Lfberaiizein - $§vralHih ftatolicizma. Liberalizmu je svojslco, da zna dobro pokrivati svoj pravi obraz, ker na ta način lažje dosega svoje namene. Alco bi se pokazal taikšnega, kakršen je po svojem bistvu in svojih glavnih težnjah, bi odbijal tiste, iki jih hoče zaplesti v svoje mreže. O svobodi deklamira cele slavospeve, saj ima od svobode (latinsko libertas) svoje ime. Privošča pa tako svobodo samo sebi, ne pa tistim, iki so drugega mišljenja. T&kim naj bi se povezale roke in noge in zavezal jezik. Takšno je lažnjivo svobodomiselstvo. V pravo luč postavlja svobodomiselstvo njegovo stališče do vere in Cerkve, osobito katoliške Cerkve. Veri vsa čast: tako izpoveduje jaiko širokoustno. Toda samo tisti veri, iki počiva neikje v nekem kotičku človeškega srca, ter je »najsvetejši del« notranjega življenja. Če pa -.e upa to »najsvetejše čuvstvo« rnalo pokukati iz notranjosti v zunanjost, jo že dobi po glavi. Če se celo drzne v javnem življenju uveljaviti svoj vpliv, zahtevajoč za sebe svoje pravice pri vzgoji mladine in zahtevajoč pokristjanjenje šole, ga s hrumom in šumom poženejo nazaj v skriti kotiček notranjosti. Najmanj po godu je liberalizmu katoliška Cerkev, ki je največja in najmočnejša verska organizacija in edino sposobna, da zmeša štrene lažnjivemu svobodomiselstvu. Zato jo s.vražno napada ter vodi proti njej srdito borbo. T. borbo skuš_ maskirati z bojem proti klerikalizmu. Kdo je fclerikalec? Po liberalni opredelitvi tisti, ki hodi po uedeljah in praznikih redno k službi božji, (ki izvršuje božje in cerkvene zapovedi, iki prejema sv. zakramente, Qd je naročen nu krščanske liste, ki v javnem življenju r.astopa kot katoličan, iki se pri volitvah pokaže fcatoličana, ki zahteva za otroke krščansko šolo in za mladino krščansko vzgojo. Po krščanskih pojmih je tak človek pravi kristjan in ikatoličan, ikakršen mora biti. Klerikalizem je torej liberalni naziv zr pravo krščanstvo. Boriba zoper klerikalizem je torej v resnici in dejanstvenosti boj zoper krščanstvo in osobito zoper katolicizem. Še z neko drugo masko hoče liberalizem zakriti svojo borbo zoper fcatolicizem, in to je fraza o »težnji Vatikana za politično nadvlado«. O tem piše Ijubljansko »Jutro« v svoji .štcvilki z dne 15. januarja 1933 naslednje: »Vendar pa se zdi, da v rimskih krogih navzlic temu nebeškemu kraljestvu še vedno predpostavljajo politično — zemeljsko kraljestvo, če prav pod krinko, da hočejo očuvati in zaščititi sveto katoliško Cenkev in Kristusov nauk. Staro prizadevanje rimske kurije (vrhovne cerkvene oblasti) in njenih predstavnikov po raznih državah je, da se težnji za politično nadvlado da verski značaj »obrambe« Kristusovih naukov in »rešitve človeštva pred večnim pogubljenjem«. Ali je takšna pisava »Jutrova« hatoliška? Liberalno ljubljansko glasilo torej hoče boljše znati nego papež in škofje, kaj je ikrščansko in katoliško in kaj ni. Ako se katoliška Cerkev trudi, da izvrši od božjega Ustanovitelja dano nalogo, ako hoče pakristjaniti človeka ter za to pdkristjaniti šolo in vso mladinsko vzgojo, ako zahteva tudi v javnem življenju pravice Boga, vere in Cerkve, ako hoče človeka, narode in celo človeško družbo rešiti tako, kakor se edino rešiti more, z uveljavljenjem in oživotvorjenjem krščanskih načel: to je po »Jutru« težnja za politično nadoblast. Takšno je »Jutrovo« krščanstvo. Ali se sme po takšnih načelih vzgajati mladina? »Jutro« napada v svoji številki dne 19. januarja katoliško vzgojo mladine ter izjavlja, !a j( nomogc"- še dalje trpeti, da je izvenšolska vzgoja mladine prepuščena križarjem in iklarisinjam. Križarji so krščansko mladeniško društvo, iklarisinje ali sestrice sv. Klare pa so društvo za vzgojo ženske mladine. TaJkšna vzgoja mladine, tako vzklika »Jutro«, je srednjeveška in ne spada več v sedanji čas. Lepi katoličani, iki tako mislijo in pišejo! Ako vzgoja mladine ne sme biti katoliška, kakšna pa naj bo? Ali naj bo framasonska, kakor jo sedaj framasoni in njihovi zavezniki — socijalisti, vsiljujejo v Španiji? Ali naj bo framasonsko-komunistična, kakor jo ti-lc svobodomiselni bratje vsiljujejo ljudstvu v Mehi- ki? Ali naj bo brezbožna, kakor je boljševiki vršijo na Ruskem? Naj se dobro pomni to-le: Kulturni (prosvetni) boljševizern je vse w ago kakor odpor zoper politični in gospodarski boljševizem.