Politični ogled. Avstrijske dežele. Nj. veličanatvo, svitlicesar bode te dni na nemakib tleb ter goat nemškega cesarja na graščini Rohnatock v Šleziji. Ker bode avitli cesar v pričo vojaškib vaj, ki jib imajo ondi nemški vojaki ter ga spremlja tje tudi minister za zunanje zadeve, grof Kalnoky, sodimo, da se ukrene tudi v političnib rečeb kaj med ceaarjema in je torej vaekako nekaj pomena na tem ahodu prevzvišenih vladarjev. — Volitve v dež. zbor nižje Avatrije izvršijo se v prihodnjem tednu in nemški konservativci upajo, da dobijo nekaj poalancev več, kakor so jib doalej imeli. — Razstava v Gradci trpi še do dne 4. oktobra. V tem tednu je bila goveja živina na vrati in je je prišlo največ iz nemškega Štajarja, iz večine pa iz raznib graščin. Darila so razdelili torej tudi le med nje, na živiuo kmečkib posestnikov ostalo jib je le malo. — Štajarski dež. zbor anide se še le v drugi polovici pribodnjega meseca, torej ob istem času, kakor v drugih deželab. — Na Koroakem je umrl J. Seebacber ali po pravem Jezernik, župan v Vetrinji in svoje dni steber ,,bauernbunda". Zadnja leta ae mu ni gddilo dobro na njegovem gospodarstvu in zato mož ni imel več toliko veaelja do liberalnega društva. katero je bilo največ krivo njegove bede. — Na Kranjskem toži domače ljudstvo čez uradnike po raznih tovarnab, češ, da so sami tujci in obolo ravnajo z delalci, če so domači, slovenski. No v tem ae jim pa že lebko pomaga, saj so obrtnijaki nadzorniki nastavljeni za to, da se izpravi iz tovaren krivipa, če se vtepe kedaj va-nje. — Cea. namestniku za P r i m o r j e, vit. Rinaldiniju so razne občine, ki jib je obiakal, razodele svoje želje in v tem tudi to, da bi rade, naj se jim iz c. kr. uradov le slovenski dopiauje, ne pa, kakor doslej po gostem, laški. — VGor i c i še je vselej prepir za voljo vode, katere pogreša meato a grof Coronini mu je ne dovoli napeljati iz njegovega zemijišča, da-si nima več za to pravice. — V Trstu ao zaprli nekaj laakib mladičev, ki ao na sumu, da so izdelovali petarde ter jib nastavljali po mestu. — Veliko torpedno ladije bodo dne 25. t. m. izpuatili v Pulji na morje. Ladija nosi ime ,,cesarica Elizabeta" in je brž ena največjib v vrsti torpednic. — V zastopu mesta Zagreb niso smeli čestitke poslati škofu dr. Stroasmayrju o njegovi 401etnici. Se ve, da bi se bilo madjarako nebo potem posulo! — Ogerska vlada je že vendar pričela delo pri ,,Železnib vratih" na reki Donava in minister grof Sz4pary je priael sam doli ter se je ondi aešel a arbakim miniatrom Gruicem. Poruvnanja reke je bilo že iz davna treba in če se posreŠi, bode to na korist tudi kupčiji z lesom. — Dež. maraal za Galicijo poatane knez Evstahij Szanguszko in pravi se, da ima knez tudi pri poljskib poalancih veliko veljave. Vunanje države. Ne bode brez pomena, da ae mudi nemški poslanik pri sv. o 5 e t u v Rimu, pl. Scblozer, gredoč na svoje meato, na Dunaji pri poslaniku av. očeta, nadakofu Galimbertiji. Pravi se, da zaatopa le-ta Nemčijo, kar se tiče zunanjih zadev pri glavarji katoliške cerkve. — Iz ministeratva pri kralji Umbertu t. j. v Italiji stopi denarni minister, DeismitDoda. Mož menda ni več framasonom po volji in neko obnašanje od njegove atrani, more biti radovoljno, služi Crispiju dobro, da ga odpravi iz ministeratva. — V Španiji še ni konca kolere, vendar pa se pravi, da pojemlje in, če je verjeti poročilom, stevilo tacih, ki so na njej vzboleli, se manjse v resnici. — Na Franco- skem se godi sedaj nekaj, česar je bilo pač že dolgo treba: general Boulanger in njegova stranka podaja orožje, to se pravi, da jej čez par dni ne bode 'več aledu. — Shod katoliškib veljakov v Belgiji je bil v resnici velik in tudi sklepi, ki ao jib na njem storili, so znamenje za to, da imajo delalci pričakovati vzboljšanja le ta čas, ako se držijo katol. cerkve. — Kar se tiče Anglije, ui ji v tem času kaj reci. Na to pa gleda njena vlada, da obdrži vae niti v rokab, ki jib je treba pri mreži, ki obsega trgovino vsega sveta. — Nemškicesar Viljetn II. pride prve dni oktobra meseca na Dunaj in tu se vršijo že tudi vse mogoče priprave za to, da ga vsprejme glavno meato našega ceaarstva v vaem blesku. Mi pa ae skorej bojimo, da bode v tej reči preveč, eno pa naa v tem tolaži, da ceaar ni prijatelj framaaonov. — Iz Rusije prihaja glaa, ki za naše ceaaratvo ni posebno prijazen, vendar pa ni tak glas za to, da se mu verjame. Doalej ruaki car nikjer nikoli ni kazal do našega cesarja sovraštva, potem pa, kar ae piše aedaj v liatib o njem, želel bi on dnes raji, kakor jutri vojsko z Avstrijo. — Pri Bolgarib ae nam zdi, da se vršijo atvari, kakor je tam ravno mogoče, mirno pa z nekacim strabom, kaj da prineae kje že more biti jutra šnji dan. — Turaki aultan kaže v novem času nekaj več prijazno lice do Rusije, kakor je bila to doalej navada. To pa še godi menda najbolj zavoljo denarja, da mu ga ne bode tako hitro treba šteti. — Na otoku Kreta je sedaj vse tibo, človek skorej ne ve več, da je bila ondi še pred par meaeci velika ustaja. — V Afriki dela Emin paša z veliko srečo za Nemčijo in 5e mu pojde še dalje tako po sreci, bode v kratkem času več nemške zemlje v Afriki, kakor je imajo doma, v Evropi. — Iz A m er i k e ni poročil, ki so za to, da jib objavimo na tem mestu. Nesreče, poaebno pri železnicab, pa niso več tam nove. kakor žal, da tudi pri nas niao.