go dar tni v m ar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr pobiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 6. januarja 1864. Holednica za novo leto. Težák je vsak začetek pravi star pregovor In tako je težák tudi začetek národnega prerojevanja. Treba nam je dalje zaupanja do sam ega sebe. Marsikter obupa, ako pri národnem razvoji zadene na zapreke. Pravi domoljub se jih ne prestraši gleda 7 in ne na zamero ? kadar vidi, da so oni, pod kterimi Prepričal se je te resnice vsak , kdor je kaj po- stoji, drugih misli. Kar mu vest pohvali in um za dobro spozná, in kar najvredniši sini narodovi branijo : to ima ? magal pri tem svetem delu, kar so se nam rodile „No- vice Začeli smo kakor le, da smo še komaj hvala Bogu! ni se dosti vec > příhodnost; tega več ne pokončá nobena sila posames- jali da ) pa se začeli. Seme smo vse- nih, če tudi mogočnih. Zatirala se je že marsiktera smo ze v nježne poganja mladole klice 7 ne upam si trditi ? stvar na svetu, al zatrla se ni t narodnega življenja ; ni se še otajalo vse dušno polje národovo ; tíi pa tam še pre- ponos; po mir zimskega mraza zdravo seme vsejali ) x , ne bode se, ako Bog aa: pogu- pravicna Skrbimo dalje za blagi národni kterem ćutimo koristi, ki nam jih domovina zagotovlja. endar, ker smo dobro Národni ponós je klica velikih in slavnih del , on po- ako dá! bilo nikdar nikoli več! Le ogrevajmo z ognjem čiste nuje naše nasprotnike v strahopoštenji. ljubezni národno polje in brzo bode zginul povsod mo- nvni mraz. orali Bilo je težko delo preorati ledino spešuje obči blagor, ožje združuje soprebivavce, in ohra- Ne smé nas biti sram, ako narod naš nima zmagonosnih Aleksandrov 5 pre- in Cezarov pa ima množico hrabrih vojakov ? kteri smo motila velikokrat delavce Predsodki so krhali crtalo ; črne ptice so pomagali s krepkimi mišicami braniti staročastno ako naši učenjaki zavidnosti so pozobale marsiktero zrno; nesložnost je Avstrijo; ne sme nas biti sram ) polje je pripravljeno za rast. Čuvajmo sedaj , da ga ne poškodujemo sami, ali da nam ne bode poškodovano vendar hvala Večnemu ! nimajo Nevtonove in Humboltove slave, pa imajo slaven spornin pri svojih rojakih; ne sme nas biti sram, ako nasi po druzih. umetniki niso na glasu kakor italski; izdelki njihovih rok so velikokrat več pomagali k pobožnosti Najprvlje pa je delavcem treba edinosti in slož- svojega naroda, kakor Kanovovo dleto ali Rafaelov nos ti. Od Mure do Adrije, od Dobrača do I Jskokov čopič. Ne smé nas žalostiti, ako na národnem polji smo jedni po kolenu in jeziku; ne manjka nam pri- pogostoma ne vidimo visokorojenih , žlahnih delavcev, in usta živega naroda visokih častnikov; pa toliko žlahnejši in časti vredniši i m k a ohranuje ga zgodo vina ne razodeva se dvojna slovnica! Dalje nam je treba žrtovanja (darovanja). Brez so ti, kteri darujejo neizobraženemu narodu vse svoje ? dušné močíf Ne togujmo, ako se naše poštene do- zrtev ni se še nič velikega zgodilo na svetu. Žrtva moljubne prizadetja osumjajo, natolcujejo; toliko veči pa je dvojna: dušna in materijalna. lajo srčnost, pogumnost se boji grenkih ur in mi vajen za domovino nič trpeti, Prvo de- uspeh bode njim dala previdnost Božja in stanovitnost. Kdor vična in blagoslavlja delà pravične ktera je pra- naj si nikar ne prilastuje imena, da je domoljub. Kdor se za pravično reč bori na postavni poti in s postav-iiimi sredstvi, temu ni treba plašljivemu biti. Za narod za domovino svojo delati je dolžen vsak ud na- razvoj Pa tudi materijalnih žrtev je treba. Pravi rodoljub podpira vse národně naprave; če nima veliko, daruje to malo, kar more. Srečen pospeh matice slovenske, lep razcvet národnih čitavnic, vesel SV0J > roda, naj si nosi mitro ali čamer na glavi. Ce národnega s 1 o v s tva ) to je ? kar nam stojí prav je na prvi vrsti. Pravi rodoljub je vsigdar njih prijatel prava domovina kristjanova vesoljni svet, vendar oni in podpornik, in da more obilno pomagati, iz življenja družbi, v ktero ga je mati povila, gré prednost v ska- svojega odpodi vsako potrato, mehkužnost v življenji zovanji svoje ljubezni. Ljubezen do domovine sicer in preobilni lišp v pohištvu. občni na poti biti ljubezni človeštva, ktere učinek ona ^.v j^vu KJii/i , ai vac ljudi sploh zavezani vse dolžnosti Je y ne sme Se eno dolžnost imamo do národa svojega, in ta je ? ? kterim smo do vseli da skrbimo za njegovo politično izobraženje. 7 moramo se posebno skazovati in, ako pridejo dolž- tujemo, ako smo pokorni postávám, šteno in nravno svojega stanů } Mi živimo v ustavni državi, in smo poklicani vsi, za blagor države svoje v obče in za blagor domovine še posebno skrbeti. Ta dolžnost ni samo privilegi visoke gospode, temuc je pravica tudi prostega kmeta in rokodelca, ne samo privilegi posvetnih, temuč tudi duhovnih členov ako izpolnujemo zvesto dolžnosti narodovih. To dolžnost spolnuje vse katoliško duhov- svojim, to je, sorodnikom, nosti v zadrego (kolizijo), moramo te vsem drugim pred-postavljati. — Ljubezen do domovine pa najlepše oči- ako živimo po- ? mladež našo odgajamo po nacelih ivr- ščanske nravnosti in živega domoljubja, ništvo na Irskem in Belgijanskem in povsod ? kjer so ako v javnih ustavne države. To dolžnost so nam ko testament spo- zadevah in zadregah blagor celote tudi z žrtovanjem ročili rajni neumrljivi škofSlomšek, govorivši : privatnega dobička pospeševati si prizadevamo. ? ne se Kdor atko ravná, v resnici ljubi domovino konca našega svetega boja; iznova bode se unel; narasca svojo se število sovražnikov naših skrivnih in očitnih. Poglejmo € » jim prav v _ V F 0C1 in pogovorimo se kratko in dobro o tem svojem boj i , da bodemo vsi na svojem městu stali kot možaki — kot nepremagljivi katoličani, kot zvěsti Avstrijani in kot pošteni Slovani." Ce bode domovina imela sinove in hčere, kterih prsi so s takî m duhom napolnjene, naj nam novo leto prinese dobro ali zlo — vse bodemo srečno prebili. Davorin Terstenjak. Kukovca tista naj letos le kuka, Ktera pomladi nas razveseli; Ne pa, ki gleda kot čuk spod klobuka, V angeljcu vraga clo vidiť želí! Lakota, vojska in revšina druga Letos popolnoma naj se zatre; In ce med polže bi prišla že kuga, Naj tuď hinavske lizune požré! Več sledů bo solzne doline Dobrovoljka letu Pojdi solit se ti, pratika stara! Da pobegnila, bil je v ze čas Leto je tvoje zavržena »ara; 5 Prav je, da je že enkrat od nasi Res je, da lani, ko je se začelo, Sreče obetalo je kot solí, Vse mi ta dan je v o S it i hitelo , Srečo sem plaçai, pa prišla le ni ! Taki me vendar res najbolj jezijo, Ki le od sreče skoz ven govore. Tratijo zlati čas nič ne storijo, In pa zato še plačilo dobe! Lani so zdravje mi vsi prerokvali, Pa me bolelo je večkrat uhó ; In še celo skoz debele očali Pádel nekter je pezdir mi v oko. Tud' so mi vsi z ado voljno st vol Pa le kaj vedno člověka jezi In še povedati v stiski in sili Večdel smem V 1 • V * I me cevelj tisi! i Mir bo potem in ljiibezen povsod Ako strupena golazen pogine : Yes farizejski potuhnjeni rod! v Se le potem bo pravica cvetela, Kadar resnico smel reci bo vsak; Scer ga pa taka le spet bo zadela, Kakor kdaj mene, ko bil sem dijak Toraj nam leto! ti bodi pošteno, v Ne kot tvoj oče j ta ničasti nič ? Škodo popravi od njega storjeno; Potlej porečemo ti, da si tič! Tudi poplaćaj dolgove vse stare, Novih ne delaj vsaj vendar nikar! Vedi, da mi siromaške smo pare, Da nam kot česen ne raste denár! Mislim, da vendar za h i » o domaco Mora člověku tud1 biti kaj mar! Kdor V« t za pecjo brez skrbi jé pogačo, Tega, se vé, ne razume nikdar! i Vse to ti povem zdaj, letice mlado ! Ker si otrôk in prav malo Še veš; S sveta odpravi vso grdo navado, Ako ljudi res osrečiti češ f mi ure • r Tretji vošili so mirne Prazne to zopet so bile želj Ženske in moške nad mano babúre Brus jo jezike si in pa zobe! Sladké dni tudi voŠili so eni, Toda za tacih dni malo le ve Dnevi so taki skor najbolj pošteni, Kadar se žgancev in zelja naj em. In da bo« srecne vse storil dežele, Vsadi le vero in vést med ljudi; Sreča, pravica spet bote cvetele, Ako le vragu polomiš kosti! Panati vrage res težka bo sila, Strašno na svet jih je s pekla prišlo Menda je vraginja mlade rodila, Starih gotovo kdaj tol'ko ni b'io! i Stara ciganka mi je prerokvala Da bom Res, da m < bi 1 leto Še têrno zadel tudi iskala Stavim politike več bil imel! zadel sem! in jud mi kosmati Banko vcev kot drv Kaj vein, kako pa se maček priklati V loncu sem jih imel, je pozrl Staro pokopljemo torej zdaj prat1 ko Radi vsi in priteženge vse Jez sem Še spisal nadgrobnico kratko ? Pa je ne bote vsi brali, ? ne, ne i Ti pa zdaj leto nam no vor Bodi bolj pametno, to ti povem Scer te v sramoto tud' neizrečeno V crne bom bukve zapisal potem Skrbi, da srečne so ure mi tvoje In da dosežem, kar koli želim, Skrbi, da bankovce tudi še svoje Zopet od mačke požrešne dobim! Skrbi, da tudi jeziki strupeni Pikali več me ne bodo nikdar! Dalje, da smola tud' bolj po ceni, Ce je tud pasja mast draga, magar Z moko in žitom napolni dežele, Pek pa naj lakoven več tak ne bo! Zemlje naj bodo kot brusi debele, Ne pa kot mlađega vola oko! oj t t ! Pujsov zredi naj prestrašna se čeda, v Bodo klobáse naj seženj dolgé; Cesna na cente naj bo in pa méda, Da so ga site tuď vikše glavé! Nekaj bi hotel ti Še naročiti, Ce bi resnica bolj ljubljena b judavši srditi še naš'ga Bogá > Pa zavolj nje so Križali nekdaj Rečem le : Létice novorojeno ! Hoćeš, da slavo ti bodem glasil Spolni želje mi vse moje Scer pa ti v žepu bom P v figo molil 1 Naše kmetiške hiše kakošne so in kakošne bi imele biti. Člověka v srce zaboli. ako vidi, kakošne so večidel hiše na kmetih; že od deleč se večidel kaže, kako nerodne so v vseh rečéh. Ce se pa va-nje stopi tu se še le vidi, kako nespametno in brez pomislika je vse napravljeno ; vidi se, da ljudém, ko so hišo stavili, ni mar bilo ne za svetlobo, ne za zdravi zrak, ne za ko-ristno porabo prostora, ne za hišno čednost in snago itd. manjšimi stroški bi bili lahko napravili pripravniše um zidar bil. Tako pa so pom aga j t tácem poslopje, ako bi bil sobe majhne tesne in nizke, da Bog brlogu ležé na kupu starši in otroci, hlapci in kršence navrh pa še vkvartirani vojaki. Kaj se tù vidi in godi y f kakošen zrak se tu sope spodar, popisoval na drobno. ne bom 7 dragi go- Nevednim mojstrom-skazom je malokdaj mař, da se nova hiša na mokro zemljo stavi ; vse eno jim je, ali so okna na to ali to stran obrnjene ; ali solnce v hišo posije ali ne. Pri napravi nove hiše se žalibog najbolj na to gleda, da se, kar je moc, z majhnimi stroški napravi, da se blizo nje hlev, skedenj in gnojišče postavi. Tako hiša stoji prav za prav kakor kak boren prislonek k hlevu ali skednju, ki ima eno nizko in tamno izbico. Nje duri so tako nizke, da se moraš vselej pripogniti, Če hočeš va-njo, ako le nisi prtlikovec; okna so včasih komaj poldrug čevelj visoke , v nekterih bajtah pa še celó tako majhne, da komaj glavo skoz pomoliš; pec v nji je navadno tako velika, da velik del hišnega prostora povzame; poleti in pozimi se za ljudi in žival v nji kuha. Svečava so navadno trske iz jelovega ali bu-kovega lesa napravljene, od kterih se mnogokrat tako kadi, da 1 judjé skor sami sebe ne razločijo. Pa še to je, da v hišah dostikrat tudi kuretnina in druga domaća žival prebiva. Okna so dostikrat proti gnojnemu kupu obrnjene, in hišnim vratam nasproti stoji hlev ali pa stranišče (sekret). Ce je vas še v tako dobrem in zdravém kraji, si ga kmet v svoji hiši s slabim zrakom pokvari. Hoćeš imeti hišo na pravem mestu, postavi jo proti jugu, to je, proti poldanski strani. V tacih hišah ne trpé prebivavci poleti take vrocine , pozimi pa tudi tacega mraza ne, kakor v onih, ki so proti jutru ali pa večeru obrnjene, ktere poleti 4 ali 5 ur zjutraj ali po-poldne solnčna vročina prepeka. Ce so hiše proti jugu (poldnevu) obrnjene, jih solnce poleti skorej nič ne zadeva, in čeravno zjutraj ob 9. ali 10. uri v hišo sije, jo popoldne ob 2. ali 3. uri že popušča, ker tako visoko na nebesu stoji, da le na streho sije, ne pa y hišne sobe ; — v hišah proti poldnevu obrnjenih je pa to ravno narobe ; v take hiše jame solnce po svojem nizkem teku že zjutraj sijati in jih razgreva kakih 7 do 8 ur; zato je pa tudi v njih topleje, one so svetleje in ne potrebujejo toliko kurjave , kakor hiše na drugo stran obrnjene. Vse, kar vlažne soparice v hišah in poleg hiš na-pravlja, bi se moglo odstraniti; zato naj bi hišni go-spodarji najbolj na to gledali, da bi zidovje in lesnino svojih hiš, kar se dá, vedno suho ohranili. Mali vrtec s cvetlicami pred hišo lepša hišo ; cvet-lice se ponašajo na solncu najbolj, zato je pa tudi naj-gorši kraj za cvetnjake na južni hišni strani. V Svajci se vidi pred vsako kmečko hišo prijeten cvetličen vrtec. Nikar ne mislite, da je to pregosposko , predrago ali zamudno za kmeta; Če si enkrat za par grošev kupi korenin georginjih, si jih zarediš , da jih imaš ti pa tvoji otroci dovelj, če jih pozimi v hram spraviš kakor krompir. Pa še druzih cvetlic je dosti. Le ta misel naj enkrat predere pri kmetih, da Bog ni cvetlic vstvaril samo — za gospodo. Natoroziianske stvari. Clovek je že tak, če kako reč ali stvar vidi in pregleda le povrhoma, da je prav ne pozná, ali pa če samo sliši kaj o nji, potlej si domišljuje, kaka pa kaka je vsa ^ in časi mu posebno igrá domišlija. — Kaj vse so mislili o Avstralii, dokler so jo poznali le povrhoma in ne vse. Mislili so, Bog vedi, kaka je, kaka puščava, da je vse sama skala, sklad na skladu, prepad pri prepadu, brezno pri breznu, vmes pa da so razširne peščenine, le tam pa tam da raste kako drevo, — iz-klj učeno, golo, pritlikasto, še za kurjavo ne. Za pre-bivavce so mislili, da niso ljudje ne opice, ampak ne-kake potvare (missgeburten). No , dan danes ni nihče več tacih misel o Avstralii; vtrnile so se in znano je zdaj, ^ kako rodovita je po nekterih krajih. Precej bogata je zlata, kotlovine in premoga, rastlin in žival, ktere se posebno razločujejo od živalstva in rastlinstva po druzem svetu. Anglež Bennet je precej obširno popisal Avstralijo in na svetio dal vès popis pod naslovom: „Gatherings of a Naturalist in Australasia, by George Bennet. London I860." -— Častiti bravci, náte nekoliko ondukaj-Šnjih živali, kake so. I. Tičetulenj. (Oriiitiioi'Iiyiicliiis paradoxus *). Evropejski natoroznanci sprva še vedili niso za to žival, kam bi jo prav vvrstili v živalski sistemi : ali med golazni, ali med tiče, ali med dojilke. Naposled so vendar med dojilke vzeli jo. Pa še verjeli niso precej, da bi to res bila kaka posebna žival. Za méh so mislili, da je kacega starega krta meh z gosjim kljunom spredaj. Pozneje so se preverili, in ko so bili bolj izpoznali jo, popisal je jo Sav 1799. leta in imé: „Platypus anatimus" dal jej. AI kmali so jo prekrstili in dali ji ime „Ornithorhynchus paradoxus" , in to je ostalo. Naselniki v Neu-Sud-Wal-u pravijo tej živali „povodnji krt", zamurci pa jo drugače imenujejo, ne-kteri tako, nekteri tako, vsak po svoje. Ko je Bennet prvič videi to žival, o tem pripove-duje to-le: „Lep večer je bil — poleti. Sel sem s to-varši k neki reki, v kterej je še precej bilo teh živali. Unkraj reke je bila cela vrsta divotnih holmecev, lepo obraščenih z drevjem. Vse polno rumeno cvetočih, lepih dreves je rastlo tudi ob reci in veje stezalo nad-njo. Po krasnih redkovejastih evkaliptih (Evcaliptus **) so se veseli smejali avstralijski povodnji kosi. Vse je bilo veselo, vse živo in tako prijazno in divotno! Plo-dovito je obalo obraŠčala trstika (Arundo phragmites) unkraj , kjer je tam pa tam 12 do 14 čevljev visoka metlavka (Cibotium Billardieri) zibala se v rahlem ve-černem vetriču, vmes pa smejali se belo-cvetoči šopki in rudeče kopinje. Po reci je plavalo jajčasto damaso-nijevo listje (Damasonium ovalifolium). Najbolj mi je dopadla pa „Vallisneria", ktere je vse polno bilo po strugi, njeni široki, na pol prozorni listi so pa plavali po vodi. Po tacih krajih je tičetulenj rad. Med mnogote-rimi, med mnozimi povodnjimi cveticami ima najvec živeža — zeželke (insect), zato si luknje koplje ob vodi po sencnih, obraščenih obalih. „Solnce je ravno bratu zapadu v naročje podajaio svoje zadnje zlatosjajne žarke, ko so mi tovarši pokazali vodo, da se lehno giblje: plaval je tičetulenj. Glavo je imel zunaj, drug je bil pa vès v vodi. Ko sem za-gledal ga, vesel sem bil, zato ker dozdaj nisem še nobenega vidil živega, toda tihi tihi smo morali biti, kajti — če le kaj zasliši, precej šine pod vodo, in ni ga kmali zopet venkaj ; pa sej tudi sicer ni dolgo v vodi, eno, dve minuti, k većemu tri, delj ne, ampak prikaže se, pa zopet skrije in vselej se prikaže nekoliko preč od ondukaj, kjer se je bil skril, — kazno in očito, da plava tudi pod vodo. Ta trenutek mora biti že pripravljen střelec, da ga precejvpoči, kakor hitro se prikaže, če ne, pa ga ne dobi. Ce pa vzeme v roko puško in nameri še le potem, ko že kuka iz vode, preplaši ga, da kar izgine, ker — zeló je boječa ta žival. Pa od blizo mora vstreliti, če ne, ne dobi ga, in na glavo mora zadeti ga, po drugod je premehak, prerad se vdá." Telo ima stisnjeno ta žival. Koža je zgoraj debela, temno črno-rujava, na prsih in na vratu spodej pa jas-nejša, rujava in volj na y tako ? kakor svila. Mladim je *) Schnabelthier. **) Gumbaum. rep spodej srebrobelo kosmat, starejsim pa gol. On in ona — oba sta enake barve, tako da po barvi ni mo-goče raziočiti ju; on ima na zadnjih nogah premakljivo ostrogo, tako, kakoršno imajo naši petelinje, ona pa ne. Zamurci mislijo, da je strupena, pa ni res , zato se strašno bojé te živali. Stegna ima kratke in plaskonoga je. Prstov ima po pet na nogah: na sprednjih daljše nego je preponka (schwiramhaut), na zadnjih pa krajše in dobro koplje , urno z vsimi štirimi, zato ker ima močne kremplje. Glavo ima plosnato, od gobca naprej dve tudi plosnati ustnici, kakor gosji kljun. Zobé ima samo štiri. Zgornja ustnica je vmazana sivo-črna, spodnja pa poltne barve. Oči ima majhne pa prav svetle, ruj ave. Duha je čisto ribjega. Zamurci jo jedó, toda varno jo lové. Dolga je po čevlji in 6 do8palcev; zvije se lahko tako, kakor jež. On je nekoliko veči nego ona. Te živali je vse le to dosti ob avstralijskih rekah, največ pa spomladi in poleti, vzlasti zjutraj in zvečer v mraku. Plava presneto 11 metalno, proti vodi dobro vesla, z reko vred pa jo voda nese kar sama. Bennet je večkrat preiskaval želodce, pa vselej je dobil v njih zeželk — že ostanke, zmešane z grahutom in glenom. Avstralci trdé? da ob povodnjem bilji živi ta žíval. Mlade — vjete je treba živiti najprvo z mle-kom, potlej pa z zeželkami in glenom. Kako se plodi, tega dolgo časa niso vedili natoro-znanci. S popotnimi vred so mislili, da ima jajca, kakor tiči. Mislili so pa to zato, ker dolgo časa niso vedeli, da babica ima ziske. Tičetulenj si po obalih koplje 20 — 50 čevljev dolge zvite luknje, ktere so na koncu jajcaste. V tem jajcu podobném prostoru ima nastlano s suhim povod-njim biljem , na kterem ima mlade. V to luknjo ima po dva vhoda, enega na vrhu, kjer gré zrak v luknjo, enega pa v vodi. Bennet bi bil rad vidil tako luknjo. Zato je seboj vzel zamurca, Darogo po imenu, ker je znal dobro sti-kati take luknje, in ker je dobro vedel za-nje. ,,Kmalo sva nasla enoa — tako pripoveduje sam. ,,Stopinje va-njo so bile še čisto nove, zatoraj sva precej vedila, da je gotovo kaj v nj ej. Brž sem dal prinesti lopato , pa ko je Darago vidil, da bodeva kopala, precej se je začel braniti, da ni nič v tej luknji, zastonj da bi bil vès trud. Kaj sem hotel? Druzih ko-pačev sem moral vzeti. Darago je še le nazadnje nekoliko pomogel, ker je druge vidil, da se nič ne bojé. S svojo palico je kmali dobil, kako in kam se vije luknja in potlej je on več opravil samo s palico nego vsi uni z lopatami. Se predno smo prišli v veliko jaj-často luknjo . že je tičetulenj radovedno gledal iz nje. Močno se je branil, ali vendar-le — vjeli smo ga. Pa ni bil on, ampak ona, starka. Zaprli smo jo v kletko iz trave spleteno. Prav pohlevna je bila, samo če smo jo motili, kadar je spala, takrat se je vselej oglasila —• tiho. Novembra meseca, djal je Darago, da tačas je ta babica imela več mladih, menda je že poznal ali kali. Iskali smo še naprej, in res, našli smo več lukinj blizu ondukej , v luknjah pa mlade. V eni smo dobili 3 po 3 palce dolge, lupin pa nič ne , kakor so nekteri trdili, da jajca nese ta žíval. Veči mladici so nekoliko tednov živeli zaprti, prav ljubeznjivo in skupaj so se igrali, al poginili so, dasiravno smo jih varovali in stregli jim. Rad bi bil žive prinesel v Evropo, pa ni bilo mogoče." Danes to, drugo pot pa ktero drugo žival, da en-malo izvemo, kaj je stvaril Bog po druzih delih svetá. Podgoriški. Slovslvene »tvari. V Na pol novica, na pol smesnica. Dunajski časniki razglašajo, da za letosnje leto — po imeniku dunajské c. k. pošte — izhaja v našem ce-sarstvu v vsem skupaj 362 časnikov, političnih namrec 135, nepolitičnih 227. Političnih je: nemških 80, slo- vanskih 6, poljski 4, srbska 2, hrvaška 2, ilirski 1, rusinska 2, laških 13, madjarskih 16, rumunski 3, grška 2, slovaški 1, hebrejska 2. Nepolitičnih je: nemških 190, čeških 13, poljskih 14, srbskih 7, slovaški 4, slovenski 4, hrvaških 6, laških 29, madjarskih 57, rusinska 2, grški 4, hebrejska 2, francozki 1. — V vrsti političnih nahajamo 6 slovanskih; kteri neki so to? Ali srbski , hrvaški, poljski, rusinski, slovaški (slovenski) niso tudi si o vans k i ? Ali so morebiti to češki, ker sicer v imeniku ni nobenega česk. politic-nega časnika? Ali so tudi morebiti „Novice" vtaknjene med politične slovanské časnike, ker imamo ne le 4, ampak 5, ali prav za prav 7 slovenskih časnikov, ako se tudi tišti med časnike štejejo, kteri ne izhajajo vsaki teden. Ali ni ilirski tudi slovansk časnik? — Iz tega samega se vidi, ka koš na temà je še pri nas v Avstrii, da se take marine mrdeljice (galimathias) razglašajo po svetu! Po takem res ni čuda, da celó tišti časniki, ki tako imenovano „véliko besedo'* imajo v Avstrii, tudi ne poznajo narodov avstrijanskih, ker še ne poznajo jezikov. Pripoveduj takim potem o slovanskih jezikih; kaj ti koristi? Martina pošiljaš y Zagreb, pa Martin ti pride zopet iz Zagreba! Slovensko slovstvo. * Geschichte der slov en is cli en Literatur s pridjano povestnico glagolskega slovstva je knjiga, ki jo je spisal slavni Saťařik s posebno pripomočjo Kopitarjevo in Copovo. Tako stojí o y vodu samem. Knjiga obsega povestnico slovenskega slovstva od njegovega začetka — tedaj od dôbe Truberjeve do leta 1832. Razdeljena je na dva delà: v prvém stojé po vrsti vsi možje, ki so kaj slovenskega pisali, njih rojstni kraj, leto in dan, kolikor se je dalo izvedeti, pa všeobecná karakteristika vsacega pisatelja. O imenih se pritožuje pisatelj , da ne vé skoraj, kako bi jih pisal, prav po kmečko ali po gosposko ; priimke píše kolikor mogoče slovenski. Drugi del je razdeljen na toliko predelov, kolikor je ved, o kterih se je kaj pisalo ; v vsakem predelu so navedeni naslovi posamesnih knjig, ki spadaj o sem, s kratko kritiko vsakega spisa posebej. — Možje, ki so pisali to knjigo, so porok, da je izborna; priporoča se tedaj sama. V Pragi je naprodaj pri gosp. Kober-ju in stoji 1 gold. 60 n. ; najde pa menda pot tudi v Ljub Ij ano in druge slovenske kraje, ako je ni še našla. — Narodne stvari. Ozir v citavnico ljubljansko. Po obljubi poslednjega lista preteklega leta izroču-jemo svojim bravcem tii obljubljena govora v letnem zboru čitavnice ljubljanske. Obá nam kažeta, kaj se je godilo preteklo leto v tem društvu. Prečastiti gosp. prof. dr. Vončina, ki je dosihmal predsedoval čitavnici naši, je omenjeni zbor začel s sledečim govorom : „Slavni zbor! Ne samo spodobi se, tudi celó potrebno je, da o drugi obletnici narodne naše čitavnice predrago nam društvo od vseh strani si bolj natanko ogledamo y da izvemo j kaj in kako da se je v dru- se bo društvo naše Štvenih zadevah ravnalo, kakošen da je sedanji dru- jalo vprihodnje tem bolj in lepše razvi- ) čem bolj si borno prizadevali y v pravi y resnicni štveni stan, in česa da smemo po tem stanu čitav- bratovski ljubezni z združenimi močmi skrbeti za vse to, kar je našemu društvu v čast in povzdigo, nicnega društva pričakovati za prihodnost. Sicer vam bosta, Častiti gospodje! društveni tajnik nobenemu drugemu pa v škodo. Držimo se tedaj za vero y c e- in dnarnicar stan čitavnice naše na drobno razložila ; čvrsto in zvesto lepih svojih svetinj : „ pa vendar ne morem si kaj, da bi tudi jez ne sprego- sarja, domovino!" in tako bo naše društvo blago voríl besedice o tem. Ponosno rečem, da o dosedanjem svetišče v ohranjenje in olikovanje domaćega jezika razvitku društvenega življenja smemo ne samo zado- narodnega duha in domaćega življenja. Pomozi Bog! y u voljni biti, temuč tudi res veseli. Zvesta vseskozi Delavnost čitavnice v preteklem letu je svojemu namenu, hraniti in gojiti národno omiko in ná- Praprotnik popisal tako-le : tajnik yy Přetekle ste dve leti, kar se je ustanovila čitav- rodno življenje, vabi in zbira čitavnica naša, združe vaje s potrebnim in koristnim tudi prijetno in razveselje- nica naša. Kako se je do danes razvijala in vkljub vavno, čedalje več domoljubov pod svoje društveno marsikterim zadržkom vendar prav lepo in veselo raz- krilo, ter jih bo — tega sem si svest — tem več na- cvetela, je vsacemu udu dovolj znano. Vendar naj brala, Čem bolj se bodo razkropile megle marsiktere tukaj ob kratkem naznanim, kako se je društvo obna- presoje, ktere so dosihmal sèm ter tjè se vzdigovale šalo letošnje leto. y Tudi to leto je bila čitavnica na nebu poštene domače naprave in ji ne samo z neu- kolikor mogoče zvesta, svojemu namenu, ker skrbela godnimi, temuč tudi vcasi nevarnimi viharji pretile. Pa je po vsi svoji moči, da je razširjala omiko in da je kaj ti ,, utile duci" je kakor vsaki vihar, da le presilen ni, mladim drevescem ne samo ne škoduje , temveč jih razveselj evala domače srca i m utrj uj e še bolj okrepčava njeno geslo. Imela je letos 25 političnih in 23 podučnih ; tako je tudi ta in uni vihár le pripomogel, in zabavnih — vkup 48časopisov v slovanskih je- da so se korenine našega mlađega društva v zemljo zicih, v nemškem, francozkem in laškem jeziku y izmed domačo globokeje vrinile, da se zdaj krog in krog kterih jih je društvo le 26 naročilo; druge pa je čitav-krepkeje razprostirajo. In ravno marsiktere težave in nica zopet prejemala po posebni dobroti od si. vred- nevsecnosti, o níštva in založnišťva „Novic" in nekterih drugih rodo-gospodov udov. Ko se je približal letošnji čevanji splošne skušnje in občne zgodovine porok biti, zimski čas se je poskrbelo , da se je z branjem tudi kterih se je imelo mlado življenje našega društva v preteklih 2 letih razvijati, nam imajo po spri- ljubnih da čitavnica naša je do tište čvrstosti ali kreposti do- združilo učenje domaćega jezika. Prečastiti go-zorela, po kterih more na trdnih nogah stati in samo- spod A. Lésar, katehet in učenik slovenščine v viši stalna iti pot, ki jo ji njen namen kaže in gladi, in realki, je po prošnji odborovi blagovoljno prevzel podni ji nikakor treba, na kako politično palico se nasla- učevanje slovenskega jezika v čitavnici, kterega se ne njati ali zavijati se v kako politično ogrinjalo. Porok le samo gospodje, temuč tudi naše vrle gospé in gospo-takemu blagemu upanju in pričakovanju je še posebno dičine prav pridno udeležujejo. Ravno tako je čitav- ta važna naprava čitavnice naše , po kteri se dru&tve- nica tudi skrbela, da je po prijaznosti naših prijatlov nikom lepa priložnost ponuja , da se urijo ne samo v iz Prage dobila svojega ravnatelja in učenika tudi jalevin v ij. lij ci j yxcL oti ui iju ii^ oauiu v in JL. JL ^ tau ulici ovujv^gc* lavuat^ija a jll uu l milern petji domaćih národnih pesem pod vodstvom iz- petja gospod Josipa Fabijana, da se je tedaj vrstnega voditelja društvenega pevstva, gosp. Fabijana, odprla pevska šola, ktera si je pridobila zraven temuč, da se tudi gramatikalno ali po slovnici izurijo moških tudi mnogo ljubeznjivih nježnih glasov, ki na- v čistem književnem domaćem jeziku po predavanju šemu pevskemu zboru obetajo pravo zlato prihodnost y neutrudljivega g. profesorja Lésarja. Tako čitavnica ni kar je gotovo lep napredek v našem društvu. H I Kar samo družba, kjer člověk Časnike prebira ali se sicer zadeva društveno raz vesel j evanj e, je naše društvo razveseljuje, temuč čitavnica naša je tudi učilišče, toliko ali še vec storilo, kakor vse tukajšnje enake čitavnici je bilo leto in dan 13 različnih y šola pod izvrstnima učenikoma. in ne šola dobra le za silo, ampak izgledna šola društva. Pa teh , kakor tudi o veselic. 11. dan januarja se je v naši novi dvorani drugih bolj znamenitih zadevah društvenega gibanja in prvikrat obhajala vesela beseda, po kteri so se vrstile življenja nam bota bolj natanko sporočevala naš tajnik druge vse enako žive, podučne in kratkocasne. Izmed gosp. Praprotnik, in denarničar naš gosp. Fabijan, kakor up am y v našo pravično radost in zadovoljnost. Pa vseh takih letošnjih veselic omenimo le posebno tri, ki ce so bile posebno znamenite. Prva bila je 2. februarja v tudi našega vrednega denarničarja mikalo, v svojem spomin rojstnega dné neumrlega nam pesnika Valen- sporočilu kak zdihlejček zagnati in nazadnje iz svoje bi- tin a Vodnika. Zraven več lancije morebiti kak majhen deficit na dan privleči, se temu pač ne moremo in ne smemo Čuditi imenitnih gostov saj od denarničarja sploh ne smemo tirjati, da bi bil prost tistih stisk in težav svoj ega zdaj skor po vsem svetu še celo ministri denarstva sto- delli in predsednik c. kr. ljubljanske deželne sodnije kajo. Zraven pa tudi ne smemo prezirati, da zastran gosp. vitez Još. — Druga lepa in znamenita svečanost vsega tega, česar je naša čitavnica potřebovala, da on pod kterimi, kakor se kaže, ki so prišli k tej slovesnosti od blizo in daleč, so po odborovém povabilu naše društvo s svojo nazočnostjo posebno počastili tudi Njih ekscelencija cesarski namestnik baron Schloissnigg, gospod deželni glavar baron A. Co- se je od^ nog^ do glave v primerjeno spodobno „monturo" spravila, je přetekli letni tečaj bil izvanredni. da se je obhajala 8. marca na čast tisočletnice slovanskih aposteljnov sv. Ci rila in Metoda, ki sta Slovanom pred 1000 leti prižgala luč zveličavne svete vere in po-najhujši stroški so tedaj minuli, in da za naprej bojo ložila tudi podlago našemu slovstvu. Ta beseda je tudi skrbi o financijalnih zadevah društvo naše mamile toliko manj za to spomina vredna, ker ravno ta večer je gospod xuaiiAiAc, kolikor bolj bo pravo in resnično domoljubje dr. Lovro Toman izrekel željo, ua naj »e u»u*uuyj. v naših srcih plamtelo, kterega domoljubja živo spri- slovenska matica kot nevenljivi spominek tej slavni da naj se ustanovi cevanje smem imenovati tisto blagodušnost, po kteri" so tisočletnici. Sklenila se je že zimska doba naših čitav-nekteri izmed družbenikov svoje delnice, vseh skupaj 17, društvu blagovoljno darovati poklonili. Hvala jim! ničnih veselic, in nihče ni mislil, da bi se jim naša dvorana kaj pred odprla kakor zopet v jeseni; zgo- Po vsem tedaj smemo z zaupanja polnim srcem v dovinsko to leto nas je spomnilo zopet na drugi veseli novi v tretji tečaj svojega društvenega življenja god. Obhajali smo dvajsetletnico naših ljubih „Novic" in ž njimi slavno delavnost našega očeta dr. Janeza prestopiti; pričakovati smemo, da na dozdanji podlagi Bleiweisa, ktero so vredno poveličevali tudi iz manjših dežel gosti in telegrami. — Vse te naše veselice pa so se naslanjale in so bile pod krilom zgolj domaćih moči. Prvi steber naših veselic je naš slavni pevski zbor, ki šteje zdaj blizo 50 izurjenih, čvrstih, mladih glasov, ki jih društvu darujejo rodomili gospodje pevci pod krepkim vodstvom svojega pevovođja. — Drugi steber naših besed pa so naši spretni gledišni igravci in go-vorniki — blage gospodičine in gospodje, ki si toliko prizadevajo, da kratkočasijo in slavijo naše društvo. — Tretji steber društvenih veselic pa je naš slavni domaći orhester, ki šteje že 13 gospodov, ki nam naše domaće veselice tudi lepo z domačo godbo povikšujejo. — Kakor vlani tako se je tudi letos skrbelo , da se je društvo tudi v poletnem času primerno razveseljevalo. Sel je pevski zbor in ž njim mnogo družnikov v Kamnik in Mengeš, kterega voditelj je takrat bil domoljubni učenik L. Bélar, in kmali potem se je skor vsa tukajšnja citavnična družba peljala po Ljubljanici na mah razvese-ljevat; tega dneva se gotovo še marsiktero domoljubno srce radostno spominja. Tudi pri vseh drugih domaćih okoliščinah ni naš slavni pevski zbor nikdar zanemarjal svojega lepega pokliča. Udeleževal se je pri prvi be-sedi v kr an j ski Čitavnici, pri slovenski besedi, ki jo je napravil slavni skladavec gosp. Davorin J enko in tako že pri mnogih drugih enakih prilikah. — V lanskem občnem zboru potrjeni predlog, da naj naše društvo tudi vodi čas tne. ude, se je předložil slavni c. kr. deželni vladi, která je z dopisi 14. marca s Šte- vilko 219 in 22. maja pod št. 711 dovolila sprejemati v to društvo tudi častne ude, in da naj se §v2., 3. in 4. društvenih pravil še dostavi ^pri §. 2: „Castne ude voli obcni zbor", pri §. 3: „Castni udjeu, pri §. 4: „Castni udje ne placujejo ničesa, pa vzivajo vse pravice drustvenikov— Kar zadeva unanje družbine reči, se lahko reče in se očitno tudi vidi, da se je društvo v krátkém času zeló opomoglo. Posebno moramo zapisati v svoje zgodovinske bukve, da so to leto domoljubne gospé in gospodičine darovale našemu pevskemu zboru dragoceno zastavo, ktera je prava živa podoba iskrenega domoljubja našega krasnega spola, kteremu na čast so gospodje pevci še tišti večer napravili veselico na vrtu v Siški, ki ga je v ta namen prijazno přepustil gosp. Jože Pleiweis. — Tako, slavna gospoda, naše društvo Čedalje lepše spolnuje svoj lepi namen. Omilovaje omenim, da se je gosp. župan Miha Ambrož po pismu 13. avgusta t. 1. nenadoma odpovedal predsedništvu čitavnice, — da je stopil iz odbora gosp. Valentin Župan, na čigar mesto je po zborovem glasu stopil gosp. dr. Jernej Zupanec, in da je umri naš odbornik in vrli domorodec Anton Gallè, kteremu bodi zemljica lahka! — To je kratko pa zvesto naznanilo vsega, kar se je preteklo leto v našem društvu godilo. Bog daj, da je tudi za naprej temu društvu edina, pa najkrepkejša moč, ktera bo še stala, če tudi ,,hrib se omaja in hrast", — to je : pravo, živo, resnično domoljubje!" Dopisi. Iz Celovca. 24. dec. je čitavnici ljubljanski došel telegram, daje čitavnica celovska dovoliena. Brz po sprejemu telegrama je tudi po telegramu ljubljanska čitavnica odpisala : „Bog daj srečo !" Iz Celja. (Naznanilo.) — V nedeljo 10. t. m. bo eno uro pred besedo, to je, ob šestih zvečer v čitavnici naši občni zbor, v kterem se bode za tekoče leto 1864 nov odbor volil. Vsi domaći in unanji udje se vabijo prijazno v zbor in k besedi s plesom; tišti družtveniki pa, ki še letnine niso plaćali, se lepo prosijo, naj bi blagovolili, to stvarco kmali poravnati. C i tav ni Čni odbor. Iz Štajarja. Gk. — Recimo kojo o gospodarskih stvaréh. Celjska poddružnica kmetijskega šta-jarskega društva krepko postopa in koraka naprej , le naprej, to je, do samostalnosti. Vès napredek se sedanji čas na svetu vija o tem, da društvo človeško postane samostalno (autonomno), bodi si v kmetijskih, tr-govskih, narodnih, političnih ali kojihgod drugih zadevah. Poddružnica celjska je skusila že toliko v kmetijskih zadevah, da more presoditi načelstvo graško , pa tudi prevdariti svojo lastno moč. 0 uni so časniki že govorili marsikaj , o tej nam kaže celjska razstava, da ima spodnji Stajar posebne pogoje za napredek v poljedel-stvu, in da^ je celjska družba različnosti ravnega in goratega Stajarja dobro přecenila. Zadnja seja celjske poddružnice pa še bolje kaže, kako se je povsod že vkoreninila želja pri kmetih , da bi sprejeli po novem društvu kmetijskem, česar od starega dobiti ne morejo. Kaj hoče nam tudi pomagati graško kmetijsko društvo, v kterem se ravná vse le v jeziku, ki ga doljni Stajarec ne razume, — brez tehtnega^kmetijskega lista, ki ga tudi Slovenec prebirati more V Čudno je res, da se našim kmetom sili nemški list ! Namen kmetijskega društva pač ne more biti drugačen , kakor da podpira kmetovanje z delom in besedo. Najbolj pa se vé je potrebna tudi beseda kmetu razumljiva, da mu užge lue do novih znajdeb, do pravilnih kmetijskih opravkov, da mu uname veselje do umnega kmetovanja. To je pa le mogoče storiti društvu, ki ima le jednolično kmetovanje pred seboj, ki ima pred seboj tudi le jednojezični narod. Stajar celi pa razpada v obeh ob-zirih na dve platí : tam gori imaš velike gore in planine, ki le živini dobro pašo dajajo, vendar pšenice le piclo, vina nič ne rodijo; tam doli ob Dravi in Savini imaš lepe ravnine , plodne griče , rodovite gorice , ki grejejo žile tudi čisto drugemu narodu, narodu sloven-skemu; ali po onih visokih gorah, po bogatih rudah spet Nemec išče svojega živeža. — Zato smo veseli pozdravili krepko obnašanje celjske poddružnice, ker upamo, da od tistod nam izhaja nova zvezda za naše kmeto- f v i è O ^ vanje. Želimo, da poddružnica bode samostalno društvo brez obzira na druge poddružnice, ako bi morebiti ob-upala, ko bi one sestrice bile mlačne ; zaupaje na samo svojo krepost bode središče, okoli kterega se bodo v enacih razmerah sčasoma tudi druge poddružnice vrstile, kadar bodo spoznale, da jim ponuja več do-bičkov kakor graška. Se vé, da bi bilo najboljše, da bi od vseh slovenskih poddružnic celjska poddružnica dobila nagloma obile podpore moralne, da bi saj sama do sebe potem imela več zaupanja. Da pa vendar druge poddružnice še sedaj ne bi spoznale potrebe posebnega društva tako jako kakor celjska, ne dvomimo, cîa bodo po ustanovitvi novega društva se celjskemu pridružile. Kmali bomo vidili, kaki bodo sklepi celjske poddružnice; naša dolžnost bo potem seči po prijatelski desnici, ki nam jo ponujajo celjski korenjaki. Srečo dobro za novo leto! Od sv. Trojice na Staj. Z. — N a sv. Stefana dan so naši ubogi veliko veselje na Slatini (Sauer-brunn bei Rohitsch) imeli ; nadžupnik od sv. Križa gosp. Janez Kalir in pa inspektor na Slatini gospod dr. Sok, sta siromake skup poklicala. Bilo je v neki hiši kakor v Betlehemu; na Božičnem drevesu je viselo veliko darov: oblačil, obutelj itd.; bili so pa obdarovani tudi z moko ; vinom , mesom ; tudi nekaj denarcev so dobili. Srčna hvala je iz hvaležnih src proti nebu puh-tela. Tej hvali dostavljamo tudi mi: Bog naj dobrot-ljiva gospoda živi mnogo let! (ioriei jan (Oklic). Naznanjujemo vsem družnikom in prijatlom slovenske čitavnice goriške, za 11. januarja napovedana ,,beseda s plesom" se pre- „Da blagemu namenu čitavnice naše pripomorem da novem letu zopet daroval 100 gold, z 10 delnicami, ki jih je predsedniku čitavnice s sledečim pisemcem poslal : Vam stavi na drugi dan ? to je y u^o^ua o og i j j w miu^uihu. uauiv^uu v^iia v iiivju iiao^ ^ii^vmui ^ui ^ ? aui na 12. januarja; začne izročujem svojih 10 dělnic v dařilo častitljivi družbi." se ob uri zvecer. Vse druge veselice ostanejo po Slava ! redu tako, kakor kaže razposlani program, namreč 17. januarja mala beseda, 25. januarja ples 31. Novoizvoljeni odbor čitavnični je v svoji januarja prvi seji, ker je gosp. dr. Vončina želei, naj bi letos mala beseda. 8. februarja beseda s plesom, 21. februarja koga druzega podpredsednika volili, soglasno izvolil mala beseda beseda, marca mala beseda, 20. marca mala gosp. dr. Jožefa Orla za podpredsednika; potem je plesom. aprila mala beseda, 24. aprila beseda s Odbor. čitavnici naši so v nedeljo Iz Kra nj a. (Oklic.) IT. in 31. januarja besede s plesom; beseda 31. vanja z vstopnim listom. 10. januarja je na spomin Valentinu Vodniku volil odseke , tajnika in knjižničarja, in sklenil način kako naj se pazi na to, da ne zahaj a nihče se li cam, kdor ni ud ali kdor nima posebnega spriče- ve- fe- nedeljo je veselica v čitavnici. Začne se bruarja je ples, 28. februarja in 13. marca je beseda, s petjem; potem je berílo : predsednik bo bral pod-17. aprila beseda s plesom. Vsaka veselica se začne ob uri zvecer. Ako se kaj prenaredí, se bode oznanilo ; Zdaj kar jemo in posebne povabila k veselicam se ne razpošiljajo. pa še častite unanje družnike čitavnice pa se častíte unanje aruzniKe citavnice naše, íueri se niso letnine za preteklo leto plaćali, prijazno prosimo, kteri učno-kratkocasno „kritiko o tem, kar pimo"; po tem pa sledí ples. Zadnji večer preteklega leta je društvo „Juž-nega Sokola" v gostivnici čitavnični imelo posebno ve- selo večernico. Prvikrat ta večer so „Sokoli" naj jo blagovolijo odrajtati dnarničarju tega JL UOl JLAl j UV^ÍV Y JU JL Y UVI CV U ta v V^V^V^JL OU j^j društva, z ličnimi znamenji na suknje pripetimi gospođu trgovcu Konrádu Pleiweis-u , gosp družnike , kteri imaj o knige L, prosimo uiavai rvJv" «v.wum y uiu^uu, JMtia iz čitavnice za do- je še bila židane volje, ko se je staro leto že dolgo tudi vse Prage přejeli od 7 ki 7 SO severnih bratov, prišli v družbo kinčani jih iz která mače branje izposojene, naj jihjsmali nazaj pošljejo. umaknilo mladému. Čitavnični odbor. Ljubij Za pogorelce v Náklem in Vel. dobili ? Novo leto se je začelo z trdo zimo. Snega smo bolj pa burja piše že več dni, da hudi za- v se Mraže vem okrajne krške, ktere je 30. jun. in 1. jul. 1.1. meti, kakoršnih okoli Nabrežine ne pomnijo, so ustavili velika nesreća zadela ? se Je v Ljubij jo je mestna gosposka vpeljala , nabralo po naberi ki 28 319 gold, in iz Trsta železnico. Saj je vendar res ? si. predsedst ajc in 13 kocov imenu c. ki , da bojo to predpust tudi esrečnikov se norci pustovali in sicer 30. dan t. m. na strelišču. Brali deželne vlade zahvaluje dobrot smo to „schwarz auf weiss" na nemških listih ? ki se nikom in še posebno očitno pohvalo izrekuje prizade- že razpošiljajo tako-le: ,,Passir-Schein fur den Narren vam častite duhovščine šenklavške in mestnim okraj nim Nr. . . . zum Narrenabend auf der Schiessstàtte am 30. predstojnikom gospodom : Francetu Schantelnu, Načetu Janner 8. Uhr Abends. — Ohne Narrencostiim findet Brencetu, Primožu Hudoverniku in O tonu Lintschingerju. kein Einlass statt Iz Ljubljane saboto sta predsednik in tajnik nedeljo bode po preteku 3 let nova volitev kmetijske družbe Njih ces. visokosti gosp. nadvojvodu predsednika in odbora v društvu, ktero je že pred Ernestu, ki je bil v poslednjem občnem zboi za častnega uda izvolj mnogo let osnovano bilo pod predsednikom gosp. Ferd. diplom 7 izročila lično izdelani družbini Schmidt-a in kterega namen je: podpora bolnih Svetli nadvojvoda ga je prijazno sprejel i v poslednji svoji seji D e ž e 1 db 24 decembra obravnaval mnogo reci. za bol odboru předložil pre] ljubljansko važnih prememb v glasj kupčijskih pomočnikov. Sedanjemu odboru gré Čast in hvala, da je lepo vredil marsikaj in da je skrbel tudi, ker je za to odgovoren, da se družbino premo-ženje dobro zagotovi. Zatega voljo je odbor, ker je vodja gosp. dr. Valenta mislil, da tistih 4000 gold., ki so posojeni strelišču Odbor sklenil vec ; ki jih z bolnišničnima zdravnikoma dr. Fuksom in ljubljanskemu , ne vživa dostojne (pupilarne) varnosti dr. Drag. Bleiweisom. Nekoliko zlo potrebnih 7 v Ť odbor oblast stran sam » otovil, nektere pa k jJU LI ^ U11I11 lou je odpovedal ta kapital strelišču in zahteval, XI dj OU Ul U-presegajo njegovo Štvu povrne dolg. To, kar je postavna dolžnost od- naj se dru- ? je sklenil priporočiti deželnemu zboru Za naprav most ce z S borova, da skrbi za varnost premoženja družbenega, pa sklenil odbor, se še s c. kr. deželno vlado o nekterih Krskem je se je od neke znane stranke obrnilo na vso drugo na- rečćh po meni ti zlasti volj mostnine in -i vv;vli J/WUIUU1U J ZiiaOLl /J(X V U1J U JJL1 U O L111110 111 &(\\\JIJ\J tega, da se do mosta napravi cesta na desnem in levem da odbor, ki obstaja večidel iz ná- v zadrego pripra- breg S a v e Srenj paČno stran , čes , rodnih mož , hoče s to terjatvijo viti strelišče , razrušiti to društvo in Bog vé kaj še ? na Trati je prosila, naj se ji Takih neslanih podvržkov smo v Ljubljani že tako va- za šolo dovoli 35 oďstotkov soseskine doklade na di- jeni, da se jim nihče več ne čudi. A1 to se nam čudno „ ^ * __1 1 r^ A • TT 1 • * 1 # 1 1 f 1 • 1 • V 1 i • f i 1 • V V _ rektni davek za 1864 srenj a v Kranjsk leti je prosila dovoljenja 100 odstotne doklade za srenja v Kranji'pa za 15 odstotkov za leto 1864 Po zdí, da celó gospodje, ki na čelu stojé strelišču, ne po-znajo skoz in skoz resnične Rothschildové prislovice: in Geldsachen hort allé Gemiithlichkeit auf 79 1849 je do\ jske, dosihmal Zakaj v se odbor elj A tu XUU1. JL VJ }JlL1 MV^lUOa^U^U ll UI U aiiu V^UUJUlXlllVniVVlt UUJ • postave od leta neki, če tistih 4000 gold, stojí na tako trdni skali, ne ) kar je prosila srenja kranjska; prevzame 7 ker kdo izmed bogatih gospodov strelcev „diesen Bettel von 4000 Gulden", pa vseh besedi bi bilo konec ! une dve prošnji pa bo priporočil deželnemu zboru/ odbor sam nima pravice dovoliti tako visocih doklad. Al podoba je — kakor z ubogimi Schleswig-Holsteinci v/* uuiii "HUW I^iavi^c UUVUllll Letts.vJ VlSUClll UUKlćtU. XXl JJUUUUČ* JC - IVČliVUl h UUUglllll kj^iii^o vvig'XXV1.0ivmuj Za oprostenje muzeja od pristojbine se je odbor da od mnogo straní jim kričijo slavo, pa na pomoč jim V nedeljo bo, kakor smo gori rekli krepko potegnil, če bo le obveljalo ne vinari a ne dajo! poslednji mestni seji so bile pravila skle- nova volitev odbora. Treba je zdaj 7 da s njene, kako naj se pasji davek pob Iz verjetnega vira smo slišali rico (fabriko za cigare) ne bo nič v Ljubljan zdaj ne, ker je tacih cesarskih fabrik že dosti Domoljubni gospod Fid. Terp je modrovala sedanjemu domaćemu odboru nasprotna stranka da modka- se znebimo tega odbora in da volimo druge, ki ne no- surk". Ali si je ta modrost izeimila v štacuni saj za ■—--- ~ »J w " «■ jl i v*. XI že mnogokrat podpornika čitavnice naše skazal ki se S1J° » _ , , ali je prifrfrala od kake druge strani, ki se rada vêde ? Je je ob zdaj tako, zdaj tako, se ne vé za gotovo; to pa je gotovo, da iz štacune * je koračilo povabílo na nektere „gesinnungs-genossen" , pa po nesreći je došlo tudi gospodu štacune Ta domaći mož pa je izbrani družbi, v kteri je neki možicelj se vé da tudi nedolžno surko križal, prav „po domaće" povedal svoje misli, da so — kopita pobrali mladići in starci in je novo „ausschuss-listo" razpihala burja odkritosrčnih besed. Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Novičarja začenjamo danes s zagotovilom, da si bomo, kakor dosihmal, prizadevali ob krátkém v se po-vedati, kar se imenitnega godi po svetu, kar je važno ali samo po sebi že z daj ali utegne razjasnilo biti prihod nj im dogodbam. Ce je „novičar" vćasih kratek, je to znamenje, da ni posebnih novic po svetu. Res je, da bi lahko vsak teden napisali vès naš list s takimi rećmi, da, će jih prebereš vse, nazadnje vendar ne veš, pri čem da si. Marsikdo prebira deset listo v na dan , pa će ga vprašaš : no, kaj je novega ? ti odgovori: nič posebnega. ÍSaš novičar je zvest posne tek vsega, kar se je važnega godilo čez teden; da pet vrstic napišemo včasi, morali smo brati več strani druzih listov. Javaljne ima velika većina naših bravcev tudi časa za to, da bi prebirala, kar časnikarji mnogo-krat otrobov zvežejo. Mnogi naši bravci pa imajo tudi nemških velikih listov, med kterimi naj bi noben Slovan ne zanemaril v Pragi vsaki dan izhajajoče ,,Politik-eu in na Dunaji vsaki mesec dvakrat na svetio dajanega „Ost u. West-aa, ki sta edina lista, ki imata besedo za nas. — S tem predgovorom začnemo prvega novičarja v novem letu. Govoreći pa o novem letu, povemo to, da, čeravno je navada, da se vsem vladarjem po-klanjajo poslanci ptujih vlad in jim srećo voščijo, svet ta dan svoje ušesa vendar najbolj nastavlja v Pariz, kaj bo césar Napoleon namestnikom tujih vlad od-govoril. Tako je bilo tudi letos; vse je radovedno pri-čakovalo novoletnice parižke. Napoleon je diplomatičnemu krdelu ob novem letu odgovoril to-le : „Zahvalujern se Vam za voščila Vaše ; srečen pomen so mi za novo leto. Čeravno je homatij dosti tù in tam na svetu, upam vendar, da se bojo poravnale po miroljubnosti, ktera navdaja vladarje, in da bodemo ohranili mir." Pratika Napoleonova kaže tedaj lepo vreme ; al, kakor prebri-sani svet dandanašnji malo verjame navadnim pratikam, tako tudi ne verjame Napoleonovi. Zato tudi na govor „miroljubnega" cesarja niso poskočili kurzi nikjer. Ne-kteri dunajski časniki pravijo , da je namesti sebe Napoleon dal letos žlahtnika svojega, kralja sardinskega, govoriti, ki je ob novem letu zbornici državni rekel, da preteklo leto ni srečno bilo „za odrešenje Italije, da pa letošnje utegne ugodnejše biti." — Zraven novoletnice Napoleonove, ktero smo srečno prestali, je pa to, kar se na Nemškem za Schleswig-Holstein plete, najvažnejše ta čas. Vojvoda Avgustenburški, ki ga Němci hočejo kar naravnost in brez ovinkov posaditi na prestol Schleswig-Holsteinski, je storil stopnjo naprej ; 30. decembra se je pripeljal v Kiel, glavno mesto hol-steinsko. Z veliko slavo sprejeman je ostal tri dni tukaj, pa ne kot vladar, ampak kot privatnik, da ne bi dělal zadrég komisarjem nemške zveze. Da ta naglica, čeravno je silno všeč nemškemu narodu in nekterim nemškim vladam, ni ne vladi pruski ne avstrijanski po volji, je gotovo; zakaj one hoćete to stvar resiti po dogovoru vseh vlad, ktere so podpisale leta 1852 londonski protokol, po kterem ste te deželi zvezane z D anijo. Najbolj se pa huduje angležka vlada, ćeš, da z armado hiti Dancem na pomoć; al Nemci se sme-jajo temu žuganju, Napoleon pa si radosten roke mane, da so Angleži tako naleteli in da bodo še radi prosili — kongresa. Tako v Holsteinu zdaj ne vlada ne nera-ški bund ne danski kralj ; Holsteinci so oklicali vojvoda Augustenburskega za svojega vladarja: al ta oklic je edina njegova last. Na Dánskem pa so za tega voljo tudi velike zmešnjave : danska národna stranka žuga kralju s puntom, ako se uda temu, kar Nemci terjajo. To je ob kratkem popisan veliki klobčeč, kteri se težko bo mirno izmotal; će pa se začne tù na hol-stejnski zemlji vojska, Bog vé, kj e daje bode konec. — Na Dunaji bivaj oči Slovani so poslednji večer lan-skega leta praznovali z veliko „besedo." Po sporočilu Czoernigovem stanuje na Dunaji blizo 120.000 Slovanov; njih število iznaša tedaj skor da peti del vseh prebi-vavcev dunajskih. In vendar — pravi „Ost u. West" — niso dosihmal imeli središča, kamor bi zahajali; želeti je tedaj, da ga dobijo po izgledu pražke „Umelecke Besede." — Po dunajskih časnikih je v Avstrii zdaj še 863 ces. uradilikov, kteri so na Ogerskem in Hrvaškem ob službo prišli in nimajo zdaj še gotove službe ; plaćo dobijo še za ta mesec, v kterem se bo ta stvar za gotovo vredila. — Hrvaški dvorni kancelar dr. Mažuranic je 30. dec. iz Dunaja přišel v Zagreb. „Pozor" piše, da za mrzlico bolelia. — 12. t. m. ima vrednik „Pozora" končno obravnavo tiskárně svoje pravde. — Ce hi so izurjeni možaki o volitvah. Priča tega so poslednje volitve v deželni zbor, v kterega je bil župan pražki dr. Belsky od vseli 524volivcev s oglasno voljen; skor prav tako tudi dr. Jeřábek v Votiču, in z veliko većino tudi dr. Švestka v Slanu. Take moraj o biti volitve, da so kaj prida in da izvoljenec more reći, da je zastopnik naroda: ne pa, kakor drugod, da vsak svojo trobi! — Garibaldi je stopil iz laškega državnega zbora, zato, ker ni zadovoljen s sklepi njegovimi. Ko je svoj izstop napovedal volivcem svojim, jih je zagotovljal, da zatega voljo ga bojo vendar, ako treba, našli na poti v Rim ali Benetke. — Iz Dubrovnika se piše, da shod kneza črnogorskega Nikolaja z namestnikom načelnika ercego-vinskega v Ostrogu je ostal brez vspeha; Omer Ihsi paša je rekel, da vlada turska nikakor ne dovoli, da bi se podrle trdnjave, ktere so napravili Turki poslednji čas ob meji crnogorski. — Vseverno Ameriko se še zmiraj preseluje veliko ljudi iz Evrope ; lani se jih je od mesca marca do augusta preselilo 85.000. Listnica vredllištva. Gosp. A. P. na J. : Kđaj stari, to je, leta 1858 izdani bank ovci po 100 gold, nehajo? Pri kasah vseh bank se za plačilo ali za meno jemljejo se do 31. julija (malega srpana) 1864 do konca leta pa jih samo jemlje dunajska banka. Treba je, da se obrok odloci za take prekliče; al to vam moremo v tolažbo povedati, da dunajska banka vzame preklicane bankovce po celi vrednosti, če tudi priđete ž njim leto in dan pozneje. V Zit ti a cena v Ljubljani 3. januarja 1864. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domaće 5 fi. 70. — banaške 5 fl. 70. — tursice 3 fl. 58. — sorŠice 3 fl. 58. — rež 3 fl. 33. — ječmena 2 fl. 94. — prosa 2 fl. 87. — ajde 2 fl. 50. — oves 2 fl. 30. Kursi na Dunaji 4. januarja. 5 % metaliki 72 fl. 60 kr. Ažijo srebra 18 fl. 75 kr. Narodno posojilo 79 fl. 85 kr. Cekini 5 fl. 71 kr. Loterijne srećke: V Trstu 30. decembra 1863 : 80. 4. 57. 9. 80. Prihodnje srečkanje v Trstu bo 13. januarja 18G4. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef BlâZDik v Ljubljani.