. Pri zahtevah gre zgolj za dosledno izpolnjevanje zakonskih določil pri najpomembnejših dvojezičnih ustanovah, ki - vsaj v našem tolmačenju -predpisujejo v primeru strokovnih in vodstvenih delavcev dvojezičnih izobraževalnih ustanov izpolnitev določenih pogojev v zvezi s pridobitvijo kvalifikacij poznavanja madžarskega jezika tudi na višji- oz. visokošolski ravni. Narodna pripadnost pa ni pogoj in tega verjetno tudi nihče ni zahteval! Težava je nastala tedaj, ko narodna skupnost -zaradi nepopolnosti vloge enega od kandidatov ravno kar se tiče dokazila o uspešni sklenitvi programa učenja madžarskega jezika na visokošolski ravni - pomanjkljive vloge ni mogla obravnavati, zato je kandidata z nepopolno vlogo izločila prt izoblikovanju mnenja. Svet narodne skupnosti je namreč poklican za oblikovanje mnenja pri imenovanju ravnateljev dvojezičnih vzgojno-izobraževalnih ustanov prav z vidika uresničevanja posebnih pravic narodne skupnosti. Ali je s tovrstno ugotovitvijo narodnost »nagajala« in ali r ■ tolmačenje zakonskih aktov - ki je, mimogrede, identično z razlago pravne službe Vlade R Slovenije - dejanje, ki izraža nacionalistično držo neke skupnosti?Prepričan sem, da ne! Pa ne glede na to bi bila verjetno madžarska narodnostna krovna organizacija pripravljena na dotočen kompromis. Obstaja seveda možnost, da bo morda dokončno pravno tolmačenje nasprotno oz. drugačno, kot je mnenje kompetentne madžarske organizacije. Zato bi bilo pri sprejemanju sklepa posrečeno, če bi se našla vsaj prehodna ali premostitvena rešitev za negotovo obdobje, kar bi bil verjetno 'sprejemljiv kompromis za vse zainteresirane strani. Sedanje prenapeto stanje nedvomno najbolj škodi prav strokovnemu delu v omenjeni ustanovi, je pa tudi novi madež na področju po nepotrebnem načetega sožitja slovenske večine in madžarske manjšine. Vzrok nezadovoljstva v zvezi z informiranostjo je, zakaj to vprašanje ni bolj verodostojno predstavljeno v zgoraj omenjenem članku in komentarju. Zakaj so »vzroku zapleta pri imenovanju ravna telja DSŠpostavljeni zgolj na »ramena« madžar s kih narodnostnih organizacij? V bralcu, ki problematiko le deloma pozna, se najverjetneje ob prebiranju omenjenih člankov Vestnika poraja misel, zakaj madžarska skupnost in njihovi nacionalistični vodje ponovno nagajajo poštenim ljudem v Prekmurju? Resnica pa je prav gotovo drugačna! Prekmurski Madžari ne želimo ničesar, kar bi bilo kakor koli v slabo večinskemu narodu in tukajšnjemu območju oz. kar bi bilo v nasprotju z zakonom. V nasprotju z naslovom komentarja Nacionalni boj sem prepričan, da v Prekmurju ni potreben nikakršen boj na začetku 21. stoletja. Potrebno je zgolj obojestransko spoštovanje in sprejemanje drugačnosti. Vendar slednje ne sme biti samo enosmerno dejanje, torej prilagajanje manjšine navadam in vrednostim večine, temveč - vsaj do neke mere - bi bil skrajni čas spoznati, daje madžarska tradicija v naši regiji za vsakega priložnost in vrednota, ki se je ni treba sramovati. V taki luči in brez nepotrebnih konfliktov bi lahko prej pričakovali, da se tudi mladi - Slovenci in Madžari ter pripadniki drugih narodnosti - radi vpisujejo v Dvojezično srednjo šolo. Laszlo Goncz Moto: Z drugimi ravnaj tako kot bi želel, da drugi ravnajo s tabo Sem Ferenc Horvath, predstavnik madžarske manjšine iz Lendave, ki si upam trditi, da sem dober poznavalec razmer tudi v lendavskem Šolstvu. F nasprotju z »vašo dobro poznavalko razmer v lendavskem šolstvu«, ki je mimogrede tudi predstavnica manjšine, sem pogumnejši, predvsem pa spoštujem etična načela v odnosu do sebe in vsakega človeka ter se upam podpisati pod svoje izjave. Ne želim oporekati njenemu nazivu in nikakor se ne želim spuščati v razpravo s fantomom. »Ona« je zame namreč fantom. Fantom, ki morda sploh ne obstaja. Morebiti niti ni predstavnica narodnosti. Mogoče pa se ima'za predstavnico narodnosti le takrat, kadar ima od tega materialne in druge koristi. Veliko je Še vprašanj in ugibanj o vsebini pisma in njegovi avtorici. Odgovore bi lahko iskali le v pismu, če bi ga bili objavili oziroma navedli vsaj ime tiste, ki ga je napisala; podobno, kot ste navedli imena profesoric, na pismo katerih se sklicujete in iz katerega ste iztrgali stavke, ne da bi objavili pismo v celoti. Je to moralno ravnanje? To narekuje novinarska dolžnost? Ali ne gre tu morda za dvojna merila? Novinarka navaja, da nekaterim Madžarom očitno ni všeč, da bi dobil eno vodilnih funkcij v javnem zavodu nekdo, ki ni Madžar. Če imate o tem natančnejše podatke ali pričo, ki bi vašo domnevo potrdila, vas lepo.prosim, da me obvestite, saj biga sam javno obtožil spodbujanja nestrpnosti, ki je zakonsko kaznivo dejanje. Prosim vas torej za sodelovanje, sicer lahko predvidevam, da so vaše navedbe o spodbujanju nestrpnosti s strani Madžarov zgolj izmišljotina. Ali se tudi tu upoštevajo dvojna merila? Madžarska skupnost je vseskozi poudarjala, tako kot že omenjene tri profesorice, da pri imenovanju direktorja ni pomembna njegova narodnost, temveč strokovnost, ki naj bi bila moralno podprta z zakonsko obvezo obvladovanja tako slovenskega kot madžarskega jezika. Res je svet krovne organizacije vlogo protikandidata imenovanega ravnatelja pozitivno ocenil, j UniCredit Bank PRIDRUŽITE SE NAM! “ varstroj® Tovarna varilne in rezalne opreme, d. d. Vas zanimajo tehnologije s področij robotizacije in mehanizacije varjenja ter razreza pločevin? Sprejmite izziv in se nam pridružite! Zaradi širjenja obsega poslovanja vabimo k sodelovanju: MONTERJE - SERVISERJE - 4 delovna mesta ZA MONTAŽO IN SERVISIRANJE NAPRAV ROBOTIZACIJE IN MEHANIZACIJE VARJENJA TER REZALNE TEHNIKE Od kandidatov pričakujemo V. ali IV. stopnjo izobrazbe strojne smeri, zagnanost pri delu in samostojnost pri delu z načrti. Kandidati naj pošljejo prošnje z dokazili in življenjepisom v desetih dneh po objavi na naslov: VARSTROJ, d. d., kadrovska služba, Industrijska ut. 4,9220 Lendava. I ampak ne zalo, ker je pripadnik manjšine,^ ker Je izpolnjeval vse zakonske obveznosti te vi morda še kakšne podatke (pisne alip^* bi se madžarska skupnost razen tega k/erk^' žela za imenovanje gospoda Feherja za radt^ oziroma še več, da bi to zahtevala? Če ne, M* člani narodnostnega sveta, ki so zahtevni’^, ugotovitev zakonitosti, razglašeni za nacio^ Sam se čutim toliko nacionalista kotposlMCdt’ lamentu, ki so omenjeni zakon sprejeli, pa manj od tistih, ki zahtevajo skrunitev skih pravic. Vloga gospoda Režonje ni bila “• navana zato, ker po mnenju sveta krovne & zarije ni predložil vseh potrebnih dokunif1^'* ne zato, ker je pripadnik slovenske narodu^11 hkrati eden vodilnih mož najmočnejše P0^. stranke v regiji. Smo spet pri dvojnih merM* tudi sicer pomurska manjšina ni nasprotov0^ novanju gospoda Režonje za ravnatelja, le, da se do imenovanja počaka do takrat,' • sna zakonska dikcija Če seje gospod Režonjo^ čutil neprimerno obravnavan s strani rmtnj^ se lahko postavil sebi v bran in z iskreniv1 pom iskal dialog glede (ne jznanja jezika. Gospa, zaposlena pri narodnosti, je svetu zavoda, kjer poučujejo otroke z WobUt * razvoju, pri imenovanju ravnateljice pa je la v skladu s sklepom sveta. F nasprotju z predstavniki učiteljskega zbora postavili r >4 dje svoje lastne interese in niso upoštevali t^r kolektiva. AH je to prav? Zakaj ne pišete nd °" Spet dvojna merila? j Na kratko o »porabski žalosti«, kot je terser menoval gospod Votek. Jaz osebno hM . opazovalec ne morem in tudi ne želim °c njihovega stanja, se pa ne spomnim, dab’?' bju pripadniki manjšine ali večinskega na . kdaj izrazili, da se počutijo ogrožene s stran1 • gega. Verjetno zato, ker tam resnično sožitju. Naloga tamkajšnjih medijev ni »N vanje narodnostnega vprašanja, zlasti moči anonimnih pisem. Sicer bi se sloveti diji - hvala bogu - o tem razpisali, tako ,, pred leti o podobnih zadevah, ko so pop0* j. upravičeno ostro napadli gospoda Haiderji želel zagotoviti pravice slovenski manjšini1 ( roškem. Sedaj ko slovenska večina želi *'^1’3 mnenje manjšini, pa se le postavite v bran " skega naroda, kije tokrat v vlogi večin0-vaši logiki prekmurskim Madžarom vSlot^ pripada tisto, kar naj bi Slovencem na K-,ri J .4/r niso to dvojna merila?In še nekaj. M’ ni, da je vaše mnenje, vaša interpretacij0 dkov, večinsko mnenje Slovencev širomP° niji? Mogoče pa ste s svojim mnenjem vi m« / (loge se še prehitro spremenijo, ali ne? Stanje v Porabju verjetno res ni najbolf' ( , dar je enako slabo ali enako dobro za vse šnje prebivalce, in kljub vsemu seje d1'-1 kajšnjih Slovencev po popisu, hvala bog" • povečalo, medtem ko je Število prekrrturik , džarov drastično upadlo. Po lej '' »žalost« veliko večja, skrb zbujajoča. Gospod urednik se med drugim tudisP vP ali zaščita manjšine ne krati pravice veb kot pripadnik manjšine tega ne čutim, '' . lendavske manjšine pa sem pripravljen ■■ tudi o tem. Še več. Predlagam, da skupaj ramo okrogle mize in predavanja tudi " ' ‘ , •: saj vsi skupaj stremimo k sožitju vseh večih narodov in narodnosti, kar je j,at lovanja tudi razvidno. Na kratko: »Z naj tako kot bi želel, da drugi ravnajo s < S spoštovanjem predsednik Sveta Madžarske s» narodne skupnosti oW>n »ESTNIK-11. oktober 2007 RAZVEDRILO 27 C * F If 'J r 7 * r REKA V SREDNJI AZIJI Edgar degas ŠOLSKI MINISTER IMLAN) ŠTEFAN HAJDINJAK NATANČEN STRELEC NAŠ TROBENTAČ IGRALEC EVR. DELU NEKDANJI SODNI PISAR VESTNIK INDIJANCI V MEHIKI GEOMETRIJSKO TELO CLAIRE TREVOR katran JELEN S ŠTIRIMI IZRASTKI NA ROGU PISATELJICA BLYTON KONEC POLOTOKA PRIKRIVANA NEBESNI POJAV kubanski PLES NAŠ SLIKAR (FRAN) GLAVNO MESTO KAZAHSTANA POVRAČILO, KAZNOVANJE Z ENAKIM ZLOM MANJŠI STOPNIČASTI SLAP BARU RADON NAJ VEČJI DESNI PRITOK VOLGE AMERIŠKI EKONOMIST, NOBELOVEC (ROBERT M.) japonsko MESTO NA HONŠUJU ROBRT REDFORD BISTVO V FILOZOFU! TRAVNIK OBVODI STOPNJA PRIDEVNIKA CAMERON DIAZ HJORKA MAJHNA KAPELICA S KIPOM V SREDWI GLASBENA ZVRST KRAJ V GORSKEM FR. TERORISTIČNA ORGAN. SLAVILNA PESEM GRADBENI DELAVEC MED KRAJ PRI ATLETINJA (GABRI ELA) KOTARJU GR. BOGNJA NAPOVEDOVALKA VAN ’ LOTRIČ PRITOK RENA V ŠVICI TETA, UJNA SNOW VEZIVNEM TKIVU RISTO POSNEMO* SAVIN VALEČ NEAPELJ (ORIG.) SLADEK JUŽNI SADEŽ EROSOV SPREMLJEVALEC ODHOD V DRUG KRAJ MORSKA RIBA NASPROTJE KATODE NAŠ KEMIK (DAMMR) NIZOZEMSKI POMORŠČAK 1H^C (RADŽA) MEDNAROO. POUCUSKO if f f it if i* f D MITOLOŠKO bivališče UMRLIH VESTNIK OBŽALOVANJE prebivalec evropske OTOŠKE DRŽAVE SAMICA COMAČE ŽIVALI NAŠ SLIKAR (KLAVDIJ) skandinavsko moško IME DRUŽBENI POLOŽAJ IU DONAVE NA HRVAŠKEM žabja OKONČNA STOT INDIJSKI ŠAH1ST JEZERO MALAVI -ŽELEZNA CESTA" UNO VENTURA KOZAŠKI POVELJNIK ZEMELJSKI TEČAJ NAJVEČJA KOPENSKA ŽIVAL VELIKA VEtA DENI PRITOK NILA MESTNI LOKAL BRAZILSKI NOGOMETAŠ VOJAŠKA ZVEZA GOROVJE V MJANMARU PEVKA KRANJČAN LUKA V JEMNU ŽELATNA IZ ALG MINERALNA VODA AMERIŠKA IGRALKA (JENNIFER) DANSKA SKITOV HRVAŠKI SKLADATELJ L KER AMERICIJ AMERIŠKA PEVKA (SHERYL) JEZEROV TURČU KAMNITA GMOTA BEETHOVNOVA _____________SIMFONIJA GR. PESNIK, NOBELOVEC (ODBEA3) NAMIZNO PRKRWJALO MESTO V TOSKANI VREDNOST BLAGA KOMUNALNI DELAVEC MESTO IZKOPANIN V EGIPTU KITAJSKA VALUTA GLAVNO MESTO GANE ŽELEZOV OKSID NADLEŽNA ŽUŽELKA UČENJE TURČIJA t 1 r k I : I i teade za Lebane reševalce F 1 n. ”agrada: knjiga Lahko jem, , aX< Branislava Belovič ■ j ^grada: paket presenečenja & ■ Ograda: majica I rešitev - označena polja - napišite in nn 111 na dopisnicah na uredništvo Vest-j >f J Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska 'do petka, 19. oktobra 2007. I I?tey ,1 »Jelenci Vestnikove h št. 39 (27.9.2007) GROZD, KLOPOTEC KNJIGA LAHKO JEM, mag. Belovič , Pravdič, Ulica Štefana Kovača 17, ■ krjul . %in Pa*et presenečenja k 3 Kerec, Šalovci 156, Šalovci majica CnUl Rošnja61 a, Starše ^l. Ulica generala Maistra 10, J**’ Polje 32, Vodice t^^ovič, Prisojna ul. 90, Radenci rehar, Cankarjeva ul. 15, Beltinci prejeli potrdila oz. nagrade po pošti. HOROSKOP o T HOROSKOP *7 ONA: Ker vas nameravajo ponovno narediti za ••----j tarčo spleta okoliščin, bo najbolje, da se za M nekaj časa izogibate družbe. Pojdite malo v naravo in kaj hitro boste našli celo kopico somišljenikov. Vsekakor pa se boste prav prijetno zabavali. ON: S tveganjem in prodornostjo boste prišli do velikega uspeha, ki pa ga po tihem že dolgo pričakujete. Pa saj je tudi že skrajni čas, da tudi vi končno poberete sadove svojega dela. Le tako naprej! ONA: Nikar se ne spuščajte v ničesar tvegane d i ga, saj vam trenutna situacija ne obeta prav LufeV nič dobrega. Še najbolje bi bilo, če bi ostali kar v ozadju. Tako bi se izognili grozečim neprijetnostim in se prav prijetno zabavali... ON: Partnerka bo malce napeljevala na prepir, vendar pa se mu boste uspeli prav spretno izogniti. Vse skupaj boste obrnili na šalo in tako rešili položaj, kije počasi začel preraščati v precejšnjo nevarnost za vajino zvezo. ONA: Vložiti boste morali kar precej truda, ven* V ' dar bo naloga kar prava za vas, saj ste sposob-Hl) ni razrešiti še tako zapleteno situacijo in iz malega narediti veliko. Pa tudi sodelavci vam bodo tokrat stali ob strani. ON: S starim prijateljem se boste lotili realizacije zapletenega poslovnega podviga, kar se vam bo že takoj na začetku pošteno obrestovalo. To se bo poznalo predvsem pri vašem finančnem stanju, kar pa sploh ne bo tako slabo. r ONA: Z veseljem se boste lotili dela, ki vam bo ► J prineslo veliko koristi. Saj je že čas, da začnete ({■ki bolj misliti.na svojo finančno stabilnost, ne pa samo na trenutne prijetnosti, ki kaj hitro utonejo v pozabo. ON: Nikar predolgo ne zanemarjajte svojih poslovnih zadev, saj se lahko vse skupaj vrne v precej čudni obliki. Z odločitvijo pa nikar ne odlašajte predolgo, saj se vam lahko zgodi, da vas bo konkurenca prehitela. < ONA: Le stežka se boste u pri i s kuš nj avl, vendar Til raje dobro premislite, preden storite naslednji korak, da si kasneje ne boste očitali. Saj veste, bolje je enkrat premisliti kot dvakrat plačati! ON: Kar naenkrat se bo pojavila priložnost, ki jo že dalj časa pričakujete. Nikar ne bodite okorni, ampak se pošteno potrudite, saj se kaj takega zlepa ne bo ponovilo. Imate pa res zelo veliko srečo. ONA: Niste nenadomestljivi, nič se ne bo podr-1 lo, če si boste vzeli dan ali dva počitka. Spre-41 hod v naravi vam lahko le koristi, pa ne samo vašemu zdravju, ampak tudi ljubezni. Srečali foste nekoga, ki vam bo prav obupno všeč! ON: Neprijetnosti bodo sicer prešle, vendarle bo ostal trpek priokus po izgubljeni priložnosti. Posvetili se boste nekomu, ki ste ga v svoji zavzetosti z denarjem preveč zapostavljali. Ne bo vam žali ONA: Počutili se boste dobro kot že dolgo ne. Izkoristili boste priložnost, ki jo že dolgo čakate, in skoraj vsi bodo veseli vašega uspeha. Toda vseeno se bo našel nekdo, ki mu to ne bo najbolj všeč. ON: Zaradi stvari, ki ste jih naredili, vas nekdo občuduje. ker pa ste priznali tudi svoje napake, je to le še dopolnilo vaš dobri vtis. Sprejmite povabilo, saj se vam obeta nekaj, česar doslej še niste doživeli. Le tako naprejl ■GR ONA: Resda ni lepo, če svoje skrbi prelagaš na druge, vendar je že skrajni čas, da si tudi vi SmB malo odpočijete svoje Živce, saj vam v preteklih dnevih niso prizanašali. Torej se sprostite in uživajte, koristilo vam bol ON: Čutili boste prijeten nemir v vašem srcu, ki pa si ga ne boste znali povsem razlagati. Šele srečanje iz oči v oči s prijetno znanko vam bo razjasnilo ta nemir, stem pa se bo vse skupaj šele začelo. ra0NA: Pozorno se ozrite okoli sebe in odkrili boste marsikaj, kar vam bo ogrelo srce. Presenetil vas bo prijeten neznanec, ki pa mu ni preveč za verjeti. Toda vseeno se boste kar prijetno zabavali, zraven pa se še marsikaj naučili. ON; Ne mislite samo nase in na svoje težave! Ozrite se okoli sebe in videli boste ljudi, ki so še v hujših težavah kot vi. S partnerko se boste dogovoril! za prijeten izlet, ki vam je že precej potreben. W ONA: Tisd. ki vas poznajo, so prepričani, da vam I* 1 bo uspelo. Kljub začetnemu padcu, ki je bil zelo arikJ boleč, se boste kaj hitro postavili na noge. Nekdo se vam bo sptva smejal, kasneje pa vam bo pomagal. ON: Sedaj je kritično obdobje, kar se tiče ljubezenskih zadev. Pustite partnerko na miru in se raje posvetite drugim rečem, saj imate na poslovnem področju več kot preveč zadev, ki že predolgo čakajo, da se jih lotite. fTT ® °NA: Ne dajajte prevelikih obljub, saj se vam prav lahko zgodi, da jih ne boste uspeli ure-• 9 J sničiti. Bodite raje realnejši In poglejte vso zadevo iz drugega kota. Le tako boste uspeli videti tudi tisto, kar vam ni ravno po godu. ON: Preveč boste popustljivi do svoje srčne izvoljenke, kar bo Imelo tako prijetne kot tudi manj prijetne posledice. Včasih je treba vztrajati pri svojih prvotnih načrtih, pa četudi to ni ravno najlažja pot. ONA: Poslovna kriza bo sicer minila, ostal pa FfVj bo neprijeten priokus neuspeha. Najbolje se je Uk. zakopati v delo, saj boste tako najhitreje pozabili tisto, kar se vam Je pripetilo. Toda obstaja tudi prijetnejša alternativa... ON: Lepo kašo so vam zakuhali in le vaši iznajdljivosti se lahko zahvalite, da niste v še večjih težavah. Z zelo prefinjeno zvijačo se boste izvlekli iz zapletene situacije, ki ni obetala prav nič dobrega. Igro rešiš tako, da izpoln iš ta belo kje r bo: vsa ka vodoravna vrstica, vsak stolpec In vsak 3x3 kvadrant vseboval številke od 1 do 9, Ali ste vedeli... ... da je sekretar ameriškega združenja za patente Charles H. Dueli že leta 1899 prepričal svojega predsednika, da je bilo izumljeno vse, kar je lahko izumljeno, ... da je v glasbeni voščilnici več računalniške moči, kot je je obstajalo na vsem svetu pred letom 1950, ... da je Antarktika celina z najmanj dežja, sledi pa ji Avstralija... ... da na svetu obstaja dvajset tisoč vrst piva, ... da je bila najstarejša krava na svetu ob svoji smrti leta 1993 stara 48 let, ... da velja za najmanjši otok na svetu Bishop Rock, ki je ob obali Velike Britanije, na njem pa je prostora samo za en svetilnik, ... da je najkrajšo vlogo, nagrajeno z Oskarjem, odigral Anthony Quinn v filmu Strast za življenjem (1956), saj je bil na zaslonu le osem minut, ... da je poševni stolp v Piši nagnjen že 5,3 metra od svojega predvidenega središča, ... da je Nostradamus napovedal konec sveta leta 3786, ... da je kava najbolj priljubljen stimulans na svetu, saj jo npr. samo v Ameriki pije kar 90 odstotkov prebivalcev? 28 O TEM INONEM/OGLASI 11. oktober 2007- emu V Občini Sveti Jurij ob Ščavnici navzkriž s stroko Ali bo ureditev občinskega središča padla v vodo? V Občini Sveti Jurij ob Ščavnici si že nekaj časa zelo prizadevajo čim lepše urediti občinsko središče. Župan Anton Slana in svetniki si namreč želijo, da bi zgradili primemo kulturno-upravno središče, saj zdajšnja propadajoča stara šola na osrednjem trgu nasproti cerkve močno kazi njeno podobo. Ta stavba, ki so jo v preteklosti obiskovali osnovnošolci, je namreč povsem dotrajana in celo nevarna za življenje krajanov. Z nje odpada omet, rušijo se stene, s strehe pa padajo strešniki. Zato je občinska uprava pripravila vso potrebno dokumentacijo za to prednostno naložbo v tem mandatnem obdobju in se prijavila na razpis za sredstva, ki jih v ta namen dodeljuje ministrstvo za kulturo Ker so bili na razpisu uspešni, saj so pridobili okrog milijon evrov, so sledili nadaljnji koraki. Vrednost celotne investicije je ocenjena na 1,6 milijona evrov Toda ob pripravi projekt ne dokumentacije so naleteli na nepremostljivo oviro. Z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije so dobili sporočilo, po katerem stare šole ne smejo podreti, dovolili pa so obnovo ob- stoječe zgradite Ta resda ni zaščitena, je pa zaščiten del občinskega središča, kjer stoji. »Če se bomo držali pravil omenjenega zavoda, bomo dobili |cuf turno dvorano z le okrog 150 sedeži. To je zdaleč premalo, saj bi se prireditve v dvorani lahko udeležila le polovica učencev naše osnovne šole. Tega pa si ne' moremo privoščiti, kajti s takim objektom ne moremo pred občane,« je ogorčen župan Anton Slana Hkrati dodaja, da na ta način ne bi smeli razširiti zgradbe niti pol metra v primerjavi s staro. Čeprav so skupaj s projektanti pripravili že pet osnutkov, ni no- ben od njih sprejemljiv za zavod, ki ne dovoli prizidkov. Sicer pa ima pri tem župan vso podporo občinskih svetnikov, ki so ogorčeni nad nepopustljivostjo stroke. Zato bo nujen vnovični pogovor z odgovornimi na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, saj je kulturno ministrstvo pripravljeno v večjem ob segu sofinancirati izgradnjo središča Svetega Jurija ob Ščavnici. S sklepom o finančnem deležu kulturnega ministrstva bi z deli morali začeti že leta 2008Jim bo uspelo? Milan Jerše ----------r Protest kadilcev z limuzino V Angliji so se nekateri lokali znašli tako, da je pred njimi parkiran avtobus, kamor lahko gredo kadilci kadit, v prestolnici Irske Dublinu pa med najbolj priljubljenimi lokali kroži posebni brezplačni mestni avtobus, ki kadilce po eni krožni vožnji spet pripelje pred njihov lokal. Dokler si tudi pri nas ne izmislijo česa podobnega, se bo moral tudi lastnik Branko Durinek ubadati s pomanjkanjem prometa: »Zdaj se to še ne opazi tako radikalno, ker je zunaj še lepo vreme, ko pa bo bolj mraz, bo promet prav gotovo drastično upadel. Vsak lastnik lokala, ki pravi, da zaradi protikadilskega zakona nima manj prometa kot prej, zagotovo laže.« Motoma vozila OSEBNI AVTO ZASTAVA, JUGO. OPEL KADEH, GOLF I IN II TER RENAULT 4, 9 IN 11 kupijo. Tel.: 041675 652. m005099 VOZILA NA POLOŽNICE PO VAŠI IZBIRI - Z Ml NIHALNO DOKUMENTACUO (možnost brez kaska)! F-AVTOCENTER, Plinarniška ul. 1. Maribor, tel.: 228 30 00. m004392 CUROEN AX. letnik 1991, 80.000 km. neregistriran, vozen, prodam za 400 EUR. Tel.: 041 714 243. m005224 Živali NESNICE, mlade, hisex. rjave pred nesno stjo. opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, vzrejališče vseh vrst nesnic. Naročila: Gostilna Horvat, Nemčavci, tel.: 528 11 90, Franc Mavrin, Petanjci, tel.: 546 15 05, Gostilna Železen, Beznovci, tel.: 549 10 25, Gostilna Rajsar, Grad, tel.: 553 11 48. m005240 NESNICE. rjave, grahaste, pred nesnostjo. Vzreja nesnic. Tibaot. Babinci 49, tel.: 582 14 Ot. m005090 Posesti STAREJŠO HIŠO na Hodošu prodam. Tel.: 0043 3664 23 49 809. mOO5183 ENOSOBNO STANOVANJE v centru M Sobote damo v najem. Tel: 051255125. mOO5218 TRISOBNO STANOVANJE, M. Sobota, Lenda vska ul. 17 b, 8. nad, (8 + M), dvigalo, toplovod in ogrevanje po števcu, 78,5 m2,900 EUR/m2, prodam, 040 369 433. m001741 Kmet, mehanizacija TRAKT0R URSUS ALI ZETOR KUPIJO. Tet.: 051232 298. m005194 FINANCIRANJE KMETIJSKE IN GRADBENE MEHANIZACUE, RAZLIČNE OPREME. STRO JEV, VILIČARJEV, POČITNIŠKIH VOZIL, PRIKOLIC . AVTOMOBILI P. R„ Industrijska ul. 9, MB. 02 228 30 20 mOO438L PREDSETVENIK, 2,6 m. betonsko cev 120 in pujske prodam. Tel.: 540 12 51. m005217 DV00SN0 PRIKOLICO, 51 ■ Bratner. prodam. Tel.: 041 282 110. KUPIM CISTERNO, TRO- SILNIK, TRAKTOR. Plačilo takoj. Tel.: 041 917 641. m005219 nja. črpalko za cisterno, sesalnik traktor, mulčer, širine 2 m, prodam W.™ 969 553. m005213 DROBILNIK (šrotar) z mešalnik0«1’ ’• 3-fazni, in traktorsko frezo. 2 mSinnS.P’0' dam. Tel: 051 606 326. 01005231 __ ŠTEV« 90-94, letnik 1996. regrstril* ’ FIAT 75 KS, oba pogon 4x4, pr«W w 031 778 396. m005233 ŽITNO SEJA1NIC0, širine 2.5 Ni** ohranjeno, prodam. Tel: 041 543’ "" m005236 KMETIJSKE STROJE in več opažev^51” 150 cm prodam. Tel.: 041 520 m005239 __ Kmetijski pridelki KROMPIR prodam. Tel.: 031248 6^* 82. m005237 Delo KUHARJA, lahko pripravnika, zaF> ' zerija Pik-asso, d. o. o., Baoovci Ik* let.:041 728061.mOO518t Srečanja SMO PRIJAZNA IN ZELO USPEŠ«* D0VA1NICA z dolgoletnimi rzkirsnjai™^ likim številom članov Posredujem0 P3 za občasna srečanja ali resno no za nevezane resne člane iz vse 5*^ Posredovalnica v -Zdravilnem doekus y Šiftar, s. p., Gederovska 14. četne®* S., tel. 521 14 28, 041 285 m005216 Storitve Bela limuzina je parkirala pred lokalom. Lastnik lokala Na kujkli Branko Duri nek je moral v ponedeljek opoldne verjetno prvič v svojem življenju postreči gostom zunaj območja lokala, saj se je bela, osem metrov dolga limuzina znamke Lincoln Royale ustavila na pločniku na vogalu Partizanske ulice in Ulice Staneta Rozmana v Murski Soboti. Šlo je za svojevrsten protest angleških in domačih gostov omenjenega lokala proti slovenskemu zakonu o prepovedi kajenja znotraj vseh javnih mest Gostje so si tako pustili postreči v limuzini, kjer so si protestno prižgali cigarete. Zanimivo je, da lastnik limuzine Derek Smith, ki že-vrsto let živi v Prekmurju, sploh ni kadilec, vendar meni, da je protikadilski zakon neživljenjski: »Zame-je to kršenje človekovih pravic. Zakaj ne morejo narediti v lokalih posebne sobe za kadilce, pa bi vsakdo lahko šel, kamor želi. Kaj pa sploh lahko naredi država, če bi vsi kadilci naenkrat začeli zopet kaditi v lokalih? Mene kadilci ne motijo. Država mora služiti svojim ljudem, ne pa da jim z grožnjami krati njihove pravice.« V limuzini so si gostje protestno prižgali cigarete in si pustili postreči. Tomo Koles CISTERNI ZA GNOJEVKO, 3200 in 2700 I, drobilnik in sekalnik vejevja, trosilnik hlevskega gnoja, cepilnik drv 251, drobilnik zr- o s o V spomin Branko Durinek: »Lastnik lokala, ki pravi, da zaradi protikadilskega zakona nima manj gostov, prav gotovo laže.« Izum lokala Na kujkli: police, na katere lahko kadilci odlagajo svojč cigaretne škatlice, spodaj pa so odeje, s katerimi se lahko ogrnejo, ko gredo ven kadit. Foto: t. k. POLAGAMO VSE VRSTE NARAVNEGA1' NA, skrilavca in keramike, adaptira"*' . rejše hiše, celotna obnova kopal^-L 031 296 497 ali 549 12 91. led" P . Bodonci 81. m005142 POTREBUJETE DENAR, NISTE SPOSOBNI, IMATE PA VOZILO? IMAMO® IEV. PLAČILO NA POLOŽNICE, OSTANE' AVTOMOBILI P R-, INU1^ UL 9. MB, 228 3020. KREDIH DO 10 LET - NA PLAČO AR j, NO (TUDI 09). MOŽNOST KRED»^ „ DOHODKE POD 325 EUR ( »■"' OBREMENITEV TUDI DO 50 STARIH KREDITOV! AVTOMOBILI« • J STRUSKA Ut. 9, MB, 02 21* W ‘ m004415 r saniranje vrtin in vodnjakov vgradnja črpalk in namakalnih sistenK" priprava dovoljenja in dokumentacije Informacije: 051 669 9 -J KURILNO OLJE, PREMOG UGODNE CENE IN MOŽNOSTI PLAČILA! Tel,: 5763200 KURnO-nmi, MŠH hb-BIrHci »1 ww^vestn^5* Jožetu Pentku 1933-2007 Septembra smo se poslovili od univ. dipl. ing. agr. Jožeta Pentka, iskrenega prijatelja, zvestega sodelavca in vedrega sogovornika, ki je zgoreval v poklicnem delu na farmi Ihan od prve zaposlitve do upokojitve. Spadal je v tretjo generacijo slovenskih agronomov; prva je bila maloštevilna pred drugo svetovno vojno, sledili so ji zagrebški in nato ljubljanski diplomanti iz novoustanovljene Agronomske fakultete. Diplomiral je v času povojne obnove našega kmetijstva po propadlem poizkusu kolektivizacije naše vasi po sovjetskem vzoru, kije povzročila kronično pomanjkanje hrane vse do katastrofalne suše leta 1952, ko je grozila državi splošna lakota in nas je rešila podarjena ameriška pšenica. Ta politična in gospodarska blamaža je prisilila povojne politike, da so prepustili kmetijstvo stroki, ki se je odzvala z vsemi razpoložljivim i sredstvi. V ta preporod so se vključili vsi strokovnjaki iz nacionalnega po- nosa ne glede na simpatije ali nestrinjanja s takratnim režimom ter so ga uspešno izvedli. Prav v tej povojni renesansi našega kmetijstva konec 50. let so prihajali z nove ljubljanske fakultete prvi diplomanti, med njimi je tudi mladi inženirJože Pentek, po rodu Prekmurec, prišel na farmo Ihan. Ing. Jože Pen tek z opravljeno diplomo s področja selekcije mlečnih krav je prevzel selekcijsko službo in postal prvi začetnik sodobne selekcije v prašičereji v neposredni proizvodnji in živinorejski stroki v Jugoslaviji. Njegovo življenjsko delo od zaposlitve do upokojitve na farmi je pomembno prispevala k razvoju slovenske in jugoslovanske prašičereje in s tem tudi k blaginji naše države, zapisal se je v anale farme Ihan kot strokovnjak in vodstveni delavec. Odlikovala gaje blagohotnost, po osebni usmerjenosti je bil izreden človek s prekmursko dušo, širino in humorjem, na svojo rojstno vas Polano in na svoje domače je bil vseskozi navezan, na Prekmurje pa posebno ponosen. Tak bo ostal v našem spominu. Dr. Lucijan Krivec, direktor farme 1959-2000 Keteunka 1O. _ ■ d If . EURO^^^ CEO-VRTI NA D Obrtno vika 40,9000 Monico Soboto, tel./falcs: 02 530 06 Izdalava vrtin in vodnjakov zo zajem podzemnih voda za oO”** črpalko, oskrbo s pitno vodo, zahvale kmetijskih površin, Ostenja vodnjakov, vgradnja potopnih črpalk, izdelava Montaža kuhinj, dnevnih sob, *P* .jUp jedilnic, pisarniškega pohištva, laminatov in stopnišč po, ugodni | IZDELAVA HAKdl^^il TRGOVINA IN SERVIS f-' ZVOK > Menjava staro za novo vseh ■ Tel: 541 11 11,gsm:w Milan Žižek, ». p., Gančan' VESTNIK -11. oktober 2007 29 ZAHVALA VSEM, ki SO Anico Recek iz Paričjaka 18. septembra 2007 pospremili na njeni zadnji poti na Pertoči na Goričkem. HVALA Otečena sožalja, g. župniku za lepe besede, pevcem za odpete 2a'ost>nke, za darovane vence, cvetje, sveče, za svete maše in pogrebništvu Banfi. HVALA vsem, ki so kakorkoli pomagali, posebej HVALA tistim, ki so mi Še v pomoč. Bolnišničnemu osebju (zdravnikom in sestram) naj bo BOG vsem dober plačnik. Žalujoči mož Lojze ZAHVALA V 74. letu nas je zapustil naš dragi Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja Jožef Žižek iz Gančan 33 ' l|)y j 11 . "lUjemo se vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku, **' sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in v druge namene. Žalujoči njegovi najdražji ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega Jožeta Kolarja - Pipa iz Murske Sobote 25. 2.1932-28. 9. 2007 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili žalost in bolečino. Hvala vsem sorodnikom, Prtjateljem, sosedom, sodelavcem in znancem ' ec«no sožalje, darovane vence, cvetje, sveče in prispevke v humanitarne namene. vs?m, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči; Radmila, sinova Bojan in Saša z družinama k r‘r sestri Genovefa in Alenka z družinama 02 53 48 (MO, FAKS: 02 52 51 1710. <10 MURSKA SOBOTA „„ kompletne pogrebne storitve. ■ vaDRZEVANJE pokopališč in zelenic, y l BREZPLAČNI prevozi krst na dom, / ■ BREZPLAČNI PREVOZI DO 40 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI Pamir banfi x I KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom< brezplačni prevozi do 40 plačilo na več obrokov brez obresti Vladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 a Tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586 KOMUNALA J*i n o prijajo,!«.*. KrptNlil«l. 2 MuikUStMU V KOMPtETNE POGREBNE STORITVE: UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREME BREZPLAČNI PREVOZI 00 30 km D. E. POGREBNIŠTVO UREDITEV DOKUMENTOV OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDUIH UREJANJE ZELENIC s, prodaja vencev in drugega cvetja plačilo na več obrokov brez ob reso DEŽURNA SLUŽBA, GSM: 041 631443 Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, okenske police, kamnite mize, pulti, vaze in drugi izdelki iz granita in marmorja Tel: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24, GSM: 031076 949 KEB - kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, s- P-Ribiška pot 1 a, 9231 Beltinci Čeprav utihnil je tvoj glas, spomin nate greje nas. Usoda je tako hotela, da tebe nam je vzela. Tvoj večni dom rože zdaj krasijo in sveče ti v spomin gorijo. V SPOMIN Minilo je leto žalosti od takrat, ko nas je zapustila draga žena, mama in babica Marija Dervarič Iz Nemčavec 35 b Iskrena hvala vsem, ki se je spomnite z lepo mislijo, postojite ob njenem grobu ter prinašate sveče in cvetje. Es/ njeni najdražji Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela. Se posloviti od vseh se nisi uspela, ker smrt te Je prehitro vzela. ZAHVALA V 87 letu nas je zapustila naša draga Marija Kikec roj. Bertalanič, od Svetega Jurija 52 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku, izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in v druge namene. Hvala g. župniku Martinu Vorošu in stolnemu župniku g. Martinu Horvatu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Lepa hvala sosedom za vso pomoč in vsemu zdravstvenemu osebju za lajšanje bolečin. Žalujoči vsi njeni le leto dni v grobu spiš, že tisoč sveč ti zgorelo je, nešteto solz izteklo seje, a nič več te ne zbudi, le vsak dan bolj boli, ker tebe več med nami ni. V SPOMIN .. Žalostno leto minilo je od takrat, ko v tujini ugasnilo je tvoje življenje. V domači zemlji počivaš, kjer rože in sveče krasijo tvoj prerani grob JOŽEF SEVER iz Šalamenec 25, ki je nazadnje živel v Švici Hvala vsem za vsako prižgano svečo, dobro misel in položen cvet. Cs/ njegovi najdražji Ese življenje boriti si se znal, vso bolečino V sebi si držal. Težki bolezni in trpljenju se dolgo nisi vdal, utrujen in nemočen za vedno si zaspal. ZAHVALA ■ V 65. letu nas je po težki in kratki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek, brat, bratranec, stric in sorodnik Štefan Vogrinčič iz Tešanovec 100 a Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem, prijateljem, Robijevim sodelavcem in družini Šinkec, Tatjaninim sodelavcem iz Term 3000 in njegovim nekdanjim sodelavcem iz MeŠalnice Lipovci ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče, za svete maše in v dobrodelne namene ter nam izrekli sožalje. Prisrčna hvala g. župniku dr. Karlu Bedernjaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi Iskrena hvala bolniškemu osebju internega oddelka v Rakičanu, ki mu je lajšalo bolečine. Žalujoči vsi tvoji najdražji Dragi dedi, pogrešajo te tvoji vnuki: Urška, Matjaž in Sanja Ko bi srce lahko... Ko bi srce lahko povedalo... Ko bi srce lahko povedalo, koliko trpljenja, skrbi, ljubezni... Ko bi srce lahko povedalo... Ko bi srce lahko... Ko bi srce... ZAHVALA V 77. letu je zaspal naš dragi oče, dedek, tast in stric Franc Tratnjek iz Lendavskih Goric 332 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje ter darovali cvetje in sveče. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred ter pevkam in pevcem iz Gaberja za odpete žalostinke. Žalujoči vsi domači ZAHVALA V 76. letu nas je po težki bolezni zapustil naš dragi Geza Počič iz Kančevcev 41 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi moža, očeta, tasta in sfarega očeta se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in lovskim prijateljem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene. Posebej hvala dr. Rupertu Muhru za veliko pomoč in skrb med njegovo boleznijo. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje in nam kakorkoli pomagali v najtežjih dneh. Žalujoči; ženajolanka, hčerka Sonja z možem Tiborjem ter vnuka Sašo in Sanja Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela, še posloviti se nisi uspela, prej kruta smrt te je vzela. ZAHVALA V 68. letu je umrla draga mama, babica, tašča, sestra in teta Helena Benkovič roj. Dane, iz Bogojine 62 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, sveče, za svete maše, v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje. Posebej hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem in pogrebništvu Banfi. Iskrena hvala bolniškemu osebju bolnišnice v Rakičanu. Žalujoči vsi tvoji najdražji Srečo in ljubezen delil si naokrog, a bolezen huda prekrižala je pot. Tvoj smeh je zdaj zamrl, vinograd osamel in rano v srcih naših le čas bo otopel. Ko sonce znova vzšlo bo, ko dež se posuši, na veke vekomaj v srcih ostajaš z nami ti. ZAHVALA V 73. letu nas je zapustil naš dragi oče, dedek, tast, brat in stric Bela Sapač iz Topolovec V tihi žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in v druge dobrodelne namene ter sodelavcem Pošte Slovenije. Iskreno se zahvaljujemo negovalnemu oddelku soboške bolnišnice. Hvala g. duhovniku Simonu Severju za pogrebni obred, pevcem, govornikoma, lovcem, rogistom in lovskim pevcem. Hvala pogrebništvu Banfi. Hčerki Helga in Marjeta ter sinova Vladimir in Andrej z družinami ter sestri Gizela in Šarika z družinami 30 OGLASI 11. oktober 2007 - ve$M •g j X 5 & PAKET UGODNOSTI OKTOBER JE DOBER KRfITTAK J »Za vaš kredit.« Obiščite nas’ Svetovali vam bomo in poiskali najugodnejšo ponudbo za vas. ■ DVAKRAT DOBRO Sžl vsake sklenjene storitve ™ K iz paketa ugodnosti v oktobru bo Finančna skupina Nove KBM Zvezi prijateljev mladine Slovenije podarila 1 evro! Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj, Ribnica na Dolenjskem, na podlagi razglasa Okrajnega sodišča v Murski Soboti objavlja Načrtujete večji nakup ali zimske počitnice? S Kreditom takoj hitro in enostavno do gotovine v višini do 21.000 evrov z odplačilom do 5 tet Za vse komitente Nove KBM in v oktobru tudi za nekomitente STANOVANJSKI KREDIT S sedaj zares ugodnimi obrestnimi merami, dodatnim 20 % popustom na stroške odobritve kredita ter možnostjo družinskega kredita bo vaš novi dom še bližje. Podarimo vam še 20 % popust na premoženjsko zavarovanje OPA! Zavarovalnice Maribor. Primerjajte nas z drugimi! BREZPLAČNA ŠTEVILKA ®080 17 50 www.nkbm.si C s JAVNO PODJETJE,*** Murska SoMM X^Nova KBM FINANČNA SKUPINA avtomobil kredit in leasing Z nižjimi obrestnimi merami za Avtomobil kredit ali s sklenitvijo leasinga pri KBM Leasing in družbi Gorica Leasing lažje do novega avtomobila. Podarimo vam še 10% popust Zavarovalnice Maribor za osnovno zavarovanje vašega vozita. Dodatnih 20 % kredita pa vam lahko izplačamo v gotovini Izberite najboljšo možnost zase. Paket ugodnosti velja do 31. oktobra 2007 ODREDBO o drugi ustni dražbi nepremičnine in sicer pare. št. 1440/1 - dvorišče s površino 1912 m2, poslovna stavba s površino 402 nr in travnik s površino 2151 m2 - vpisana v vi. št. 490 k. o. Motvarjevci ter pare. št. 1083 - stavba s površino 27 m2 in sadovnjak s površino 2550 m2-vpisana v vi. št. 551 k. o. Motvarjevci. Javna dražba bo v prostorih Okrajnega sodišča v Murski Soboti, Slomškova ulica 21,9000 Murska Sobota, 24.10.2007 ob 9.15 v razpravni dvorani 25. . Dodatna pojasnila o nepremičninah in druge informacije lahko dobijo interesenti na Okrajnemu sodišču v Murski Soboti ali na Regionalnem skladu, tet. št. (01) 83 61953 (ga. Širaj), oz. na spletni strani www.rdf-sklad.si. POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b, zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na računu pri Novi Ljubljanski banki: 02340-0019232476. Z4 DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVAUVJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 512 911. 0^ 10 080 1234 TO« pr. ZPMS KUC - VSAK MN OP 12* 00 20* Vabljeni na tradicionalno TREZINO SE^ v ponodotjBk.l5.lt>- 2°°' v središče Murske Sob«# v Slovensko, Zvezno in Cvetkovo ulico. Pričakujejo vas pniaZni sejmarji, tudi iz M06 s pestro ponudbo in obilo zabave- Sobočani, na >»3^®** pridite pes’ 4 I t in ODREDBO o drugi ustni dražbi nepremičnine in sicer pare. št. 236 - pašnik s površino 6364 m - vpisana v vi. št. 198 k. o. Središče. Javna dražba bo v prostorih Okrajnega sodišča v Murski Soboti, Slomškova ulica 21,9000 Murska Sobota, dne 25.10.2007 ob 10.30, v razpravni dvorani 25. Dodatna pojasnila o nepremičninah in druge informacije lahko dobijo interesenti na Okrajnemu sodišču v Murski Soboti ali na Regionalnem skladu, tel. št (01 > 83 61953 (ga. Širaj), oz. na spletni strani www.rdf-sklad.si. Plese 1, Vrtiljak,^ Petek, 12. oktober, ob 17.00 uri Kostanjev piknik Tudi letos smo za vas pripravili kostanjev piknik. Pričakal vas bo omamen vonj kostanja, sveži mošt in vino. Zabavne igre, domača glasba, folklorna skupina ter čudovit jesenski dan bodo zagotovo popestrili vaš obisk Mercator Centra. Vabljeni! Pokojnina ni velika " težko se odločim še -3 varčevanje. Na Probank1 so mi sedaj ponudili varčevanje na odpoklic kar pomeni, da hkrat’ varčujem in razp0^' gam s privarčevanim. 1,1 je odlična. Pa bom le prišla do svoje 'zlate rezerve' probanka finančna skupi* ii I Vsako soboto v oktobru, ob 10.00 uri Ekološka tržnica Veseli nas osveščenost in zahtevnost naših kupcev, ki v čedalje večjem številu povprašujejo po ekološko pridelanih izdelkih ter stalni ponudbi ekoloških živil Mercatorjeve blagovne znamke Zdravo življenje. Ker cenimo vaše želje in zahteve, smo za vas pripravili ekološko tržnico s ponudbo ekološko pridelanih izdelkov. Vabljeni! Matic Osovnikar pospešeno varčuje* Kaj pa vi- Vsi, ki se do 20. decembra 2 odločite za Pospešeno varcevar prejmete darilo in se poteguj^j^ potovanje v tople r' ODPIRALNI ČASI CENTRA: od ponedeljka do sobote: od 8.00 do 20.00 ure nedelje: od 8.00 do 12.00 ure www. hypo-aIp? vintersport 6e.'rA LflOTERUA ’ SLOVENIJE BANK dtS KNJIGARNA Hypo GB0*19 ALPE ADRIA ftSTHIK-11. oktober 2007 NAPOVEDNIK Spored radia Murski val UKV 94,6 MHz In 105,7 MHz, SV 648 KHz 12. oktober - 00.00 SNOP - 05.00 Dobro jutro, '*M in Marjan ■ 07.40 Mariborsko pismo, Asja Matjaž '™-00 Poročila ■ 08.15 Kaj bo konec tega tedna ... -■ 5 Poročila -0930 Kultura in šport ob koncu tedna ■W.M Poročila - 10.30 Mali oglasi - 11 00 Poročila -'5 Zamurjenci - 12.00 Evropske novice - 12.05 p ' - 12.30 Od petka do petka • 13.00 Poročila -51. oseba ednine - 13 20 Predstavljamo vam -14.00 -14,05 Obvestila - 14 30 Romskih 60 - 15.30 : Mii in odmevi - 1615 Napoved sporeda -17. 00 f^nja poročila - 17 30 Murski val nagrajuje ■ 17.40 r 111 oglasi - 18.0Q All boom -18.30 Radijski knjižni NevenkaEmri) - 19.00Poročila-19 15Mladival J Zadnja poročila - 20.05 Zimzelenčki (Ugasni '(Bojan Peček)-24.00 SNOP *''' t 13. oktober - 05.00 Dobro jutro - 08.00 Po- Ml Mj 1 oglasi-09.00 Poročila-09.15 Biba Z1?1114 Ponovitev sredine oddaje - 10.00 Poročila -Obvestila - 10.30 Potepajte se z nami - 11.00 Po-4 ‘ 1115 Potepajte se z nami -12.00 Evropske novi-$ 'LOS Obvestila - 12.30 Ponovitev oddaje Od petka 12.45 Nagrada tedenskega sponzorja - 13 00 * 13.15 1 oseba ednine - 14.00 Poročila - '1415 Oddaja tedna: Specialci v Go-^c' ~ 1 i no Literarni drobci - 15.30 Dogodki in od-hJ _Lh 15 Napoved sporeda - 17 00 Osrednja poroči-Ml Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi-našega srca, narodnozabavna lestvica -Prečila -19.15 Kdor poje... oddaja o zborovskem Slepic želje s čestitkami m pozdravi -1 ( ^nja poročila - 20.05 Slovenija, od kdaj lepote ^'l1'1 Rajk) - 24.00 SNOP Cla oktober - 05.00 Dobro jutro - 07.00 “ddai* ,Uttarija kronika - 07.30 Skupaj, egyut, vkuper, (iiJ^P^bskih Slovencih in prekmurskih Madžarih ‘ yH ntl Mi,c*111 misel pomur- ^^■ivnikov - 08.30 Zamurjenci - 09 00 Izbor pe-h|r|| ' 30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 th-M U ^hinja: Tonček Kos, legendarni judo-1 slapih in slabovidnih, mestni svet-2 "'izročila - 12.35 Obvestila - 13.00 Minute (SilvaEdry)- 13.30Čestitke,šport-18.00 hini farmi - 19.00 Poročila -19 10 Ponovitev od-tyjr drobci -19.20 Ponovitev oddaje Vse poti 4 b, V,Evropo - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Samo . febena oddaja - 24.00 SNOP ,'^RlJEk, 15. oktober - 05 00 Vedro v dobro ju-W' a jan - 07.40 Pismo iz Porabja, Marijana Poročila - 0830 Šport, porodnišnica ■ OtWila - 0915 Aktualna tema ■ 10.00 Poročila WAV 1J burski val - 94,6 Mhz In 105,7 Mhz ,F srednji val 648 kHz NARODNOZABAVNE GLASBE Iomega SRCA ‘ - Veseli svatje ; kfH - Zlati muzikanti An h :ll4,7^ B^4 ' Mu? 1 ie hilou - Uri Banda '“tičasi- Vlado Poredoš & Pajdaši I,' 'e gledate postrani - Hebi K. ^murja - Franc Husar Il Li'^ gtesbene založbe Mandarina iz ^‘‘^IJane prejme Vito Gollnar, Narcisna 1*1^» ; ^“pone pošljite do ponedeljka, 15. okto-I \ Murski val, Ulica arhitekta Nb- ' Murska Sobota, za glasbene lestvice. I Ki i Št. 41 - glasujem za skladbo --------------------- -1 Delimo vstopnice za kino - kupon št. 41 Zlata vrata v istoimenskem filmu predstavljajo prehod z otoka Ellis do kopen- : skega dela New Yorka. Našo nagrado - dve kinovstopnici - pa dobi Simona Gomboc. Večcalavcl 126,9262 Rogašovci. Čestitamo! Naslednje nagradno i vprašanje je: Kakien mojsterje mišek Ratatouille v istoimenskem filmu? | - 10.05 Obvestila - 10.15 Petipotač, oddaja o avtomobilizmu (Miha Horvat) -11.00 Poročila - 11.15 Športna oddaja - 12.00 Evropske novice - 12.05 Obvestila -12.30 Anketa - 13.00 Poročila - 13.15 1 oseba ednine -13.30 Mali oglasi -14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje -1530 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda-17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 MV DUR -19 00 Poročila - 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi -20.00 Zadnja poročila - 20.05 Kak je indak ..., Milan Zrinski - 24.00 SNOP TOREK, 16. oktober - 05.00 Vedro v dobro jutro! Vida, Bojan - 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja - 08.00 Poročila - 08.30 Besede, besede - 09 00 Poročila - 09-15 Med dvema ognjema -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila - 11.15 Kratki stik -12.00 Evropske novice ■ 12.05 Obvestila - 12 30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila-14.15 Sedem veličastnih, oddaja o domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi -1530 Dogodki in odmevi -16.15 Napoved sporeda-17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18,00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) - 18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev - 19 00 Poročila ■ 19.15 Eti ta je muzika - 20.00 Zadnja poročila -20.05 Jukeboks (Boštjan Rous) - 24.00 SNOP SREDA, 17. oktober ■ 05.00 Vedro v dobro jutro (Gabika in Duško) - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda - 08.00 Poročila - 08.45 Džoužijevo pismo - 09 00 Poročila - 09-15 Vse poti vodijo v Evropo - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.15 Aktualno v sredo -10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Trn v peti, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev - 12.00 Evropske novice - 12.05 Obvestila -1230 Intervju - 13.00 Poročila - 1315 1. oseba ednine-14.00 Poročila - 14.15 NSTSNMV, lestvica tuje zabavne glasbe - 1530 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda- 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18 00 Biba buba baja - 19 00 Poročila - 19.15 Panonski odmevi - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Mursko-morski val (Simona Špindler) - 24.00 SNOP ČETRTEK, 18. oktober - 05.00 Dobro jutro, Nataša in Dejan - 07.40 Zagrebško pismo, Iva Konjevod Lukačič -08.00 Poročila - 8.15 Kmetijski nasvet - 09.00 Poročila -09-15 Kuharski nasvet - 10.00 Poročila 10.30 Mali oglasi - 1 1.00 Poročila - 11.15 Reportaža tedna - 11.45 Šport za vse - 12.00 Evropske novice - 12.05 Obvestila - 12.30 Vaš sosed znanstvenik-13.00 Poročila - 13 15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14'15 Domača plošča, lestvica - 15-30 Dogodki in odmevi - 16-15 Napoved sporeda - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje * 17.40 Mali oglasi -18.00 Mali radio (Anja, Maša) - 19.00 Poročila - 19,15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20,00 Zadnja poročila - 20.05 Geza se zeza (Geza Farkaš) - 24,00 SNOP Kino Murska Sobota Četrtek, 11. oktobra: ob 18.00 ameriško-avstralska romantična komedija Ljubezenski recept (Aaron Eckhart, Catherine Zeta-Jones, Abigail Breslin, t.: Scott Hicks), ob 20.00 ameriška akcijska srhljivka Bournov ultimat (Matt Damon, Julia Stiles, David Strathairn, r.: Paul Greengrass) Petek, 12. oktobra: Filmske projekcije odpadejo zaradi prireditve Zveze Romov Slovenije! Sobota, 13- oktobra: ob 18 00 Bournov ultimat, ob 20.00 Ljubezenski recept Nedelja, 14. ‘oktobra: ob 18.00 Ljubezenski recept, ob 20.00 Bournov ultimat Ljutomer Sobota, IJ. oktobra: ob 20.00 ameriška znanstvenofantastična akcija Transfomer ji (Shia LaBeouf, Megan Fox, Josh Duhamel, r.: Michael Bay) Nedelja, 14. oktobra: ob 20.00 ameriško-francoska srhljivka Hannibal: Rojstvo zla (Gaspard Ulliel, Gong Li, Rhys Ifans, r.: Peter Webber) Gornja Radgona Petek, 12. oktobra: ob 19.00 ameriška animirana sinhronizirana družinska komedija Ratatouille (glasovi: Lado Bizovičar, Nina Ivanič, Matjaž Javšnik, r.: Brad Bird) Napoved prireditev Napoved prireditev OTVORITEV MURSKA SOBOTA V petek, 12. oktobra ob 19- uri bo v Galeriji PAC otvoritev razstave del akademske slikarke Saše Bezjak. KONCERT MURSKA SOBOTA V soboto, 13 oktobra, ob 2130 bo v MIKK-u koncert ameriškega bluesa. Nastopil bo PW Long (Austin/ Texas, country blues, ex Mule). Vstopnina: 3 EUR. V sredo, 17. oktobra, ob 19. uri bo v grajski dvorani kabaret, kjer bo nastopil Jure Ivanušič. MOSČANCI V nedeljo, 14. oktobra, ob 11. uri bo pri gasilskem domu tekmovanje mladih harmonikarjev in pevskih talentov ter revijalni nastop drugih instrumentalistov. Predstavili se bodo tudi ponudniki VTC Goričko s svojo dejavnostjo in ročnimi spretnostmi. Gre za osrednjo prireditev praznika občine Puconci. GORNJA RADGONA V nedeljo, 14. oktobra, ob 17. uri bo v avli osnovne šole koncert Pihalnega orkestra Gornja Radgona. DOGODEK MURSKA SOBOTA V četrtek, 11. oktobra, ob 12. uri bo na Ljudski univerzi otvoritevTedna vseživljenjskega učenja 2007, kjer bodo nastopili tudi Veseli Marki iz osnovne šole Beltinci. V petek, 12. oktobra, ob 16. uri bo v kinu Park tradicionalna prireditev Zveze Romov Slovenije Drugačnost nas združuje. Nastopili bodo; Romska folklorna skupina iz Prekmurja, Drago JoŠar, Popo & Simpono-vi, Tadeja Miholič, Nataša & Megi & Mihaela, Orlek, Dušan Horvat - Vajta, Dorina & Dejan Borovič, Folklorna skupina Šalovci, Halgato band, Ženski pevski zbor Zarja in Langa. Pozdravni govor bo imel župan MO Murska Sobota Anton Stihec. Slavnostni govornik bo minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver. V soboto, 13. oktobra, ob 17. uri bo v grajski dvorani kulturna prireditev Kultura, steber enakih možnosti za vse, ki jo pripravlja Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota. Prireditev bo povezovala Simona Špindler. CANKOVA V soboto, 13. oktobra, ob 19. uri se bodo v vili Vogler predstavili Veški dečki s prekmursko etno glasbo, ob 21. uri pa bo v gasilskem domu na Cankovi metal koncert Li z volouf vol. 5. Nastopili bodo: Gastrosto-ma, Voice of Violence, Obnounce, Curske of Instinct Organizatorja bosta MD ŠPIK in KUD Avgusta Pavla, na voljo pa bodo tudi pečeni kostanji in mošt. STRUKOVCI V soboto, 13 oktobra, ob 13. uri bo občinska delegacija v okviru praznika občine Puconci položila venec pri spomeniku Štefana Kuzmiča. VANEČA * V nedeljo, 14. oktobra, ob 14. uri bo pred Spominskim domom NOB začetek iniciative Svetovni dan hoje. POMURJE Društvo Joga v vsakdanjem življenju vabi na začetno vadbo joge v času od 1 oktobra do 3 L januarja. Murska Sobota: torek 1930-21.15, četrtek 1730-19.15, joga za odvajanje od kajenja: četrtek 1930-21.15 (gasilski dom), Beltinci: ponedeljek 19.15-21.00 (OŠ); Gornji Petrovci: torek 18.00-19.45 (OŠ); Lendava: ponedeljek 1730-19.15 (DOŠ II); Gornja Radgona: sreda 17.00-18.45 (OŠ); Ljutomer: ponedeljek 1830-20.15 (gimnazija). Inf.: 041 788 063 ali pomurje@joga-v-vsakdanjem-zivljenju.org. Prispevki za nakup CT-aparata Družini Vučkič in Cifer iz Sebe borec sta darovali prispevek namesto cvetja za pok Franca Šinkeca; Srednja kmetijska šola Rakičan namesto cvetja za pok. očeta Stefana Hozjana - 40; sodelavci NLB namesto cvetja za pok. očeta sodelavke Danijele Lenarčič - 98; družina Pavlič iz Murske Sobote namesto cvetja za pok. Štefana Lenarčiča - 50; sindikat podjetja Kerna Puconci namesto cvetja za pok. Franca Časarja iz Mačkovec - 60 evrov. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na računu Št. 01100-6030278282, s pripisom »Za nakup CT-aparata«. Splošna bolnišnica Murska Sobota Odgovore pošljite do torka, 16. oktobra, na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, ali po e-pošti: tomo.koles@p-inf.si. —— —__ __ _____ _____ —__ ------------------- _— ----------B ---- _____ -- _____ _____ —-j FILM MURSKASOBOTA V petek, 12. oktobra, ob 17. uri bo v prostorih Pokrajinske in Študijske knjižnice projekcija dokumentarnega filma z naslovom Treba je spregovorit: avtorice Susan Smiley. Film o življenju ženske, ki se mora soočiti s shizofrenijo, je pripravilo Nacionalno -združenje za kakovost življenja Ozara Slovenija. IJUTOMER V petek, 12. oktobra, ob 1930 bo v kulturnem domu premiera filma Val režiserjev Vitomirja Kaučiča in Marka Wolfa. Premiero pripravlja Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer, Ponovitev filma bo v sredo, 17. oktobra, ob 1930. PREDAVANJE MURSKA SOBOTA V četrtek, 11. oktobra, ob 19- uri bo v gledališki dvorani gradu predavanje Lončarji in Plečnik avtorice Jelke Pšajd, AVSTRIJSKA RADGONA/BAD RADKERSBURG V četrtek, 1L oktobra, ob 1830 bo v muzeju Im al-ten Zeughaus (Emmenstrasse 9) predavanje Mejna reka Mura, reka evropskih dimenzij - Zgodovina, problemi in razvojne možnosti avtorjev dipl, ing Rudolpha Hornicha in dr. Norberta Baumanna. V sredo, 17. oktobra, ob 1830 bo predavanje Naša živahna žila sredi zelenega pasu Evrope univ. doc. dr. Johannesa Geppa. Po predavanju bo predstavitev kataloga Življenje na Muri. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA V Galeriji je do 10. februarja na ogled razstava Evropski trienale male plastike Murska Sobota 2007 z naslovom Šala, satira, ironija in globlji pomen. V predprostoru grajske dvorane je na ogled razstava Moč srca avtorja Geze Gibičarja. V Galeriji PAC je na ogled razstava likovnih del akademskega slikarja Tadije Janičiča iz Novega Sada V Pokrajinski in Študijski knjižnici je na ogled razstava del Marije Skledar iz likovne sekcije Mozaik Murska Sobota, V avli knjižnice je na ogled razstava popotne fotografije Črno-beli spogledi avtorja Zlatka Šajharja iz Gornje Radgone. V MIKK-u je na ogled razstava črno-belih fotografij avtorice Tatjane Kopač iz Murske Sobote. V okrepčevalnici Ribji grill pri tržnici razstavlja Dani Mauko fotografije na temo Praznovanje združitve Prekmurja z matičnim narodom - Soboška grajska ploščad - mestni park, 17. avgusta 2007. LENDAVA V galeriji v gradu in sinagogi je do 3. novembra na ogled retrospektivna razstava del Suzanne Kiraly -Moss v počastitev 70-letnice akademske slikarke. V gradu je do 3L oktobra na ogled razstava umetniških del akademskega slikarja specialista Igorja Banfija. V Glavni ulici št. 52 je na ogled stalna muzejska zbirka Meščanstvo, tiskarstvo in dežnikarstvo Lendave, ki sta jo organizirali Galerija-Muzej Lendava in Narodna knjižnica Szechenvi iz Budimpešte. BELTINCI V prostorih gradu je na ogled prvi del stalne razstave Zgodovina zdravstva v Pomurju. PUCONCI V občinski stavbi je na ogled razstava slikarskih del domačih avtorjev. RADOVCI Do 28. oktobra je v informacijski pisarni razstava starih radijskih sprejemnikov. Ogled je možen vsak delavnik med 10. in 16. uro. BOGOJINA Na Turistični kmetiji Puhan (Bogojina 311) je stalna razstava izbora del škofa dr. Jožefa Sme ja (XIX. Košiče vi dnevi kulture). GORNJA RADGONA V avli kulturnega doma je na ogled razstava likovnih del slikarja Lojzeta Veberiča. . POTRNA/LAAFELD V Pavlovi hiši je do 24. novembra na ogled razstava VirtuAlbania. (the resistant eco) - Sodobna umetnost iz Albanije, kjer se predstavlja sedem albanskih avtorjev. Kurator razstave je Alban Hajdinaj. BORINJE/FEHRING V hiši Gerberhaus je do 28. oktobra na ogled razstava Usoda meje; Avstrija ■ Slovenija - Madžarska 1914-2004. ZAGORJE Pri RR centru (Podvine 36) sta na ogled bronasti kip Sejalec idej akademske kiparke Irene Brunec m stalna slikarska razstava akademskega slikarja Nikolaja Beera. 1JUBLJANA V galeriji Vodnikova domačija je do konca oktobra na ogled razstava del akademskega slikarja Dubravka Baumgartnerja iz Petišovec. Napovedi vaših prireditev lahko pošljete tudi na elektronski naslov: torno,koles@p-inf.si. Vabila in napovedi za prireditve sprejemamo najpozneje do torka do 15. ure! 32 ZADNJA STRAN 11. oktober 2007 - /BIH VESTNIKOV KOLEDAR Č 11. oktober MILAN P 12. oktober MAKS S 13. oktober EDVARD N 14. oktober VESELKO P 15. oktober TEREZIJA T 16. oktober JADVIGA S 17. oktober MARJETA 16. oktobra bo sonce vzšlo ob 7. uri in 20 minut, zašlo pa ob 18. uri in 14 minut. Dan bo tako dolg 10 ur in 55 minut. 11. oktobra ob 7. uri in 2 minuti bo na nebu nastopil mlaj. Tečajnica Banke Slovenije tečaji ECB 9. oktobra 2001 - referenčni X enot nacionalne valute 2a 1 evro Država Valuta Ozn. val. Šifra val. Tečaj ZDA ameriški dolar USD 840 1,4037 Hrvaška hrvaška kuna HRK 191 7,3395 Madžarska madžarski forint HUF 348 250,18 Švica švicarski frank CHF 756 1,6669 V Britanija angleški funt GBP 826 0,69185 Nov uspeh soboških mož v modrem Predrzna roparja je sodnik izpustil Prvi mož soboških policistov Andrej Bračko je lahko zadovoljen: njegova ekipa je pretekli teden namreč nanizala kar nekaj uspehov. Petega oktobra so pri hišni preiskavi na domu 19-letnega mladeniča iz Murske Sobote našli puško šibrenico kalibra 12 mm. *To pa ni bilo vse,« je včeraj povedal Bračko, »osumljenec je imel v škatli za čevlje še konopljo, zasegli pa smo tudi dve ke- Igrajte se z Vestnikovo SESTAVLJANKO i Vsi, ki boste 13., 20., 27. septembra ter 4., 11. in 18. oktobra zbirali sličice (skupaj 6) in jih pravilno sestavili, jih boste samo do 25. oktobra 2007 v naročniški službi Vestnika lahko zamenjali za Vestnikov dežnik. Danes objavljamo peti del sestavljanke. Naročam VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica) Poštna številka in kraj:_______________________________________ Davčna številka ali rojstni podatki: ' Datum:________________________ Podpis:____________________________ Naročnino želim plačevati (označi); □ po položnici - letno 65,00 evrov □ po položnici polletno 32,50 evra □ po položnici - trimesečno 16,25 evra Več informacij: 02 538 17 20. Na praznovanje pride tudi Milan Kučan Sapač in Bertalaničeva nova podžupana občine Puconci Španova domačija v ljubljanskih rokah Po poletnih počitnicah so s polno paro začeli delati tudi svetniki občine Puconci. Na zadnji seji so najprej v prvi obravnavi z določenimi pripombami sprejeli odlok o ustanovitvi javnega podjetja Center za ravnanje z odpadki, d. o. o., Puconci nato pa sprejeli sklep o gradnji objekta znotraj lokacijskega načrta Rimska čarda. Vlogo je vložila direktorica Anja Šraj iz podjetja Šraj, d. o. o., z Vaneče. V 1. nadstropju objekta, ki naj bi se uradno zgradil za zdravstveno in rekreacijsko dejavnost, pa naj bi bila zobna in zobotehnična ambulanta. Tomi Zrinski iz puconske občinske uprave je dejal, da gre tukaj za oralnega kirurga Saša Šraja. Svetniki so soglasno potrdili imena nagrajencev, prejemnikov priznanj in častnega občana ob tokrat nem prazniku občine, ki ga bodo najbolj slovesno zaznamovali v soboto, 13 oktobra Imena so za javnost za- pici snovi, za katero sumimo, da je kokain « Po končani preiskavi in forenzičnih analizah 19-let-nika bržkone čakajo kazenske ovadbe. Več dela pa so imeli možje postave iz Murske Sobote z 19- in 22 letnikom, ki sta v soboto zgodaj zjutraj v Zvezni ulici oropala 56-letnega moškega. Žrtev, ki je šla iz službe, sta vrgla na tla, obrcala in mu vzela denarnico s šestimi evri. Moški jo je pri tem te- Devetnajstletnik iz Murske Sobote je imel na svojem domu puško in mamila. Foto: pu ms Našel trojčke Drago Prelec, upokojenec iz Murske Sobote, seje pred dnevi odpravil iskat gobe sirotice (sivke) v okolico Križevec na Goričkem. Bera je bila bolj slaba, in ko je že kazalo, da se bo vrnit domov skoraj praznih rok, je presenečen zagledal jurčke trojčke - držali so se skupaj, kot da bi bili mama in dva njena otroka. J. G. Pozornost novemu naročniku, ki se na časopis naroča PRVIČ: Vestnikova majica enkrat še skrivnost, izdamo vam lahko le, da prihaja tokratni častni občan prav z domačega območja občine. Na seji je bilo podano tudi poročilo o opiavljeni javni dražbi za prodajo gosti nsko-mrističnega objekta Španova domačija v MoŠčancih. Celotna nepremičnina objekta se je skupaj zvso opremo in kuhinjo prodala najugodnejšemu ponudniku. To pa je bilo podjetje ZL TIM, trgovina in storitve, d. o. o., ki ima svoj sedež na Jurčičevem trgu v Ljubljani, v njegovem okviru pa v slovenski prestolnici deluje tudi zelo znana restavracija Zlata ladjica. Za pomoč občini Železniki po katastrofalnih poplavah so puconski svetniki namenili 1500 evrov, Puconski župan pa je končno seznanil svetnike z imenovanjem novih podžupanov. Po Ernestu Nemcu, ki je bil podžupan kar osem let, bosta to funkcijo sedaj opravljala Evgen Sapač in Vijola Bertalanič, oba doma iz Brezovec Funkcija podžupana jima je začela teči s ponedeljkom, 1. oktobra. Tomo Koles žje skupil, predrzneža pa sta po napadu zbežala, vmes poškodovala še tri avte in v izložbo Mercatorjeve trgovine s tehničnim blagom vrgla koš za smeti. Prijeli so ju dvajset minut po po dvigu. Z njima je razbijala tudi lb-letnica »Obema smo odvzeli prostost in s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku, ki pa ju je po zaslišanju spustil na prostost,« je povedal načelnik soboške policije. Kot smo neuradno zvedeli, sta bila roparja med podvigom pod močnim vplivom alkohola in mamil Andrej Bede k Spetgobe Kaže, da so gobarji s sezono očitno zadovoljni. Kar nekajkrat so namreč prišli na Vestnik pokazat svojo bero. Tokrat je dva jurčka, prvi je tehtat dober kilogram, drugi še pol kilograma več, našla Terezija Škeriak iz Peskovec, pred fotografski objektiv pa sta se postavili Natalija Škeriak in Tanisa Lovenjak. Sklepna prireditev nagradne akcije Radia Center in Term 3000! Pridružite se nam v petek, 19. oktobra ob 20. uri v restavraciji Termal v Moravskih Toplicah. Izžrebali bomo tudi vikend paket za dve osebi, Id ga podarja petzrea*£nt Mota* Livada Prestige, M je septembra pramenta svoj prvt rofstai dan. V Gornji Radgoni**^ na^^ pogojem-«’in’°Ac^ polniti standard znamenit«111^ ^tav«* njakov bodo odp s posebno meso Čakanj« na PaP 1 valno dovoljeni so že začeli s P** mačkov, ki bodo » X posebno ponudbo restavraciji- * * * ,, V Ljutomeru Za začetek bo es^iK nokrvnekonj^ pridejo na vrsto P* Na Cankovi utesnjenosti ne bodo s pomočjo I rfir* postavili lo^P^mim^ zolacijskoza^' ^vaf ’ „ jem.Toploto^°7atotor zaenkrat se koncesijske d J * sres trgovcev ze L, XL dnjaremn'0 ni.n vpisom'^ upo^ v zemljiško knj^^'.' vrednost za sW J^pX jim bodo na P* P^^'Sp^^ javna zemlg^. vedno kupil * V Beltincih so * * o(X Da Lendava ben J^vn k najbidokazov^^j sekretarja- Pr drt nopnzadev^d.o4eX^i sekretarja za kfllrnXy dejavno^-£ Ji bi lahko seWer se t>P stojno NaleWšnX|^ pri Grad« bo Sajske^^^ihP^Z diedenodX^ ničnih orkest pV- krat še "i zna filharmoni^^jim^6 jo gojzanastoP- ^pio^3 vi ustrezna P' p *** X N3ina,n%Sj^ rostekero^^ kohoino P'P vljuden način *. do ljudske^1 W X keshaa / Me zamudite dobre zabave z 04 POPI in bogato animacijo. Informacije: 02 512 21 60 oz. info^terme3000.si