KRALJEVINA JUGOSLAVIJA UPRAVA ZA ZAŠTITU Kazred 74 (2) INDUSTRISKE SVOJ NE Izdan 1. Oktobra 1931. PATENTNI SPIS ŠT. 8364 Komer Hermann, Diisseldorf, Nemčija. Planetno izmenično gonilo z motornim pogonom. Prijava z dne 8. julija 1930. Velja od 1. januarja 1931. Zahtevana prvenstvena pravica z dne 2. aprila 1930. (Belgija). Predmet predležečega izuma je izmenično gonilo na zobata kolesa s solnčnimi in planetnimi kolesi za počasna gibanja s spreminjajočo se hitrostjo, na pr. za pomične rešetke. V take švrhe so že znani pogoni z dvema reverzibilnima motorjema, ki se data regulirati in ki poganjata dve solčni kolesi obtekajočega gonila. Pri znanih pogonih te vrste so se uporabljali samo motorji, ki se dajo zdržema regulirati, torej motorji na isfosmerni tok ali komutator-motorji na izmenični tok. S temi motorji se sicer lahko doseže regulacija v številnih stopnjah vendar pa imajo ti motorji ta veliki nedostatek, da je za regulacijo števila obratov potrebna komplicirana in iz številnih uporov in stikalnih priprav obstoječa regulacijska naprava, ki poveča ne samo gradbene stroške, temveč poveča bistveno tudi obratovalne stroške vsled porabe energije pri reguliranju. Nadalje je visoka občutljivost teh motorjev v kotlovnah in podobnih neugodnih obratih zelo neprijetna. Neugodna je tudi okolnost, da trenotna hitrost pojema pri povečanju mehanskega upora. Z izumom so ti nedostatki popolnoma odstranjeni. V smislu izuma se vrši pogon solnčnih koles potom dveh motorjev na vrtilni tok s prekopljivimi poli. Z enostavno preklopitvijo polov teh motorjev na vrtilni tok se lahko dosežejo različne hitrosti motorjev in s tem različne hitrostne stopnje za ebtekajoče kolo ali planetno kolo solnčmga gonila. V večini slučajev, ki še pojavljajo v praksi, na pr. pri pogonu premične rešetke, se voli razporedba svrhi primerno tako, da motorji na vrtilni tok s preklopljivimi poli pri normalnem številu obratov poganjajo solnčna kolesa z različnimi hitrostmi, na pr. morda v razmerju 1 :1,5. Pri tej razporedbi se potem lahko doseže samo s preklopitvijo polov enega ali drugega motorja vrsta enakomerno rastočih hitrostnih stopenj za planetno kolo. Na ta način se pri uporabi enostavne, cenene, malo občutljive in v obratu absolutno zanesljive vrste motorjev doseže regulacija hitrosti v mnogih stopnjah popolnoma brez električne izgube. Poleg tega se tudi more stikalna priprava bistveno poenostaviti. Prcklopitev polov obeh motorjev se izvrši prednostno s pomočjo skupnega stikalnega valja, takozvane ga kontro-lerja, ki se more napraviti zelo enostaven, ker v njem niso potrebni nikaki upori, temveč se samo pri preklopitvi zamenjajo priključki. Novi pogon je na risbi primeroma predočen: Sl. 1 ga kaže v stranskem pogledu, deloma v vertikalnem prerezu, sl. 2 kaže pogon v pogledu od sredaj, istotako deloma v prerezu. Oba motorja na vrtilni tok 1 in 1’ s preklopljivimi poli delujeta s pomočjo dveh polžev 2 in 2’ na polževi kolesi 3 in 3’, ki sta čvrsto zvezani z obema koničnima kolesoma 4 in 4’ obtekajočega gonila^ Din. 10. Obtekajoče kolo 5, ki prijemlje v obe konični kolesi, poganja na znani način gred 6 obtekajočega gonila, ki svoje gibanje prenese s pomočjo čelnih koles 7 in 7’, gredi 8, polža 9 in polževega kolesa 10 na gred 11, ki naj se poganja in ki pripada pomični rešetki ali pod. Ako motorja tečeta z enakim normalnim številom obratov in v istem vrtilnem smislu, tako da ti dve kolesi vzameta s seboj obtekajoče kolo 5, in gonilo, obstoječe iz koničnih koles, teče kot toga celota okrog gredi 6 ter ji podeljuje maksimalno hitrost. Ce se sedaj na pr.-hitrost motorja 1’ zmanjša potom preklopitve polov, potem odgovarjajoče zaostane konično kolo 4’ napram koničnem kolesu 4. Vsled tega se zmanjša hitrost obtekajočega koničnega kolesa 5 in gredi 6. Ako motor 1’ miruje, potem je hitrost vrtenja gredi 6 zmanjšana na polovico. Ako se hitrost motorja 1’ preklopi, tako da se vrti z normalno hitrostjo nazaj, potem se obe konični kolesi 4 in 4’ vrtita medsebojno v nasprotnih smereh z enako hi trosijo, tako da gred 6 miruje. Na ta način lahko dobi gred 11 ki naj se poganja, veliko število različnih hitrosti od ničle pa do normalne veličine. Kot primer je bilo vzeto, da teče motor 1 normalno s 1500 obrati, motor 1’ pa normalno s 1000 obrati. Vsak izmed motorjev naj se da preklopiti na polovično število obratov, torej na 750 oz. 500 obratov. Potem rezultirajo potom kombinacije različnih stikalnih možnosti iz naslednje tabele razvidne hitrosti onega dela, ki naj se poganja,, na pr. pomične rešetke. V tabeli je navedeno v prvi koloni število obratov n^ motorja 1, v drugi koloni število obratov n2 motorja 1’, in sicer z ozirom na smisel vrtenja s pozitivnim ali negativnim predznakom. Tretja kolona vsebuje svoto nj-j-n^, obeh števil obratov, pri čemer je upoštevan predznak. Četrta kolona slednjič vsebuje nastajajoči pomi v mm na minuto onega dela. ki naj se poganja (na pr. po- mične rešetke). Tabela je urejena po rastoči hitrosti enega dela, ki naj se po- ganja. Tabela Motor 1 Motor 1’ nj in m pomik v mm 750 —500 250 42 1500 —1000 500 84 750 0 750 126 1500 —500 1000 168 750 500 1250 210 1500 0 1500 252 750 1000 1750 294 1500 500 2000 336 1500 1000 2500 420 Poleg kombinacij pogonskis števil, vsebovanih v tabeli, obstojajo še druge, ki deloma dajejo negativne pomike onega dela, ki naj se poganja. Taki pomiki pa se bodo v praksi bolj redko pojavljali. Čeprav se torej vsak izmed obeh pogonskih motorjev v izvedbenem primeru more preklopiti samo na dve števili obratov, se vendar doseže, kakor kaže tabela, devet različnih hitrosti organa, ki naj se poganja. Patentni zahtevi: 1. Planetno izmenično gonilo z motornim pogonom na pr. za pomične rešetke, označeno s tem, da kot pogon solnčnih koles gonila služijo motorji na vrtilni tok s preklopijivimi poli. 2. Gonilo po zahtevu 1, označeno s tem, da motorja na vrtilni tok s preklopijivimi poli poganjata solčna kolesa pri normalnem številu obratov z različnimi hitrostmi, na pr. morda v razmerju 1:1, 5. 3. Gonilo po zahtevih 1, in 2, označeno s tem, da je preklopitev polov enega ali obeh motorjev tako urejena, da se z njenim dejstvovanjem doseže vrsta enakomerno naraščajočih hitrostnih stopenj za planetno kolo. 4. Gonilo po zahtevih 1, do 3, označeno s tem, da je za oba motorja razporejen skupen stikalni organ, ki služi za preklopitev polov, na pr. skupen stikalni valj. Adpatent broj 52)6b ■f' 'V- - >•>.- •' :viCy,, i ; 4 __ ' i;;’ ■ . ;•••? v /■ ' ' -. Cv'.'• '■ \ ■ ' , • •- V • *'->■ " • • ■■ •' . . ... • ... ■' ... ■ *^5«.