259. itev.
Poifnlna platana * gotevEni.
V Uublianl, ¥ torek 15. novembra 1921,
Jahala rssen nedelj in prasnil*©® vssli d a a ob 18. uri ^op©£dse.
Oredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer sa nc priobčijo. Rokopisi so ne vračajo.
Oglasi: Prostor 1X55 mm po K 2. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 3. Pri večjem naročilu popust.
BST Pcsaraems gtev, 5S ps? = k 2.
Lelo tf.
TeJefojaska Sl« 312,
Glasilo Jys@§l®¥. i@ill®ln© - d@nieiirelli^® stranke.
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 33G, za pot leta K 1GS, za četrt leta K 84, za mesec K 28. Za inozemstvo mesečno K 45, letno K 540.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravništvo jc v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1., Učiteljska tiskarna.
SSaaSSESESEErSHaa
Kako iz blata?
Da smo v blatu, tega menda ni treba razlagati. Draginja je zopet no rasla, čeprav so nam obljubljali, da bo padala. Naša valuta na svetovnem trgu ne velja skoro nič več. Niti poldrugi vinar ni več vredna naša krona tam, kjer sodijo stvarno, kakor v Švici. Anglija ali pa šef bolj Amerika bi lahko kupila celo Jugoslavijo —■ pa ji ni treba, ker smo že itak več ko njeni: sužnji antante smo, sužnji tujega kapitala.
To suženjstvo se vidi v politični in gospodarski stroki enako. Našemu parlamentu vlada ne mara dati točnih poročil o zunanji politiki, češ da smo v zvezi s svojimi velikimi prijatelji in da moramo torej delati ž njimi skupno politiko (medtem nič ne de, če semtertja vjamemo v bojih v Albaniji kakega italijanskega častnika, ki je le slučajno zašel izmed naših prijateljev v vrste naših sovražnikov). Delamo torej skupno politiko, to je, plešemo tako, kakor godejo v Parizu. Ljudstvo ni hotelo neve vojne — kaj to vlado briga? Poklicalo nas je na orožne vaje. Da veljajo take vaje 200 milijonov dinarjev, pa še tisto po vrhu, kar so vojaki doma zamudili, to vlado prav nič ne skrbi, saj plačalo bo ljud-Ijudstvo, kakor plačuje tistih 2500 milijonov dinarjev, ki jih sne vojska vsako leto. Seveda, ko je pa Pariz rekel, da smo se prenaglili in da naj pošljemo svoje vojake zopet domu, je vlada takoj ubogala. Uradno še nismo slišali tega, da pošlje vojake zopet domu, pa ali ni dovolj, če pravi vojni minister, da je mobiliziral samo za poskušnjo? Cernu je ljudstvo? Da plačuje in da služi tako, kakor hoče Pariz. Antantini sužnji smo v politiki!
V	gospodarstvu prav tako. V Anglijo je šel naš finančni minister po denar na posodo. Ce kaj velja naš parlament, nc bo s tem posojilom nič, ker je poleti parlament dovolil samo razgovore o posojilu in bo^ torej moral to posojilo šele potrditi. Ce je za kaj, ga ne bo potrdil, kajti minister je prodal Angležem naše železnice, pa ne samo te, tem-ve-j tudi vse delo zanje! Ce ne bomo pridni in če ne bomo hoteli delati na pol zastonj, ne bomo niti delati smeli za naše nove železnice. Angleži si bodo našli drugih, bolj pridnih sužnjev... Zakaj je to posojilo Jako poceni, smo cit ali v srbskih časopisih: naš londonski konzul dobi par sto milijonov provizije. Koliko drugi višji in nižji posredovalci ?
Amerikanci nas' imajo že danes tako v rokah. Pravi sužnji smo jim! Svoj bombaž pošiljajo k nam, mi delamo platno iz njega, potem gre pa to platno zopet lepo nazaj v Ameriko, kakor da bi ga mi ne mogli potrebovati! Naši otroci hodijo
pa v starih cunjah', če jih imajo! Zakaj? Zato, ker naša vlada tako dobro skrbi za ljudstvo, da mu ne bi ostala prav nobena kapljica krvi ne-izžefa: danes prepoveduje izvoz, da pade cena in da si kapitalisti poceni
pokupijo zaloge blaga, jutri zopet izvoz dovoli, da lahko kapitalisti nakupljeno blago prodajo v tujino. Za kapitalističen dobiček gre pri vsem, čeprav pravi vlada, da prepoveduje izvoz zato, da bo ljudstvo lahko poceni nakupovalo, in da dovoz zopet dovoljuje zato, da pride v deželo zdrava tuja valuta, ki bo dvignila našo valuto in odpravila draginjo. Vse. je urejeno tako, da sc odpravi draginja za vlado in njeno sorodstvo: zaslužiti morajo toliko, da jih ne bo bolelo, čeprav velja kilogram moke 100 K. Ljudstvo naj si pa pomaga, kakor ve in zna.
Ljudje si pa pomagajo. V blatu tonejo, pa se pobijajo drug drugega, misleč, da pridejo na suho. V res-
nici pa je blato potem še hujše! Le kapitalisti potem še lažje love v njem svoje dobičke. Kako draga je danes prevoznina iz Amerike v Jugoslavijo in zopet nazaj — in vendar sc kapitalistom izplača, dajati bombaž k nam v delo, za toliko cenejši so naši sužnji! Pa ne da bi v Ameriki manjkalo delavcev, o ne, kajti tudi tam je nezaposlenost velikanska! Tudi tam ljudje stradajo...
Kako iz tega blata?
Iztrezuiti sc bo treba! Prenehati bo treba s prepiri za prazen nič in lotiti se bo treba resnega premišljevanja o vzrokih in o od-pomoči. Spoznati bo treba, da kapitalisti vedno in povsod gospodarijo, in da delavno ljudstvo vedno in povsod trpi, in da se bo to izprc-rnenilo šele takrat, ko bo ljudstvo spoznalo, se združilo, samo s svojo glavo mislilo in domislilo, da je rešitev le v socijalizmu pridobljenem do lastnem spoznala, ne pa v tistem, kar nam prinašajo razni preroki!
' Z. Beruot.
Dvorni
ts
lil ■
si etnild potujejo -- mešetarijo?
Kadar voditelji gospodarskih podjetij potujejo, tedaj so ta potovanja kupčijska ali pa študijska, zakaj na oddih gospoda ob tem času najbrže ne bo potovala. In ako potujejo privatniki, tedaj gre za privatne kupčije, če pa potujejo državni uradniki; bo pa najbrže šlo za državne kupčije. Seveda dvorni in rudniški svetniki niso odgovorni za svoja dejanja, ker jih izvršujejo le kot pooblaščenci tega ali onega vrhovnega upravitelja. Tu gre za državno imetje in javnost ima vso pravico, da ve, kako in pa zakaj gospoda tako gospodari z narodnim državnim imetjem v Sloveniii. Na vsa naša vprašanja ni ne odgovora, ne pojasnila, ne preklica, kakor bi tičala za vso stvarjo velika korupcija. Ne maramo tega trditi, toda, če se baranta z javnim imetjem, ima pa javnost tudi interes, da ve, zakaj se tako baranta, zakaj prodaja in zapravlja državno imetje. Kakšni razlogi silijo k takim korakom.
V	ilustracijo razmer smo prejeli dopis, ki ga sicer ne moremo vsebinsko kontrolirati, služi pa lahko za to, da se ta vprašanja pojasnijo javno.
Dopis slove bistveno:
Vaš članek »Dvorni in rudarski svetniki potujejo«, bi moral še imeti pristavek »in mešetarijo«, kajti ne samo cinkarna, o kateri se v tem članku govori, ampak tudi premogovnik v Zabukovci in Velenju je že na bobnu. Državno montanistično imetje v Sloveniji se ruši v pravem pomenu besede na vseh straneh. Zenijalno vodstvo odgovorne gospode je pač doseglo ta sijajen uspeh, in mene bi nikakor ne prese-
netilo, ako sc ji prizna v zahvalo kak orden ali višji činovni razred! G. Pirnat sedaj potuje in mešetari. Seveda sc mešetari pod roko, brez javne kontrole, skrivnostno in tajno — ravno tako kakor pri zadnjič prodanih 1300 vagonov velenjskega
premoga, ki jih je kupil neki Celjan po imenu Oswatitsch, seveda ravno tako pristen Slovenec kakor nekateri drugi!
Ker je ta kupčija jako zanimiva, Vas bo mogoče zanimalo naslednje:
V	velenjskem premogovniku sc jc od junija sem del produkcije moral shranjevati v skladišča, ker nf bilo zadostno povprašanja po premogu. Dosedaj sc jc nakupičilo približno 1300 vagonov in skladišče je napolnjeno. Da sc to izprazni, je gospod Pirnat posegel po jako enostavnem sredstvu in prodal v pavšalu ves premog skladišča gospodu Os\vatitsc!m. Vsakdo bi rekel, ki gospoda Pirnata dobro pozna, da je to še najpametnejše, kar jc v svoji požrtvovalni službi v Jugoslaviji dosedaj storil, kajti s tem je radikalno rešil izpraznitev skladišča. Toda ta važen korak, ki izvira iz osrednjega urada državnih rudarskih obratov. ima tudi svojo posebno pasjo dlako. Premog sc je namreč predal po pet kron za metrski stot, ali po petsto kron za vagon. Ker pa ta premog državo velja najmanj tritisoč kron vagon, je ista pri tej imenitni kupčiji tri in en četrt milijona kron izgubila.
Ali ni to škandal? Namesto, da sc skladišče proda potom javne ponudbe. ali pa rezervira za siromaš-r.eje sloje po znižanih cenah, se za-mešetari pod roko!
Oprostite, gospod urednik, da \as s tem poročilom nadlegujem.
O poglavju: Učiteljstvo in „Svoboda“.
LISTEK.
Grcnlender:
O ta čaj!
Tako je no, živimo v času, ko se hočeš nočeš, moraš pečati z valuto. Živel sem s svojo Anko v takem lepem svetem miru, nikdar se nisva prerekala, najino življenje je bilo harmonično, kakor petje ptic v cvetočem mesecu maju. Zaslužek sem vsako soboto prinesel domov in ga večinoma položil v omaro. Kadar je moja žena rabila denar, jc odprla omaro in vzela, kolikor je rabila; pravtako sem delal tudi sam, in vendar je do drugega plačilnega dne ostalo vselej še nekaj drobiža. Sele ob sobotah sva se z Anko posvetovala, kam jo v nedeljo popoldne ubereva.
No, ta preklicana valuta mi je sedaj po vojni moje življenje precej,
ogrenila. Vsaka sobota jc dan matematike in predavanja o valuti.
Anka začne kar izlepa: lira toliko, riž toliko; lira toliko, moka toliko; lira toliko, meso toliko; do-kr toliko, kava toliko; dolar toliko, čaj toliko; in ta matematika se ponavlja v moji hiši vsako soboto.
Zadnjo soboto je snežilo; z Anko swa zvečer sedela pri peči, in seveda je prišla na dnevni red takoj valuta, čeprav mi je govorjenje o tej preklicani valuti presedalo, in pravim:
»Veš Anka, Praprotnik otvori v Ljubljani novo banko, gotovo bo rabil knjigovodjo in blagajnika: ti, ki tako dobro poznaš valuto, daj, obrni se do njega, mogoče te vzame v službo?«
„ '>%ži> beži, ti se vedno norčuješ; če bo Praprotnik rabil kako knjigovodkinjo ali blagajničarko, bo vzel mlado in brhko žensko, ne j)a staro, š,,., kakor, sem jaz, Ti se
V	zadnjem »Učiteljskem tovarišu«, glasilu Udružcnja jugoslovcu-skih učiteljev, beremo stvarno napisan uvodnik, ki mu pa moramo, kolikor se bavi z nami, dodati par besedi. Člankar pretresa v splošnem novo orientacijo v narodno-prosvetnem delu in si vzame za primer resolucijo, sprejeto na zadnjem glavnem zboru SDJZ »Svobode«, ki jo člankar presoja kot nekako področje slovenske socialna demokracije. Pravi, da mora novo smer pozdravljati kakor vsak pokret, ki znači napredek narodno-prosvetne-ga delovanja; z resolucijo je bila socialističnemu delu učiteljstva naložena nova naloga, a sc boji, da utegne ravno to v stanovskem stališču potisniti klin med složno narodno -prosvetno gibanje učiteljstva. Nekatere napačne premise so člankarja dovedle do tega napačnega zaključka in s tem se hočemo pobavitl.
Prva napačna premisa: »Svoboda« je področje naše politične stranke. — Iz »Svobodinih« statutov in tudi iz navedene resolucije jc razvidno, da je »Svoboda« kulturna organizacija, ki pospešuje izobrazbo med razrednozavednjm proletariatom. Tu je podan ves nje, rekli bi, okvirni program, preko tega ne gre,
norčuješ, ne veš, kaj je valuta; sploh nimaš nikakega pojma o njej.«
»No, ne bodi huda, draga piška, pa mi vendar enkrat temeljito razloži, da bom o stvari poučen, da bom vedel, od kod izvira ta čudna beseda!«
»Torej malo potrpi, da napravim čaj, potem bova pa govorila.«
»Veš kaj, Anka, v čaj pa vrzi vedno štiri koščke sladkorja, dala si samo dva..
»Ti ne veš, dragi moj, valuta je zopet padla in sladkor je dražji, treba, da varčujeva!«
»Vrag vzemi vse, ta tvoja valuta te je napravila pravega skopuha.«
»Ni drugače, dragi Joško!«
»Tedaj povej sedaj! Razloži mi od kod izvira beseda valuta?«
»V starem veku in še prej, ko so bile vojne in je tuja država bila zmagovalka, je zasedla zavojevane j pokrajine in knez zmagovalce, ali J
zlasti ne, kjer se pričenjajo razlike v taktičnih načelih.
Druga napačna premisa: »Svoboda« utegne s svojim delovanjem škodovati delovanju povsem stanovske organizacije, kakor je v našem slučaju UJU. — Da temu nc more biti tako, postane jasno že iz tega, ker je naša proletarska izobraževalna zveza povsem nestanovska organizacija. V njej se zbirajo vsi stanovi brez razlike (kolikor ne spa-dsjo seveda med takozvane »privilegirane«) in brez posebnega stanovskega namena. In zatorej ne more svojim članom predpisovati stanovske organizacije, v kateri naj bodo zdiuženi — če nima ta organizacija morda kakega izrazitega protidelav-skega lica! To pa UJU po našem mnenju ni in nc sme biti. Zatorej sklepi kongresa »Svobode« ne prizadenejo niti najmanj učiteljskega udružcnja, kaj še, da bi hoteli v njem povzročati kako zgago. A če poživlja Svoboda zlasti učiteljstvo k sodelovanju v svojih vrstah in k vzgo-jevainemu delu rniadine, je storilo to le zavoljotega, ker manjka pri nas izšolanih ljudi za izobraževalno delo med našim razrednozavednim proletariatom in ker dobro ve, da je ravno učitelj, pedagog, človek s ši-
roko umstveno in srčno izobrazbo, najpripravuejši udejstvovalec njenih namenov. Torej učitelj kot človek v, zasebnem življenju, nc kot šolnik! Vj Šoli tudi ne zahtevamo od učiteljev, da gredo preko možnosti, ker imajo učne načrte in spada v šolo splošna Izobrazba, ki je lahko vsakemu mišljenju skupna. Ravno tako pa za-i htevamo. da ne uganja protidekv-ske politike v šoli. V šoli naj se po* učuje le, kar daje temelj splošni znanstveni izobrazbi, in nauk o mo-f ralnem življenju, ter o splošnih dolž-* nostih, ki jih ima človek poleg svo-s jih pravic. Za vse drugo je zunaj šoi le še vedno dovolj prilike in pred-< vsem: tam zunaj pod kontrolo jav-i nc-sti je več ali manj izključeno din ševno nasilje, ki ga mora današnji šolar več kot preveč pretrpeti od zagrizenih nestrpljivih mentalitet, ki sc najdejo, žal, tudi med učiteljst« vem. Za pošteno prosvetno delo med ljudstvom in mladino izven šole pa je menda tudi naš člankar v. »U. T.«? In pri tem tudi pušča vsa-* kemu kolegu kot nepristranski člo-i vek proste roke, da dela po svojem prepričanju — če dela seveda kot poštenjak; ali ne? In če sme liberak ni, narodno socialni ali katerikoli drugi alni« učitelj v sokolskih, orlovskih, narodnjaških organizacij jah navduševati ljudstvo za vse le-: po in zdravo, kar misli, da je lepo. in zdravo, pa sc navzlic temu kot' izobražen človek s socialističnim kolegom prav dobro razumeta in se skupaj borita v stanovski organizaciji za ugled svojega stanu: ali se bosta potem grdo gledala, čc pojde* tudi naš učitelj socialist med kulture žejno delavsko ljudstvo in ga pocf okriljem »Svobode« navdušuje no; samo za visoke religijske, narodne, državne itd. ideale, temveč ga moralno podpre tudi za najvišje ideale enakosti in človečanskega bratstva* Čemu bi morala pod takimi pogoji propasti kolegijaluost med učitelj-« stvom kot stanom in čemu bi se: moralo iznova ccpiti popolnoma ne-< vtraluo — UJU, kar člankarja med' vrsticami oči vidno skrbi? In še eno:! Učitelj socialist ve, da sme v svojem ambientu po svojih principih ravno tako in še požrtvovalneje delovati kot njegov meščansko pobarvani to-: variš, da mu bo le na ta način mo-* goče doseči trajnih uspehov — za-t to pa se ne bo nevtraliziral in odte-* goval delovanju, kakor je člankari danes v splošnem med učiteljstvom opazil, temveč pojde, ker ga jc Svo-t beda, — glas našega proletariata' poklical, — s podvojeno korajžo na delo!
Poilflfne westi0
4- Naš državni proračun za leto: 1921—22 to dne 20. t. m. predložen v svoji končrn rcdakciji narodni skupščini. Poročajo, da se je v pro-i računu doseglo ravnotežje med do-i
njegov general, je svojim četam re,-kcl: osem ali deset dni smete po zasedenem ozemlju svobodno krasti in ropati ter delati, kar hočete. Sedaj pa živimo v modernem času in sc tudi moderno ropa. Zmagovalci pravijo, naš denar je toliko vreden in premaganci morajo svoja blago po toliko prodajati.«
»Jugoslovani smo vendar zmagovalci.«
»Kaj? Zmagovalci! To praviš ti in ljudje tvoje vrste! Zmagovalci so zapadne države, to se pravi zmagovalci so francoski, angleški in ame-rikanski kapitalisti in ti ropajo sedaj pri nas s svojo valuto.«.
»To je tedaj valuta!«
»Da, to jc valuta!«
. Tako me je dobra Anka poučila, kaj je valuta, in sedaj šele vem, da mi ta preklicana valuta poje pri vsaki skodelici čaja dva sladkorja.
M. Mann — Ivan Albreht:
SIROMAKI.
(Dalje.)
Pokazal jc tja. Pred vilo Klinko-* rum so se sprehajali, s hrbti proti njima, a z živahnimi kretnjami, pro-* fesor, ZHlich in doktor HcuteufeL-Buck je takoj popustil Balricliovo, roko in je ostavil delavca za seboj. Balrich, razjarjen, kakor da je \zi dan, je obstal in se je hotel vrniti. Medtem ga je zagledala trojica go-: spodov.
»Tukaj je!« je vzkliknil Klinko-' nun. »Semkaj, mladi mož! Vašo za-, devo obravnavamo. Ali se hočete: še nadalje dvigati po lestvi posve-* čenih ali pa z močnim sunkom spet’ pasti v svoj nekdanji nič?«
Buck je spoznal, da se jo morajo, spričo takega zanosilega izražanja' pripetiti nekaj posebnega. Mesto Kiinkoruma, ki mu jc v hipu vzelo besedo, je potrdil fleuteufel domne-*
liodki in izdatki. Razprave o proračunu v parlamentu bodo vsekakor zc!o zanimive.
' -r Volilni zakon za skupščino, »Sl. Narod« poroča: Ministrski svet v Belgradu je razpravljal o novem volilnem redu za skupščino. Načrt se bo izdelal po načelu proporca. Uvedle se bodo državne liste po strankah.
-j- Ženska volilna pravica. Za občinske volitve na Primorskem imajo volilno pravico tudi vdove in ločene žene, ki plačujejo direktni davek. Voliti pa ne morejo same, ampak po najbližnjem moškem sorodniku.
-f Irsko vprašanje se zaostruje. Jz Lnodona poročajo, da je tam zbrani ulstrski kabinet odklonil predloge angleške vlade glede rešitve irskega vprašanja. S tem se zopet obnavljajo neizprosni politični boji Ircev za svobodo proti Angležem.
~!~ Ukrajinsko vprašanje. Na pritisk francoske vlade se bo vprašanja Ukrajincev v Poljski (predvsem teritorij vzhodne Galicije) rešilo s priznanjem njih avtonomije.
-f Iz ruskih razmer. »Na pragu petega leta odkar obstoji delavsko-icmečka vlada, mora rešiti delavno ljudstvo gospodarska vprašanja, tako pravi proglas sovjetske vlade v Moskvi ob prilike 4. obletnice okto-berske revolucije. Premagati moramo lakoto in povzdigniti zadružno produkcijo in trgovino napram produkciji in trgovini zasebnega kapi-laia. Pomagati moramo sovjetski vladi pri hitri obnovitvi državne veleindustrije v svrlio odstranitve zasebnih podjetnikov in njihovega posredovanja med delavcem in kmetom. »Rosta« priobčuje pod naslovom »Odpuščanje prevaranim bratom v meščanski vojni« razglas vrhovnega centralnega izvrševalnega odbora, ki podeljuje amnestijo vsem frontnim vojakom vseh belih čet, ki so sedaj na Poljskem, v Romuniji in drugih obmejnih državah. Pod naslovom »Usmiljenost sovjetske vla-
de ne pozna nobene meje«, se proglaša amnestija za vse one, ki so jih obsodila ljudska in rcvolucijonarna sodišča. Kazni do enega leta se spregledajo, od enega do pet let na tret-, jino. Za višje kazni se bodo revid-H rali procesi.«
-!- Sedaj pa prihajajo ..sovjetske grozovitosti" zopet na površje. Gospod konterrevolucionar Petijura je poslal pred par dnevi svoje od poljske vlade organizirane bande v Okrajno, da po_skusijo nov puč proti bcljševiški vladi. Takrat so vsi meščanski listi peli ,hozano‘ novemu odrešenju. Niti en rdeči vojak se baje ne nahaja več v južni Rusiji, tako so se ustrašili in zbežali pred tistimi, ki so morali pred časom s petami ob glavi rešiti se na poljsko ozemlje. Ampak prav kmalu se je pokazalo, da je bil „hozana“ nekoliko prezgo-denj, ker Kristusa še ni bilo na mestu. Zdaj pa lahko berete po meščanskih listih, da se puč zato ni posrečil, ker je začela rdeča armada silno grozovitost počenjati nad upornim prebivalstvom. No, če nimajo druge tolažbe, naj se meščani kar s to zadovoljijo. Glavno je, da je tam gor zopet mir, Id ga država tako nujno potrebuje, pa ga reakcionarni lopovi ne privoščijo. Naj le še nadalje strašijo sami sebe z zlaganimi grozovitimi vesficami, končno jim bo ta strah prešel samim v kosti. In to bo dobro.
Zadnji dnevi rdečega tedna so tu. Sodrugi! Zaupniki! Organizacije! Ste-li napravili vsi svojo dolžnost? Ako še niste, pojdite te zadnje dni s podvojeno silo na delo!
Vsak sodrug bodi naročnik »Na-preja«! Dnevnik stauo mesečno 7 din; kdor tega ne zmore, naj naroči tednik »Napreja«, ki izhaja vsak četrtek skupno z »Enakostjo« bi ki stane mesečno samo 1.50 din.
Prispevajte za tiskovni sklad »Napreja«!
Za strankarske ali delavske koristi?
Včerajšnji klerikalni revolver »Novi čas« prinaša iz »delavskih vrst« dopis, v katerem na nesramen način skuša desauirati protestni shod v Mestnem domu zoper ukinje-njc ministrstva za socialno politiko, shod, ki ga je sklicala Strokovna komisija delavskih strokovnih organizacij. Kakšen vtis lahko napravi tako pisanje, ie jasno, ker se list Indirektno iz shoda norčuje.
Res je — žal da so delavstvo ni moglo v zadostnem številu tega zanj velevažnega shoda udeležiti v šte-vilu kakor bi bilo to na mestu. Toda lep shod je bil, in je bil shod sklican
V	največji naglici, potem ko j strokovna komisija iz Belgrada dobila obvestilo, da je ministrstvo za soc. politiko y resni nevarnosti, in ni mogla poprej verjeti skoro neverjetnim časopisnim vestem, da hočejo radikalci, ti srčni zavezniki klerikalcev in »Novočasarjev« ukiniti ministrstvo za socialno politiko!
»Novi čas« hoče na hudoben način vtisniti shodu strankarsko obi-ležje, kakor da je sklicateljem shoda šlo za agitacijo za našo stranko, ne I pa za protest proti nezaslišanemu napadu na delavske interese. Tako podtikanje je nepošteno! »Novi čas« pravi: »Sklicatelji shoda so napravili vtis, da jim gre edino za to, da se pokažejo kot stranka. Nobene druge stranke niso povabili na sodelovanje, z nobenim se niso posvetovali, nikomur niso nič povedali, kaj nameravajo.«
vo v polnem obsegu. Zgodilo se Je prvič, da so zdaj za profesorjevo vito in tako, da bo odslej čisto zaleta, res pričeli zidati nameravano tretjo delavsko hišo C. Drugič je uprava Gausenfelda stopila pred Klinkoruma, to žrtev velekapitala, z zahtevo —.
»Z nezaslišano zahtevo,« je pripomnil Klinkorum vmes.
—	da preneha dajati srednješolski pouk nekemu tovarniškemu delavcu. To se je zgodilo. »Ali je dovolj?« je vprašal Heuteufel, medtem ko je konzistorijalni svetnik samo žvižgal. Buck je obžaloval profesorja.
»Ravno pri tem učencu ste se padejali najboljših uspehov.«
Klinkorum je pomišljal; toda trc-potek ni bil tak, da bi človek košatil z obzirnostjo. »Kaj takega ml ne pride na misel,« je sopihal Klinko-rum. »To je topoglavec. Z neutemeljenimi domišljijami otežkoča učite-
Koga pa naj bi bili povabili?! Ali morda klerikalce, ki so delali agitacijo zoper ta shod in so se v »Straži« javno izjavljali, da je popolnoma pi a v, če se to ministrstvo ukine, v »Novem času« se pa sedaj naknadno na hinavski način »pritožujejo«, češ, zakaj se tudi gospodo klerikalce ni poklicalo na shod! Mi prav dobro vemo, da bi bili klerikalci prav lahko prišli na shod. če bi jim bilo res kaj za delavske interese, lahko bi bili prišli tudi drugi, ki sc svetu predstavljajo kot delavski strankar-ji, pa niso, ker so zoper delavske interese in delajo med delavstvom samo za svoje strankarsko koristi In zgago!
Obrekovanje najgrse vrste pa je, da klerikalni listič piše: »Da bi se celokupno delavstvo in vsi prizadeti ne vzdignili kot en mož proti teinu, da se ukine ministrstvo za socialno politiko, so socialisti hitro sklicali protestni shod in poskrbeli, da ne bo udeležbe. Njim gre menda nedvomno za to, da rešijo vlado iz neprijetnega položaja, ne pa, da bi se resno postavili na stran delovnega ljudstva in brezpravnih revežev.«
Ali naj gospode klerikalce obkladamo s psovkami, ko nam zoper tako falotsko podtikanje ne preostaja drugega?! To nam si upajo podtikati zavezniki tistih radikalcev, ki hočejo odpraviti ministrstvo za socialno politiko, tsti in taki ljudje, ki v »Straži« pišejo za ukinjenje ministrstva za soc. politiko, v »Novem
lju nalogo. — Pri tem je dvignil prst proti Balrichu. »Ampak!«
»Ampak ravno zaradi tega ste biU učite!] delavca, ki naj nekoč poka/e, kaj premore volja.«
»Nočem priti še celo ob svoj denar,« je jeltnil Klinkorum.
»To je vaša sveta pravica,« sta mu pritrdila Zillich in Heuteufel.
»Mojo hišo spravlja ob ceno — kaj ne? In ko mi povzroča premoč najhujše nasilje, ta trenotek izrablja nesramni tiran, da bi mi prepovedal tudi še izvrševanje mojega poklica. Dvignil se bo maščevalec! Gospoda sta mi priča, da že zdavnaj napovedujem: maščevalec!«
»Videti ga še ni,« sta izdihnili priči.
»Ne, videti ga Še ni,« je potrdil Klinkorum in je gledal preko Bal-licna. Potem je globoko segel po sapo.
Prišel bo čas, gospoda moja, ko bo tudi njegovo vilo, njegovo vilo ,Višino* pretresalo topotanje Ijud-
Času« pa, ker je namenjen za ubogo klerikalno delavsko paro, pišejo zoper? To nam upajo podtikati ljudje, ki so ves čas delali razkole med de-
lavskim} vrstami, dokler niso prelili delavske krvi na Zaloški cesti itd?!
Ali je še trohice poštenja v klerikalni žunalistiki?
Brzojavi.
POGAJANJA V VEČINI,
LDU Zagreb, 14. nov. „Novosti" poročajo iz Beograda, da vlada ne bo predložila ostavke, temveč da bodo vladne skupine izvedle pogajanja za izpremembo sporazuma, kar zahtevajo radikalci. Ve se za gotovo, da bosta odstopila ministra Trifkovič in Gjurišič. Jutri bo minister Trifkovič na seji ministrskega sveta predložil svoj zadnji akt kot minister, in sicer zakonski načrt o izpremembi poslovnika. Verjetno je, da bo ob tej priliki minister Trifkovič podal ministrskemu predsedniku Pašiču svojo demisijo. V parlamentarnih krogih se govori, da so radikalci ponudili zunanje ministrstvo Svetozarju Pribičeviču, listnico notranjega ministrstva pa naj bi prevzel kak drug demokrat. Kot kandidat za finančno ministrstvo so omenja dr. Momčilo Ninčič.
LDU Beograd, 14. nov. »Pravda" poroča, da bo minister za vere podal ostavko, ker je bolan na očeh.
NOV VOLILNI RED ZA VOLITVE
V NARODNO SKUPŠČINO.
LDU Beograd, 14. nov. Danes dopoldne je bila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo
o	izpremembah in dopolnitvah zakona o volitvi poslancev. Sprejet je bil takozvani sistem državnih list. Po tem sistemu se bo razdelitev mandatov vršila nastopno: Vsaka stranka predloži dve listi, eno oblastno za dotično število in eno državno za vso državo. Ostanki oblastnih list, ki imajo količnik, sc zbirajo po strankah, in iz skupne vsote se z ozirom na količnik določa število za dotično stranko. Ministru za konstituanto je naročeno, naj izdela zakonski načrt.
DEMOBILIZACIJA.
LDU Beograd, 14. nov. Z ozirom na sklep ministrskega sveta, da se izvrši demobilizacija, je vojno ministrstvo odredilo vsem povelj-ništvoin, naj takoj odpuste domov vse rezerviste, ki so bili radi dogodkov na Madžarskem vpoklicani k šesttedenskim vojaškim vajam. Z ozirom na to se prične že danes demobilizacija, ki bo poleg borcev obsegala tudi vse ostale neboraške edinice, v prvi vrsti povozništvo. istočasno je tudi sklenjeno, da se vse redne čete, ki so bile premeščene iz svojih garnizij, vrnejo na svoja mesta.
MEZDNO GIBANJE TISKARJEV
V	ZAGREBU.
LDU Zagreb, 14. nov. Včeraj dopoldne se je vršilo v kinematografu „01imp“ zborovanje grafičnega delavstva, ki se ga je udeležilo okoli 600 oseb in ki je trajalo od 10. dopoldne do 12 in četrt. Na zborovanju je bila predložena nova plačilna tarifa, ki naj stopi v veljavo s
1.	januarjem 1922. Obstoji upanje, ' da bo prišlo z Udruženjem knjigo-tiskarjev Jugoslavije do sporazuma.
DEMONSTRACIJE NA REKI.
LDU Reka, 14. nov. Predvčerajšnjim je došio tukaj do burnih demonstracij, med katerimi so anc-ksionistični elementi, kakor navadno, napadli in plenili trgovine svojih političnih nasprotnikov.
KONEC ŽELEZNIČARSKE STAVKE V RIMU.
LDU Rim, 14. Stavka se je včeraj končala. Davi se je vzpostavila javna služba in vse delo. Uslužbenci cestne železnice, avtomobilov in drugih voz so se vrnili k delu. Izšli so vsi listi, tudi večerni. Železničarji v Rimu so nastopili službo
1	ob šestih. Mesto se vidi zopet popolnoma normalno,
AVSTRIJSKA ZASEDBA BURSKE.
LDU. Dunaj, 14. nov. Naše čete so tudi danes dosegle svoje predpisane cilje brez boja. Severno-za-padno od Šopronja so naše čete prekoračile črto Vulka-Rohrbach-Strassburg-Giegersdorf, Severno od Šopronja so zasedle St. Margareter. in Moerbiseh. Vzhodno od Nežider-skega jezera so vkorakale naše kolone v Halbthurn in Nickdsdorf. Severno-vzhodno so dosegle Kop-esenv. Povsod jih je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo.
DEMISIJA MADŽARSKE VLADE.
LDU. Budimpešta, 14. nov. Danes ob 13. je prišel ministrski predsednik grof Bethlen k državnemu opravniku in mu naznanil demisijo vlade.
VSTAJA V UKRAJINI.
LDU. Dunaj, 14. nov. Ukrajinski uporniki so začeli pohod proti Kijevu. Pri Pastovu, 60 km od Kijeva, se vrše že tri dni boji med ukrajinskimi kmeti in boljšcvikl.
LDU. lhmuj, 14. nov. Kakor poročajo listi iz Lvo*-a. ;e harkovska sovjetska vlada proglasila nad Kijevom obsedno stanie,
HARDINGOVA PROKLAMACIJA.
LDU. Pariz, 13. t ov. »Matht« porova iz VVashkigtoua: Harding bo v uradni p reklamaciji razglasil kor.ee vojnega stanja med Zedinjenimi državami in centralnimi silam;.
KONFERENCA V V/ASiilNG-TONU.
LDU. Pariz, 13. nov. Posebni poročevalec lista »lutrans'ge:irt< javlja iz VVashingtona, da se je angleška delegacija včeraj zvečer Izrazila, da je načeloma pripravljena, sprejeti Hughesov predlog. Y četrtek se bodo naznanil! pogoji, katere zahtevata Anglija in Japonska za sprejem.
Dnevna kronika.
Bolniška blagajna v Sloveniji
dobi komisarja. Komisar bo nadko-misar g. Cigoj. Sestavi se sosvet iz 12 članov, ki bo potem oskrbel volitve.
Vprašanje stanovanjsko uredbe. »Jutro« poroča:	Minister	za	soci-
jalno politiko je poslal vsem parlamentarnim klubom poziv, da povodom razprave o stanovanjskem vprašanju podajo izjave o naslednjih vprašanjih: 1. Ali je treba po-
škili mas. ko jo bo okuževal njihov duh, ko ji bo grozilo njihovo maščevanje, kaj pravim, ko ne bo ostal kamen na kamnu!«
Videti je bilo, da je ta nada navdala oba gospoda s silno radostjo. Delavec je vse samo strme ogledoval ... Klinkorum se je predramil iz svojega zamaknjenja.
»Za slučaj pa, da bi opustil zidanje tiste tolovajske luknje, ^ hiše C, potem bi utegnilo biti mogoče, da bi se odpovedal poučevanju njegovega delavca.«
»Denar je denar,« je mislil Buck in je gledal za Balrichom, ki se je okrenil in odšel. Ostali, preveč vzhičeni, tega niso opazili.
»Naj bi odkupil vašo posest!« je izprožil Heuteufel.
»In sicer za dvakratno ceno,« je dopolnil Zillidi.
»V nasprotnem slučaju mu pobu-nite ves Gansenfeld,« je zaključil Heuteufel.
(Dalje prih.)
daljšati obstoječe stanovanjske uredbe preko 30. aprila prihodnjega leta. Ako jih je treba podaljšati, je-li jih je treba popolniti na ta način, da se pridrže samo neka načela o zaščiti najemnikov. 2. Ali je treba pridržati princip nepremakljivosti najemnikov v starih hišah sploh, ali za najemnike v malih stanovanjih, ali za uradnike. 3. Ali je treba pridr-žait princip rekvizije (prisilnega dodeljevanja stanovanj). — Jasno je, da se socijalističui klub ne bo izjavil za uvedbo svobodnih odpovedi stanovanj najemnikom, ker stanovanjske mizerija še zdavnaj ni rešena do aprila prihodnjega leta!
Službena pragmatika za železničarje. »Jutro« poroča, da je te dni ministrstvo saobračaja predložilo zakonodajnemu odboru v Belgradu v sklepanje svojo junija t. 1. razglašeno uredbo o organizaciji tega ministrstva in prometne službe. V tej uredbi je vsebovana tudi službena pragmatika za železničarje. »Jutro« pravi, da je predloženi načrt službene pragmatike sestavil pomočnik železniškega ministra, g. Jelič, sam. Načrt, pravi »Jutro« je zelo slab In ni v ujem nobenega govora o pravicah ali pa dolžnostih železniškega uslužbenstva. (Ce celo kapitalistično »Jutro« imenuje Jeličev načrt za nesprejemljiv in naravnost monstro-zen, mora pač res biti najslabši od vseh slabih, ki so jih že bile predlagale razne žolte organizacije. Op. ur.) »Jutro« pravi, da bodo zoper
Jeličev načrt demokrati sami odioČ-no nastopih in zahtevali, da se na-zavrže in za napravo novega skliče enketa prizadetih železničar-! skih organizacij. — O stvari bomo še poročali. Vendar pa je potrebno, oa z besedo opozorimo ves zaveden pa tudi še vedno ves indiferenten proletariat, da na tem vzgledu spozna, kako malomarno in skrajno re-. akcionarno se rešujejo najvažnejša življenjska vprašanja našega prale-, tariata od preobjestne vladajoče buržoazije tam v Belgradu! In po-'fn3 hočejo še navsezadnje odpraviti se edino, kar bi vsaj še ime »so-cialna politika« nosilo v svojcni na-slovu t I ministrstvo za socialno politiko! Proletariat, skrajni čas je, da združiš svoje moči zopet v moči nih svojih strokovnih pa tudi političnih organizacijah v boju zoper, čim dalje hujšo reakcijo!
Olajšave delavcem pri vožnji na železnicah,. Železniški minister je podpisal sklep, s katerim se dovo-. ljujejo olajšave delavcem za vož< njo po državnih železnicah in sicer 50% za vožnje preko 100 km in za skupine najmanj 10 delavcev. De-, lavci se morajo pri vožnji izkazati s potrdilom županstva, da potujejo v svrho, da si poiščejo delo.
Stvarni popravek. I< našima dvema noticama „Kako se rešuje stanovanjska beda v Ljubljani" more« mo na podlagi verodostojnih osebi nih informacij dodati ta stvarni popravek, da gospa ne živi v nobenih’ sijajnih gmotnih razmerah in tudi ne od prekupčevanja s hišami; temveč od pokojnine in skromnih prihrankov nekaj tisočev. S tem je za nas zadeva končana. (UrednD štvo.)
Nove poštne znamke. Nove po-; štue marke za porto po 10- 30 in 50 para po 1 in 2 dinara so prišle v promet.
Občinski svetovalec ljubljanski, g. Melik (edini od SKS) je odložil svoje mesto. Na njegovo mesto pri-; de ii:ž. g. Kosmač.
Dvajset ustanov po 109 kron za obubožane ljubljanske obrtnike ima oddati magistrat do 5. decembra 1921. Podrobnosti, kdo ima pravico, in kakšne morajo prošnje biti, je izbrati iz razglasa, ki je nabit javnd via magistratu.
Državna posredovalnica za defo. Pri vseh podružnicah »Drž. posredovalnice za delo« v Ljubljani. Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je: iskalo v preteklem tedna od 50. okt. do 5. novembra 192! dela 194 moš« kih in 93 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 220 meških in 62 ženskih delavnih moči. Posredovanj se jo pa izvršilo 172 Dela iščejo:	pisarniške moči, kovinarji,
peki, mlinarji, mesarji, rudarji, trs govski.sotrudtiiki: prodajalke stroj-; niki, kurjači, dninarji, dninarice, sluge, natakarji, natakarice, knjigo-; vezi, služkinje, vajenci, vajenke itd.
V	delo so sprejmejo: mizarji, delo trumonterji, čevljarji, krojači, z h darji, tesarji, kolarji, usnjarji, Stepaš rivc za čevlje, vzgojiteljice, služku nje, kuharice, vajenci, vajenke itd
Popravek. V včerajšnji gospodarski notici: Kako sodijo tam zunaj
o	našem gospodarstvu? se je vrinila napaka. Namesto »podlih« sodb o našem gospodarstvu imajo v tujini seveda »pravilne« sodbe.
Popravek. V članku »Stanovanjsko vprašanje v Mariboru in njega rešitev" v soboto, mora stati v podpisu, da je s. Bahun predsednik’ Stanovanjskega odseka, ne urada,
Msrlfe©?.
Sodjalistlčna komunalna politika In ljubljanski »Slovenski Narod« sta dva nezdružljiva pojma, kar dokazuje petkov članek. Clankar sploh sam ne ve kaj hoče, no pa bodi mu odpuščeno Pri »Narodovih« 56. letih je tudi to razumljivo. Eno pa je gotovo:	če je mariborski občinski
svet in njegove protidemokratske stranke storil samo konec demokratski koruptivni politiki, je to žq samo na sebi velikanska ^zasluga. Sicer pa bomo imeli še baš o tem vprašanju spregovoriti dovolj prilike in osvetliti delovanje zadnjih' ostankov »Narodove« stranke, kateremu prijateljsko svetujemo: kar to ne srbi. ne praskaj!
Griža v mariborski okolici poje-njuje. V zadnjem času pa se je lotila »Tabora«, ki je dobil vročino. Zato piše o »Napreju«, »Enakosti«, »Volksstimme«, igralcih in športu in — o neigranih dramah... Pa bo že boljše.
Vojaštvo hi stanovanjska beda v Mariboru. Dosedanji zastopnik \ -jaštva v stanovanjskem podpolkovnik Škabar je pre ™sčcn. Mariborski vojaški komanda ip. noče imenovati njegovega
jStev. 259.
 —   •
liilca in je očividuo mnenja, da ima ■vojaštvo kakšnih predpravic v stanovanjskem uradu in se je tozadevno obrnil direktno na ministrstvo. Izjavil se je celo, da bo segel po samopomoči, alco teh predpravic ne bo imel. To je pač impertinentna prepotenca, ki presega v današnji Stanovanjski bedi vse meje. Priporočamo merodajnim krogom v tem oziru vso pozornost, ker nikakor ne gre, da se ljudstvo s takimi nastopi razburja. Stanovanjskemu uradu pa I bi nujno priporočali natančno revizijo oficirskih stanovanj. Pripominjamo, da so vojašnice skoro, kra-$na poslopje bivše vojaške realke pa popolnoma prazno. Zakaj bi se ti prazni lokali ne uporabili. V današnji dobi, trdem mrazu, je zločin, da stoji to prazno, ko stanujejo družine Z otroci po drvarnicah.
Iz seja mariborskega mestnega sveta. V magistralnem poslopju je loot podnajemnik pri g. Švajgerju delikatesni trgovec Uhler. Z ozirom na zakon se je istemu oddalo ta lo-kai v direktno najemnino. — Mariji Novak se je prošnji za lokal ugodno. — Mestni svet se je izrekel proti temu, da se dovoli postavitev ^vrtiljakov v mestu.
Iz stanovanjskega urada ie izstopil narodno - socijalni občiuski svetnik in brivski mojster Novak in predlagal na svoje mesto občinskega svetnika demokrata Vahtarja.
Zanimivosti iz delokroga občinskega sodišča. Občinsko sodišče Je svoječasno določilo najvišje cene kruhu, in sicer belemu 16, črnemu U K za kilogram in žemljam 1 K za komad. Pekovski mojstri so zoper to, slično kot mesarji protestirali in zahtevali višjo ceno. Občinsko sodišče je zato odredilo poskus«.o peko, ki se je vršila v petek, 11. t. m. pii Deku Witlaczllu v Vetrinjski ulici. in ki je izpadla za pekovske mojstre porazno. O tem važnem vprašanju, ki bo gotovo zanimalo tudi vsa druga mesta, bomo še poročali.
Prodala kruha v Mariboru na vago je obligatna. Občinsko sodišče fca pobijanje draginje je takoj v prvi pii izdalo in objavilo splošno odredbo, da se kruh za naprej. prodaja na Vago, kar je v večjih modernih mestih že davno uvedeno. Zoper to odredbo se je tukajšnja tvrdka K. Seli. in sinovi kot imetnica pekarne pritožila, češ, da prekorači taka odredba delokrog občinskega sodišča in ovira obratovanje v pekarnah. Občinsko sodišče pritožbi ni ugodilo, ker je stalo na stališču, da spada taka odredba v njegov delokrog, ker fe samo pripomoček in izvršilno ter kontrolno sredstvo za udejstvovalo določenih najvišjih cen, da ima torej odredba svojo zakonito oporo v členih 17 in 18 uredbe zoper pobijanje draginje. Kakšnih posebnih bremen s tem pekom ne nalaga, .tehtnico ima že tako vsak pek v svoji prodajalni, ker jo vedno rabi pri obrtu. Naval v pekarnah ob kaki določeni uri tudi ni nikdar tako .velik, da bo^ moglo tehtanje ovirati poslovanje. Če morajo zlasti mesarit in trgovci s specijalistim blagom, pri katerih je obrat večji, vsak pro dani kos stehtati, ni uvideti, zakaj naj bi imeli izjemne pravice peki, pri katerih je cela manipulacija veliko enostavnejša. Vsled nadaljne pritožbe tvrdke je v tej zadevi ministrstvo za socialno politiko z dne 31. oktobra 1.1. štev. I. P. Br. 5878 potrdilo ukrep občinskega sodišča s sledečim utemeljevanjem: Stališče tega sodišča, da ima pravico izdajati naredbe, v katerih se zahteva, da prodajalci kruha istega prodajajo na aačin, da se tehta, je pravilno (tač-no) in odgovarja duhu uredbe o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije. S totn, da se kruh pri prodaji tehta, je dana udeležencem možnost, da morejo kontrolirati prodajalce, dali jim dajo določeno količino blaga po določeni ceni. Cenovnik določa višino bene, po kateri se ima prodajati kakšno blago v določeni količini. Količinske mere so različne po naravi blaga, ki se prodaja. In ker se količina kruha določuje samo s tehtanjem, jc sodišče pravilno izdalo na-redbo, da morajo peki prodajati kruh po tehtanju. V drugem odstavku točke 3. člen 14 uredbe, je predpisana kazen za one, ki ne prodajajo blaga po točni teži. Ugotovitev, ali le teža točna, pa odvisi, kakor je splošno znano, edino od tehtanja. Iz Ivseh gornjih razlogov nima pritožba Pekarne K. Seli. in sinov upravičenosti in jc sodišče za pobijanje draginje v Mariboru pravilno odločilo, da se isli ne ugodi.
Mleko — mlekarice — in stranice. Dokler v Mariboru mleko ni bilo maksimirano, so ženaslce godrnjale na občinsko sodišče, da se mleko ‘
prodaja Že po 10 do 12 K. Ko se je
mleko maksimiralo z 8 K, pa so šle ženske in prostovoljno ponujale po 12 in celo 14 K. Razumljivo je, da je potem vsak trud brezuspešen in zato je nujno potrebno, da kupci sami vzdržujejo predpisane cene, ker je sicer vse godrnjanje brezplodno. Občinsko sodišče je razglasilo, da bodo tudi kupci, ki bodo dražje plačevali, občutno kaznovani, in kakor čujemo pride v kratkem par »milostljivih« tudi pred sodišče.
Mestni zdravnik dr. Trenz je podal ostavko na svoje mesto in je imenovan s 1. januarjem kopališkim zdravnikom državnega zdravilišča na Dobrni.
Lesna družba »Drava« je zaprosila za stavbno dovoljenje, da postavi v Kopitarjevi ulici poleg Feld-bacherjeve vile enonadstropno vilo iz cementne opeke »Hitrozid«, ki bo vkljub zimskemu času brez ovir postavljena v 6 tednih. — To je tudi edina rešitev stanovanjske bede!
Udruženje gledaliških Igralcev bo priredilo v korist svoji organizaciji 3. decembra v mestni kazinski dvorani zabavni večer s plesom.
۩U@a.
II.	redna seja občine okolice Celje dne 13. novembra 1921. Župan sodrug Hrastnik otvori sejo ob pol devetih dopoldne. 1. Točka je bila čitanje zapisnika, pri kateri se oglasi s. Čebular proti predlogu oziroma zahtevi SLS nekake izjave radi razobešenja rdeče zastave ob potrditvi župana. V razpravo so še posegli g. Levstik (SLS), Martinčič (JDS)i in Lapornik (JSDS). — 2. točka poročila načelnikov odsekov: Načelnik I. odseka, gospod Baebler, rudniški svetnik, je odsoten, ker se nahaja v inozemstvu. Načelnik II. odseka, g. Gologranc tudi ni navzoč. Načelnik III, odseka g. Vinko Kukovec predlaga, da se število članov njegovega odseka pomnoži od tri na šest članov. (Sprejeto.) Imenovali so se naknadno sledeči člani: Matija Lokošek (JSDS), Armič Josip (SLS) in Božič Jos. (OS). Načelnik IV. odseka, g. Božič Josip (GS.) prečita dopis okrajnega glavarstva v Celju, potom katerega občino okol. Celje vabi, da prepusti vse posle stanovanjskih zadev mestni občini Celje, oziroma da se ji pridruži toda brez svojih zastopnikov. Pri tem se je razvila širša debata in je prišlo končno do sledečih predlogov, G. Božič J, (GS) predlaga, da se vsa zadeva glede druženja z mestno občino v stanc> vanjskih zadevah popolnoma odkloni z dostavkom, da se že sliši in opazuje, da mestna občina dela na to, da se potom naredbe deželne vlade priklopi občina okolica Celje mestu v eno veliko občino, (Kar jim je jako neljubo). S. Martinčič predlaga, da se združimo, kar se tiče stanovanjskega urada z mestno občino, toda pod pogoji, da imamo ml
I	okoličani večino zastopstva na podlagi števila prebivalcev. Kljub temu, da je sodrug Martinčič podprl svoj predlog s tehtnimi razlogi, je bil odklonjen. Vsi odborniki JDS kakor gospodarske so glasovali proti našemu predlogu. Edini g, Omladič NSS se je odtegnil glasovanju. Cenjeni čitatelji „Napreja“, tukaj Vam je jasen dokaz, koliko Imajo ti gospodje interesa do zatiranja stanovanjske bede, kajti dober izhod iz stanovanjske bede bi bil v predlogu sodruga Martinčiča namreč, da bi občina mesto in občina okol. Celje skušali skupno ublažiti stanovanjsko mizerijo. Toda tem gospodom ni nič mar, kakšno stanovanje ima danes naše občinstvo.) Načelnik V. odseka, g. Glinšek (SLS), izjavi, da se je odbor konsolodiral toda deloval še ni nič dozdaj. Načelnik VI. odseka g. rudniški svetnik Baebler, je odsoten. Pač pa sc je na predlog nekaterih občinskih odlomkov dotični odsek povečal od treh na šest članov. In ti so: Čebular Rudolf (JSDS). Fazarino Anton (GS) in Pišek N. (SLS). Načelnik VII. odseka, sodrug Martinčič Ivan, predloži celopupnemu občinskemu odboru sklepe o domovinskih zadevah v odobrenje. (Sprejeto.) Po pojasnitvi sodruga Martinčiča glede občinskega tajnika se je razvila širša debata, katere resultat je bil, da se poprejšnjemu tajniku g. Percu vsled njegove starosti določi lažje delo in na njegovo mesto je odbor sporazumno imenoval g. Vitavski-ja. Ubožnemu odseku predseduje po zakonih z leta 1896. Zupan sam, kateri še le skliče sejo tega odseka na prihodnjo nedeljo.
Načelnik IX. odseka, g. Omladič Jakob (NSS), izjavi, da dozdaj Se njegov odsek ni deloval. Isto. je
z X. odsekom. >—> 111. točka je bila volitev nekakšnih občinskih sodnic kov, kar se je tudi sporazumno izvršilo, — IV. Razno:	Prišle	so
razne prošnje, med njimi tudi prošnja za podelitev gostilniške koncesije gospodu Sane, v Sp. Hudinji. Ker je prosilec izgubil koncesijo vsled prodaje gostilne in jo zdaj zopet vse njegova last, jo je odbor formelno dovolil, toda pod pogojeni, da bo uredil vse tako, kakor bo komisija določila. Prošnji delavcev v tovarni A. Westen Brenčun Ivana, ki prosi povrnitev stroškov za gro-bokopa in pokopališčni prostor ob smrti žene, mu odbor po nasvetu ss. Martinčiča in Čebularja izjemoma dovoli. — G, Strenčan Mihael (SLS) apelira na celokupni odbor, da se spominjajo ob priliki božičnih praznikov revnih šolarjev, z daril!. Sodrug Martinčič je takoj predlagal da se v ta namen dovoli 4000 K. G. Vinko Kukovec (Os.) predlaga 6000 K. (Z večino sprejeto.) Glasovanju so se odtegnili trije člani SLS. Sodrug Jelen Franc predlaga popravo ceste po „lastnem domu“ in Zavod-nji. Predlog se sprejme in izroči cestnemu odseku v izvršitev. ^ Sodrug: Čebular Rudolf predku/a. da se v »lastnem domu" postavi javen vodnjak, ker tam cela okolica trpi na pomanjkanju pitne vode. (Se sprejme.) Predlog se izroči odseku v izvršitev.
Striček Vanja.
Mariborsko gledališče, ki se je vsled zavleklih se popravil v mestnem gledališču zateklo v veliko dvorano Narodnega doma, je v torek zvečer vprizorilo drugič »Strička Vanjo“, v režiji g. Skrbinška. Vprizoritev, ki je dosezala najboljše, kar je kedaj nudilo mariborsko gledališče, je mestoma stopnjevala posamezne prizore do popolnosti oderske umetnosti. Bilo je pač, kakor da so igralci vse svoje veselje do ustvarjanja, vso voljo do dela in vstrajnost do zmage in ves svoj sveti gnjev zoper nizkotno materl-jaUzacijo in še nizkotnejšo intrigo naših dni vlili v najsijajnejše razpoloženje, ko so podajali Čehove postave in duše —1 vkljub protestu — le pred gospodi v parterju, 3 dijaki in 3 ženskami na galeriji!
Doživeli smo, kar smo si že dolgo želeli: Poglobljenje, reflekse duševnega življenja, pri čemur je izginila šablona igre, tradicijonalna štafaža kulis ni ostala le ona nevidna lepota, ki globoko pod površino pretresa in pretvarja snov naše notranjosti v ona tla, iz kojih se edino more roditi ona etična moč človeštva, ki mora svetiti človeštvu iz zagate sedanje materije do višin, kjer leži za sedanjost sreča, za bodočnost kal novih smernic človekovega napredka. Doživeli smo umetnino.
Striček Vanja! Prikazala se Ti je v Tvojem tihem, skoro neslišnem življenju sreča, žal, oprta na trhel steber. In mirno tekoča pot Tvojih dni se je vzbočila smelo v strasti, da si izgubil smer in si zato strmoglavil na poti, ki je strmo pala na i prejšnjo višino nazaj, za hip izgubil vajeti svoje zavesti in nato spet našel svojo staro življensko cesto, tragičen v svoji grozni rasignacijl. Saj nisi drugo kot odsev vsakega od nas, ko mu izbegne smelo zasanjani cilj... Zato so vsi, ki so ob Tebi, jednako tragični kakor Ti in mi.
Striček Vanja, g. Bratine, zdravnik g. Škerla, ga. Šetinska so podali toliko, da smo lahko brez skrbi za njih in za naše gledališče. A tudi vsi drugi, mlade sile v prvi vrsti so se odlikovali v enaki meri, da bi se moral ponavljati, ako bi vsakemu posebej hotel povedati najboljše in najlepše besede priznanja. O režiji sami pa rečem — kakor starci Trojanci o lepoti Helenc — kratko: dostojno je bila višini umetnine.
Ni mi do hvalisanja. Ali Maribor je v gledišču vzel za podlago vrhu-, nec prejšnjih uspehov. Ako bo vodstvo to podlago vzelo za vzletišče bodočih umetnin — mu moremo le od srca čestitati!
Še eno. »Tabor" je prelomil besedo, da ostane nepristranski in da hoče le stvarno kritikovati. Sedaj je odprl predale onim, ki mesto Skrbinšek-Bratine kandidirajo v umetniško vodstvo nekega penzijo-niranega hrvaškega majorja. »Tabor1/ je tudi izdal pamfletarno, vsako moderno umetnost zanikajočo kritiko. S tem je dosegel, da je prišlo k drugi predstavi Vanje le 10 oseb. Vse kavarne in Grajska klet so bile nabito polne. Ali sme ena oseba nositi tp. odgovornost?	dr. M. Š.
Kulturni vestnik.
Prejeli smo:	Mijo	Radoševič:
Marxizaiu, panslavizmu I jugoslo-
venstvo. Samozaložba. Cena izvo-du 5 dinarjev. — Jugoslovanska politična literatura je zelo revna. V tem pravcu izpopolnjuje gorenji Radoševičev spis vrzel, ki je obstojala v naši kulturni in politični literaturi. Problemi, katere razpravlja avtor v tej brošuri, stopajo prvikrat pred našo publiko, zato je razumljivo da bo spis zbudil zanimanje či-tateljev. Naroča se pri »Moderni knjižnici" v Zagrebu, Nikoličeva ul. 8. — Rapallo 12. XI. 1920. — Zgodovinsko propagandni spis, katerega je izdala Jugoslovanska Matica ob obletnici podpisa rapallske pogodbe. — Štev. 10—11 »Glasnika" ministrstva narodnega zdravja. V uvodniku razpravlja dr. Hugo Klajn o čuvanju in dviguenju duševnega narodnega zdravja. — Štev. 44. »Jugoslovenske njive“, ki je zelo bogata.
stranke,
V	sredo dne 16. t. ra. točno ob 19. mi 30 se prične diskusijski večer v bivši nemški šoli v Spodnji Šiški. Dnevni red: Osebni dohodninski davek. (Koliko mora danes vsak plačati in koliko se lahko re-kurira.) Ker so plačilni nalogi, ki jih razpošilja davčna oblast precej nejasni, je dnevni red zelo važen. Zato prosimo vse, ki se za to vprašanje zanimajo, za točno udeležbo. —• Odbor.
dospodsrstvo.
— Naša valuta se zopet boljša.
V	Curihu je včeraj notirala jugoslovanska krona 1.80 (100 K je 1.80 šv. franka). Temu primerno so na zagrebški borzi tuje valute v. ceni znatno padle.
— Finančno ministrstvo je dovolilo, da se smejo do 1. januarja 1922 uporablja« še stari živinski potni listi s pogojem, da se jih do-kolkuje dc vrednosti po tarifni postavki 110. začasnega zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah z dne 27. junija 1921 (»Uradni list št. 100) in da oblastvo kolke uniči in pristavi predpisano klavzulo.
~ Davek na vojne dobičke v Bolgarski, Iz Sofije poročajo, da je
izvršena revizija vojnih dobičkov. Sestavljenih je 1325 aktov. Nabralo se je že 27,403.480 levov davka na vojne dobičke. — In kaj jc s tem davkom pri nas?
— Petrolej na Slovaškem. V slovaškem petrolejskem ozemlju pri Egbeltt se je pojavil nov vrelec. Petrolej brizga iz zemlje približno 80 metrov visoko. Za najnujnejšo potrebo so bil izkopani okrog vrelca jarki in zgrajeni nasipi kot provl-zorni rezervoarji.
— Cena sladkorju na Češkoslovaškem. Nove cene sladkorju v drobni prodaji, katere je določila
5.	t. m. češkoslovaško ministrstvo za socfjalno politiko, se gibljejo 7.02 do 7.54 Kč za kg. Pri nas pa velja kg sladkorja 54 Kj!
= Nemci konkurirajo z Angleži. 2e pred nekim časom smo pisali, da nameravajo Angleži zgraditi poseben parnik, ki bi r«aj služil kot plavajoča razstava britanskih industrijskih izdelkov na potovanju okrog sveta. Sedaj pa poročajo iz Klela, da so tam Nemci spustili na visoko morje velikansko jadrnico s štirimi jarboli, k! je zgrajena v isti namen, seveda za nemško blago. Na ladji se nahajajo tudi tri družbe kinoma-tografskih igralcev, ki bodo po poti odigravali tri filmske drame.
= Živjo, angleško gospodarstvo! Zadnji teden je število angleških nezaposlencev že narslo na 1,800.000. Od predzadnjega tedna jih je za 380.110 več!
= Po sovjetskih progah so pričele voziti prve nemške lokomotive.
P® mmtu*
■— Ob tretji obletnici ustanovitve avstrijske republike je socialistični proletarijat na Dunaju priredil slavnostno republikansko manifestacijo po ulicah. Udeležba delavstva na manifestaciji je bila ogromna.
—	Milljardskemu tihotapstvu so prišli te dni na sled v Avstriji. Trije uradniki avstro - ogrske banke so poizkušali iztihotapitl tuje valute za okrog 4 milijarde avstrijskih kron.
V	Solnogradu so tihotapstvo deloma preprečili. V afero so zapleteni tudi francoski valutni špekulanti. Valutni špekulanti ljudstvu največ škodujejo.
k« Maharjev roman »Magdaie« na“ v filmu. V Pragi so minuli če« trtek v kinu „Svetozaru“ prvikrat' predvi. i sedaj filmovani roman »Magdaleno", katero je spesnil sla-, vni češki svobodomiselni pesnik L
5. Machar.
— Priseljevanje Jugoslovanov v, Severno Ameriko. Po poročilu ameriškega generalnega komisarja za priseljevanje je bilo že 6. oktobra izčrpano število jugoslovenskih iz-, seljenccv, ki smejo biti pripuščeni v, Ameriko tekom meseca oktobra. Mesečna kvota za Jugoslovane (L j. za ljudi, rojene v Jugoslaviji) zna« ša 1281. Iz poročila pa ni razvidno, dali je med 1. in 6. oktobrom zares prišio 1281 izseljencev in je bi-a s tem tako hitro izčrpana mesečna kvota. Mogoče je namreč, da so vračunali v Kvoto tega meseca prebitke prejšnjih štirih mesecev, t. j. število Jugoslovenov, ki so bili ;r,e-< seca junija, julija, avgusta in septembra pripuščeni čez dovoljeno mesečno kvoto. Za fiskalno 1 eto 1921. do 1922., t. j. od 1. julija 1921! do 30. junija 1922 so Jugoslovani že izčrpali štirimesečno kvoto. Ker znaša vsaka mesečna kvota petino vse letne kvote (6405), pomenja, da so Jugosloveni že izčrpali štiri petine vse letne kvote. Ako se nada« ljujc priseljevanje iz lugoslavije v, istem razmerju, bo vsa letna kvota izčrpana že pred koncem novembra 1.1. in od tedaj do konca junija 1922 vsako priseljevanje iz Jugoslavije sploh ustavljeno.
— 16-Ieten deček je bil pred par dnevi v Monmouthu na Angleškem obsojen na dosmrtno ječo, ker je izvršil umor nad dvema deklicama. Obsodili bi ga bili na smrt, da bi na bil še mladoleten, tako so mon-i mouthski sodniki razumeli njegovo krivdo. Ti možje zakona so možje mrtvih črk. Če bi malo globje pro-i drli v celo zadevo, bi sl morali reči, da ni toliko otrok kriv svojih’ strašnih dejanj kot pa tisti sistem, ki je angleške očete pognal na bojišče. njihove otroke pa v pokvarje-« nost._______________________________
Odbor delavskega pevskega društva »Naprej« v Celin naznanja vsem svojim izvršujočim članom, da se preseli s svojim arhivom od go« stilne »Zeleni travnik« v Mestni mu-« zej tik farne cerkve, Glavni trg. Prva pevska vaja bo v sredo, dno 16. t m. v novem lokalu točno ob
6, uri zvečer. Sprejemajo ss tudi novi pevci.
Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo, dne 16. novembra t. 1. ob 20. uri v mali dvorani »Mestnega doma*. Dnu štvena pisarna daje članom dnevno, od 18. do 20. ure Informacije, Sv. Petra cesta št. 12, pritličje, desno.
V	važni stanovski zadevi se sldi< če sestanek članov slov. zdravnic Škega društva v Ljubljani na med. oddelku prim. dr. Jenko, v četrtek, dne 17. t. m. ob 5. uri popoldne. ■--* Odbor,
DopSsf.
Kočevje. Ker je tukajšnja pol!-« tična oblast strokovni shod Unijo rudarjev za Slovenijo prepovedala z izgovorom, da ne pozna nikake rudarske organizacije, da so bile vse razpuščene, ja v zadnjem trei notku tukajšnja krajevna politična organizacija JSDS, sklicala za nedeljo, 6. t m. politični shod, da oži« gosa tako postopanje oblasti, ter da se, kar je bilo pričakovati, udeleže shoda rudarji, katerim se naznani, da se bode njih shod vršil v nedeljo. dne 13. t. m., če to ugaja posameznikom ali ne; za dovoljenje po« skrbi osrednji odbor oziroma tajni-« štvo Unije v Trbovljah. Shod je bil zelo dobro obiskan. Sodr. Hribar, Fr. ga je otvoril. K besedi se jo oglasil sodr. Tomc, ki je poročal o notranjem in vnanjem političnem položaju: omenil je Karlov puč, mo« bilizacijo, ki je špekulantom dala povod za splošno draženje živil. Do« takuil se je tudi raznih strank, oso« bito naše radikalne, ki nas je v svo« jem prvem listu imenovala lenuhe, v njeni drugi izdaji v nemškem na« rečju nas pa imenuje vladno stran« ko. Seveda je govornik Izjavil, da je in bo tiaša stranka vedno skrajno opozicijonalna proti sedanji ali pa enaki vladi. Omenil jc tudi zahtevo radikalne stranke, da naj se ministrstvo za socijalno politiko opusti zaradi štedenja. Proti temu moramo najenergičneje protestirati, ako prav tudi nimamo pravega povoda to ministrstvo zagovarjati. Končno se je dotaknil govornik tudi lokalnih’ razmer stanovanjske mlzerije, apro-viznclje in dela sedanjega občin-
konje in vozove. Ni jim bilo prav, da
Je župan v seji zahteval objektivne določitve^ kdo naj da prvi konje in kdo ne. Zupan s. Hrastnik bi lahko po svoji pravici in dolžnosti sam določil komu se konji vzamejo. Te-: ga pa ni hotel sam storiti in je zaradi tega vprašal gg. svetovalce za svet, komu se naj najprej vzamejo. Ce bi imeli v občini samo veliki gruntarji in vojni dobičkarji besedo, bi gotovo gledali na sebe in bi določili tiste, ki bi naj bolj trpeli. Za-raditega popolnoma razumemo gospoda Leskošeka, bivšega vojnega mesarja in sedanjega drazitelja deželnih pridelkov, da tako ne mere iti naprej, da bi na občini odločevali sami sociji, ki nimajo zmisla in srca za vojne dobičkarje in da bo to od njega odvisno, da pri drugih voilt-vah mali posestniki, hlapci in delavci ne bodo več socijalistično volili.
skega sveta, sestavljenega po samih intrigah samo iz ene politične struje; ki ima zelo široka usta, pokazala pa še ni niti najmanj, kaj da zna ali kaj sploh namerava storiti za blagor revnih slojev v kočevski občini. Naš shod je pozval sedanji občinski svet, da vzame v pretres aprovizacijo in stanovanjsko vprašanje. Po pozivu na navzoče, da napravijo dobro agitacijo za prihodnji strokovni shod, ki je nujno potreben, da se delavstvo tudi o nujnih mezdnih in enakih vprašanjih porazgovori. Že skrajni čas je, ker rapidno narašča draginja, plače pa so pri nas vedno enake, ali se celo še znižujejo, je predsednik shoda, sodr. Hribar, shod zaključil.
Okolica Celje. Delna mobilizacija je v naši občini velike gruntarje iri vojne dobičkarje strašansko razburila, ker so morali oddati vojski
Sgsšfajs Šil:
CeSesšks cssla 32
Pr!pcrc!3 jvc[o u:ogo
ffiia kdffi t&T a tirtfjiS tega
fiioJenie le trpc2« tiaga	CiU	nlzk
PsstrciU toiiu.
la:a kiisia	u
s tolar j e v, strugarjev, mizarjev in parketnega preddelavca, ki je vajen vseh parketnih strojev, sprejme v trajno delo podpisana tovarna. V poštev pridejo samo vešči in stalni delavci z dobrimi izkazili. — Pismene in ustmene prijave^ opremljene z natančnimi podatki o družinskih razmerah in dosedanji zaposlenosti, rojstnem kraju in starosti na:
REMEC Cc,, tovarna upognjenega pohištva Duplica,
pri Kamniku.
:;j. roiovselr, naznanja vsem m in znancem, da je njen stari oče, brat itd., gospod
sorodnikom, prijatelj soprog, oziroma oče”
priporoča
oiicijal drž. žel,
danes ponoči po kratki mučni bolezni izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb predragega pokojnika se vrši v torek, 15. nov., ob 4, uri popoldne iz hiše žalosti, Sp. Siska, Kolodvorska cesta 272, k sv. Križu, kjer se njegovi zemeljski ostanki polože k zadnjemu počitku.
V	Ljubljani, dne 13. novembra 1921.
(Brez posebnega obvestila.)
na debelo in drobno
(izurjen na Dieseimotcrju) z dobrimi spričevali išče službe za takojšni nastop. Naslov: Strok, tajništvo Celje.
il^iiiiiglil
galanterijo, srajce, kravate, nogavice, moške in Zenske, šolske potrebščine; jedilno orodje, žlice, vilice, aluminium, toaletno milo, ščetke za obleko, giavo, zobe in konje, čevljarsko orodje rineice, dreto, sukanec. Istotam so dobe najboljši ŠIVALNI STROJI za rodbinsko in obrtno rabo, vse potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, NA DEBELO deli za :::	kolesa in šivalne stroje, igle, oljo itd. :::
Najnižje cene!
Nafnižjc cene!
jMadic, Movc & Zanki
prej A. Zanki sinovi.
Tejama kemlfnlh in rasdsi« fesi?*? tar lakm?
Centrala: Ljubljana* ti i. o. z, SkiadiSčs:
Telefon 64.	Brzojavi:	SIERA	K	L,	Ljubljana.	Telefon	64.
EstfsJSfti laki. Pravj SšrR-3ž. Barua za pede.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweifl), sirojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. ,MEI?AKL“, Lak za pode. „MEKAKL“, Linoleum lak za pode. „MERAKL“, Emajlni lak. flMERAKL“, Brunoline. ======== Ceniki se začasne ne raxpo3i!ja£e I =====
Čisto domače podjetje!
Dobra štepariea
zgornjih delov
se priporoča cenj. čevljar] e m.
M. M., Za gradom št. 11,
prej Nadvojvode Friderika cesta.
Neraztržljivi kavčukovi podpetniki za čevlje
- Fegjfsfrevana zsdruga s ©Kiele«©
sprejema (KPSniEffUS	vsak	delavnik	od	8.	do	13.	i
in jih obrestuje po čistih
(vpSiena zadruga s omejenim (soroSivom) ggr=g?e-rg-m
sprejema
firaniSn® vloge, ki iil steli p 4 To«
Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 1003 članov ter sledeče društvene sldade:
Rezervni delež....................K	41.647*42
Društveni sklad...................K	30.939*43
Blagovni promet za leto 1910 Je znašal K 2,829.207 94.
Cia n postane lahko vsak, kdor plača vstopnino K 2-50 in delež K 40'—,
■; :■ P E E C F n a W Sl E £ C f i U §2cv. 39.
KEsaBsassaaca	I	fscssEissasaaaa
Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. P©S@lSiel daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri.
E= Edini, res delavski denarni zavod. EE
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJUBLJANA, Maribor, Metkovic, Opatija,
mrnrnar '»rrri 11 1'iigjnrmnnni in< i,m ni i m mm j
Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, ........................ Trst,	Wien.	...................
banka
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod
najugodnejšimi pogoji. -------------- ~'~rr.zrj^r-iz:
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu in inozemstvu. ——————
Odgovorni urednik; Maks Žaaaf,
Tisk Učilne tiskarne y. Ljubljani,
Izdajatelj: Ivan Mlinar,
Stran i.
NAPREJ.
......i	m.,	lir.n
Ste v. 259.