Mtosui« izvzrmii pondeljek. vsak As škcga Št 20. I nadstropje. Dof pisma se ne sprejemajo, rokopisi' Prof. F. Peric. — Lastnik tiskarna znaša za mesec L 7.—, 8 mesece L ciimtt ck la prti) rzjt* <|. Uredništvo: ulica sv. Fr»n.x pošiljajo uredni atafo. — O - Tlak tiskan pol leta .2.- Zs Inozemstvo mesečno 5 lir vet. — * -tefoii uredništva in uprave ft. 11-57- *tu, v pttsR 1». »spisfflpra nos. ■ \ & vi-* - cDINOST posamezna številka 2U cent. LetniK xux Posamezne Številke v Trstu In okolici po 30 cent — Oglasi s« Hrokosti asa kolone (72 msl) — Oglasi Ugovces la obrtnikov mm po osmrtnica, »hvale, poslanke fn vabila po L 1.—, oglasi denarnih mm po L 2- —— Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — naročnina in reklamacije ae pošiljajo izključno uprav* edinosti, v Trstu, Frančiška AsiSkega itev. 2% L nadstropje- — Vdelan urednMtva in uprava II« Delo za narod Točna orijentacija je v vsaki nevarnosti najneobhodnejši predpogoj za borbo s to nevarnostjo in vsemi njenimi posledicami. Zamisliti se moramo v položaj mornarja v borbi z razburkanimi valovi širokega morja. Cilja svoje vožnje ne izgublja iz oči. V duhu gleda uporno proti oddalje-p mu pristanišču, kamor je namenjena njegova ladja, toda neposredna nevarnost, borba z grozečimi valovi zaposluje v nevihti vse njegove sile, zakaj pot k pristanišču gre skozi to nevihto, ki \jo mora ■vzdržati in premagati, ako naj doseže končni cilj svoje poti. V sličnem položaju ikakor mornar ob nevihti se nahajamo tudi mi. Tudi naš cilj je pristanišče boljših in pravičnejših razmer, pristanišče takšnih sprememb v politiki napram naši narodni manjšini, da bomo lahko svobodno dihali na blagodejnem solncu pravice in kulturnega sožitja. Sedaj pa gre naša pot skozi nevihto raz-narodovalne politike. Tudi mi — prav Jfakor oni mornar — smo postavljeni pred iibero: ali sprejeti borbo z raznarodoval-nirai valovi ali pa se jim izročiti, naj nas pogreznejo, in s tem zapustiti za vedno nado. da pridemo kdaj v pristanišče boljših časov. V kritičnih hipih življenja posameznika in celih skupin je brez dvoma najnevarnejši in najusodnejši oni trenutek, ko se je treba odločiti ali za pogumno borbo za obstanek ali za obup in resignacijo. Ta kritični in nevarni hip smo mi preživeli. Odločili smo se za borbo proti silam nevihte, ki se je usula na nas. Odločili smo se za življenje in naj nevihta še tako razsaja, ta naš sklep ostane neomajen kakor 'irast. Odločili smo se za življenje, ker za nas iV a r o d ni navadna fraza, ni le prazna beseda. Narod je za nas osebnost, skupna, združena sestavljena oseba, ki si jo predstavljamo ravnotako kakor si predstavlja posameznik svojo lastno osebo. Tudi Narod je za nas oseba, ustvarjena po božji podobi, ima svoje telo in svojo dušo, kakor posamezen človek, je iz materije in duha — je neizpodbitna realnost. Štirje so sestavni elementi, brez katerih si ni mogoče misliti življenja osebe, ne posamezne ne skupne. V obeh slučajih so «i elementi isti. Poedina oseba je človek, t. j. živo bitje, je socijalno bitje, ki vrši svojo socijalno funkcijo v gospodarskem pridobivanju, je kulturno bitje in slednjič moralno bitje. Isto velja — in ne more biti drugače — tudi glede skupne osebe — glede Naroda. Tudi tu moramo razlikovati plemenski, socijalnc-gospodarski, kulturni in moralni element. Narod je torej plemenska, gospodarska, kulturna in moralna organizacija. Ti štirje elementi pa niso 3e kaki zunanji »kraški, temveč so bistveni deli Naroda, niega vsebina, njega življenje. So sistem, tvorijo torej nerazdružno enoto, ki more obstojati in živeti le kot taka. Čim bi obolel ali umrl katerikoli izmed omenjenih bistvenih elementov, ki sestavljajo narodno osebnost, mora priti, kakor pri posameznem človeku, do razpada cele zgradbe, do ločitve med narodnim telesom (ljudstvo, gospodarstvo) in narodno dušo (kultura, morala), t. j. torsj do narodne smrti. Narod, ki propada plemenski, postaja nesposoben za gospodarsko pridobivanje in uveljavljanje. In ker more biti zdrav duh samo v zdravem in krepkem telesu, je naravno, da peša tudi kulturno m moralno in postaja čedalje bolj nesposoben za življenje — hira in umira. Prav do istega zaključka pridemo, če začnemo pri obeh elementih, ki tvorita našo narodno du3of pri kulturnem in moralnem. Ako uničiš narodu kulturno in moralno vsebino nje* gove duše, si ločil s tem narodno dušo od narodnega telesa in povzročil smrt narodne osebnosti. Življenje Naroda je torej sistem, v katerem se njega bistveni elementi dopolnjujejo kakor v vsakem drugem sistemu. Toda to še ni zadosti: omenjeni elementi se morajo tudi medsebojno disciplinirati: plemenski razvoj mora biti v službi gospodarskega in obratno, oba v s'užbi kulturnega in moralnega življenja in obratno. S tem smo določili bistvene elemente našega narodnega življenja in obstoja. Toda ali nismo s tem pokazali tistim, ki bi nas hoteli raznaroditi, kje so naša ranljiva mesta? Neumesten strah! Tisti, Jci bi želeli, da bi se naša ladja pogreznila v raznarodovalni nevihti, vedo dobro in davno, kje so ta mesta. S tem moramo računati. Glavno je torej, da vemo predrvsem mi sami, kateri so nosilni stebri naše parodne zgradbe. Mi smo, ki se moramo preboriti skozi nevihto in moramo vedeti, katere stene nade narodne ladje je treba krep iti, da nevihto vzdrži. Naše delo za narod mora biti torej tako usmerjeno, da bo donašalo Življenju Naroda krepitev in napredak v pUmtmkem, gospodarskem, biHonam la moralnem pogledu. Skrbeti moramo, da ae ohrani naš rod zdrav in krepak, trezen, delaven in aposoben za borbo za obtioj. Vsa telesna reiba (aport, telovadba) in vzgoja (higijena, evganika) mora zasledovati ta *vele-ya€ai ctff. Naša gospodarska organizacija incra bftti tako usmerjana, da bo čim aspeftfieje prispevala k blagostanju najširših afofev nalaga naroda- Ne polju kulturnega avetyewiianjb. menimo izmisliti predvsem primano nadomestilo za našo ljudsko šolo, najti način, da se bo naš fezik gojil in razvijal izven šole, dokler si ne izvojujemo zopet pravico do lastnega šolstva. Skrbeti moramo s še večjo vnemo nego do sedaj, da se razširi izobrazba in kultura do zadnje naše vasi. In končno — a ne nazadnje — mora biti naše delovanje na kulturnem polju tako, da bo ne samo odgovarjalo splošnim moralnim nazorom našega naroda, temveč bo ohranjalo tudi njegovo moralno zdravje. To je ves program. Za njega izvajanje je potrebna seveda predvsem skrbna organizacija vseh naših življenjskih sil in smo-trena delitev dela. Toda ako hočemo, da bo naš trud uspešen, se mora naše delo podrediti vrhovnemu cilju, ki je življenje našega naroda in njega ohranitev. Središče in žarišče celega sistema, ki smo ga zgoraj orisali, je življenje. Zato bi bilo zgrešeno, ko bi ga hoteli iskati drugje, ko bi ga hoteli prenašati na posamezne elemente sistema, na pr. ko bi naglašali izključno delo za telesno vzgojo in zanemarjali vse drugo, ko bi se posvečali izključno gospodarstvu in zanemarjali vse drugo, ali kulturi in izobrazbi ali versko-moralnim vprašanjem in puščali ostalo v nemar. Zgrešeno bi bilo to zato, ker bi s tem pokvarili ravnotežo v sistemu narodnega obstoja, s čimer bi dosegli le to, da bi izzvali borbo v notranjosti sistema samega, borbo med onimi bistvenimi elementi, katerih delovanje je neobhodni predpogoj delovanja, t. j. življenja celega sistema. Strankarski boji so najtipičnejša zunanji izraz takih notranjih razdorov in njihovih posledic. Defio na posameznih poljih mora biti torej koordinirano tako, da posvečamo enako pažnjo vsem elementom narodnega življenja. To pa se da doseči le tedaj, ako so vse naše delovne sile enotno organizirane. Le tako delo odgovarja sistemu narodnega organizma, ki je obenem temelj vseh socijalnih sistemov in morda edini večni socijalni sistem sploh: sistem nacijo-nalizma. In kakor ni za na Avstrija zadovoljna z ženevskimi sklepi , ŽENEVA, 18. Odbor dvanejstorice (odbor razorožitvene komisije) se je tudi vče« raj posvetoval o osnutku razorožitvenega problema, kakor ga je predlagal češki zunanji minister dr. BeneŠ. Prvi člen gled« razsodišča je bil odstavljen za poznejše posvetovanje. Odbor pa je sprejel dva precej pomembna člena, in sicei o medsebojni pomoči in o garancijah. V nadaljnem se je odbor dvanajstorice, zedinil glede vprašanja gospodarskih m vojaških isankcij, tako da bo mogel pričeti s pravo diskusijo o sredstvih izvedbe kake razsodbe. Odbor dvanajstorice bo glede tega vprašanja stopil v stik s komisijo juriotov, da bo mogel predložiti točna besedila. Kar se tiče odborovih del, je treba reči, da je prišlo o splošnih principih in o v diskusiji stoječih problemih, t. j. o razsodišču, varnosti in razorožitvi, do sporazuma. ŽENEVA, 18. Pri sprejemu novinarjev je izjavil zvezni kancelar dr. Seipel, da je pesimizem, ki je vladal v Avstriji še leta 1922., sedaj popolnoma izginil. Avstrijska delegacija sicer ni dobila vsega, kar je hotela, vendar pa je z rezultatom zadovoljna. Želela je sicer, da bi ji bil dovoljen višji državni proračun, čemur pa finančni odbor ni hotel ugoditi. Končno je izjavil dr^ Seipel, da tako dolgo seveda ni mogoč« govoriti o normalnem gospodarskem življenju v Avstriji, dokler ne odpadejo berg* lje, na katerih sedaj koraka Avstrija. {punci se hotele posojati z mreJklml uporniki Obojestranske zahteve LONDON, 18. List »Times« dobiva od svojega dopisnika iz Tangerja: Španski direktori), želi takoj stopiti v pogajanja z Abchti L Kri-nom, ker upa, da se doseže sporazum. J« upravičena domneva, da se španski predlogi približujejo onim iz leta 1923; ti se tičejo izpraznitve velikega dela maroškega ozemlja. Direktorij bi zahteval pripo^nanje maroškega sultana iu kalifa v Tetuanu. Zahteve upornikov pa bo sledeče: Takojšnja izpraznitev Tetuaoa in vsega ozemlja, ki so ga zasedli Španci pred iran-cosko-špansko pogodbo 1. 1912, tako da bi ostala Spancem le Centa, Melilla in otoki AJ-hucemas, Penou in Gomera; Odškodnina za zgube 12 let, odškodnina za Španske ujetnike, ki se nahajajo v rokah upornikov, pravica, da se izžene ali ujame glavarje tribu, ki 90 se borili na strani Špancev. Poročevalec lista «Ti-mes» sklepa, da se osnuje ustavna vlada upornikov, ki bi ji načeloval sultan. Ta vlada se bi obvezala, da bi izvajala vse trgovske pogodbe. RADBAT, 18, Na severni fronti nikakih važnih dogodkov. Uporniki so napadli v noči od 11. na 12. septembra pristanišče Kiffan. BHi so odbiti z velikimi izgubami. Komunistični izgredi v Pragi PRAGA, 18. Komunistična stranka je priredila včeraj v Pragi demonstracijo parotij draginji, ki pa jo je policija razgnala. V predmestjih je prišlo med policijsko konjenico in delavstvom do krvavih ispopadov.; Več oseb je bilo pri tem aretiranih. Praški mestni svet je sklenil radi omiljei&ja dragi-1 nje uvoziti cenejše meso iz Danske in Let-lantske, kakor tudi krompir. Mamice Conradi aretiran 2ENEVA, 18. Maurice Conradi, morilec, boljševiškega delegata Vorovskega, je bil včeraj ponoči aretiran v Ženevi, ker je —-najbrže pod vplivom kokaine — grozil z revolverjem natakaricam nekejga bara.i Conradi se je z vsemi isvojimi silami uprl policijskim agentom, katerim se je končno' posrečilo odvesti ga v zapore sv. Antona. Zasedanje nizozemskega parlamenta HAAG, 18. Kraljica je danes otvorila zasedanje poslanske zbornice. V kronskem govoru je omenila tudi, da se bo pomen mednarodnega razsodišča v Haagu zelo povečal, ker da je to edina ustanova, ki bo — ako se jo bo izkoristilo — lahko prinesla svetu pravi in resnični mir. Listi poročajo Še k temu, da bodo nekatere vlasti spremenile svoja zastopništva pri nizozemski kraljici v poslaništva. Imenovanje vrhovnega armadnega poveljnika v Kitajski PEKING, 18. Predsednik kitajske republike je sklical ministrski svet v svrho organizacije, poveljništva vladnih sil ter je imenoval Wan Pei Fona za vrhovnega poveljnika armade Ki Li. Razdelil je tudi deželo v razne vojadk« od«i seke. Wan Pei Fon bo takoj pričel s pregledovanjem vojnih postojank. LONDON, 18. Morniag Post dobiva iz Shan-j gaija: Glasom zanesljivih poročil je pričali Ciang Fou z novo ofenzivo. Vojska le Ciamge nima rezerv. Stalež njegovega moštva se na*j haja v razmerju 1 proti 5 napram vojski Ciang' Foua. Predvideva se torsj poraz Ce Ciaoga. Stavka kovinarjev praotluia DUNAJ, 18. Stavka kovinarjev se \m zaključi Čila na podlagi sklen|enega sporazuma. Upor na Kavkaz« PARIZ, 17. «Chscago Tribune* potoć^ da se vstaja v Kavkazu vedno boli širi; Angorslca vlada zasleduje vstaJko gibanM z veliko skrbjo. Kemal-peša jt odpotoval v Trapeeimt. Ruska vlada je poslala močna rofsko v ogrožene kraje m ji mobtilztralq brodovje v Črnem morju. UstaJI ao zav< zeti mesto Hflis. kar pa ruska poročlk, zanikajo. DNEVNE VESTI StarKi Šolskih otroki Gentflejevi šolska reiorma je groti volji slovanskega ljudstva v Julijski Krajini in v nasprotju z naje le men ta mej-fami potrebami ljudskošolskega pouka in splošno prignanimi pedagoškimi načeli, da bodi pouk v ljudski šoli v materinem jezi- ku, odpravila naše slovenske in hrvatske pripomorejo tudi odda V__! » ^ ¥____1___mmmI« Koncert v HerpelJah Po tolikem času nam bo spet dana da sliSimo zbor učiteljske zveze, zbor, ki je šel od koncerta do koncerta svojo pot navzgor proti popolnosti, kot se je ne doseže zlepa. Zbor je sestavljen iz najboljših učiteljev-pev-cev iz vse Julijske Krajine, ki se obširneje pečajo z glasbo. Zato se ni čuditi, da je vsak nov koncert nov triurni v zgodovinski knjigi tega zbora. Zanimanje za koncert je veliko, pa saj < ti * _-___i — ArnrnJmrn O - kričečemu kršenju naših jezikovnih pravic in pravic naših otrok do pouka v materinem Jeziku obnavljamo tudi letos najodločnejši protest. Naša zahteva je in ostane: Gentilejev zakon o ljudskih šolah se mora spremeniti v soglasju z našimi pravicami in potrebami. Slovanski otrok v slovansko šolo. Naša akcija za zopetno vzpostavitev naših šol se mora nadaljevati in se bo dotlej, dokler ne dosežemo cilja. Do tedaj pa se moramo — in to zahteva od nas naša dolžnost zavednih Slovanov — okoristiti s tisto malo drobtinico, ki nam jo omenjeni zakon še nudi, t, j. pravico, da lahko zahtevana za svoje otroke dodatne ure iz slovenščine oziroma hrvaščine. To neznatno ugodnost, ako jo smemo tako imenovati, pa si moramo zagotoviti s tem, da takoj pri vpisu otrok v šolo pismeno izjavimo šolskemu vodstvu, da zahtevamo za naše otroke dodatne ure za pouk v materinem jeziku. Kjer bi stariši to opustili, bi s tem zakrivili, da zgubijo njihovi otroci še tistih par pičlih ur, ki jih zakon nudi, zakaj samo v slučaju zahteve s strani starišev mora šolsko oblast v o poskrbeti za dodatne ure iz materinega jezika! Starišž! Vaša odgovornost je velika. Ako iz nemarnosti ali kakorkoli opustile zahtevo po dodatnih urah iz materinega jezika, bodo vaši otroci izloženi nevarnosti, da ne bodo po končanem obisku šole znali ne pisati ne citati po slovensko oziroma hrvatsko. Obenem pa bi taka nemarnost pomenila, da odobravamo sedanjo šolsko politiko, ki ji je cilj raznarodovanje. Ni mogoče misliti, da bi se mogli najti med nami tako nezavedni stariši, ki bi sami klicali nad sebe in svoje otroke narodno smrt in sramoto pred zgodovino. Stariši! Vaša dolinost je torej odločne, brez obotavljanja in brez vsakega strahu poskrbeti in zahtevati, da bedo nam do boljših čase v zagotovljene vsaj tiste pičle dodatne ure iz materinega jezika, ki jih zakon predvideva! NA SLOVENSKI ZASEBNI ŠOLI V TRSTU pri Sv, Jakobu se vpisuje — kakor na vseh drugih Šolah v Trstu — prihodnji teden ▼ poo-deljek torek in sredo od 9. do 12. ure. Vodstvo. Zopet eden! Zadnje dni je moral oditi 2 naše slovenske zasebne šole pri Sv. Jakobu g. Ribičič, znani in uvaževani kulturni delavec in pisatelj. G. Ribičič je bil dika našega učitelj-stva . Toda ne samo med učitelji, temveč tudi v vseh drugih stanovih naše tukajšnje družbe jc užival splošen in neomejen ugled. Našemu ljudstvu pa je znan g. Ribičič predvsem po svojih mladinskih delih (V kraljestvu palčkov in dr.). Bil je tudi urednik vzornega mladinskega lista *Novi rod». Njegove zasluge na šolskem in kulturnem polju so trajne in naš narod ga bo ohranil v najprijetnejšem in hvaležnem spominu. G. Ribičič odhaja — lahko se reče — od nas kot žrtev sedanjih razmer. Dasi je imel vse predpogoje za povoljno rešitev prošnje za opcijo, mu je bila kljub temu odbita in tako nas je moral zapustiti. Poslavljamo se od njega z onim čustvom tesnobe, ki nas navdaja vsakokrat, ko se moramo ločiti od enega ali drugega izmed naših najboljših. Upamo in želimo g. Ribičiču, da mu bo v novih krajih sreča milejša, nego mu je bila pri nas. Saj bi mu bila to še le nepopolna nagrada za velike zasluge, ki si jih je stekel s svojim neumornim in plodonosnim delom za naš narod. njega povzdigo in napredek. Poučni izlet za poljedelce. Da se preskrbi poljedelcem te pokrajine priložnost za upoznavanje poljedelskega razvoja Furlanije in različnih poljedelskih ustanov, in da se pospešujejo medsebojni odnošaji, ki so izredno velike važnosti za poljedelstvo sploh, priredi potovalna poliedelska šola v Ajdovščini poučni izlet za poljedelce v mesecu oktobru. Izlet bo trajal na željo udeležencev en ali dva dneva in bo obsegel ogledovanje drevesnic, hlevov, skladišč za poljedelske stroje, semena in gnojila, poljedelskih društev kakor tudi sedeža pokrajinskega ravnateljstva poljedelske potovalne šole in preizkuŠevalne poljedelske stanice. Podrobnosti, ki se tičejo izleta, se objavijo pravočasno, ko bo prijavljeno prvovrstno število udeležencev. Oni, ki se nameravajo udeležiti izleta, naj se prijavijo do 30. t. m. potpm dopisnice sekciji potovalne iole v Ajdovščini, Prijava zalog kave, sladkorja in fcaviaifc w- rogatov. K zadnjemu kr. ukazu o povišanju užitnine na kavo, sladkor in na kavine suroga te, kateri je stopil v veljavo 16. t. m., razglaša tukajšnja finančna intendanca, da se morajo zaloge teh živil naznaniti najkasneje do 21. septembra, in sicer zaloge kave, ako presegajo 50 kg, zaloge kavinih surogatov pa, ako presegajo 100 kg. Za te naznanitve, ki se lahko predložijo tudi brigadnim povelfništvom kT. finančne straže, bodo dobili prizadeti potrdilo. Opustitev te naznanitve ali netočnosti v prijavi se bodo smatrale v smislu omenjenega kr. ukaza kot prestopek. Izredno upravljanje postojnske hranilnice podaljšano. Uradni list -Gazzelta Ufficiale* od 16. t. m. objavlja kr. ukaz od 28. avgusta t. L, s katerim se podaljšuje oblast kr. komisarja za izredno upravo hranilnice v Postojni, Benve-nuta Farollija, za nadaljnje 3 mesece. Nalezljive bolezni. Od 6. septembra do 13. septembra so bili naznanjeni sledeči slu£ay nalezljivih bolezni: Davica 7, škrlatica 24, le-gar 9, disenterija 1, paratifus 3 slučaji. Umrli so: 1 od škrlatice, 1 od legarja. 1 od disenlerije. SPORT « Športni klub PoofojMfc* prirodi dne 21. septembra t. 1. kolesarsko dirko na progi Postojna, Razdrto, Senožeče, štorje, Sežana, To maj, Dutovlje, Kopriva, Štanjel, Manče, St. Vid, Razdrto, Postojna, skupno 85 km. Dirka se po sledečem pravilniku: Dirkajo lahko vsi ki so člani Slovanskih športnih klubov Julijske Krajine, katera obstoja najmanj 1 mesec. Vesti z Goriškega Didič, katerega so se udeležili tudi naši tukaj« šnji rudniški in drugi uradniki. Med banketon? )e pred hotelom sviralo idrijsko «Godbena h Idrije: V soboto dne 13. t. m. je posetilo j društvo*. Po končanem banketu, ko je godbe naše mesto okrog_80 različnih gostov iz raz- | odhajala, je po naročilu zaigrala medpotoma nih krajev Italije. Pred kratkim so se ti gostje udeležili «Geologičnoga kongresa« v Trstu, po-setih Reko in nato tudi naše mesto. Ogledali so si še isti dan tukajšnji živosrebrni rudnik in druge obrate; v nedeljo so si ogledali žgal-nico in razne zbirke rudnin, katere ima rudni še par komadov, kar pa je v Idrijo priseljene fašiste tako razburilo, da so prihrumeli iz bara, v katerem so se ravno tačas nahajali, na cesto ter pričeli kričati nad godbo, da tako povečajo** po svojih skromnih močeh praznično razpoloženje tega večera. Energičnemu nastopu urad- ško ravnateljstvo v gradu. Naše županstvo je^nika za jaVno varnost, « kateri je s svojo težko irrlalr* oVi *t>\ nriliki na meščane oroćlas. kate- palico hladil prevroče glave onih, ki se tako 1) Odhod iz Postojne izpred ti*a pred Vil- izdalo ob te, priliki na meščane proglas, kate harjevim spomenikom ob L30 popoldne, kjer bo rega s p venski prevod pa ,e tako nerazumljivo tudi cilj. Vsi dirkači naj se zglate pol ure pred i sestavi,en, da dotičnemu gospodu, ki ,e ta pro-odhodom na statu. ; P"««*«1. n* slovenski jezik, toplo pnpo- 5) Menjava koles je dovoljena. j ročamo, da bi si zopet malo ogledal slovensko mora vsakdo podpisati, in na križišču Vipavske ! slovnico m ne pačil našega lepega ,ezika. ceste, kjer se odda kontrolni listek. j Strinjamo pa se popolnoma z besedami gospo- 3) Maksimalni Čas je določen 40 minut po da občinskega komisarja generala Castellaz-prvodošlem. i zija na omenjenem proglasu, s katerimi po- lj Dirka se vrši ob vsakem vremenu. ; hvalno omenja marljivost tukajšnjega delav- 5}Menjava koles je dovoljena. stva, katero je v preteklem letu prislužilo pre- 6) Vozi se na lastno odgovornost, za even- 1 j enim posestnikom, da se koncerta lahko udeležijo. Zbor vodi g. Srečko Kumar, ki si je pridobil že lepo ime tudi v tujini. Začetek koncerta ob 4. popoldne v prostorih g. Benčiča. filBibeuo-dramatlinl veta podružnice „Šolskega đruitvo" pri Sv. Jakobu Kmalu se odprejo zopet šolska vrata in zo-,5et je potreba skrbeti za to, da bodo otroci, ci so uživali dobrote na deželi, deležni vsaj začetkoma malega kosilca v šoli in v otroških vrtcih. Zato pa je seveda treba prispevkov, da jo mogoče nadaljevati z akcijo, ki se je pričela te prejšnja leta. Šentjakobska podružnica «S. J.* je imela med počitnicami le malo podpore, cajti ljudstvo je hitelo na zabave le v okolico, ter je z malimi izjemami darovalo drugje. Dne 5. oktobra t. 1. pa priredi tudi šentjakobska podružnica v dvorani DKD glasbeno-drama-tični večer, ki bo nudil občinstvu nekaj izrednega. Že imena raznih nastopajočih oseb jamčijo, da bo ta večer nekaj posebnega brez ple-a. Nastopijo v recitaciji g. Fišer, v solo-petiu Sušnik, priznani vijolinisti, v klavirski točki gospica Boiena Širok in gospica Almira Kette, režiser «Citalnice» g. širok preskrbi nekaj po sebnetfa. po odmoru pa bomo videli «Masko 1 — ---------—-----7""»x r j S- u 1 satana^ z g. Kjuderiem, ki se bo ta večer tudi j vsa slovanska športna društva, da se dirke v saiana z g. iv,uu — . * t_„-- polnem številu udeleže; obenem na, javijo, kje bi bilo posamezno društvo pripravljeno pre V2eti ob progi kontrolo. Po dirki se bo vršila v hotelu «Paternost» veselica, kjer se obdarijo dirkači-zmagovalci. ' radi ponašajo s svojo kulturo in jo tudi drugii mirnim meščanom vsiljujejo s palicami, Rtoli-cami in drugim orodjem, kakor so to storili ta večer meščanu, ki je ob istem času vstopil v imenovani bar in si pri prosti mizi naročil črne kave, — se je zahvaliti, da ni prišlo na cesti do večjih incidentov. tuelne poškodbe društvo ne odgovarja. 7) Prepovedana je vsaka alenacija. 8) Vpisnina znaša L3.— in L 1.— za šte- ; vilko katera se po vrnitvi številke vrne. Morebitne pritožbe je vložiti pismeno s prilogo L 5.— najmanj pol ure po dirki. Vsak dirkač se mora ravnati po zgoraj omenjenem pravilniku, sicer bo disklastficiran. Prijave sprejema do 20. t. m. društveni tajnik Sever Janko, Postojna. Darila: L krasna srebrna doza za cigarete, 2. zlato stilografično pero, 3. preciziiska ura, 4. pisalna oprava, 5. cevka za kolo, 6. srebrna medalja z diplomo. Ker ie to prva večja kolesarska dirka Sport- j nega kluba «Postojna» in katere namen je zbu- j sebnega, po odmoru pa bomo videli «M«ko j diti zanimanje za kolesarski sport, se prosijo i Kjuderiem, ki se bo ta ----, - .... » . dosIovil za nekaj časa. Upamo, da bo občin- polnem številu udeleže; obenem na, javijo, k,e pOSlOVll za ne^aj • U: ^„.Hun nrinravltcnn T»re- stvo do zadnjega kotička napolnilo dvorano )KD v nedeljo dne 5. oktobra. DruitvMt vMfti DAROVI 0 priliki fantovskega večera g. Avgusta cej milijonov čistega dobička tukajšnjemu rud- Kozman-a iz Gorice se je nabralo L 250 - za niku. Rudniško ravnateljstvo je v počaščenje »Šolsko društvo». došlih gostov priredilo na večer omenjenega Josipina Kravos daruje L 15.— »Šolskemu dne ob pol deveti uri banket v dvorani hotela društvu». Eormm poročila, ......0.0290 ......3.0320 ......68 40 ......31.90 ....... 11.75 ogrske krone......... avstrijske krone....... Češkoslovaške krone..... dinarji ......... . lejt . . marke .........—•— dolarji..............22.70 francoski franki..........121.25 t švicarski Iranki..............429.— angleški funti papirnati......101.90 t Benečijske (vojnoškodninske1) obveznice . . 0*0310 0 0330 6H.75 3 2.-J& 12.50 '22.65 122.— 431 — 102.05 84.02 Nali i os laii PLETILNI stroj, za nogavice, se proda. Naslov pri upravništvu. 1169 družba z cm j. (29) Trst - Vic Artisti 9 - Trst Mule preizkušnje vsake vrste Posebno ugodni pogoji za pregledovanje mleka. Pevsko' društvo «Kolo». V soboto ob 16. uri točno vaja. Prosi se polnoštevilna udeležba. M. D. P. — Trst. Danes ob 20.30 odborova. seja. — Predsednik. S. D. *Adria» danes odborova seja ob 8. uri zvečer v navadnih prostorih. Slov. akad. fer. dr. «Ealkaa». Vsem fl=nom j 57"7 četrti Rubbieri oi 7 *b 41' 30"; peti Seff GOSPODIČNA, trgovsko naobražena, z več m&sečno prakso, i4če primerno službo. Naslov pri upravništvu. 1173 AVTOMOBILSKA PROffA Trst - nova cesta - ImnK Mmm - lazovita Parite ::; Oiopsža - MU. ::: OB DELAVNIKIH: Iz P. Oberdan ob 12 — in li> Dirka um notornih koMk. Rimski «Mnto-club- je priredil v sredo dirko na motornih kolesih. Znamenje za odhod je bilo dano v Milanu zvečer. V Riat je dospel včeraj prvi ob 7 h 12* 56" Zanchetta; drugi DEKLE, pridno in pošteno, ki bi imelo veselje Prini ob 7 h 22' 25"; tretji Manetti ob 7 h 30 tudi dc kuhanja, se išče. Nastop takoj, pla- EGIPTOVSKI graiolog. pove preteklost in pri-hodnjost. Corso Garibaldi 14/1, in ne več v via Zonta. 1176 in starešinam javljamo, da se vrši danes ob 20.! cb 7 h 43' 32"; šesti Galli ob 8 b 9'. Za njimi T^ot,, YYVTTT rodni nhFni zbor s slede- 1___ v 1____i- r______i t ...» uri v Trstu XXVIII. redni občni zbor s slede čim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo knjižničarja. 6. Poročilo odsekov in klubov. 7. Poročilo preglednikov. 8. Poročilo društvenega razsodišča. 9. Odobritev poslovnika. 10. Volitve. 11. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi — Odbor. «cV nižavi» — repriza. Drama, ki je pri premieri lako lepo uspela, se ponovi v nedeljo 21. t. m. točno ob 5. popoldne. V glavni vlogi gostuje g. Košuta, bivši član mariborskega gledišča. Predprodaja listkov v nedeljo od 10—12 v dvorani D. K. D. pri Sv. Jakobu. M, D. «Zar>a» — Rojan. V sredo dne 24. tek. m. izvanredni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1) Volitev novega odbora. 2) Slučajnosti. — Odbor. D. K. N, Tommaseo — Trsi. Danes ob 4.30 redni isestanek s predavanjem. Srednješolci udeležite se točno in polnoštevilno. — Predsednik. ča dobra. Služba Oberdan št. 5. stalna. Bubnič, Piazza 1177 so potem še dospeli Canezari, Lanza, Miele, Piana, Maradei, Dall'Olio Ferramora, Serenti. BABICA* avtorizirana, sprejema noseče. Biondetti, Poletti in Nazario. Dirkači so se Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba, podpisali v register ter so potem nadaljevali Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Sla-dirko v Neapolj. Med potjo, in sicer pri Monte j Vec. Via Giulia 29 %8 Rosi, se je dirkač Bremali umaknil. „„^„^ T .-—:-r^-.. _ . _ v. V Neapolj so dospeli dirkači takole: Prvi KRONE Lit. 1.92. goldmani 5.15. \ eeje mno-Self, na motociklu «Bianchi», (kategorija 350) žine po ugodnih cenah. \ia Pondares 6-1. v 18 urah 1* 56" (48.635 km na uro); drugi __________ Zanchetta na motociklu (prvi kate- MLEKARSKA ZADRUGA v St. Vidu pri Vi- gorije 500) v 18 urah 5'36 (48.470 km na uro); j payi odjema]ca za dnevnih 300 litrov OB PRAZNIKIH : Iz Trebič „ U „ lb Iz P. Oberdan ob 12 -, U-K* ic 18. M Iz Trebič ob 7 —. 13-15 in NB. Ob delavnikih edina cena L 3-—. 6fkD Podjetje ROMOLO BRUNfcLLl. Zlato, srebro, krone, Zlatarn m^i Trst, VSa Ma^im 46 tretji Prini Hugon, na «Frera» (druge katego- J rije 500) v 18 urah 11' 36"; četrti Rubberi, na «Indian», (categorija 500) v 18 urah 40'; Ma-; ______-- netti. na «Frera», (calegorijn 500) v 19 urah j PRODAM zofo iz rudečega pliša. stolico-gugal- releka. zglasiti se v mlekarni Felice Venezian žt. 11. Bizjak Via 1180 POZOR! 6' 31" Sesti Miele na 500) v 19 urah 31' 26". «Frera» (categorija Mere za vino In ol|e z uradnim pečalo n. Mere sa lito z uradnim pečatom. Metri v enem kosu z uradnim pečatom. Metri« ztolljivi« z uradnim pečatom. Tehtnice decimalne in za prodajalno, žigosane. ff ŠIRITE EDINOST" nico iz bambusa, sliko Matere boije, velik tehtnic« za vozove, žigosane, okvir (Brandmalerei), vse skoraj novo. Na- 1 " sk>v pri upravništvu. 1178 AVTOMAT, lep, se proda, tudi na obroke. Trst. Belvedere 20. Colofi*»esi. H79 Ing. Righi & Vfdovich Trst, via Sanlta 8 (»ogaJ Via Pori>ore«a) Iz triaikega iivUenJa Samomor pri Sv. Andreja. — 16-letaa dijakinja izpila eno ocminbo karbolne kutine. Redki meščani, ki so se sprehajali sinoči okoli devete ure po drevoredu pri Sv. Andreju, so zapaziti tam na leseni klopici elegantno oblečeno gospodično, ki je bila ravnokar omahnila. Pasanti so mislili, da je primio gospodični slabo, in ji prihiteli na pomoč. Čim pa so se ji približali, jim je vdaril takoj v nos močan duh po karbolni kislini, kar jih je seveda takoj prepričalo, da se je gospodična zastrupila. Prepeljali so jo nemudoma v mestno bolni&nico, kjer pa je izdihnila v naročju zdravnikov. Nesrečnica se imenuje: Marija Antonšič, dijakinja. stara šele 16 let, m stanujoča v ulici Cunicoli št. 7. Dijakinja je imela v zadnjem času ljubavno razmerje z nekim Antonom Mar-coni, stanujočim v ulici Ginnastica it. 45. Zdi se, da jo je fant zapustil; ona si je to vzela preveč k srcu in se zastrupila. Blazen mladenič v kavanu. Včeraj po noči okoli ene ure je priiel v kavarno «Tommaso» neki elegantno oblečen mladenič ter si naročil h kratu kar štiri črne kave. Plačilnemu natakarju se je zdelo sicer to naročilo nekam čudno; vendar pa je postregel nenavadnega gosta. Kmalu je prišla policijska ura in natakar je predložil gostu račun. Tedaj pa se je čuden gost razsrdil, pograbil posodo ter jo zagnal na sredo kavarne. Slučajno sta prišla mimo dva orožnika in spoznala, da ni mladenič prav pri čisti pameti. Spremila sta ga v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v opazovalnico. Nesrečnež ni hotel na noben način povedati/ kako se imenuje. g.m je izginil? Policijsko oblastvo si priza-devlje, da bi izsledilo komaj 17 let starega Jakoba Scarda, stanujočega na Kjadinu na hribu £t. 282. Mladenič je šel namreč v pondeljek zgodaj zjutraj od doma in se ni potem več vrnil. Pred časom je pogostoma pravil, da bo Šel v Specijo, v radiotelegralično šolo. Toda, kakor je policija ugotovila, tudi tam ga ni. Aretiran žepar. Predsinočnjim »ta dva mestna stražnika aretirala na pomolu «Pescheria» 221etnega delavca Viktorja Petrinčiča, stanujočega v ulici Amerigo Vespucci, ker je malo prej vzel trgovcu Trifonu Galasso, stanujoče-mu v ulici G. Galilei, listnico z 1200 lirami. Mrlič pred magdaleasko botosinico. V včerajšnji številki našega lista smo poročali, da so našli pred magdalensko bolnišnico neko mrtvo žensko. Kakor se je ugotovilo, se je ženska vrgla z zadnjega nadstropja hiše, ki stoji pred omenjeno bolnico. Samomorilko so pozneje identificirali. Imenuje se: Josipina Ludrič, stara 20 let, stanujoča v ulici Rocol — Moli-no a Vento it. 47. Kaj jo je dovedlo do samomora, ni znano. b rrrJlr* ne policifu Včeraj so policisti aretirali nekega Alfreda Medeli, starega 29 let, ker je svoj čas izvršil veliko tatvino. — Tudi neki Ernest Crampilo, star 26 let, ie bil včeraj aretiran radi tatvine. Oba se nahajata sedaj ▼ zapora v ulici Coroneo. . r m m L □ D □ O cr □ □ □ □ □ □ D □ □ □ □ D D □ □ □ □ □ jO D „ARRIBA", čokoladni bonbon proti glistam, je neškodljiv in brez duha Pult« mm Itn« MNUBA! V o»M«j iz papirja. V va«h lekarnah po »no tlro. J o a D DGDDDDDĐDDDDDD D p odddDdoddddddddoddd d d □ o d □ a BANC Ustanovljena leta 1905. Delniška glavnica Li*. 15.000.00©.- popolnoma vplafcana. rsgztšzrss&s-'-\sssst9 tesrst».i Eskomptira trgovske menice. Daje predujme na blago, vrednostne papirje. .amw italijanske kredite v Jngoslaviii in Jugosioveriske kredite J y Italiji ter eskomptira tozadevne akcepte. otvaria akreditive za nakup blaga. Inkasira menice in račune. Kupuje in prodaja dinarje in druge valute. Izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije. ________„,n„ _ in Dinarjih ter lih obrestuje najbolje po dogovoru. - Sprejema sprejem« « »imm knUlics ter lih obrestuje po 4 7» netto. O D D O O D D P 9 Q O D D D O D O D O D O P CDDDDOC3DD □□□□□□□□□□□□□□□ □ D D □ □ ■ □ i D D: D, □ I to 1° □ o □ □ □ □ ID : O a a W. PODLISTEK BREZ IMENA (126) Bila 1 Kapitanova ostrovidnost ni pogrešila. Ka- V glasu gospicc Bygrave jc bilo nekaj zna-kor hitro so sc v Sea-Vicw-Cottagc zaprle za nega in vendar istočasno nekaj popolnoma gosti dori, se je gospa Lecount pripravila na (tujega. Obličje in postava sta ji bili novi m naskok, da zruši grozilai vpliv Magdalene, tako nenavadni, da bi se ju morala spomniti, Najprej se jc botela prepričati, do kakšne i bi jo bila že kdaj poprej videla. Gospica stopnje je zrastel ugied gospiee Vanstone pri j Bygrave je bila brez dvoma tujka, in ven-Noeiu Vanstoneju. SkuiaJa je izvabiti iz nje^a i dar — S Dalje ni segala veriga za sedaj. Ko je šia.v njlgovega značajaT toda napravila je veliko , posteljo ter upihmlajuč. so ji segle misli se preveč zanašala na neum- j bolj nazaj, __ie svetla mesečna moč. Ozrl se je k ^ svoji spremljevalki, da bi videl, če se je je napako, ker se je prev.c « ! Jjenega^ življenja v angleškem krožku'v Zu zopet polotila ona strašna potrtoat. . tf i do mrtvaške postelje v Brighton«; i " nižiih človeških lastnosti, t. j. prekanjeaest, rmu, r > * Ne, njeno izpremenljivo ra*poloienje je bilo —------------t, zopet drugačno; gledala ga je » mrzlično vese- večkrat zelo razvita zlasti pri ljudeh nizke lostjo, zaničljivo govorila o nevarnostih od duševne darovitosti. Ce bi bila odkrito pofca-strani gospe Lecount ter pretirano posnemala zala svojo nevoljo, Jbi bila morda prestrašila glas Noela Vanstoneja in njegove poklone. Namesto da bi lla naravnost v hišo kakor zjutraj, je ostala na strani mM« spremljevalca, mrmrala neko pesem in z nogo brcala kamenčke z vrtne steze na tiran. Kapitan Wragge je videl v tej iapremembi ugodne predznake. . «No torej*, je rekel, ko ji j* *«*gal svečo, -če se jutri zjutraj srečamo na izprehodu. k njenemu umrlemu soprogu, do Zu-z Brightona so ftle misli v London v neprijazno hišo v Vauzhall Walk; postavile so akvarij na njeno mizo v kuhinji in posadile preoblečeno svojega gospoda. Ker pa je uporabila svojo gospodično Garth na stolico; zopet so ji pn-prekanjenost oroti njegovi, jo je lepec nad- čarale v roke brezimno pismo, ki je namigo-kriliL Noel Vanstone, kateremu so bili vsi , valo o neki zaroti; spomnila se je na prepir višji občutki nerazumljivi, je jasno spoznal 2 Noelom Vanstone jem glede vsote ip svoje malenkostne razloge svoje upraviteljice. Gospa neprestane skrbi, da bo zopet kaj slišala o Lecount ga je zapustila z zavestjo, da je do- zaroti. Tu so se njene misli zopet ustavilo* Živela poraz in najrajši bi bila zarila svoje toja v na9lednjem trenolku se |e naglo vzlilo-elegantne nohte v obraz svojega gospoda. nya na postelji, srce jI je močno zabOo in gla- -ce se ______________, Sicer pa ona ni bila ženska, ki bi jo eden va jj -]e goreIa kakor v vročici. Kakor da jo bomo videli kie leži zemlje, kot pravijo naši i ali sto porazov ugnalo. Odločno ic sklenila, je električna sila spojila, sta se obe m»sclni oriiateKi Domorščaki To vem, drago dete: | da si bo izmislila sredstvo proti naraŠčaiočemu vcrigi tu zl$]| v eno. Udaeila je z dlanmi in Moje oči so » nič če se ne bo ▼ etano van ju ! prijateljstvu z driOino Bygrave. J svoji tihi j vzkliknila: -2e zopet goepica Van- Noela Vanstonaja to noč po domačem I sobi je postrla zopet mirna ter obšla v duhu sionc), obzorja nevihta*. 1 vse dogodke dneva. •