Slovenec
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
24 ŠTEVILKA.	J0LIET, ILLINOIS, 19. MAJA 1911.	LETNIK XX
STANDARD OIL GO. NEZAKONIT TRUST,
OPROŠČENI.
\___
Goinpers in tovariši sijajno zmagali, ne pojdejo v zapor.
DIAZ SEDAJ
RES ODSTOPI.
V ZAŠČITO DEKLET.
Zveza chicaških katoličank otvorila pomožni urad.
VOLITVENI BOJI NA DUNAJU SRDITI.
ROJAKI, POZOR!
Iz urada zaveznega pravdnika v New Yorku smo prejeli sledeči razglas:
Najvišje sodišče zavezno odredilo razdružbo te glasovite kompanije.
VLADA JE KONČNO ZMAGALA.
Razsodba vsebuje 20,000 besed in je največjega pomena.
Naposled je vlada vendarle doživela zmago, če ne proti trustom, pa vsaj proti enemu trustu, in sicer največjemu, kakor naznanja sledeča brzojavka:
Washington, 15. maja. — Standard Oil Co. iz New Jersey in njenih 19 podkorporacij je zavezno najvišje sodišče proglasilo za zarotmce in za zdrtlžbo, ki si je postavila v nalogo omejevanje meddržavne trgovine. Tudi so bile te korporacije spoznane za krive, da kršijo Shermanov zakon, ker stremijo za samotrštvom (monopolom) meddržavne kupčije. Sodišče je odločilo, da se imajo te korporacije v šestih mesecih razdružiti.
Ta odlok najvišjega sodišča v de-1 želi zaključuje boj, ki ga je zavezna I vlada bojevala že dolgo časa, da zatre samotrštvo Standard Oil-kompanije, la je pomenjalo po njeni trditvi nevarnost za obrtni in gospodarski napredek dežele.	i
Obenem je raztolmačilo sodišče o-no točko Shermanovega protitrustov-skega zakona, ki se tiče omejevanja meddržavne trgovine. Po tej razlagi-se tiče zakon samo “nepristojnega" omejevanja kupčije’ in ne “vsakega" omejevanja. Temu'naziranju je ugovarjal nadsodnik Harlan, ki misli, da besede “nepristojen”, “nepošten” ali slični izrazi niso v dotičnem zakonu, torej da se tudi pri tolmačenju istega ne morejo vpoštevati. To tolmačenje zaveznega najvišjega sodišča da je v resnici zakonodaja, ki pristoji kongresu in ne sodiščem.
Razsodba obsega 20,000 besed. Njenega izreka se je pričakovalo z največjo napetostjo. Tožba se je bila ža-1 čela dne 15. novembra 1906. Na splošno kupčijo razsodba baje ne bo mnogo vplivala.
Kakor znano, je g. John D. Rockefeller glavni lastnik Standard Oil-trusta.
Preiskava proti trustu za jeklo.
Washington, 16. maja. — Preiskavo “United States SteeF’-korporacije je zbornica odredila, ko je sprejela Stan-leyevo rezolucijo, katera vsebuje določbe za takošno preiskavo. Rezolucija je bila sprejeta brez ugovora po kratki razpravi. Odbor deveterih članov, ki jih izvoli zbornica, se ima pooblastiti z vodstvom preiskave.
Posojilo.
Wasbijigton, 16. maja. — Zakladni-ški tajnik MacVeagh je javno povabil k podpisovanju posojila, katero žel i 1 vzeti vlada z izdajo triodstotnih vladnih bondov za $50,000,000. Ta denar ima služiti v to, da se . pokrijejo predujmi, vzeti iz vladnega zaklada povodom gradnje Panamskega kanala.
Zakladniški uradniki pričakujejo, da se posojilo močno preseže. Pri oddaji novih bondov, ki se glase na $100, $500 in $1,000, bo vlada dajala prednost ponudbam “malih ljudi”. Ti bon-di so datirani z dne 1. junija 1911 in se izplačajo v 50. letih.
V prid ženskam.
Madison, Iowa, 16. maja. — Poslanska zbornica je sprejela predlogo o ženski pravici glasovanja, ki pa se mora Odobriti po ljudskem glasovanju, preden postane zakon. Senat je predlogo že sprejel, tako da potrebuje samo še podpisa guvernerjevega. Pričakuje se, da jo guverner podpiše.
Dickinson odstopil.
Washington, 12. maja. — Vojni tajnik Dickinson je odstopil in predsednik Taft je imenoval za njegovega naslednika Henry L. Stinsona, poraženega republikanskega kandidata za newyorski guvernerski urad.
V pisanju z dne 28. aprila je Dickinson predložil predsedniku svojo odpoved z utemeljitvijo, da njegove zasebne zadeve zahtevajo njegovo osebno navzočnost v Tennessee (njegovi rojstni državi).	/
Dietz obsojen.
Hayward, Wis., 13. maja. — John F- Dietz, “branitelj Cameronskega jeza”, je obsojen v dosmrtni zapor v kaznilnici. Porotniki so ga spoznali za krivega umora, ker je ustrelil dne 8. oktobra 1910 pomožnega šerifa Oscar Harpa. Dietzova žena in njegov sin sta bila oproščena. Dietz se je sam zagovarjal.
Washington, D. C., 15. maja. — Zaporno kazen, ki jo je izreklo višje so-lišče ^istrikta Columbia radi namišljene nepokorščine glede nečega u-stavnega povelja proti bojkotu nad Samuelom Gompersom, Johnom Mit-chellom in Frankom Morrisonom, predsednikom, ozir. podpredsednikom in tajnikom zveze “American Federation of Labor”, je zavezno najvišje sodišče ovrglo kot zmotno.
Sodišče je bilo enoglasno mnenja, da bi edina kazen, ki bi se mogla naložiti delavskim voditeljem, smela biti samo globa ali denarna kazen. Zato je prizivno sodišče distrikta Columbia razsodilo, da se je nižje sodišče zmotilo, kër je ravnalo s postopanjem zaradi preziranja sodišča kot kriminalnim in ne kot civilnim. Pri civilnem postopanju pa je naložitev zaporne kazni nemogoča. Zato da se mora razsodba ovreči.
St. Louis, Mo., 15. maja. ■-*- “The Buck’s Stove and Range Co.”, katere pravda proti zvezi "American Federation of Labor” je povzročila obsodbo Gompersa, Mitchella in Morrisona zaradi preziranja sodišča, ne bo pravde nadaljevala. Tako je izjavil F. D. Gardner, predsednik ravnateljskega vodstva one korporacije. Dostavil je, da je pravdo svojčas začela v imenu Bucks-kompanije “American Anti-Boycott Association", da pa je Bucks Co. sedaj v dobrih odnošajih z delavsko federacijo in ne namerava slučaja nadaljevati.
Pet rudarjev se zadušilo.
Wilkekbarre, Pa., 11. maja. — Pet rudarjev se je zadušilo v Boston-rud-niku Delaware & Hudson-kompanije v Larksvillu, nedaleč od tukaj. Ker je štrajk, je bilo samo malo delavcev zaposlenih v jami, drugače bi bilo mnogo več žrtev. V enem delu rudnika je nastal ogenj, ki pa je bil omejen brez težave, kakor pravijo. Enajst mož je bilo v onem jamskem oddelku na delu. Pozneje je bil zopet občuten smod, in dan je bil alarm. Delavce, ki sb se hoteli podati iz postranskih rovov v glavni hodnik, je vse o-mamil dim, ki se je naglo zgoščal. Več reševalnih oddelkov je prodiralo z nevarnostjo za svoje življenje v zadimljeni preduh in tudi prineslo na površje tri ponesrečence žive. Ko so zopet prodirali, so se spotikali čez trupla, katera so nosili iz jame tako hitro kakor mogoče. Tudi razne reševalce je dim omamil, in eden se je zgrudil. Pozneje so ga srečno rešili. V jami še gori, vendar je upati, da se ogenj kmalu omeji.
Sprejeta.
Washington, D. C., 12. maja. — Zapadni rudarski zvezi (United Federation of Miners) je bil sprejem v “American Federation of Labor” kot polno-upravičeni članici privoljen. Izdanje svobodnice je bilo razglašeno po glavnem stanu zadnje zveze.
Štrajk raste.
Milwaukee, Wis., 14. maja. — Doslej še niso poravnani prepiri zaradi mezde med pivovarniškimi tvrdkami in zaposlenci, ki pripadajo stavbni o-brti, ali so z njo v kaki zvezi. V soboto popoludne so zaštrajkali tudi mizarji in tesarji. Sedaj staVka • kacih 500 mož, in sicer mizarji, barvarji, e-lektriki, kovinarji in dninarji. Uprizoriti pa se ima sedaj tudi sočuten štrajk, kajti železarji,.ki so, zaposleni pri stavbah . pivovarniških, tudi nočejo nadaljevati z delom, dokler štrajkaj o drugi stavbni rokodelci.
Ni hotel pristopiti k uniji.
Philadelphia, 12. maja. — Do obupa gnan po prizadevanju svojih sodelavcev, ki so ga hoteli pripraviti k pristopu v unijo, se je ustrelil 23-let-ni Ernest Hebleb, 'zaposlenec Bald-winove lokomotivarnice. Vzroke za svoje dejanje je navedel samomoret v pismu na svojo ženo, ki se po glavni vsebini glasi:
Ljuba žena! Prizadevanj mojih sodelavcev, ki me hočejo prisiliti k temu, da pristopim k uniji, ne morem dalje prenašati. V unije ne verjamem, in grene mi moje življenje tako, da ga ne morem dlje prenašati. Zato zdrava bodi! __________________
Wendling v dosmrtni zapor.
Frankfort, Ky., 11. maja. — Jos. Wendling, rodom Nemec, ki mu je bil dokazan umor 8-letne Alme Kellner, mora ostanek svojega življenja prebiti za kaznilniškim zidovjem. Tako se glasi razsodba prizivnega sodišča kentuckyskega, ki je potrdilo sodbo nižjega sodišča. Okrnjeno truplo deklice je bilo najdeno v pritličju nem ške cerkve v Louisvillu, pri kateri je bil Wendling nastavljen kot hišnik. Kmalu potem je Wendling izginil. Po dolgem lovu je bil končno prijet v Californiji.
Se pred koncem tega meseca bode sestavljena začasna nova vlada.
IN V MEHIKI BO SPET MIR.
Madero, vodja vstašev, glavni sveto-vavec novega predsednika.
Mesto Mexico, 17. maja. — Predsednik Diaz in predsednik Corral bosta še pred dnem 1. junija odstopila. Minister vnanjih zadev, de la Barra, bode začasni predsednik, Francisco J. Madero ml., vodja vstašev, se pokliče v mesto Mexico, da bo začasnemu predsedniku glavni svetovavec, kot poroštvo, da bo vlada vse obljube tudi izpolnovala.
Po mnenju občinstva gre v resnici za predsedstvo dveh mož, .dokler se ne izvrši nova predsedniška volitev.
Ministrstvo se preustroji. Vojnega ministra bode imnoval de la Barra. Urad vnanjih zadev bo vodil podtajnik, katerega imenuje de la Barra. O-stale člane ministrstva bosta de la Barra in Madero imenovala skupno.
Nova volitev se bo vršila v šestih mesecih. Poslanski zbornici se bo priporočalo, vse politične prestopnike pomilostiti.
To so pogoji, pod katerimi se hoče predsednik Diaz poravnati z vstaši. V visokih uradnih krogih se priznava, da je to v resnici formalna predaja na vstaše.
Odstop Diaza in “skupna vlada” de la Barrovo in Maderovo sta tako trdno poroštvo, da menda sploh več ne pride v poštev prvotna zahteva vstašev, da se jim pripusti 14 guvernerjev.
Čeprav predsednika Diaza hudo bole zobje, vendar je vlada zborovala dva dni skoro neprestano in se pogajala z Diazom.
Omenjeni pogoji vladni so bili brzojavno sporočeni sodniku Carbajalu, mirovnemu komisarju vladnemu v Juarezu. Če jih vstaši sprejmo, o čemer ni dvomiti, potem se razglasi za celo Mehiko premirje.
Naznanilo o Diazovem bližnjem odstopu je v občinstvu vzbudilo največje zadovoljstvo, ker je bilo izza bitke pri Juarezu jasno, da more zagotoviti mir samo odstop predsednika Diaza.
Nadaljnje poštne hranilnice.
- Washington, 14. maja. — Generalni poštar Hitchcock je naznanil, da se v nadaljnjih 47. krajih otvorijo poštne hranilnice,'tako da znaša število izza dne 3. januarja ustanovljenih blagaj-nic 176^ Teh 47 blagajnic se otvori za promet dne 12. junija. Y seznamu novih poštnih hranilnic so med drugimi naslednji kraji: Durango in Grand Junction, Colorado; Canton, Illinois; Sullivan, Indiana; Red Oak, Iowa; Marquette, Mich.; Eveleth, Minn.; Dillon, Mont.; Columbus, Neb.; Conneaut, Ohio; Homestead, Pa.; Wenhfchee, Wash., m Evanston, Wyoming.
Samotarjeva zapuščina.
Akron, O., 14. maja. — V starosti
74.	let je umrl tu Frederick Patterson, na videz ubožec. Ko so odprli neko pločnato škatlo, najdeno v sobi starčevi, se je pokazalo, da je ta škatla vsebovala premoženja nad $100,000, in sicer v gotovini, bankovcih in vrednostnih papirjih. Patterson je kot samotar živel mnogo let v nekem hrani-lišču in hodil vedno v cunjah. Njegova edina dedična je njegova sestra, gospa Ellen Johnston.
Parnik se pogreznil.
Dover, Anglija, 13. maja. — Britanski parnik “Westmoreland” je trčil skup s španskim parnikom “Debayo” na višini Goodwin Sandsa. Sila trčenja je bila tako strašna, da se je španska ladja pogreznila v dveh minutah. Kapitan, prvi častnik in trije pomorščaki so utonili.
Svoj lastni sovražnik.
Človek, ki nalašč dela to, o čemer ve, da mu škodi, je gotovo svoj lastni največji sovražnik. So pa slučaji, ko človek ne more opustiti razvade, čeprav zelo poizkuša. Sposoben je edinole, od časa do časa se upirati izkuš,-njavi za nekaj dni. Take razvade so čezmerno pitje, preobjedanje, uživanje mamil, ponočevanje in vse, kar pogublja telo in dušo. Svetovati želimo nele takim ljudem, ampak tudi najzdravejšim osebam, posvečati vsako leto najmanj en mesec čiščenju svojih teles. Uživajte Trinerjevo a-meriško zdravilno grenko vino. To vam prežene vse nečistosti iz telesa, pospeši prebavo in tako očisti kri naravnim potom. , Pomnoži vam slast in okrepi živce; potem se boste lahko upirali izkušnjavi. Dobro pri nered-nosti želodca in črevesja. V lekarnah. Jos. Trmer, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111.
V zaščito proti zlu, ki preti mladim ženskam, gredočim v Chicago iskat dela, je "The Catbohc Women’s League of Chicago”, to je, zveza chicaških katoličank otvorila poseben u-rad pod h. št. 7 West Madison street, kjer se bo tujkam pomagavalo dobiti delo.
Nadškof James E. Quigley je obljubil podpirati zaščitno gibanje, in formalna otvoritev novega urada je bik. naznanjena za dan 29. aprila.
Zvezme članice nameravajo sodelovati z izpraševalnimi uradniki, obiskovanimi bolniškimi strežnicami, policijskimi pokroviteljicami in drugimi, ki se zanimajo za to delo. Gibanje se je započelo na deželni konferenci katoliških dobrodelnih društev v Wash-ingtonu lani. Mrs. M. G. Wilson je predsednica odbora, ki ima delo v oskrbi.
Za priseljence.
Sodnik Hendrick od newyorškega višjega sodišča je podpisal inkorpora-cijske listine newyork-newjerseyskega odbora zveze “North American Civic League for Immigrants”. Ravnatelji za prvo leto so: Frank Trumbull, Frank A. Vanderlip, Felix Warburgh, John Hammond in Anne Morgan. Namen družbi je, priseljence ščititi, jim dajati pojasnila in svet, jih na shodih poučevati, izdajati in razdeljevati tozadevne spise v angleškem in drugih jezikih, ustanavljati šole in dajati navodila za naturalizacijo. Priseljenci se imajo ob njihovem prihodu obiskovati in odpravljati v njihove določene kraje v New Yorku in okolici; ima se jim nadalje s sodelovanjem deželnih in državnih agentur pojasnovati o poljedelskih iri obrtnijskih razmerah v deželi in jih če mogoče pregovoriti, da se poprimejo farmarstva.
Obrtne šole za vse in zastonj.
New York, 12. maja. — Theodore
Rcesevelt je bil danes popoludne navdušeno pozdravljen. V imenu Alfreda Mosely iz Londona je izročil šolskemu odboru sliko: '“Am I My Brother’s Keeper?” (ali sem svojega brata varih?), in ko je vstal, da nagovori 2,000 oseb v DeWitt Clintonovi “visoki šoli", je zabučala iz množice glušeča dobrodošlica.
“Ako želimo, da se nam prizanese z žalostnim prizorom te slike v Ameriki,' moramo paziti na odgojo vseh,” je rekel bivši predsednik. "Vsakdo je sedaj pričel spoznavati, da se mora način odgoje otrok izpremeniti.
"Dvojne odgoje potrebujejo vsi — prvič, izobraževalne, in potem poklicne ali obrtne. Dečki in deklice te dežele morajo imeti nekaj izobrazbe, in tisti, ki si morajo služiti kruh, morajo imeti tudi obrtno (ali industrijsko) odgojo.”
Priseljevanje.
New York, 14. maja. —- Priseljevanje iz Italije, ki je bilo doslej najmočnejše, se je ta teden znatno zibanj šalo, kajti s štirimi parniki iz Sredozemskega morja dospe samo kacih 1200 priseljencev. Nekateri parniki iz severnih luk so nekoliko bolje zasedeni nego med zadnjim časom, vendar bo skupna priselitev za ta teden komaj presegalo 10,000 oseb. Parnik “Pennsylvania” donese 1080 medkrov-nih potnikov, parnik “Lapland" 1100, "Barbarossa” 700 in “Kaiser Wilhelm der Grosse” 574. Dospeti ima tudi še “Kaiserin Auguste Victoria”, kateri parnik bo prejkone tudi precej zaseden, dasi natanke številke še niso znane. Vkljub primeroma malemu priseljevanju nima inkvizicija dovolj ljudi za hitro odpravljanje priseljencev.
Izleta v staro domovino ne bo.
“Glas Naroda” z dne 16. t. m. poroča:
Misel, ki smo jo sprožili, da bi ame-rikanski Slovenci letos priredili skupen izlet na Slovensko, moramo opustiti, ker smo se iz dopisov rojakov prepričali, da so delavske in gospodarske- razmere v amerikanskih slovenskih naselbinah tako slabe, da' bi letos ne mogli računati na veliko udeležbo. V Ameriki stojimo pred novo krizo. Mogočni trusti ovirajo promet in industrijo, ker je vlada naperila proti njim razne preiskave, Vrh tega je drugo leto predsedniška volitev, kar vedno več ali manj vpliva na gospodarske razmere v deželi. Delo počiva in zaslužek je slab. Pri takih o-kolnostih res ni misliti na izlet, ki bi naj s številom udeležencev imponirah Tudi je čas za prireditev neugoden.
Listnica uredništva.
G.	Frank Osredkar, North Chicago, 111. Res je, da waukeganski dopisnik pod šifro “Opazovalec” nikakor niste Vi.
Po smrti dr. Luegerja začela po njem ustanovljena stranka onegaviti.
GEN. VAREŠANIN UPOKOJEN.
V Zagrebu bili “veliki” izgredi proti Madžarom.
Lvov, Galicija, 17. maja. —- Oblak se je utrgal nad mestom Boryslav, ki šteje 11,000 prebivalcev in ima znamenito petrolejsko industrijo.
Dunaj, 16. maja. — Ko je najvišje sodišče avstrijsko proglasilo nadvojvodo Ivana Nepomuka Salvatorja (Ivana Ortha) za mrtvega in je ta proglasitev zadobila veljavo, je sedaj nadvojvoda - prestolonaslednik kupil posestva pogrešančeva v Gmundenu. Nadvojvoda Franc Ferdinand je dal poslopja in vse drugo prenoviti, kolikor je potrebno, in bo rabil posestva za svoje stalno letovišče.
Dunaj, 16. maja. — Velikansko pozornost vzbuja povodom sedanjih vo-litvenih bojev uprizorjeno volilno sleparstvo v ogromnem obsegu, ki ima svoj izvor v taboru krščanskih social-cev. Volivski imeniki, ki jih je izdal krščansko-socialni magistrat avstrijske prestolnice, so bili ponarejeni v škodo ostalim strankam. O raztegu ponaredb govori dejstvo, da je bilo doslej podanih nič manj nego 45,000 pritožb. Prav veliko število volivcev drugih strank, nego krščapsko-social-nih, sploh ni bilo sprejetih v imenike. Nasprotno vsebujejo imeniki vsepolno imen ljudi, ki so, deloma že pred leti, umrli ali se izselili. Število pritožb znaša dvanajst odstotkov skupnega števila dunajskih upravičencev za volitev.
Dunaj, 13. maja. — Vojno upravi-teljstvo je pravkar sklenilo, kupiti 60 letalnih strojev. Naročilo pomenja izvedbo načrta, opremiti armado tako hitro kakor mogoče z velikim številom doslej najboljših zrakoplovov.
General pehote baron Varešanin pl. Vareš je bil upokojen. Bil je deželni' načelnik bosanski in armadni nadzornik. Njegov naslednik je general Oskar Potiorek.
Budimpešta, 11. maja. — Vsled krvavih dogodkov v Zagrebu, glavnem mestu hrvatskem, katerih žrtve so bili ljubitelji športa iz Budimpešte, je zavladala tu velika razburjenost. Pri baseball-igri je neki budimpeški klub porazjl zagrebški akademični športni klub. Vsled tega so se čutili razžaljene Hrvati, ki so bili med gledalci v večini. Napadli so Ogre in jih pretepli. Tukajšnji časopisi izražajo svo-' je ogorčenje nad izgredi, ki se obsojajo», kot posledica narodnega sovraštva.
Vsled eksplozije v premogovniku pri Lupenyju v komitatu Hunyadu se je pripetila obžalovanja vredna npsre-ča. Trupla štirih delavcev so bila spravljena na dan. Več delavcev se še pogreša in so bili prejkone tudi usmrčeni.
Letošnji cesarski manevri ^odo na Zgornjem Ogrskem. Vojaške vaje, kakor bodo letos, se niso vršile še nikoli. Šlo se bo za prehod večjih vojaških zborov preko Karpatov.
Po odpovedanem obisku.
Večina srbskega časopisja je mirno registrirala edgodenje obiska srbskega kralja pri avstrij. cesarju. Zdaj se že tudi dementirajo poročila, da nastane vsled odgodenja ministrska kriza. Nekateri opozicionalni listi smatrajo sicer odpoved za poraz vlade, a vladni listi jih zavračajo. Pač pa zapusti avstro-ogrski poslanik Forgach 'koncem majnika Belgrad, ker je premeščen v Draždane. Bukareštanski in belgrajski dvor se pogajata, da obišče jeseni kralj Peter rumunskega kralja,
Č. g. J. Trunk v Ameriki.
Celovški “Mir” z dne 3. maja t. 1. poroča:	\
“V Ameriko so se preselile , v nedeljo, dne 30. aprila, tri častite sestre elizabetinke iz Celovca, in sicer: sestra Avguština Platzer, rojena iz župnije Požarnici (Pusarnitz) na Gornjem Koroškem; sestra Filomena Jug, rojena v Selah (Slovenka) in sestra Gabrijela Lex, rojena na Vrbi ob Jezeru (Slovenka). V severoameriški državi Kanadi hočejo ustanoviti naselbino in delovati v blagor bolnega človeštva. Poročili od tam trdijo, da jih celo protestantje težko pričakujejo. Mil. g. knezoškof Baltazar jim je o-sebno sporočil dovoljenje sv. očeta, jim v krasnih besedah izpregovoril za slovo ter jih blagoslovil za težavno, a v resnici blago delo, katero so prevzele. Vodnik jim je č. g. župnik Jurij Trunk, ki je dobil v to svrho večtedenski dopust. Božji blagoslov ž njimi!”
Vsaka oseba, ki je plačala kaj denarja za zdravljenje po pošti ali o-sebno tvrdkam:	The Collins New
York Medical Institute, Dr. Ferdinand Hartman, The Vienna Medical Institute, Dr. Landes ali The Universal Medical Institute, v slučajih prepovedanih ženskih operacij, jetike ali tuberkuloze, naj pošlje svoje ime in svoj naslov, z vsemi pismi, prejetimi od katerega izmed gorenjih doktorjev, na: Henry A. Wise, U. S. Attorney, New York City.
Drobne vesti.
—	O pičlem delu se nam poroča iz raznih slovenskih naselbin. “Slabi časi” za delavce so vsepovsod v Združenih Državah. Izseljevanje iz stare domovine naj bi se začasno popolnoma ustavilo! Iznova opozarjamo na to starokr^jsko časopisje.
—Konzul dr. Josip Gorišek, slovenski rojak, doma iz Mozirja na Spodnjem Štajerskem, je poklican za vodjo konzulata v San Franciscu.
—V državi Karan, angleški Beludži-stan, so nastali veliki nemiri. Kneza države so umorili.
■— “Tanin” poroča iz Krfa, da je neki Grk trikrat ustrelil na jahto nemškega cesarja.
—	Tekom meseca marca se je priselilo 81,687 novodošlecev, tekom prvih 9 mesecev tekočega fiskalnega leta pa 614,171.
29. maja v Pittsburg!
Pittsburg, Pa., 16. maja. — Slavno uredništvo Am. Slovenca! Prosim Vas, dovolite mi nekoliko prostora v Vašem cenjenem listu. Sporočiti Vam namreč imam, da je tukajšnji “Kranj-sko-Slov. Dom” že dodelan ter da odbor marljivo pripravlja vse potrebno za slavnostno otvoritev s parado, katera se vrši v ponedeljek dne 29. maja. Vabila so bila razposlana na vsa bližnja društva. Mnogo društev se je že odzvalo ter nam sporočilo, da se Udeležijo te redke slavnosti korporativno; pri onih društvih pa, katerim to ni mogoče, je ravno tako dobro, ako posamezni člani pridejo ter se nam pridružijo. Delničarji , preskrbijo ter sami plačajo godbo,' torej ni potreba društvom teh stroškov; lahko pa društva prinesejo svoje zastave seboj, ako je to mogoče.
Začetek parade se prične točno ob
10.	uri dop. pod vodstvom našega rojaka gosp. Ignac Glatch-a. Vsa društva in člani so naprošeni, da pravočasno pridejo.
Ker se je že veliko društev odzvalo, da pridejo, ter je tukajšnje ljudstvo zelo navdušeno, pričakovati je, da bode omenjena veselica jedna največj'h ter najkrasnejših, kar so jih tukajšnji Slovenci še doživeli.'
Torej dne 29. maja ob 10. uri dopo-ludne vsi v parado, da pokažemo, da tudi mi nismo jeden najzadnjih narodov na svetu.
Konečno pozdravljam vse rojake m rojakinje ter Vam kličem: Na veselo svidenje v Kranjsko-Slovenskem Domu 29. maja!
Louis Zaller, I. tajnik.
- Jolietske novice.
—	Nedeljski shod v prid slovenskim štrajkarjem v okraju Westmoreland, Pa., se je slabo obnesel vsled prepičle udeležbe, ozir. prevelike vročine. Shod se obnovi prihodnjo nedeljo, dne 28. maja, zvečer točno ob 8. uri v Jpdno-tini dvorani. Pridite na ta shod vsi, ki ste resnično zavedni delavci! Vsepovsod po Združenih Državah, celo v najmanjših slovenskih naselbinah se nabirajo milodari za trpeče slovenske brate, ki se že nad trinajst mesecev junaško bore proti krutemu kapitalizmu za poštene delavske pravice: vsepovsod odpirajo Slovenci svoje srce in svoje roke za brate v stiski — pa naj mi v Jolietu zaostanemo?! Ne — zatorej na shod v nedeljo zvečer!
—Dosmrtno zvezo sta sklenila g. Ivan Langflus, rojen v Velikih Laščah pa Dolenjskem, in gdčna. Marija Trinajstič, rojena v Reki, iz znane ugled-dne rodbine. Poroko je izvršil Rev. A. M. Kraschowitz v naši cerkvi sv. Jožefa v ponedeljek, dne 15. maja 1911. Novoporočencema želimo prav mnogo let in sreče!
—	Zanimanje za piknik, ki ga priredi Slovenski Sokol v Jolietu drugo nedeljo, dne 28. maja, v neko bližnjo hosto, raste od dne do dne. Priprave so v polnem tiru in kažejo, da bo ta izlet in piknik nekaj spomina vrednega. Več prihodnjič.
—	Gg. H. Dorotea in Jos. Pirc iz Gadsdena, Alabama, sta prišla v ponedeljek semkaj za par dni ria obisk svojih prijateljev.
Severova Zdravila preganjajo bolezni in preprečajo njihov povratek,
Kaj je vaš odgovor?
Ali ste bolni? Potrti? Pretegnjeni? Čemerni? Brez častihlepja? Vas ne veseli zabava? Medli in slabi? Bledega lica? Nečist jezik? Čreva zabasana? Pogostna glavobol? Slaba prebava? Videti starejši, nego ste? Pogum! in uživajte
■pbice,
...
moči.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.

Joliet, 111., 17. maja. — Prihodnjo nedeljo, dne 21. t. m., poppludne bo šolska veselica v korist naši cerkvi sv. Jožefa, in sicer v Eagles’-dvorani (805 N. Chicagi st.). Spored veselice bo naslednji:
1.	Slovenska pesem, 6. in 7. razred. Slovensko voščilo, Pepica Šetina. Angleško voščilo, George Lopartz. Angleška pesem, 6. in 7. razred.
2.	Slovenske deklice v slovenski noši, iz prvih razredov. Žalostni Ncmček, Martin Prše.
3.	“The , Harvest Storm'1, angleška igra. Osebe: John Garner, pošten angleški farmar — George Lopartz; Dick Darrell, mlad malopriden farmar — George Stonich; Mr. Lynx, izvrsten detektiv — John Stublar; Samuel Lexicon, pisatelj novega angleškega slovarja — Frank Kostelec; Andrew Radford, klerk neke londonske banke, na begu — Anton Žnidaršič; Mihael, brat Andrejev in sluga Johna Garnerja —-Matija Butala; policaji — R. Marentič in M. Bradeška, J. Govednik in J. Klemenčič; Charley Cooper in Nat. Lovel, ciganska voditelja — J. Nema-nich in E. Butala; cigani — Martin Brunskole, Frank Štiglic, Josip Žlogar, Frank Štukel, Frank Turk, Geo. Prus, Rudolf Turk, Josip Bluth, Anton Stefanič, Frank Volan.
4.	“Sveto mesto”, pesem, iz prvih razredov.
5.	“Dve materi”, slovenska igra. Osebe: Sveta Marija — Ana Mušič; štirje angeli — Marija Venišnik, Angela Štanfel, Frances Čulek, Marija Gospodaric; Ludmila, grofica in graščakinja — Katarina Lukanič; Olga, njena hči — Elizabeta Stefanič; Elizabeta, sestra Ludmile — Ana Mutz; Marjeta, soproga grajskega oskrbnika — Nežica Fir; Stana, njena hči,
prijateljica Olge —..Julija Nemanič; Neža in Kristina, grajski služkinji —
Marija Kostelec in Gizela Stanfel; kraljica tuniška — Ana Kralj; dvorski gospe — Marija Malarič in Marija Kocjančič; grajske dekle — Marija Pazderc, Pepica Šetina, Roza Mustar, Marija Mutz, Marija Stonič, Pepica Bradač, Amalija Bezek, Angela Kostelec, Roza Količ in Margareta Jakša.
7. Skupina v bengalični luči.
Spored kaže, da se bo nudila najraz-novrstnejša dušna hrana. Čč. šolske sestre so se trudile, dolgo in namoč, da bodo vsi nastopi šolske mladeži zares mični in zabavni. Sedaj naj še slavno občinstvo pripomore k uspehu veselice z najobilnejšo udeležbo, pa bo vse dobro.
— G. Mat. Križan p. d. Filak in soproga sta se v\ ponedeljek podala v staro domovino, v Griblje pri Črnomlju. Srečno pot!
•— Na poti iz Ely, Minn., v Reading, Pa., je obiskal svoje tukajšnje prijatelje in znance g. Math Gasparič, zvest naročnik Am. Sl. že odkar izhaja. V Jolietu »e mu je tako dopad-1q, da bi najrajši kar tu ostal. Vsem, ki so ga gostoljubno sprejeli, se tem potom igkreno zahvaljuje,
■— G. John Ivanšek, tiskar in lino-typer iz šole Am. Slovenca (foreman g. Alex. F. Ross), je v ponedeljek odpotoval v South Bend, Ind., kjer je dobil prav dobro službo v neki tamošnji tiskarni.
dobro, in ravno tako tudi različna društva, samo Slovenci slabo — slabo, ker jih tukaj ni veliko, in mislim, da se bojijo tukaj naseliti radi težkih del v jeklarni in pri plavžih; drugih posebnih del še sedaj tukaj ni. R. M.
La Salle, 111., 3. maja. — Cenjeni
dom blagoslovljenja zastave društva sv. Jožefa št. 122 K. S. K. J.
Najpreje moram izreči zahvalo u-radnikom tukajšnjih sosednih društev, kateri so z vso požrtvovalnostjo delovali na to, da so se člani njih društev udeležili polnoštevilno naše slavnosti. Krasno je bilo gle'dati, kako je vihralo kakih deset zastav tukajšnjih bratskih društev. Zares očividno znamenje bratske sloge tukajšnjih Slovanov, kateri so storili vse, da počaste našo novo zastavo kar mogbče polnoštevilno. Slavnost se je vršila dne 7. maja. Ob drugi uri popoldne smo se zbrali v John Mrak-ovi dvorani, kjer smo pri
šira, se je pokazalo na vašem shodu, ker je ostalb koncem govorov samo par vvaukeganskih in nekaj kenoških socijalistov v dvorani; drugi rojaki in tudi nekaj socijalistov je pa ven iz dvorane marširalo med govorom in se niso več vrnili nazaj v dvorano, men-, da zaradi prevelike navdušenosti. Ako bode tako navdušenje do socijalistov in njihovih shodov, kakor je bil zadnji shod, ne bode čez eno leto ni jednega socijalista več v Waukeganu. Potem pa naj kdo reče, da Waukegan ne maršira!
Pripomniti moram še, da sta dva “obersocijalista” verno varovala vhod
pravili vse potrebno za odhod v tukaj-	v dvorano,	da ne bi kedo notri prišel,
gospod urednik A. S.! Tudi jaz bi	Vas ;	šnjo cerkev. Ko smo prišli iz dvora-	ki ni socijalistom po godu. Kako raz-
prosil za mal prostorček v priljublje-!	ne, se nam je nudil očarujoč pogled,	očarani so	bili, ko ni bilo nobenega
nem listu; ker se prav malokedaj	sliši	kajti cesta “K" je 'bila polna občinstva, i zavednega	Slovenca blizu! Še celo
z naše naselbine, torej se jaz nekoliko Zastave so vihrale, da je bilo veselje nekateri socijalisti so izostali, ker se
I i i . • tt . _ _  i;, _ 1:: __________ • i *____ * * *
oglasim.
Tudi tukaj se ne morem z delom1 pohvaliti, ker se delti prav slabo, po . dva ali tri dni na teden, ter ne sve- j tujem rojakom sem hoditi.
Omeniti hočem,, da sem pred par
gledati. Ko so reditelji napravili pra- niso hoteli skrivati med Finci, kakor vi red, se je začela procesija pomi-1 so storili drugi strahopetni socijalisti, kati naprej proti eprkvi. Pred vsemi S tem smo Slovenci pokazali, kako so društvi je korakala tukajšnja Union- nam pri srcu socijalisti: na prvem godba; šestnajst mož po številu, kate: shodu topli sprejem in gorki pozdrav ri so nam igrali izvrstne koračnice, z gnilimi jajci, na drugem shodu pa tedni šel v državo Texas pogledat Za temi se je vrstilo društvo za dru-| neudeležba m še tisti, kateri ' so pri-zemljišča, ker sem bral dopis mojega štvom. Drugi narodi so nas z zani- šli, so dvorano med govorom zapustili, brata Johna Gričarja in g. Antona Bu- manjem opazovali ter se brezdvomno Pa naj kedo reče, da Waukeganski kovca iz Leadville, Colorado; in našel čudili, da je slovanska armada v Rock Slovenci ne napredujemo! sem ravno tiste razmere in sem pre- Springsu tako velika. — Dospevši v I Ker se je ta dopis že precej razteg-pričan, da je vse resnica tako kot ona- j cerkev, je g. župnik, Rev. Anton Schif nil, hočem končati ter pozdravljam vse dva pišeta. Prišel sem na dotično frer, blagoslovil zastavo. Po obredih rojake šriom Združenih Držav. Tebi, mesto 20. aprila. Čakala me sta moj ] blagoslovljenja nam je v lepem govo- i Amer. Slov., pa želim, da bi zahajal v brat in njegov sin na kolodvoru ob 11. j ru razložil pomen zastave in društva, vsako slovensko hišo. Opazovalec, uri ponoči, za kar se jima prav lepo 1 pohvalil K. S. K. J. ter izjavil, da se zahvaljujem, in tudi njegovi družini! raduje slavnosti našega društva. Ko za gostoljubni sprejem. Prečuli smo je bilo vse dovršeno, smo.se vrnili na-
vso noč do poznega jutra, ko so zače le ptičke prepevati nekako
J zaj v dvorano, kjer se je takoj pričela
Iz Vipavske doline, 28. apr. najlepšem pomladanskem času živi-
V
takole: I veselica. Plesali in zabavali smo se mo. Vse drevje je v cvetju. Trtje, “Dragi kmetič, kaj še spiš? Pa tak skoraj vso noč in šele proti jutru smo katero so naši pridni vinogradniki ve-brez skrbi živiš? Vstani, vstani, pojd j se zadovoljni razšli. Omeniti moram činoma že okopali in povezali, že po-orat, da bo žita dost enkrat!” In v . tudi žensko društvo in zahvaliti se ganja. Ker je les od leta do leta dra-jutru sem začel razgledovati obširno j članicam, ki so se v velikem številu ¿ji, so mnogi napeli po svojih vino-dvakrat rodovitno polje. Videl sem, j udeležile veselice. Nadalje vsa čast gradili žico. Vinski pridelek so vino-kako je vse bogato: vsake vrste rast- ; gospodu John Mraku in njegovej so- rejci večinoma že razprodali. Gena line, krompir, fižol, grah sem že tam j progi, kakor tudi dekletom in Jakob istega je nenavadno visoka; 52 do 60 jedel in to je bilo 21. aprila t. 1. Ne i Sedej-u, ter sploh vsemu občinstvu, kron hektoliter navadnega vina. Daši bom vsega razkladal, kaj vse raste, j ki je pripomoglo do tako lepega uspe- je bila 1. 1910. mnogo bolj pičla letina ker sta pisala moj brat in Anton Bu- j ha. Zatorej vam v imenu društva sv. kakor 1. 1909., je vendar marsikateri kovc v dopisih A. S. Raste sploh vse, Jožefa izrekam najprisrčnejšo zahva- ( vinorejec radi visoke cene dobil letos pa večinoma se pečajo s katnom ali lo, ker ste se tako mnogobrojno ude- več Za vino kot 1. 1909. bombažem, ki prinaša največje dohod- ležili slavnosti in veselice.	| Gospodarsko gibanje v naši dolini
ke izmed vseh rastlin. In tudi jaz _ Dolžnost me sili, da se v imenu dru- ^ veselo napreduje. Kmetijsko društvo sem precej mislil: Tudi jaz si kupim j štva javno zahvalim slovenskej tvrd- ^ v Vipavi izkazuje v 1. 1910 nad 10,000
ki Fr. Krže & Co. v Chicagi, 111., ker kron čistega dobička. Rajfajznove rojak Frank Krže nam je izdelal kras- posojilnice v Vipavi, Šturiji, Št. Vidu no zastavo in to za primerno ceno ^ jn na Co]u se lepo razvjjaj0. Mlekar-
I sk^ zadruga v Št. Vidu izvaža na dan
nih društvih, katere imamo skoro po vseh duhovnijah.
Da se ohrani zdravo telo in v zdravem fclesu zdrava duša, skrbi naša telovadna organizacija “Orlov”, katero imamo v Vipavi, Budanjah, na Colu, v Šturiji in v Št. Vidu.
Glejte, predrhgi rojaki onstran morske luže, v vipavski dolini smo v resnici napredni, ker pod praporom Slovenske ljudske stranke vsestranko napredujemo. Bog z Vami! '
Gustav Koller, župnik v Vipavi.
Iz Brežic na Slov. Štajerskem, 30.
apr. — Pred dvema letoma se' je prt nas ustanovilo Katol. slovensko izobraževalno društvo, ki zelo lepo napreduje. Lepo število se nas je že zbralo pod njegovo zastavo; a vendar je še dovolj mlačnežev, kateri se ne zavedajo koristi, ki jih imamo udje (fd tega društva. Pa počasi, upamo, da se bodo že spametovali in stopili v naše vrste. Liberalci so pri nas na kmetih bolj redka snov; ker liberalizem je samo za tiste, ki imajo čas. Socijalisti so pa samo železničarji. Pač pa se je v naših Brežicah zasijalo nekaj nemškutarjev, ki bi nam radi gospodarili. Ti razširjajo
nesramen
list “Štajerc” in ga vsiljujejo nezavednim ljudem, kateri še vedno raje po 2 K 50 h podpirajo nemškutarske trgovce, akp- Vrbanec, prav je v Brežicah dovolj slovenskih jz vasj Perudina:
Golck v kronah in hel.: Viljem Tomec 35 K; po 5 K: John Benec in Marko Ostronič. 3 K je daroval John Mravinec. Po 2 K 50 h pa: Mat. Tomec, Nik. Satovšek, Jožef Ostronič Jur. Gregoraš, Makar Stefanič in Jožef Miroslavič.
Iz trga Vinice so darovali: John Mravinec 10 K, Frank Tomec 7 K 50 h; po 5 K: Katar. Malič, John Mihelič, Franc Kučan in Jožefa Fortun; po 2 K 50 h: Mate Malič (Školnik), Stanislav Malič, Matija Medved, Anton Žunič.
Iz vasi Hrast: John Flajnik 35 K, France Flajnik 35 K, France Flajnik št. 27, 25 K; po 12 K 50 h: Jožef Gorše in Jurij Stegne; po 10 K: Mika Flajnik št. 39, John Pavlešič, Jurij Flajnik (Kralj); p;o 5 K: Frančiška Pavlešič, Jurij Špehar, John Štajdo-nar, Jožef Štajdohar; po 2 K 50 h: Matija Jakša, Tomaž Radočaj, Jurij Flajnik (krojač),
Iz vasi Ogulin: Franc Trempus 2 K 50 h.
Iz vasi Drenovec: Jože Špelič 10 K. Po 5 K: Frančiška Špelič, Miko Perko, Matija Sumič. Miko Sumič 2 K 50 h.
Iz vasi Učakovce: družina Matija. Cvetic št. 46. 20 K; družina Franc Cvetic št. 46. 15 K; po 5 K: Mihael Špehar št. 26. in Jure Vrbanec št. 48.;.
Jfure Cvibušek in John
po 5 K: Franc
trgovin. Dne 13. junija bodemo imeli Mravinec in John Flajnik; po 2 K 50
dom, da do smrti živel bom! Ko sem videl sosedne farmarje, kako zadovoljno živijo in kako dobro napredujejo, sem tudi jaz res kupil lepo domačijo in še tudi po nizki ceni z vsemi gospodarskimi poslopji, in na posestvu je tudi 60 do 70 sadnih dreves, pomaranče, hruške, slive in fige, in vse v lepem redu.
državnozborske volitve, za katere se že sedaj prav pridno pripravljamo. Zmaga je zagotovljena katoliški) mislečim kmečkim kandidatom. Kako se bodo volitve iztekle, že še poročamo. Vam pa, dragi bratje onstran Atlantskega morja, kličemo! Bodite vedno zvesti Slovenci in verni kato-
ličani! Na zdar! Živela Slovenija! Živeli nje sinovi!
Srčni pozdravi! .
Za kat. slov. izobr. dr.:
Fr. Špindler, predsednik. Josip Šetinc, knjižničar.
Naše društvo priporoča to tvrdko rojakom in društvom po širni Ameriki. Popred kot drugje naročite blago, si oglejte njegov cenik in prepričali se bodete, da izdeluje okusne in trpežne zastave, kakor tudi druge društvene
Dragi čitalci tega lista, zdaj je še potrebščine, bodisi gumbe, regalije in
čas, priti do lastnega posestva in še po primerni ceni. Ako katerega veseli iznebiti se kapitališkega jarma, zdaj je še čas, ali ne bo dolgo tako,
sploh vse društvene reči.
V društvenem oziru smo prav dobro preskrbljeni, ker imamo 7 podpornih društev samo Slovenci ne
ker se zemlja vedno draži. In kateri vštevši drugih slovanskih narodnosti, hoče iti doli v državo Texas in kateri Znano mi je tudi, da se še dobi kak
mi dokaže le eno samo laž, kar jaz omenjam, potem naj bojo moji stro-Ako pa kateri želi več podrob-
ški.
nosti, sem pripravljen vsaki čas pojas- j niti jaz ali brat moj (John Gričer, Waller, Waller Co., Box 62, Texas).!
Zdaj pa prosim Vas, g. urednik, da j se naj pokaže ta moj dopis na beli dan ; in naj “zažimi” pred košem. Tebi, vrli list, želim pa obilo uspeha in napred ka in pozdravljam moja bodoča sose da in vse slovenske farmarje.
Frank Gričar, 1240 Fourth St.
s:s«r»^ -------------
tak rojak, da ni še v nobenem društvu, dasiravno je priložnosti več kot dovolj, ker, kot sem že omenil, društev imamo zadosti. Odlašati na jutri, je zelo slabo, kar je že marsikdo britko okusil. Boljše je danes kot jutri, ker
nad 8 hektolitrov mleka. Sedaj zidajo za isto novo poslopje, ki bo prav moderno prirejeno. V Št. Vidu imajo tudi živinorejsko zadrugo. Snuje se tudi za vso vipavsko dolino zavarovalnica za živino.
Tudi na izobrazbo ne pozabimo. Zidajo se nova šolska poslopja v Št. Vidu in na Vrabčah. Šolska izobrazba pa se nadaljuje in spopolnjuje po naših Marijinih družbah in izobraževal-
Iz Vinice na Kranjskem, 18. apr. — S tem potrjujem, da sem prejel za nove zvonove za cerkev sv. Roka na Hrastu, katere si mislimo omisliti, od naših rojakov in župljanov, prelep dar za letošnjo Veliko noč, namreč 800 K, katere sta mi poslala Viljem Tomec in Franc Cvetic. V imenu vse fare in v svojem se prav srčno zahvaljujem vsem dobrotnikom in darovalce/n, posebno pa še Viljemu Tomcu, ki si je največ prizadeval, da se je nabrala tolika svota. Bog Vam vsem skupaj stotero povrni vse, kar ste darovali v čast božjo in sv. Roka! Darovali pa so ti le:
Iz domače fare vasi Podklanec in
h: Jure Moravec in Jure Flajnik. Iz. vasi Vukovce: Matija Šutej 2 K 50 h. .
Iz vasi Sečje Selo: po 2 K 50 h: John Radovič, Edvard Radovič in. iMatija Satovš-ek.
Iz vasi Stare in Nove Lipe in Dtež-nik: po 5 K: Jure Frankovič in Jožef Vlahovič; po 2 K 50 h; Mih. Flajnik, Peter Rogina, Kat. Špehar.
Iz drugih far pa so darovali: Jure Frankovič, Bosiljevo 15 K, Matija Klarič 5 K; po 2 K 50 h: Mih. Saftič,, Pribanjci, Mate Kambič, Miko Žunič,. John Muc, Jožef Filjak, Martin Pea-direc, Marko Frankovič, Bosiljevo, Pe ter Kuzman, Kate Adlešič, Alojzij Raškovič, Jožef Lavrič, Ana Veselič,. Jure Špehar, Matija Rogina, Martin Vajdetič, Miha Sotbar.
Da se je tolika svota nabrala, k temu so veliko pripomogli razun že o--menjenega Viljema Tomca še: Franc Cvetic iz Učakovec, Jožef Špelič iz Drenovca, John Pavlešič jz Hrasta, John Mravinec iz Vinice, JohnFlajnik iz Hrasta št. 32 in Jure Flajnik (Kralj) iz Hrasta št. 43. Darovali so Slovenci v Pittsburgu in Allegheniju. Za te novce sem vsem toliko bolj hvaležen, ker je zdaj tako slabo v Ameriki glede zaslužka in so vendar toliko si utrgali v čast božjo.
J. Koenig, župnik.
ne veš, ali bodeš jutri še zdrav, ali pa te že lahko doleti nesreča, ki vedno pride preje, kot bi kdo mislil. Torej poživljam vse tiste, ki še niso pri nobenem društvu, da naj se v naše zapišejo, ker za male mesečne prispevke si zavarovan za časa bolezni kakor tudi v slučaju smrti.
— 90 stopinj v senci je kazal toplomer včeraj od poldne do 3. ure popoldne. To je že nekaj, ali ne? Suše se je bati, če ne bo dežja vkratkem. In ta prah po ulicah! Ni čuda, če Jolict Slovénie Bottling Co. spet dela “business”, da je veselje: saj je slav-noznani slovenski pop res najboljše tešilo in krepilo v tej letni dobi, ko je grlo vedno zaprašeno in telo izsušeno. Voda, naša mestna voda je tako za nič, da dela največjo reklamo za naš | slovenski pop, to hladilno in zdravo | pijačico za, mlade in stare, „„
Delavske razmere niso baš posebno Lorain, Ohio, 9. maja. Prosim Ugodne, dela se po 3—4 dni v tednu; Vas, gospod urednik, da bi natisnili i zatorej nihče ne izbere kaj prida, kdor par vrstic v naš mili Amer. Slovenec. pride v Rock Springs, ker sedaj se V naši naselbini smo imeli v krat-1 nikjer ne dela kaj prida, kot je razvid-kem času par jako lepih slovesnosti. ] no ;z časopisja.
Velikonočni praznik smo jako lepo | g trgovino gre tudi slabeje, kot je praznovali. Pri drugi sv. maši so se j;0 v prejšnjih časih; upamo pa, ko se udeležila vsa društva skupno. Pri ma-1 bode delo izboljšalo, da bode naše ši so naši otroki peli lepe velikonočne mesto tudi v tem oziru bolj cvetelo.
pesmi; tako so krasno peli, da jih je 1 Priporočam se še za nadaljno naklo
— Pisma na pošti kdnčem zadnjega tedna so imeli: Gasperič Mihael, Klo-ček Janez, Laknar Izidor, Mihordin Mijo, Miloševič Milan, Tanko Imro, Težak Marija.
Brockway, Minn., 7. maja. — Velecenjeno uredništvo Am. Sl.! Sprejmi par vrstic v svoje cenjene predale. — Vreme imamo prav krasno. Danes je šel malo dež, katerega smo bili prav potrebni. — Danes, prvo nedeljo v mesecu, so imele žene iz društva skupno sv. obhajilo. Popoldne od ene do dveh je bilo razpostavljeno sv. Rešnje Telo in se je molila skupno uro večna molitev. Potem so bile šmarnice in blagoslov. — Tukajšnja rojaka Jožef Justin in Štefan Legat sta šla v Willard, Wis., kjer kakor se sliši, nameravata imeti prodajalno. — K sklepu pozdravljam vse čitalce Am. Sl., listu pa obilnega uspeha.
John Poglajen.
Gary, Ind., 15. maja. — Pretečeni teden nas je obiskal dobroznani rojak gosp. Math Grahek, tajnik slovenske družbe Slovenian Liquor Co., kot zastopnik iste, in je bil od tukajšnjih trgovcev dobro sprejet ter se vrnil domov vesel z velikimi naročili za razne dobre likerje.
Z delom gre tukaj srednje v jeklarni, od zunaj pa je mnogo bolje, ker se je s stavkanjem nekolika ponehalo pri stavbinskih delih. Mesto napreduje
bilo veselje slišati. Naša slovenska godba je lepo igrala v paradi in tudi v cerkvi pri “ofru”, tudi pri koncu maše je godba igrala zahvalno pesem in otroki so peli. — Velikonočna ko-lekta se je tudi prav dobro obnesla. Naš čast. g. Štefanič je bil prav zadovoljen z vsem. Pred Veliko nočjo j smo nabrali $100.00 za zlati mašni kelih, za novo mašno knjigo, in naša .dekleta so zložila za lepo stojalo za knjigo in 2a krasni oltarni križ.
30. aprila so pa naši otroki pristopili prvikrat k mizi Gospodovi. To je bil res dan veselja za naše otroke in za njihove stariše in za celp faro. Bilo jih je okoli 80. Naš diihpvm oče je imel ganljivo pridigo, katera je šla k našim srcem in k srcem naših otrok. Tudi oltar je bil krasno okinčan. Naš čast. g. Štefanič in naše častite sestre se močno trudijo za lepo odgojo naših otrok, za kar jim smo vsi farani iz srca hvaležni. Bog jim poplačaj vse, kar storijo za naše ljube otroke
Še bi rad omenil o eni slovesnosti Dne 5. maja smo namreč imeli sv. birmo. Vse je bilo v najlepšem redu Cerkev je bila zunaj in znotraj krasno okinčana. Naši dobri farani, čast. gospod in sestre, so si zelo prizadevali, da bi bilo vse kar najlepše mogoče za prihod višjega pastirja, milost, škofa. Milostljivi škof je bil jako vesel in zadovoljen z nami. Nas je lepo pohvalil in je rekel, da ni bil skoraj nikjer tako lepo sprejet kakor pri nas. Tudi je pohvalil naše otroke, ker tako lepo'pojejo.
Upam, da bode naša fara zmiraj tako lepo napredovala kakor sedaj.
Lep pozdrav vsem rojakom!
Frank Tomšič.
njenost rojakov; torej: Svoji k svojim! V prihodnji jeseni bodem dobil nove "fancy samples” (krasne vzorce) ter nameravam rojake obiskati tudi izven Rock Springs-a.
Koncem mojega dopisa se še enkrat zahvaljujem vsem rojakom v tukajšnjem mestu za obilno udeležbo pri slavnosti.
Pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam po širni Ameriki.
John Koshir, dr. tajnik.
Rock Springs, Wyo., 11. maja' —• Slavno uredništvo: — Da sem se zopet tako kmalu oglasil, vas ne sme začuditi, kajti tem potom vam hočem opisati slavnosti, ki so se vršile povo-
Springfield, 111., 10. maja. — Na znanje hočemč dati vsem Slovencem in Slovenkam v mestu in okolici, -da bodemo imeli veselico v korist slov. cerkve sv. Barbare v tem mestu dne 30. maja 1911 v Jos. Brinovčar & Sil. Repovš hali na South 15. cesti. Vstopnina bode 25 centov za celi dan in večer. Postreglo se bode z vsem zabavi primernim prigrizkom in z najboljšo pijačo, ki jo imamo tudi nekaj kot v dar iz Jolieta od Slovenian Liquor Co., kar nam bode v velik pripomoček. Hvala njim za dar! Torej se priporočamo vsem še enkrat, da bi vsaki pripomogel k tej veselici, kolikor bode njemu ali nji mogoče. Na svidenje!	Cerkveni odbor.
Waukegan, 111., 15. maja. — Slavno uredništvo Amer. Slov.! Prosim, sprej mite teh par vrstic v predale nam priljubljenega lista.
Dne 9. maja so zopet tukajšnji socijalisti sklicali shod v Finsko dvorano, kakor sem zadnjič poročal. Chi-caški “Proletarec” poroča z dne 9. maja o velikanskem uspehu, katerega so naredili s tem shodom. Resnici na ljubo moram povedati, da takega navdušenja ni na vsakem shodu, namreč, da bi poslušalci med govorom dvorano zapustili, kakor so ravno na omenjenem shodu. Poročevalec pravi, da “Waukegan maršira”, seveda maršira, a ne v prid socijalistov. Kako mar-
Životni balzam
To je lek, ki ga baš potrebujete. Deluje na razne organe in na kri na tak način, da se številne bolezni preženejo in ustroj kmalu povrne k zdravju in mladostni
75c steklenica.
Vaš lekamik prodaje Življenjski balzam in druga Severova zdravila. Recite “NE”, če vam hoče naprtiti kako drugo zdravilo namesto pristnega. Naša zdravila imaj o navodila tiskana v slovenskem jeziku.
Kožni opaliki	Ne bodite nervozni!
so med nainavadneišimi znaki in po-, sledki slabe krvi. Izdatno in zanesljivo zdravilo za nečisto, pičlo, oslabelo kri in za zdravljenje kožnih bolezni je	Nervozni ljudje ne žive dolgo. Imamo zdravilo, ki teši in krepi živce, lajša razdražljivost in blaži napetost ustroja. Tisočerim onemoglim nervoznim ljudem je pomagal
Severov kričistilec.	Severov nervoton.
\ En dolar steklenica.	En dolar steklenica.
Svet dobite zastonj, če pišete na naš zdravniški oddelek.,
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
	
L
KRANJSKO.
- —. .i
—V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 25. aprila 7 Slovencev, 9 Hrvatov in 12 jVlacedoncev.
—	Hud vihar. Iz Suhora se poro* ča: Dne 21. apr. je po celi župniji razsajal silno hud vihar. Prihajal je od severa ter je proti večeru lomil drevesa, trgal slamo, raz streh ter več kozolcev prevrnil. Škodo je napravil precej veliko. — Letina letos praV lepo kaže. Sedaj je vse v cvetju, čreš-nje, slive, hruške, jabolka, tudi trta lepo kaže.
—	Izrabljanje vodnih sil. .C. kr. stavbeni svetnik in oblastveno avtorizirani civilni inženir Karel Kress v Pragi je predložil načrt za izrabljanje vodnih strmcev med cerkniškim jezerom in dolino pri Planini in med Uncem pri Planini in Ljubljanico pri Vrhniki. Dne 25. aprila se je pričel tozadevni informativni ogled pri županstvu v Cerknici.
—	Živinorejska zadruga na Brezni-ci. Na belo nedeljo sta v sobi izobraž. društva na Breznici navduševala obilo zbrane gospodarje za osnovanje živinorejske zadruge gg. Fr. Finžgar in dež. poslanec J. Piber. 25 mož-go-spodarjev se je takoj vpisalo, drugi slede v kratkem. Tam so radi skupnega pašnika razmere za živinorejsko zadrugo zelo ugodne. Zato bo imela v kratkem ustanovljena zadruga ugodno stališče.
—	Vaje pijonirjev na Ljubljanici v mestu Ljubljana bodo še letos, ker se struga Ljubljanice v mestu ne bo pričela znižavati pred 1. avgustom. Združeni pionirski oddelek se je formiral dne 20. apr. Poveljnik mu je nadporočnik 27. pešpolka Karel Kohout.
—Protestni shod. Ob zadnjih občinskih volitvah v Ljubljani so poulični kričači grdo sramotili nune, ko so šle na volišče vršit svojo državljansko dolžnost. To na^ilstvo in psovanje je izzvalo velikansko ogorčenje med krščanskim ljubljanskim ženstvom, ki je dalo duška temu ogorčenju na protestnem zborovanju dne 27. aprila v Unionovi dvorani. Do 3000 ljubljanskih žen in deklet je protestiralo. Glavni govornik je bil dr. Šušteršič.
Znano je, da se za ta način volitev de-* la na Francoskem za poslaniško zbornico in da še vedno veča število pristašev prbporčnih volitev.” O pluralnosti list ne piše veliko, .samo registrira za in proti. Končno izvaja: ‘‘Zdaj je zadobila praktično torišče diskusija o teh tehničnih stvareh. Glavno mesto Kranjske je lahko ponosno, da je dalo celi državi zgled, kako bi se lahko znižala za nekaj stopinj politična vročina v naši kipeči in vrveči Avstriji.”
—	Iz Ajdovca pri Žužemberku. Naše še mlado pevsko in izobraževalno društvo “Škrjanček” vrlo napreduje, kar nam je že parkrat javno pokazalo, j Pred kratkim je pel moški zbor nad ! 20 pevcev pri sveti maši, Ljudje so bili kar očarani in marsikomu je prišla ! ginjenosti solza v oko. Še bolj pa I nas je presenetilo krasno, ubrano petje na veliki četrtek in veliki petek v cerkvi. Izvajalo ga je nad 30 pevcev in pevk.
—	Osebne vesti. Podeljena je župnija Benožeče č. g. Janezu Bešter, župnemu upravitelju istotam. — Začasni okrajni gozdar v Cirknici je postal dosedanji gozdarski pomočnik Gustav Kordon.
—	Smrtna kosa. V Bitnju je umrl Janez Vindišar, brat pred dvema letoma umrlega novomeškega gvardijana P. Viljema. — Na Brezjah je u-mrl fr. Romuald Šink, franc, klerik, rojen v Brodeh pri Škofji Loki. — V Ljubljani je umrl po svoji krasni pisavi daleč naokoli kot eden najboljših uradnih kaligrafov znani Ivan Brue-fach, deželnovladni oficijant v pokoju, rojen 1. 1849. v Gottlovi, a pristojen v Ljubljano. — V Ljubljani so nadalje umrli: Jakob Debeljak, bivši rudar 33 let star; Marijana Gaber, občinska uboga, 53; Fran Cotman, bivši delavec, 83; Jakob Ložar, posestnikov sin; Anton Japelj, mestni delavec, 44; Anton Peternel, dijak, 26.
—	Mrtvo so našli. 311etna Frančiška Traven, voznikova žena v Mengšu se je 6. apr. sprla s svojim možem in tekla proti Staretovi vili. Od tistega časa je niso več videli. 26. apr. pa so jo našli v potoku Pšati mrtvo. Traven zapušča 4 majhne otročiče v starosti 2 do 7 let. Vzrok, smrti še ni znan, pač pa je zelo verjetno, da si je vzela sama življenje.
ne hranilnice v Ljubljani, lani v knjižnico političnega društva za dvorski o-kraj kot njen upravitelj. Zato je bil tožen. Pa toženec je izjavil, da ni vedel za to prepoved in mu tudi vsebina te knjige ni bila znana. Državni pravdmk je predlagal, naj se ga pre-greška v smislu par. 24 tisk. zak. kri-' vim spozna. Sodišče, ki je Petriču verjelo, da se ne čuti krivega, ga je od založbe oprostilo.
—	Hitro je hotel obogateti. France Škantar, bivši krčmar v Ribičevem logu, je lansko pomlad kupil brez kapitala hišo za 13,100 K ter si nabavil precej gostilničarskega orodja, -zlasti večje množine vina. Bil je torej že izpočetka pasiven. Kmalu so se pa oglasili upniki, ki jih ni mogel zadovoljiti. Pričeli so ga rubiti in prodajati premičnine. Nepremičnine so bile pa na 7658 kron sodno cenjene. Dolgovi pa znašajo s postranskimi obveznostmi še, enkrat toliko. Obdolženec je dobro vedel, kaj mu preti. Spravljal je od hiše pohištvo in vino, skril je enega prešiča in več drugih reči. da bi jih odtegnil rubežni. Obdolženec, ki le deloma priznava svojo krivdo, je bil.obsojen na tri tedne zapora.
—	Podpore je zahteval. 47 let stari delavec Gregor Fortuna iz Poljan, brez stalnega bivališča, je delomrznež in sodišču dobro znana oseba; saj ima že 11 predkazni. , Koncem meseca marca je prišel po odgonu v Škofjo Loko. Tu se je zglasil pri uradu mestne občiner ko je imel službo tamošnji nadstražnik. Zahteval je podpore, in ker je ni takoj dobil, začel je kri čati, da so v Škofji Loki in v Kranju smrkova županstva. Nato je preklinjal Boga in se izrazil žaljivo o cesarjevi osebi, preklinjal je orožnike, sodišča in stražnike z opazko, da so vsi lumpje. Stražnik je bil primoran Fortuni napovedati aretacijo, kateri se je pa obdolženec z vso silo uprl. Raztrgal mu je suknjo, suval ga z rokama in brcal proti njemu. Šele s tujo pomočjo ga je bilo možno ukleniti ter ukrotiti. Zagrozil je aretujočemu stražniku, da naj obudi kes za svoje grehe, ker ga bode ubil ah pa zaklal, predno pride na Trato. Obdolženec ni hotel pred. sodiščem o tem ničesar vedeti in se je zagovarjal, da je bil tako pijan, da se ničesar ne ve spominjati. Temu so odločno oporekale zaslišane priče, češ da je bil le toliko pijan, da je bil hudoben in se je vseh svojih kažnjivih dejanj dobro zavedal. Obsojen je bil na 14 mesecev težke ječe.

ŠTAJARSKO
n
— Ljubljana zgled celi Avstriji. Pod napisom: “Zgled Ljubljane” objavlja “Neues Wiener Journal” uvodnik, ki izvaja med drugim: "Iz politično kočljivega avstrijskega ozemlja se more poročati o resničnem činu. V Ljubljani so imeli občinske volitve. Krajni dogodek je pa važen, za celo državo, ker pomenja zgled celi državi. Tri važne novosti so se pri teh občinskih volitvah prvič preizkusile. Prvič seje podelila ženskam — v deželnem glavnem mestu —- politična volilna pravica. Razbila se je nasilna pravica absolutne večine v dobro vseh večjih strank. Poleg tega se je popravila tudi slepa volilna sreča in se uvedel pluralen način volitve, seveda zgolj v splošnem razredu. Da, ženska volilna pravica je natihoma po poti čez deželno mesto prišla v Avstrijo. Po novi postavi, ki si jo je dala kranjska dežela, so postale glede na volilno pravico za občino ženske malone popolnoma enakopravne moškim. Skoraj popolnoma ne, ker pravice, da sme jo biti izvoljene, še niso dobile. List obžaluje, ker ženske nimajo tudi pasivne volilne pravice in naglaša, da je ženska osobito za posle krajne u-prave najsposobnejša. Občinski sveti vseh mest ne le da obravnavajo, marveč tudi nadzorujejo in urejajo krajnim razmeram primerno dobrodelnost, skrb za mladino, vzgojevalna in socialna vprašanja, ki se tičejo rodbine. Gotovo ni nihče bolj sposoben da o teh vprašanjih govori, kakor ženska, ki ji je odkazana v teh vprašanjih o vsakdanjem življenju važna naloga. V severni Evropi, na Angleškem in v Ameriki so ženske občinske svetnice in županice, ne da bi bile propadle občine. A bodisi kakorkoli, v Ljubljani so ženske volile same. Posledice se bodo pokazale v posvetovanjih izvoljencev. Ljubljana nadkriljuje glede na razdelitev mandatov večino avstrijskih mest. Zelo priprost način, da se pozdravi kot občinski svetnik tisti, ki dobi več en glas kot polovica vseh glasov, ta način je umesten, kjer so priproste ali pa srečne razmere strank. V naši mnogorazlični Avstriji, kjer se poraja več narodnih, socialnih in političnih strank, kakor bi bilo želeti, pa tak način volitve vsebuje evidentno krivico, ki povzroča, da do-zdaj monopolizira ena sama stranka občinsko upravo. V ljubljanskem občinskem svetu so dobile prostor vse stranke, ki kaj pomenijo v mestu: obe slovenski stranki, Nemci in socialni demokrat j e. Sistem je gotovo manj priprost, kakor je bil stari, ker se zahteva enotna organizacija strank, ki morajo oficielno vložiti svoje kandidatne liste in zahteva natančno računstvo glede na porazdelitev mandatov. A pomnoženo delo ni zaman, ker u-stvarja varnostni politični ventil, urejen razgovor strank v posvetovalnici še finejše in porabnejše. Ljubljana je uresničila ideal, ki se želi po velikih mestih in malone po vseh državah.
—	Umrl je v Goričici št. 1, v preserski fari, barjanski original Juri Širok. Dosegel je starost 75 let. Mož je služil kot vojak pri pešpolku Ma-rojčič in se je udeležil vojne 1. 1859. in vojne 1. 1866. na Italijanskem. Juri Širok je bil občno znan v lovskih krogih in zaradi svoje dovtipnosti in svojega krepkega humorja obče priljubljen. Tudi visoki gospodje iz najodličnejših krogov so se radi z njim pomenkovali in zabavali.
—	Žrtev alkohola. 631etni posestnik Franc Pipan iz Vižmarij je popival cel dan v neki tamošnji gostilni. Mož je ljubil posebno žganje in ga je tudi tisti dan precej popil. Popoldne je šel domov, malo zadremal pa se zopet vrnil v gostilno. Izpil je naenkrat četrt kozarca žganja. Nato je naenkrat zaspal in se ni več prebudil. Prenesli so ga domov, kjer je v kratkem umrl. Smrt je brez dvoma provzro-čilo zastrupljenje z alkoholom.
—	Poizkušen umor žene in samo-umor. Iz Postojne se poroča, da je dne 22. apr. po prepiru z ženo 40 let staremu kočarju Francu Ambrožiču iz Slapa se hipoma tako omračil duh, da je v tem položaju zagrabil za nož in hotel ženo umoriti. Zadal ji je na vratu lahko zarezo. Nato se je Ambrožič ustrelil s svojo lovsko puško. Zapušča vdovo s petimi nepreskrbljenimi otroci.
—	Roko mu je razneslo. Šestnajstletni Jakob Petrič iz Dolnje Lokvice pri Suhorju je razstreljeval kamen pri zgradbi ceste pri Lokvici. Strel pa se je prezgodaj vžgal in popolnoma razmesaril .desno roko, da bo fant težko še kdaj za kako delo. Oddali so ga takoj v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo, vendar se ne ve, če bo roka kdaj popolnoma zdrava ali nikoli.
—	Požari. Opekarna barona Borna v Tržiču je popolnoma Pogorela. V opekarni so pravkar montirali stroje. —Ogenj je upepelil dne 22. apr. ponoči leseno kočo Janeza Cimermana v Tomažjivasi pri Beli cerkvi. Pravijo, da je zanetila ogenj hudobna roka. Za sosednja poslopja pa ni bilo nevarnosti. ,— Posestnici Ani Černe v Cirniku na Dolenjskem je pogorelo 24. apr. 7 oralov mladega gozda. Škoda znaša nad 4000 K. Kolikor se je moglo dognati, je bil ogenj podtaknjen. Osumljena sta posestnik Franc in njegov sin Jožef Stepic, ki živita s posestnico v sovraštvu. Sina so že zaprli in izročili sodišču v Trebnjem, očeta pa orožniki niso našli doma.
—	Prepovedana knjiga. “Krvava noč v Ljubljani”, zgodovinska narodna drama s petjem v štirih dejanjih, ki jo je spisal g. Jakob Hočevar v Clevelandu, O., je bila že jeseni 1909 od ljubljanskega državnega prardnika konfiskovana ter je zaplembo ljubljansko • deželno kot tiskovno sodišče z razsodbo potrdilo. To knjigo je sprejel g,- Avguštin Petrič, asistent Mest-
—7Dr. Ploj ne kandidira več. Mariborska “Straža” z dne 28. apr. poroča, da dvorni svetnik dr. Ploj letos ne kandidira več za državnega poslanca.
—	Dr. Kukovec proti drju. Benkoviču. Na volilnem shodu Narodne stranke v Brežicah dne 30. apr. se je predstavil dr. Kukovec iz Celja kot državnozborski kandidat za okraje Brežice, Sevnica in Laško proti drju. Ivanu Benkoviču, kandidatu Slovenske kmečke stranke.
—Trbovlje. Kakor se poroča, misli v Trbovljah zasesti kandidatski prestol slavne socialne demokracije za posavski okraj še vsikdar propadli kandidat M. Čobal. Ig. Siterju se že zdi cela reč preneumna.
—	Spodnještajerska nemškutarija v državnozborškem volilnem boju. Znani Korlček Linhart, nekdanji jugoslovanski soc. demokrat, ki je po shodih celo zahteval takrat slov. vseučilišče, a streljal pri soc. demokratih take kozle, da so ga morali spoditi, dasi je bil njih voditelj, vodi zdaj spodnještajersko nemškutarijo. Ker so zdaj državnozborske volitve, je rdeče-nem-škutarski Linhart sklical 17. apr. v Ptuju shod, na katerem je postavljal nemškutarske' kandidate proti Slovenski Ljudski Stranki. Sklenili so po dolgem posvetovanju, da kandidirajo proti g. Ivanu Roškarju posestnika Franc Girstmayrja, proti Fr. Pišku Ludovika Kressnika in proti Mihaelu Brenčiču znanega ptujskega peka in župana Ornigga.
—Iz Ceršaka z dne 30. aprila se poroča: Te dni so razkosovali obširne gozde grofa Attemsa. Gozd, ki meri nad 200 oralctv, so razdelili v nad 60 parcel. Nekaj parcel so pokupili Slovenci, večino pa Nemci z Suedmarki-nim denarjem. Na ta način upajo pri prihodnjih občinskih volitvah pridobiti tretji razred. Posamezne parcele so kupili različni Saduji, Fišerederji, Gordoni itd.
—	Požarna brambg v Frankovcih. V Frankovcih se snuje požarna bramba. Kakor se govori, bode imela nemški poveljni jezik. Torej je že druga požarna bramba v slovenski fari, ki bo imela nemški poveljni jezik.
—	Požari. Ogenj v Cirkovcih pri Pragerskem dne 24. aprila, ki smo o njem že nakratko poročali, je uničil gospodarska poslopja posestnikov Pernata, Kmeteca, Medveda, Janeza Goljata, Napasta, Korena, Kaiserja in Kepe. Zgorelo je precej svinj, perutnine, gospodarskega orodja in krme, kolikor so je še kmetje imeli. Škoda se ceni na prilično 70,000 K. Zavarovalnine so majhne. — V An-drenskem vrhu pri Sv. Antonu v Slov. gor. je dne 23. apr. izbruhnil ogenj t poslopju posestnika Jakoba Soko, kjer se je plamen utrgal in preskočil na sosedov skedenj in drvarnico ter dalje zagrabil viničarijo Družovičevo, po
domače Ermanovo iz Brengove. Pogorelo j^ vse do tal, posestniku Soku vse pohištvo, obleka, živež in živina, razun ene krave. Ostalo ni drugega, kakor gola peč, ki sameva v sredi pogorišča. Zažgal je triletni otrok.
—	Ljutomer. Na veliko soboto sta se sprla v gostilni v Mekotnjaku posestnika P. Kosi in Gačič. Ko je Kosi odhajal, je lazil Gačič za njim, da bi ga napadel, a Kosi sproži svojo puško m zadene nasprotnika ravno v srce, da se isti mrtev zgrudi na tla. . Kosi se je sam javil sodniji. Kriv je zopet v prvi vrsti ta nesrečni alkohol.
—	Smrtna kosa. Na Podgradju pri Ljutomeru je umrl bivši mnogoletni cerkveni ključar Ivan Antolič. — V Podsredi je umrl poštar Epiil Panek. —V Mariboru je umrl trgOvec in posestnik Jožef Sclnvab, star 62 let. — V Jurkloštru je umrl veleposestnik An-i drej Šmid, star 79 let. — Pri Sv. Ja-kobu v Slov. gor. je umrl viničar Mihael Škrofič.
—	Francoski aviatik v Gradcu. Dne 28. aprila se je spustil v bližini Gradca na tla francoski aviatik J. Dubois, ki se je 27. apr. ob 9:30 minut zvečer dvignil v Parizu in je preletel pot iz Pariza v Gradec v 12 urah.
gade gm. Vikto'r Njegovan, da si ogleda utrdbe na Predilu in v Jezerski dolini. Odpeljal se je nato proti Bovcu.
— Državnozborske volitve na Goriškem. Državnozborski kandidati Slovenske Ljudske Stranke na Goriškem so: i. Za sodne okraje: Bovec, Kobarid, Tolmin, Cerkno in Kanal — dr. Anton Gregorčič, deželni podglavar v Gorici; 2. za sodni okraj Gorica, okolica — Josip Fon, deželnosodni svetnik v Gorici; 3. za sodne okraje: Ajdovščina, Komen, Sežana — dr. Hinko Stepanć’č, deželnosodni svetnik v Gorici.
KOROŠKO.
—	Celovški “Mir” izhaja za časa državnozborskih volitev dvakrat na teden.
—Veliko koroško igro “Miklova Zala” pri redi v kratkem na svojem lastnem novem odru “Slovensko kršč.-soc. delavsko društvo v Celovcu”.
—Celovška mestna muz’ka je šla. Skoro dvajset let je že preteklo, odkar je bil v Celovcu ustanovljen takoime-novan ‘.‘Orchesterverein”, godbeno društvo. To društvo je od mesta dobivalo velikanske podpore, zlasti, ker je vsako leto izgubilo več svojih udov, dokler 15. apr. ni docela ustavilo svoje delovanje. Tako mesto, kakor je Celovec, zlasti če je še tako silno zadolženo, pač težko vzdržuje svojo godbo, ki mnogo stane. Vzdržati bi jo b:lo mogoče le, ako bi se vsi sloji in vse stranke zanjo potegovale. V Celovcu pa seveda kaj takega vsled' znane zagrizenosti nemških nacional-cev- sploh ni mogoče. Koliko na pr. bi bila godba lahko zaslužila, ako bi bila smela igrati pri — slovenskih prireditvah. Toda...
—	Vojaštvo v Rablju. Dne 24. apr. opoldne je prišla 9. stotnija domobranskega pešpolka št. 4 iz Celovca po tridnevnem maršu v Rabelj, kjer ima ta stotnija svoje poletno bivališče. Moštvo je zasedlo vojašnico, ki je bila pred leti zgrajena, častniki pa so si vzeli sobe po hotelih in gostilnah. Obenem z vojaki je prišel v Rabelj tudi poveljnik 12. pehotne bri-
— Jadranska banka v Trstu — Hrvatska vjeresijska banka v Dubrovni- i ku. Kakor se poroča, sklenila se jel predkratkim fuzija imenovanih zavo- j 'dov na ta način, da prevzame Jadran-' ska banka v Trstu Hrvatsko vjeresij-sko banko v Dubrovniku z vsemi po- \ družnicami. — Hrvatska vjeresijska banka v Dubrovniku, ustanovljena 1. 1902 s prvotno delniško glavnico 500,-000 K, povišala je svoj kapital 1. 1907 na 1 milijon in 1. 1910 na 2 milijona kron, ustanovila je svoje filijalke v Spljetu, Šibeniku in Zadru in si je pridobila s svojim solidnim poslovanjem in spretnim vodstvom splošno zaupanje merodajnih dalmatinskih krogov. Tudi imenovanje centrale te banke podružnim zavodom avstro-o-grske banke priča o zaupanju tega največjega finančnega zavoda avstrijskega. — S prevzetjem tega zavoda postaja Jadranska banka, v kateri složno deluje slovenski, hrvaški in srbski kapital, največji avstrijski jugoslovanski zavod, povišuje svojo delniško glavnico iz 6 milijonov na 8 milijonov kron in računamo li rezervne zaklade in vloge obeh zavodov, bode razpolagala z glavnico nad 30 milijonov kron. —Ta korak Jadranske banke, s katerim razširja svoj delokrog iz Trsta, Ljubljane in Opatije na Dubrovnik, Spljet, Zadar in Šibenik, pomeni velik napredek jugoslovanskega denarstva in zamoremo čestitati upravam obeh zavodov. — Jadranska banka, katera je stopila v življenje pred malo več kot pet leti in imela takrat samo 6 u-radnikov, bode zaposlovala sedaj o-koli 100 uradniških moči in se ji odpira še velika bodočnost.
—60,000 K za Lego Nazionale je zapustil inženir Luigi Pagoni, ki se je usmrtil v Gorici.
HRVATSKO.
IN
noč ob 11. uri domov z dela. Spal je z obema omenjenima v isti sobi; vle-gel se je kot običajno na svojo posteljo, na kateri je kmalu krepko zaspal, da se nikoli več ne prebudi. Ob peti uri zjutraj pa je vstal tast Kokorič, vzel sekiro ter udaril spečega zeta dva ali trikrat s topim koncem po glavi, nato mu je še z ostrino glavo razklal. Kako se je zgodil umor, je izpovedala oblastem umorjenčeva žena Marija, češ, da 'ji vest ne da miru. Morilca in njo so zaprli. Vzrok groznemu umoru so bili vedni prepiri in pretepi v domači hiši.
.—- Koliko je mohamedancev v Bosni in Hercegovini? Pri zadnjem ljudskem štetju so našteli v Bosni in Hercegovini 611,884 mohamedancev. To pomenja, da so nazadovali mohame-danci v Bosni in Hercegovini za 2 od-stot., kajti 1. 1900 je'bilo v teh dveh deželah mohamedancev 34'99 odstot. vsega prebivalstva, sedaj pa le 32‘28 odstot. Temu je kriva velika agitacija med mohamedanci za izseljevanje, kakor tudi drugi razlogi, pred vsem tudi naseljevanje prebivalcev iz monarhije v teh dveh deželah, kar tudi zmanjšu je odstotno število mohamedancev.
SLOVENSKI PRAVNIK.
R. F. Kompare
ADVOKAT
•tir»
Telefon S. Chi. 439.
SOBA 19, 9206 COMMERCIAL AVE. SO. CHICAGO, ILL.
— Grozen umor. V FIrvatski Du-bici je v noči dne 24. apr. Joža Kokorič umoril dogovorno s svojo hčerjo, Marijo, lastnega zeta Nikola Špišiča iz Dubice. Umorjeni Nikola Špišič je bil delavec ter se je vrnil' omenjeno
Frank Opeka
gostilničar
Corner State and llth Street, NORTH CHICAGO, ILL.
‘Telephone 213.
Prodaja na drobno in debelo najboljša californijska vina.
POZOR. ROJAKI!
>Ioderno "ostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por-terievo pivo, izvrstno žganje, domala viuo in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St
N W Pbone 825.	JoHet. M.
SVOJI K SVOJIM!
Važno za vsacega rojaka!
Kadar pošiljate
denarje v staro domovino j
ali kadar nameravate potovati v staro dorrovino, ali vzeti sorodnike, ali prijatelje iz stare domovine v to deželo, obrn te se za
parok'odni in železniški listek 05^3^
s popolnim zaupanjem na
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortlandt Street, New York City,
ali na podružnico
6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O.
Tisoče in tisoče rojakov in rojakinj se je že t brnilo v teh zadevah na to tvrdko, a nikdo ni zgubil centa, in vsakdo je bil uljudno in pošteno postrežen.
U*'* Kdor Vam drugače svetuje ni Vaš prijatelj in neče Vam dobro. c5§9
1
1

.VOJI K. SVojiM!
JI
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči	1 (ji
račun ter je obrestuje po čistili	/O
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu,
Delniška glavnica K 5,000.000.	Rezervni sklad K 500.000.
PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO, GORICA.
rrrnrTi mmi mn ■ l-rrirlfTi
A.M&RIKANSKI SíXDVENEC
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, naj večji in edini slovensli-katoliški list v Ameriki ter glasilo
K.	S. K. Jednote.
Izdija ga vsaki petek
SLIVENSKO-IM. TISKOTSA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899.
v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Telefoni:
Chicago in N. V/. S09.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
kvenega izreka ter bodrila: “Sursum corda — srca kvišku!”
In če se slednjič na to, kar je naj-dragocenejega v tebi, če se ozreš na svojo dušo — veš, kako je vpodoblje-na v milosti božji, sveta in pravična; kako je. tvoja duša prava podoba onemu, ki jej je Stvarnik, Odrešenik in Posvečevalec; — kako je v tem tvoja največja čast, da si po duši celo svojemu Bogu podoben. — Ali te taka misel ne izpodbode, da se spominjaš prelepega kraja, kjer stanuje ta tvoj Bog oče: zlatih nebes — in da kličeš na vnebohodnji dan in da kličeš vselej: Gori želim; gori hočem; gori k svojemu očetu — ‘‘Sursum corda — srca v višave!”
* * *
“Sursum corda — srca kvišku!” torej vselej v življenju: naj si v žalosti bo, naj si bode v veselji. — Iz nebes doli prihaja nad nas blagoslov in krepilo; iz nebes pa tudi vsaki tugi razvedrilo. — Zato naj nam bodi življenja vodilo za v prihodnje cerkvene molitve sredi vsake sv. maše prekrasno izrazilo: “Sursum corda — srca kvišku!” — T. Z.
SLOVENSKIM SOCIJALISTOM-ODPADNIKOM V RESEN
PREVDAREK.
Piše Rev. J. K.
spoznali; odprle so se jim oči! Prišli to da zaključka, da se Martin ne briga aa narod, ampak za svoj groš.
Istega kalibra mož je: Joža Zavrt-iiik. Nekoč je delal pri listu “Dela-/ec” v Trstu in ker mu je bil obstanek onemogočen, popihal jo je' v Ameriko. Kot javni nasprotnik republikanske stranke je vendar isto očitno zagovarjal v Clevelandu s svojimi govori; seveda je to storil zato, ker mu je stranka plačala $3.00. Kje je bilo takrat prepričanje, Joža? Na prodaj, kot danes!
Kako zvestobo si je prisegala trojica: Konda, Zavrtnik in Ivan Kaker: “Da srce zvesto kakor zdaj, ostalo bode vekomaj!” In zdaj? Vsi trije se gledajo po strani kot psi in mačke in jeden drugega bi najrajše potopil v žlici vode — seveda tudi to iz prepričanja. Martin ne more prepričati Jožo, da je prav, če polnijo delavci njegovo bisago. Joža pravi Martinu: veš, moja bisaga ni tvoja. Kaker je pa c. kr. sluga pri avstr, konzulu in se pri varnem avst. koritu iz srca smeje Kondu in Joži z mislijo: Le borita se za hinavski kruhek od revnih delavcev; jaz pa mit'no sedim pri c. kr. mizi in se vama smejem.
(Dalje prih.)
STRAŠNA SLIKA NAŠE PROSVETE.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and the only Slovenian Cathol-c Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the «LOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Building Joliet, Illinois.
Advertising rates sent on application.
Prva in edina slovenska unijska tiskarna.
CERKVENI KOLEDAR.
21.	maja	Nedelja	Valens.
22.	“	Pondeljek	Helena, dev.
23.	n	Torek	Deziderij, škof.
24.	“	Sreda	Janezja.
25.	“	Četrtek	Kristusov vneb.
26.	((	Petek	Filip ner.
27.	tt	Sobota	Magdalena Pac.
NA VNEBOHOD.
(Prihodnji četrtek, dne 25. maja.)
Sursum corda — srca kvišku!
Veseli praznik Vnebohoda nas spominja domovine, kamor se trudimo vsi mi. — Na oljski gori blizu Jeruzalema se pričo svojih apostolov dvigne ta dan Gospod v nebo — njim in nam tam sedežev pripravljat. — Kateri kvistijan ne bo ta dan vneto pogledoval proti kraju, kamor nas za v nebesa odšlim Kristusom vabijo našega srca najgorečnejše želje; komu nas ne bi bil ta dan posebno mil cerkveni klic sredi izmed sv. maše: “Sursum corda — srca kvišku!”
“Sursum corda — srca kvišku”: te cerkvene besede naj bodo tudi temu kratkemu premišljevanju navodilo.
*
Če ob pomladnem času hojevaš po polju in travniku in gozdu, opazuješ na planem in sredi v grmovju marsi-kako vzklilo cvetico, ki je ravnokar dvignila svojo glavico proti solncu, svitli dnevni luči. — Tugovala je zagrnjena v zemlji željno pričakujoč*1 gorkejih sap; željno pomladnih soln-čnih žarkov, da bi se v njih mogla razgreti. — Le kvišku hrepeni cvetica in le kvišku toliko časa, da ne dora-ste, se vsemeni ter zopet drugim — morebiti pisanim še bolj — prostora ne naredi. — Ali ti ta kvišku hrepeneča hčerka iz narave ne govori tega istega, kakor cerkev ta dan s svojo besedo: “Sursum corda — srca kvišku?” — Le v višavi naj bodo tvoje misli in naj bo doma hrepenenje tvojega srca!
Če potuješ po bližnjejih ali oddalje-nejih krajih, večkrat prideš do gore, ki vzrašča sredi iz planjave, viša in viša postaja; tako visoka, da se o njej pravi, kakor da bi kipela v nebo. Ko ogleduješ goro ter se čudiš božjemu veličastvu v stvarjenju, ki je stavilo svoji vsemogočnosti take priče, prihaja ti v misel tudi tu uk, ki ga Stvarnik govori po gori: “Sursum corda — srca kvišky!” — le tje proti kraju, kamor vedno pokazuje gora z mogočnim prstom veleč: Tam više še nad menoj; tam daleč nad sinjimi višavami še — tam si ti doma! Tako, kaj ne, ti sedaj v pomladi ozelenela in vrhu svoje glave belo pokrita gora govori.
Če samega sebe premišljuješ, kako da tudi tvoje telo lfe kvišku hrepeni ter raste na kvišku; kako si leto za letom visočeji, dokler ti ni odmerjene si velikosti; če pomisliš, ka^o se človek med drugim stvarstvom odlikuje s svojo po Stvarniku mu podeljeno pokončno postavo — kako se vse ono mora,plaziti po zemlji; a on sam prosto in naravnost gleda v višave — ali te ne opominja že ta zunanjost tvojega kvišku hrepenečega telesa cer-
(Nadaljevanje.)
Hudomušni vodje naših odpadnikov se kaj radi širokoustijo: mi smo rešitelji naroda, prijatelji delavcev-trpi-nov. In kako blagodejno odmevajo te pomilovalne besede v ušesih marsikaterega nesrečnika, ki niti ne pomisli, zakaj se gre. Samemu sebi se zasmili in dobro mu dene pri srcu, ko zasliši ihtenje Martinovo ali pa Jožetovo: o, ti ubogi delavec, ti ubogi trpin! Še na um mu ne pride, da izvira to sočustvovanje le iz zgolj dobička-željnosti 'in samopašnosti, da pretakata svoje solze edino le za njegov groš, se bijeta za prvenstvo ter medsebojno tekmujeta, kdo bo več spravil v svojo nikdar nenasičeno socija-listično bisago.
Jokati znamo vsi; to smo znali že takrat, ko smo zagledali prvikrat beli dan. S svojim jokom ne bo osrečil Martin človeštva niti ga pripeljal do blagostanja. In kaj drugega je še sploh Martin storil za slovenske delavce, kot: jokal?! Nič, in še enkrat: nič! Zapomnite si vi slovenski delavci: Martin in njegovi sodrugi niso drugega kot pijavke, krvosesi, troti in sebičneži. Delo jim smrdi, a za kaj druzega niso sposobni, ker imajo preplitve možgane. Ma'rtin ni delavec, ker ne dela s krampom in lopato. Ali se morda odlikuje na literalnem polju v obliki izobraževanja ali splošne o-rnike? O, Bog se nas usmili) če bi res kedaj tako daleč zašli! Marrtine, za tako izobrazbo ni treba nikakih šol; doma je na pašniku pri kravjih pastirjih. In taki možakarji naj bi bili vodje naprednih—zavednih delavcev?! Ne, to ni mogoče! Saj nismo še tako daleč prišli, da bi hudobni bedaki igrali prvo ulogo na svetu. Sicer nam ne manjka takih ubožcev, ki plešejo kakor jim Martin gode, a ti niso nikakor zavedni delavci temveč slepci, ki ne vidijo pri belem dnevu kaj je belo, in kaj črno. Z drugimi besedami: Prisegajo mu slepo pokorščino, so njegovi pokorni sluge. In ker Martin ni bil druzega kot kravji pastir, zato so njegovi pristaši ne farški, ampak — kravji podrepniki.
Pa da govorimo resno, pustimo šalo na stran; oglejmo si, kdo je pravzaprav naš Martin. Svoj čas je delal pri katoliškem listu “Mir” v Pueblo, Colo., kjer pa ni dolgo uspeval. Tla so mu kmalu postajala prevroča; vzela ga je noč in pobral je svoja šila in kopita in jo odkuril proti Chicagi, ki je pripravno zavetje za vsakojako sodrgo lumpov. Kajne Martine, po vetrv se plašč obrača; kakor kaže bolje, tako je. Danes katoličan, jutri socijalist in pojutrišnjem vnet moha-medanec. Kdor plača več, njegov sem. Martinovo prepričanje je vsaki dan na prodaj — na javni dražbi. In to so ljudje, katerim je vedno na jeziku: to je moje prepričanje! Jaz pa rečem: to so ljudje brez vsakega prepričanja, ali kratko povedano: hinavci, brezznačajneži. — Kdor razdružuje narod, je njegov sovražnik. Martin je to storil, t#rej je njegov nasprotnik. Kdo je zasejal sovraštvo med ameriške Slovence? Dokler ni bilo Martina, vladala je najlepša sloga med nami. Martin je ustanovil S. N. P. J. Dokler so bili njen* člani njemu pokorni, dokler je smel “knofe” za “commission” kupovati, dokler je imel od nje dobiček na v^e strani, toliko časa je bila ta Jednota najboljša mati in kdo se še ne spominja, kako jo je med zvezde koval? Toda oj gorje! Kakor hitro so člani uvideli, da Martinu ne gori srce za narod, ampak za njegov groš, dali so mu brco ter ga' za vselej pognali izmed svoje sredine. In kaj je storil Martin? Maščeval se je, bridko se je maščeval nad Jedno-to, katero je poprpj tako opeval in slavil. Ustanovil je drugo nekje v Pa. In ko ga tudi tam niso marali za tajnika, ustanovil je tretjo v Chicagi v nadi, da mu bo vsaj ta nevesta prisegla posmrtno zvestobo. A tudi tu ni dosegel popolnoma svojega namena, ker je n^rod v njem spoznal svojega nasprotnika in mu ne zaupa več. Ubogi Martin pa sanja in sanja in si misli: “Martine, Martine, zakaj si vedno kričal: delavci, odprite svoje oči! Sedaj so odprli svoje oči, a to na mojo žalost.” Da, da, ljudje so ga
V govoru, ki ga je imel predkrat-kim na nekem shodu v Buffalu, je newyorški izdajatelj znanega magazina S. S. McClure šibal mnogoštevilne neprilike, ki vladajo v naši deželi, z brezozirnostjo, ki je bila naravnost občudovanja vredna. Strašna je bila priznatev odličnega zastopnika pra-američanstva, in ta odkritosrčna* razsodba ima baš zato dvojno vrednost, ker izhaja od pristnega Američana. Pač lahko rečemo, da ni bila ameriška kultura ali prosveta postavljena na sramotni oder nikdar bolj neusmiljeno, nikdar niso bile ameriške šege in ameriška uprava podvržene ostrejši kritiki, nego je to storil McClure. In očividno je bilo, da je govornik s krvavečim srcem obsodil svojo domovino. Kajti bolestno je vzkliknil: “Mi nismo domoljubi v Ameriki. Toliko časa se ne pobrinemo za to, dokler se ne pomete.”
“Pred osmimi leti sem začel proučavati sodobne prosvete,” je pričel McClure svoja izvajanja. “Najprej sem primerjal umorstva. Spoznal sem, da se izvršuje v tej deželi desetkrat toliko umorov, kakor v drugih deželah. Odstotni postavek od tisoč pre-bivavcev je bil petnajstkrat tolik kakor v Kanadi. Med zadnjimi trinajstimi leti so bili v tej deželi izvršeni umori enaki številu vojakov Unije, ki so umrli na bojiščih državljanske vojne ali pozneje podlegli svojim poškodbam. Med bursko vojno je znašalo število oseb, ki. so jih usmrtili njihovi rojaki v Združenih Državah, petindvajset odstotkov več, nego število bojevnikov, ki so storili smrt v bitkah ali podlegli pozneje svojim poškodbam ali drugim boleznim. V o-nem razdobju so usmrtile krogle 22,-000 vojakov. V Združenih Državah so znašali v istem času umori 31,000, in pri železniških nezgodah je bilo usmrčenih 21,000 oseb. V Chicagu je bilo izvršenih v štirih letih 693 umorov, in samo dva morivca sta bila obešena. Celo pod slabo organiziranim načinom vladanja traja nekaj časa, preden se od severozapadne Evrope podedovana prosveta uniči. Leta 1881. je bilo število v naši deželi izvršenih umorov samo poltretjikrat toliko, kakor ono drugih dežel. Leta 1894. je narastel odstotni postavek umorov od enega med 40,000 dušami na enega med 6500. Skupno število umorov med 1881 in 1903 je znašalo 129,000.”
Govornik je potem omenjal linčanja, ljudograbstvo, trgovino z dekleti, zvodništvo in druge sramotne madeže naše prosvete. Grozna je bila kulturna sirka, ki jo je narisal. In nasproti vsem tem strašnim zločinstvom in njihovi neprestani množitvi vlada uprav kazniva nebrižnost v celi deželi. Tudi število žrtev železniških in drugih nezgod ter nalezljivih bolezni je v Združenih Državah daleko večje nego drugje. Pravtako je s škodami po ognju. Na Pruskem je vsak železniški uslužbenec samo enkrat v sto letih v nevarnosti usmrčenja ali poškodovanja, v Združenih Državah pa v o-smih letih. Slično je razmerje v vseh rečeh, pri katerih igrajo ulogo zvesto izpolnjevanje dolžnosti, vestnost in skrbnost.
DEJSTVA O MEHIKI.
Mehika je naša najbližja ljudovlada-sosedka. Časopisi so vsak dan polni razburljivih dogodkov tamošnjih. Ven dar koliko Američanov ve kaj o onej deželi? Evo nekoliko zanimivih podatkov^ spomina vrednih:
Mehike polni naslov je “Združene države mehikanske”.
Ima dvaintrideset držav in teritorijev, ki pokrivajo ozemlje 767,250 šti-rijaških milj.
Z drugimi besedami, trinajst držav tako velikih kakor Illinois bi lahko našlo prostora v njenih mejah.
Vsi razun ene petine mehikanskih 16,000,000 prebivavcev so Indijanci ali imajo indijansko kri. Celo predsednik Diaz je pol-Indijanec.
Mehika ima armado 40,000 mož ter mornarico, obstoječo iz šestih fcopni-čark in več oboroženih prevoznih ladij.
75,000 Američanov živi v Mehiki (10,000 samo v mestu Mexico) im pri-
ližno $1,500,000,000 ameriškega kapi ala je naloženega tamkaj.
Razdalja po-železnici od New Yorks lo mesta Mexico je skoro tolika, ko: razdalja po mokrem in suhem od Nev, Zorka do Londona — 3,750 milj. Jc petdnevna vožnja.
Mehika je pridobila svojo svobodo kakor so jo pridobile Združene Države, po uspešni revoluciji. Sto in nekaj let je izpreminjala svoj način vladanja. Začela se je kot cesarstvo, potem je postala zavezna (federativna) judovlada, potem osrednja (centralna) ljudovlada; potem jo je vladal diktator (neomejen poveljnik); postala je spet zavezna ljudovlada; potem jo je premagala Francija in postala je iznova cesarstvo. Leta 1867. je sledil prevrat, in od takrat je Mehika ljudovlada!. (Zadnji cesar mehikanski je bil brat avstrijskega cesarja Franca Jožefa I., namreč Maksimilijan I., kronan v Mehiki dne 10. aprila 1864 in ustreljen dne 19. junija 1867 v Quere-taru.)
Dasi ima Mehika ljudovlado in ima ustavo po našem vzorcu, pa ta ustava vendar ne daje ljudstvu v velikem pravice glasovanja.
Texas je naša največja država in res ogromna. Vendar je Texas samo tretjina velikosti Mehike.
Mehika ima 19,000 milj železnice,
45,000	milj brzojava in 2,964 poštnih utadov.
Predsednik Diaz (izvzemši eno edino uradno dobo, ko je bil predsednik neki njegov pristaš) predseduje Mehiki že izza leta 1876.
RAVNANJE S PRISELJENCI NA ELLIS ISLANDU.
“Christl. Botschafter” objavlja dopis k poglavju o groznih razmerah na Ellis Islandu, “otoku vzdihov”, ki se v prevodu glasi:
Po 26. letih svojega tukajšnjega bivanja sem obiskal Švico, svojo staro domovino. Ob povratku sem imel pet oseb seboj. Bila sta moja nečakinja in nečak, nadalje neka gospa Rau-chenstein s svojim 13 let starim sinom. Ta četvorica je bila takoj odpravljena na suho, dočim sva bila z nekim 17 let starim mladeničem, sicer majhne postave, toda čvrstega zdravja, ki je imel tudi več nego potrebni denar, pridržana tamkaj sedem dni.
Občutkov, ki so me obhajali v tem jetništvu med tem časom, ne morem niti izraziti. Če sem hotel vprašati 1 po vzroku mojega jetništva, ali jim povedati, da posedujem v južni Minnesoti 160 akrov zemlje, sem dobil o-sorni odgovor: “Nimamo časa.” Celo pismo, katero sem pisal domov, so z znamko 2c vred pridržali. Tako se je godilo stoternikom. Brzojavk in pisem niso odpošiljali. Koliko pritožb je bilo slišati in krivic videti te dni, bi bilo predolgo navajati.
Odkrito lahko pravim, da se ravna z živalmi tu na moji farmi z večjo skrbjo in nežnostjo, nego tam z ubo-1 .gimi jetniki. Pičle jestvine, ki so se bolj metale nego polagale pred jetnike, smo použivali s pravim volčjim gladom, takozvane postelje niso nikakor podobne človeškemu počivališču, ki bi ga človek tako potreboval tamkaj. Tudi nedostaje potrebne čistosti. V takih okoliščinah smo morala moj mladi prijatelj in jaz s tisočerniki prebiti svete božične praznike. To je bila lepa dobrodošlica.
Ko so naju končno oprostili, sva prišla domov trudna in bolna. Reklo se mi je, da sem videti kakor bi pravkar prestal večtedensko težko bolezen. Kar sem tu napisal, ni prav nič pretirano. Nasprotno, povedati bi se dalo še marsikaj, kar je imenovati skoro grozno. (Samuel Rieder, West Concord, Minn.)
Kačih 6,000 deklet se bavi s čipkar-stvom na Irskem.
Canada zavzema deseto mesto med brodarstvenimi deželami.
__________/
40,000	K za Češko šolsko matico je zapustil v Pragi umrli zasebnik Dominik Daneš.
Penezokovnica v Philadelphiji je izkovala lani 146,000,000 centov in jih bo letos nad 100,000,000.
Argentinsko meso se je v Avstriji slabo obneslo. Ljudje ga niso marali m mesarji so godrnjali.
Mehikanska vlada je zgradila tovarno za brezdimni prah s sposobnostjo 110,000 funtov na leto.
Najtežje krmilo, kar jih je bilo kdaj znanih^ 100 tonov težko, je bilo narejeno za novi prekomorski parnik "Olympia”.
Koliko se pridela piva na celem svetu? Po neki statistiki se ga je 1. 1909. pridelalo 300,892,926 hektolitrov ali 7,973,662,539 galonov.
Papež bolan. Iz Rima se poroča, da je sv. oče resno bolan. Alcoravno prihajajo iz Vatikana pomirljiva poročila, je vendar položaj resnejši, kakor ga pa slikajo oficielne vesti. Bolezen je baje nekaka p.osledica zastarelega protina.
Strašna smrt matere. Iz Curiha poročajo, da se je iz obupa, ker ji je umrl mož, ki ji je pusti osem otrok, usmrtila vdova. S sliko rajnega moža se je podala v klet, se zavila v vreče, jih polila s petrolojem in se zažgala. Ko so opazili ogenj, je bila nesrečnica že mrtva.
Jos. Steblaj
PRODAJALNA
smodit, duhana, slaščic
in mešanega blaga
ZAVARUJEM PROTI OGNJU.
Tajnik Slovenskega Stavbinskega društva.
l340 W. 22 St., CHICAGO. ILL
\ MAL?
*•
5
, Plačajo se vnaprej.
Kdor išče dela, za enkrat.........$0.10
Kdor išče delavcev, za enkrat... 1.00 Kdor išče znanca itd., za enkrat. .25
Zahvale .......................... 1.00
Naznanila, od vrste, za enkrat... .10 Oglas—ime, stan in naslov, na leto $5, Oglasi v “A. S.” so najuspešnejši.

VVSTRO - AMERIKANSKA ČRTA Majpripravnejša in najcenejša paro brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New Yorkotr. Trstom in Reko.
Brzi poštni m novi parobrodi na dv. ljaka:	,
MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA. IN OCEANIA.
Jruge nove parobrode kateri čejo vo :it 19 mil na uro se gradijo.
Parniki odplujejo iz New Yorka ot sredah ob 1. popoldan in Trsta ob so ootah ob 2. popoldan proti New Yorku Vsi parniki imajo brezžični brzojav električno razsvetljavo in so modeme urejeni. Hrana je domača. Mornar ji in lečnik govore Slovensko in H vaško.
Za nadaljne informacije, cene n vozne listke obrnite se na naše zastoj, nike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO. General Agents
2 Washington St.,	New York
DRUŠTVO PODPORNA ZVEZA SLOVENSKIH FANTOV, štev. 23, S. H. Z. na Calumet, Mich.
Uradniki za leto 1911:
Predsednik:	John Kambich, Box
572. Podpredsednik: Mike Pavlich. Prvi tajnik in zastopnik: Jos. B. Me-tesh, Box 625. Drugi tajnik: John Šu-tej. Blagajnik: Math Sotlich.
Odborniki za dve leti so: John Z. Kure, Joseph Staudohar, George Mi-helich, Jos. Schueler.
Odborniki za eno leto so: Marko Mourin, John Sajnich, John Weiss in John Bohte.
Maršal: Andrew Ženko.
Poslanec: Steve Verderber.
Bolniški obiskovalec: Anton Materiell za Mohak in Ahmeek.
Zdravnik: Dr. Raunavaara.
Društvo ima svoje redno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v italijanski dvorani na 7 cesti vselej točno ob 2. uri popoldan.
Slovensko-Hrvačka Zveza izplačuje svojim članom v slučaju smrti $800.00. Za izgubo ene noge $300.00. Za izgubo ene roke $300.00. Za izgubo enega očesa $150.00.
Imenovano društvo spada k S. H. Z. in plačuje svojim članom v slučaju bolezni eden dolar na dan. To je edino društvo, ki plačuje tako podporo.
John Kambich.
KJE JE CHARLES A. SEVER?
Pred nekaj časom je stanoval na * Hibbing, Minn., 112 Second Ave., ter je bil tam za tolmača pri družbah itd. Kdor ve zanj naj nam naznani njegov naslov, ali se pa naj sam javi, ker je jako važna zadeva. Ame-rikanski Slovenec, Joliet, 111.
V NAJEM — HIŠA S HLEVOM IN i 3l/i orale zemlje za vrt in farmo, \l/2 milje južnovzhodno od Rockdale. G. Haldemann, 2l/2 milje So. Chicago St., Joliet, 111.	2t
____ j________________________
VWAVVWAVWrtVWAWflA
Oscar J. Stephen
Sobe 201 i n 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JA\>I
NOTAR
r*
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drogi poškodbi
Zavaruje tud življenje proti nezgodam m bolehnim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko m.oko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško. ,ANWAW.WA*/AVWVYAVV
Albert Weiss Land Go.
Red River Valley Farme.
v slavnoznanih Richland Co., North Dakota in Wilkin Co., Minn.
Nailepše fame i sielo.
In se prideluje vsevrste žito, pšenica, oves, koruza, ječmen, lan, itd., ter imamo farme v Woodsdae, Colo.; Rock Creek, Wyoming in San Antonio, Texas in nekatere teh farm so jako pod ugodnimi pogoji. Torej rojaki pridite in vprašajte. Tudi lote in hiše imamo na prodaj v Jolietu.
L. EBERHART, glav. zastopnik
za sev. države Illinois.
Sobi 1 in 2, Fargo Bldg., Joliet, 111.
Slovenski zastopnik, Anton Zelnikar,
Rojaki! Slovenci!
Največja in najbolj varna hranilnica v stari domovini je
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1910 je imela 564 MILIJONOV KRON; VLOGE znašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 200 TISOČ KRON.
Vložen denar obrestuje po 4 \% brez vsakega odbitka
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA z vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na “MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI” in NE v kako drugo manj varno “šparkaso”. NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobimo za Vas denar.
v SVOJ NASLQV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO!
Compagnije ^ G-enerale ^ Transalanitque
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko la Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo irezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano la razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Pier 57 North River foot 15th St.,
New York City.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kozminski, gl. zastopnik za zapad, 139 N. Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, I1L A. C. Jankoviča, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, IlLPaul Starič, agent, 110 South 17tb St, St Louis, Mo., L. Stem & Son, agents, Joliet HL
******
K. S. K,
******
******
JEDNOTA
******
J.
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovan.i v državi Illinois 12. januarja 1898.
Glavni urad na: 1004 N. Chicago St., Joliet, Illinois.
GLAVNI ODBOR.
Predsednik:......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:...........Marko Ostronich, 49 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:.................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik:........John Grahek, cor. Broadway & Gran te Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:... Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Pooblaščenec: ................. Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik......Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.
Josip Sitar, 80S N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527. N. Chicago, 111.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Blaž J. Chulik, Gage Block, Lyons, la.
Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111.
Leo. Kukar, Box 426, Gilbert. Minn.
Pittsburg, Pa., 15. maja. — Vsem cenjenim društvom naše slavne K. S. K. Jednote, katera so sprejela srečke za žrebanje zlate ure našega bolnega sobrata Franka Rogina, člana društva Jezus Dobri Pastir št. 49 K. S. K. J., naznanjam, da se bode ura iz-irebavala 4. julija 1911. Vse cenjene tajnike, kateri niso še povrnili tikcev1, prosim, da blagovolijo iste na junijski seji razpečati in mi neprodane srečke povrniti vsaj do 3. julija, ker le s tem mi je mogoče narediti pravi račun. Vsa društva, katera so kaj darovala, bodo objavljena v Am. Slovencu.
S sobratskim pozdravom,
George Weselich, I. tajnik.
Pittsburg, Pa., 16. maja. — Ker bo dne 29. maja t. 1. na pondeljek pred Decoration Day imelo svojo slavnost društvo Slovenskega doma in je bila prošnja poslana na naše društvo ter ista bila vzeta v poštev, zatorej so vsi člani društva Matere Božje štev. 33 K. S. K. Jednote povabljeni k slavnosti. Vsak si naj prinese društveni znak in naj pride ob 9. uri zjutraj gori imenovanega dneva v cerkveno dvorano na 57. in Butler cesti. Za večji obisk je v nadi, oziroma vabi društveni odbor.
V sklepu pisanja bratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K J. Glasilu pa dovolj dobrih predplačnikov.	John Filipčič, tajnik.
“KRANJSKIM” SOCIALISTOM NA ZNANJE!
Naši “kranjski” socialisti v Chicagi se na vso moč čudijo, zakaj “Ameri-kanski Slovenec” ne prične z resno razpravo o socializmu, da bi se mi začeli pogovarjati v časopisih prav modro kakor modri možje. Ker tega do-sedaj v tem listu še niso čitali, so začeli socialisti vabiti podpisanega duhovnika, naj se pnkrat potrudi na javen shod, na katerem bi se prav, “mirno” pomenili, kdo ima prav: ali socialisti ali njihovi nasprotniki, to je katoličani! Ne boš Jaka kaše pihal! Resno se z Vami ne bomo tako kmalu menili in tudi na shodih ne boste z •nami debatirali. Od časa do časa boste v tem listu kaj čitali in ko boste prečitali, popraskajte se malo za ušesi in zdihnite: Ja, ti zlomki nas pa poznajo! In čem bolj boste uvideli, da vas dobro poznamo kot slab denar, tem bolj vam bo hudo pri srcu. Pa ne moremo pomagati! Da bi jaz šel na vaš shod? Da bi jaz na shodu poslušal onega Zavrtnika, ki je imel na svoji steni namesto križa obešeno sliko, ki predstavlja vislice z dvema obešenima duhovnikoma? Da bi jaz s takim anarhistom Zavrtnikom debatiral, ki bi rad po-davil in obesil in postrelil vse duhovnike po svetu? Sram te bodi, podla duša Zavrtnik, da vabiš duhovnike na svoj shod! In da bi jaz na Zavrtni-kovem shodu gledal tistega socialista, o katerem mi je njegova žena jokaje pripovedovala, da jo pretepa in da je podoben zverini? Veliko let je prebil v gozdovih — tako je rekla — in zato se je od živali več naučil kot od ljudij? Pojte se solit, ribam pet in žabam gost, vi socialisti in nikar nas med se ne vabite! Da vam kaj takega ne bo nikdar več na misel prišlo, vam naj še povemo, da ste vi
1.	) preneumni
2.	)' prehudobni.
Dva socialist^ sta se v McCormiku Prepirala, kdo je večji socialist. Ta slavni razgovor se je vpričo enega naših katoliških mož razvijal takole:" “Jaz sem socialist.” — “Prmejduš saj sem jaz tudi.” — “Morda si, ampak laz stavim, da sem jaz večji socialist kot ti.” — “Nisi ne, če pa si, dokaži!” “No vidiš, Tone, far ima tebe zapisanega v farških bukvah, mene pa nima nikjer.” To je bil dokaz za zma-£o. Ce bi bil to kak dokaz, potem takoj trdim, da ima čikaški f.. v bukvah popisana skoraj vsa imena socialistov in potemtakem v Chicagi ni nobenega socialista. Pa bi jaz s takimi prismojenimi socialisti na shodu resno govoril? Pojte no, pojte!
Drugi vzgled! V So. Chicagi se je
nekoč ob obletnici rojstva nekega socialističnega prvaka zbral cvet “izobraženih” čikaških socialistov. Ginjen se je ob tej priliki slavljenec zahvalil rdečim sodrugom in med drugim izrekel te imenitne besede: “Mi se, bratje, prištevamo med izobražence in nismo tako nazadnjaški, da bi hodili v cerkve molit lesene malike...”
0	uboga revščina socialističnega znanja! Vsak 8 letni šolarček ve, da mi častimo Marijo in svetnike, lesene kipe pa, ko strohnijo, jih s spoštovanjem sežgemo. Dokler so pa še lepi, jih pa kinčamo in se vanje oziramo — toda z drugimi mislimi, čuvstvi in vzdihi kakor so se na Francoskem anarhisti ozirali v napol nago Venero, ki je bila postavljena v oltar. O, duševni revčki, vi socialisti!
Pri vseh igrah, ki jih prirejajo soci alisti, mora biti na odru socialist — oblečen kot duhovnik. Fader Stonič, socialist, se je pri zadnji igri zopet postavil v svoji “farški” obleki. Brez farjev in kuharic ti ljudje ne spravijo nobene stvari na dan. Čikaška dva I zloglasna lista bi morala imeti tole ime: Eden naj bi se imenoval “Far”, drugi pa: “Kuharica”. Zdaj se pa oba J imenujeta delavska lista; po imenu
1	sta, a najbolj zeleni so tisti, ki jih na
: ročajo in plačujejo. Pa naj bi duhov-i mk s takimi ljudmi na shodih govoril? ! Ko se je vršila v Chicagi parada vseh katoliških društev, je z okna neke go-j stilne “zaveden” socialist vrgel dve ' s tinto pomešani jajci na dve belo oblečeni dekleti, ki sta se kot poštene Slovenke udeležile parade. Ta človek je mislil, da bo s tem dosegel velikansko čast kot junak v boju za socializem. Pa se je revše zmotilo! In s takimi ljudmi naj bi se mi bratili? “Kdor se med otrobe meša, ga svinje požro.” Zavrtnik, če je na tvoj zaveden hrbet v Waukega-liu priletelo jajce, naj nikar ne bo užaljena tvoja čast! Dokler le polen in prekel ni je allright — le potrpi in u-dano prenašaj vse, saj za pravično stvar se mora človek žrtvovati.
V Chicagi vas vse naš narod dobro pozna. Naši ljudje se le smejejo, ko vidijo, da si je peščica socialistov sama v laseh. Lahko bi rekel, da kjer sta dva socialista, tam so tri stranke. Čemu je treba v Chicagi dveh listov socialističnih? Če ste bratje in so-drugi, združite se vendar! Ali ni grdo če socialisti eden drugemu kruh kradejo in potem, ko socialist socialista brcne čez prah, bi ga pa še najraje dal zapreti v ječo. Grdo je to, nebratsko! Zakaj se psujete med seboj? Ali niste vsi enega dirha in enega srca v prid delavskemu stanu? Duhovnika bi morali prositi na kolenih in poslati mu na dom *kočijo, da bi delal spravo med vami in da bi si vsi, kar vas je prijateljev delavskega stanu, bratsko podali rok® za skupen blagor, ne pa da bi delali za svoj žep in za nos vodili širom Amerike razkropljene slovenske delavce. Pa me ne prosite tega! Na shod me pa vabite! Jaa, saj bom prišel!? Za glavo se primite in poglejte, kaj je notri!
Da bi duhovnik prišel na shod socialističnih “primojdušovcev”? Vi socialisti, nikdar bi nihče izmed vas ne smel reči: pri moji duši! Zakaj ne? Zato, ker vi nimate duše! Kako ste vendar nespametni, da se pridušate?
Da ste nespametni, to dokazuje tudi to, ker vkljub vsemu delu nihče izmed vas nič nima. Naši katoliški delavci delajo in so zavarovani pri treh-ali štirih društvih in dajejo zmerom za cerkev. Življenje, društva, cerkev, bolezni, družina —- vse to jih stane mnogo denarja. Pa vkljub temu jih ima že dosti naših mož svoje hiše, in nekatere so celo že plačane. Kaj imate pa Vi pokazati? Lažnjiv jezik, večno suho grlo in prazen žep in nazadnje še dolg. Za koliko so bili že sa-lunarji na Centri pokradeni od socialistov? Dolžni so povsod, predno se pa še izmuzajo iz Chicage, pa svojim upnikom še kaj ekstra ukradejo, in salonarji jezno kolnejo: O ti hudičev socialist — spet me je! Pa naj bi se duhovniki z Vami resno razgovarjali? Kje pa smem sesti blizu kakega socialista?
Zadnjič so socialisti na seji slovesno sklenili, da nič ne kradejo. Čast Vam, da ne kradete in cel slovenski narod je lahko ponosen na ta izbrani cvet pdštenosti m nedolžnosti! Kdo bi sumničil c. kr. Kakerja, da si je
kedaj prilastil kak cent? Klinar se je od socialistov naučil poštenosti —i pošten je kot Lahov koš! Zavrtnik v Trstu ni nikdar dobil niti ene cigare zastonj — vse je žrtvoval za delavca. In da bi Petrič le enkrat v svojem življenju prelomih zapoved: Ne želi svojega bližnjega blaga? Nikdar ne! Na Centri so salunarjf že prebogati, ker noben socialist ni dolžan niti enega vinarja. Jagneta, kar lilijo v roke in kak simbol poštenosti in požrtvovalnosti, na prsi naslikajte to in tej sliki se bo smejal sam hudič.
Anton Sojar.
SOCIALISTOM NEKAJ ČEŠENJ ZA ZOBANJE.
Ponuja: Anton Sojar.
1.	) Nedoslednost. Ime Bog
— pišete z malo začetno črko “bog". Imena — Jože, Martin, France pa pišete z veliko začetno črko. Kako je to, da nekateri socialisti (n. pr. Udovič) molite, drugi pa ne; nekateri imate otroke krščene, drugi ne. Zakaj ne postopate vsi jednako? Če to ni hinavščina, je vsaj nedoslednost. — V Chicagi tretjina socialistov hodi v cerkev, drugi ne. Če so hinavči; vrzite jih od sebe, če so neumni, jih poučite. Grozna nedoslednost! Vi pravite: duhovniki so sovražniki delavskega stanu! Zakaj ste pa priobčili neko do-bromisleče pismo nekega duhovna s tako slastjo, kakor mačka, ki najde pečenko. Ali je to doslednost? Če ste dosledni, vam mora biti vsak stik z duhovniki strupen in nevaren. Jaz kot socialist bi ne imel s katoliškimi duhovniki nikdar nič opraviti. K duhovnom pridete beračit za podporo ali za usmiljenje pri tožbah! O hinavska nedoslednost! Enkrat pravite:	Na
križ z njimi, drugič pa stegujete svojo prosečo dlan in prosite: Gospod, pomagajte mi! Da, nedosledni ste v mišljenju, v pisanju, v govorjenju in dejanju.
2.	) Zakaj vi toliko potrpite? Splošna sodba — vsaj naših katoliških mož v Chicagi je: Socialist je lump! Ničvrednež! Propalica! In zakaj naši katoliški možje to rečejo, že dobro vedo, zakaj vas tako imenujejo, saj so nekateri naši možje že 20 let v Chicagi in še več in zato prav dobro poznajo to leno, hinavsko socialistično kugo. Toda — zakaj pa vi ne rečete našim katoliškim možem, ki hodijo v cerkev in prejemajo sv. zakramente, zakaj vi socialisti ne rečete tem možem: lumpi, ničvredneži, neumneži, ki hodite v cerkev. Čudno je to, ali ni res? Mi vam lahko rečemo vse, a vi se nas bojite, ker dobro veste, da imate opraviti z možmi, ki imajo več skušenj v življenju kakor vi, socialistični mladički. Zakaj toliko potrpite?
3.	) Kako morete vi socialisti na podlagi evolucijske teorije dokazati, da se s 'socializmom evolucija konča?
4.	) Privatna lastnina. Če en socialist kupi za svoj denar en klobuk, čegav je ta klobuk? Menda je ja ta klobuk socialista. Vi, ki nimate glave na pravem koncu, pravite, da ni, jaz pa pravim, če socialist za svoj denar kupi klobuk, je ta klobuk lastnina tistega socialista, ki ga je kupil.
Dosti češenj za enkrat! Kadar boste te pozobali, dal vam bom še več češenj, da jih boste zobali, ali pa lešnikov, da jih boste trli.
Na svidenje!	Anton Sojar.
Za kratek čas.
J049404044040«404040KI4J
v samostan. — Ko je pozneje cesar res došel, mu odgovori opat na stavljena vprašanja takole: “Morje je povsod tako globoko, da pade kamen na dr10- Cesar je vreden 29 srebrnikov, ker dražji gotovo noče biti, kakor Kristus, ki je bil prodan za 30 srebrnikov. — Cesar zdajle misli, da govori s samostanskim opatom, kar pa ni res. Jaz sem namreč le samostanski mesar v opatovi obleki.” — Cesarju so bili ti odgovori prav všeč in je mesarja bogato obdaril.
Zapeljiv agent.
“Gospod, zavarujte si svoje življenje pri nas, Naša zavarovalnica izplača vsakomur, naj umrje kakršnekoli smrti. Če vas tudi ob glavo denejo, dobitč vso zavarovalnino!”
Glava.
Korporal: “Zakaj ne sme vojak m koli glave izgubiti?”
Vojak: “Zato ne, ker bi potlej ne imel kam čake postaviti!”
Različne misli.
Žena: “Oh, Ljudevit, ko sem te videla po skalah doli plezati, mi je hotelo srce raztrgati!”
Mož: “Meni pa hlače!”
Ukor.
Dva hlapca se kregata in si dajeta razne priimke. Ko ju gospodar povpraša, zakaj to, pravita, da ju je nevolja premagala. “To si jaz za vselej prepovem,” — pravi gospodar. “Nevolja nima vaju zgrabiti, ampak mene! Jaz sem gospodar!”
Heraklej v pokoju.
Ko je bil ta slavni junak dovršil svojih dvanajst nalog, je šel v pokoj. Prijatelji mu prigovarjajo, naj se loti še trinajste naloge. On pa jim reče: “Poglejte, kar je v zgodovini o meni zapisanega, napolnuje že sedaj dve knjigi. Ko bi še kaj novega dovršil, se mi smilijo študenti, ki bi se morali še tega učiti!”
Enoletnik.
A. “Ali si bil ti Jože tildi vojak?”
Jože: “Kajpak, saj sem bil leta 1866. enoletnik!”
A. “Kako?”
Jože: “I no, rojen sem leta 1865. •— torej sem bil takrat ravno enoletnik!”
Dobro rešena uganka.
Karol Veliki (nemški cesar) je slišal praviti, da so menihi nekega samostana zelo šaljivi. Da bi se o tem prepričal, jim sporoči, da bo v štirinajstih dneh prišel tje ter da hoče imeti odgovor na te-le vprašanja: Kako globoko je morje, — koliko je vreden cesar in kaj bo cesar mislil, ko bo prišel
Zloben svet.
Oficir: “Toliko dolgov imam, da mi ne kaže drugega, kakor oženiti se ali pa ustreliti!”
Tovariš: “Oženi se torej; ustreliš se lahko potlej!”
Gliha z gliho.
Bolnik: “To je pa veliko vredno, da ob tako pozni uri k meni pridete!”
Zdravnik: “Res je. ZAto bom pa tudi veliko računil!”
Še lepše.
A.	“Ali te ni sram, da imaš v praznik raztrgano suknjo?”
B.	“Saj ni moja!”
Pri zdravniku.
Bolnik: “Prosim, gospod doktor, da me preiščete!”
Zdravnik: “Prav rad! Toda, prej mi povejte, kaj vam je! Kaj vas boli, — ali vam diši jed in pijača, — ali morete spati?”
Bolnik: “Ja, če Vam vse to povem, potlej ni nobena kunšt zdravnik biti!”
Zlobno.
Gost: “Kako vino ste prinesli na mizo?”
Oštir: “Vivodino!”
Gost: “Ali je to njegovo rojstno ah krstno ime?”
Šaljivec pred smrtjo.
Državni pravdnik jetniku, ki je na smrt obsojen: “Če še kaj želite, kar naravnost povejte!”
Obsojenec: “Ruskega jezika bi se rad še učil!”
Po skušnji.
Dijak svojemu tovarišu: “Ali si imel srečo pri skušnji?”
On: “Pri vprašanjih srečo, pri odgovorih pa smolo!”
Pred sodnikom.
Sodnik priči: “Imate Vi tudi kaj od zadnjega pretepa?”
Priča: “Da, par klofut!”
Določni odgovor.
Hribolazec: “Kako visoko moramo še plezati?”
Vodnik: “Samo do vrha; potem se gre navzdol!”
Jetika in boben.
Jetičen bolnik je stal pred profesorjem. “Kaj ste po poklicu?” je vprašal strogi gospod.
“Godec”, se je oglasil odgovor.
Potem je profesor svojim učencem dolgo predaval o jetiki, katerej so izpostavljeni zlasti trobilci na rog. Nato je predavanje pretrgal, da rečeno natančneje pojasni v tem slučaju.
“Torej”, obrnivši se na bolnika. “Vi pravite, da ste godec. No, pa povejte razredu, na katero glasilo igrate in koliko časa že bolehate.”
“Na veliki boben”, je bil odgovor.
Gospodičino veselje.
“Severov Antisepsol rabim vsak dan in sem vesela opazujoč, kako ščiti zobe, jih ohranjuje bele, ustno duplino čisto in brez kisline. Tudi ozdravlja mehke, obolele zobrne in jim podeljuje sladak, osvežujoč dih,” piše gdčna. Marica Wozniak, Lubin, Wis. Antisepsol se tudi rabi pri zdravljenju katara, hripavosti, mrzlice in iztokov. V lekarnah; 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	1-3
“Cunard Steamship Co.” je imela ondan v Liverpoolu na Angleškem svoje letno zborovanje. Predsednik ravnateljstva je izjavil, da bo prišlo najbrže do konkurenčnega boja med Cunard Line in med drugimi prekomorskimi linijami. Ako pride do boja, bodo prevozne cene padle.
GEO. MIKAN
MODERNA GOSTILNA
Pri meni je največ zabave in in najboljša postrežba.
N. W. telefon 1251.
202 Ruby St. JOLIET, ILL.
Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovensko perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet N. W. tel. 218. Chicago tel. 1308L.
Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrt!
A. NEMANICH, pred*.
M. GRAHEK, tajnik.	S. OLHA, blag.
Liquor
Co.
GLAVNICA $50,000.00.
Us «i. in inkorp. leta 1910
1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.
¿f*
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo.
R.ojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika.
Lokalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmu!
Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino
PRIPOROČAMO VAM
DOKTOR IVEC
(Water Doctor)
kot najboljšega in najizkušenejga zdravnika. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini) 1 To« raj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagao-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnog* ozdravil, ga imenujejo kot “water doktor”.
On je specialist za moške, ženske in otroik* bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo €► zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je ta sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol *	teško dihanje, prehlajenje, katar, nervozno*!^
kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, prtiče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni.
Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno.	’
Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ah pridite k njemu, in om Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako:
DR. MARTIN J. IVEC,
90« N. CHICAGO STREET
JOLIET, ILLINOIS.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vs• potrebščine z društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.
CENE NIZKE.
F. KERZE OO.
2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
JOUCT«JUU,
FHTO PIVO V STEKLENICAH
Bottling Dept Cor. Scott and Clay St.
Both Telephones 2*.
Če imate opraviti % sodnjo pojdite do
Garnsey, Wood & Lennon
Advokati.
Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, ILL.
------ ZA NAJBOLJŠI -------
PREMOG
po primerni ceni telefonajte do nas:
M. Trbuy & Son.
Chicago tel. 241.	N. W. tel. 61.
Wilmington Lump, tona po $4.00
Pena, tona po......$3.50
Wash Nut, tona po..,.$4-0N
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k
ANTONU SCHAGER
North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke.
Popravljamo
Delo jamčimo.
KLOBUKE
kupljene pri nas urejujemo brezplačno. NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI
V MESTU.
Brennan & Olander
305 Jefferson St, Joliet, Illinois.
Sosedi in sosede.
Slika iz življenja.
Iz češčine od Vaclava Špačeka prevedel Rev. John C. Smoley.
Ï:1
(Konec.)
II.
Drugega dne vstavil se je Košar, kakor navadno že pred šesto uro pri Danijelu iti zaklical pri oknu: “Pojde-te, sosed?”
“Takoj grem,” odvrnil je Danijel, vzel čepico, rekel “z Bogom” in šel iz hiše.
‘‘Bog daj dobro jutro,” pozdravil je soseda. “Mislil sem uže, da se danes pri meni ne ustavite.”
“A zakaj?” vprašal je Košar.
“Ker so se najine ženske včeraj tako sprle,” dejal je Danijel.
“Pojdite, pojdite; mislite, da nimam pameti? Svoji ženi sem že povedal, da to ni bilo vredno.”
“Jaz sem svoji ravno tako rekel. A vsa stvar ni vredna, da bi govoril o_ Sosed, jaz vam dam štirideset
nji.
krajcarjev, da ne bo nikakega nespo-razumljenja.”
“Morda mislite, da jih vzamem? Skledo je ubila naša, a tega ne popravi nobeden denar.”
Prijateljsko razmerje med sosedoma ostalo je neskaljeno. Med ženskama pa je trpela jeza še dalje. Ko je zvečer Košar pripovedoval, da mu je sosed denar ponujal, in ji prigovarjal, da bi se s sosedo poravnala, dejala mu je, da je norec, kej- ni denarja vzel. A Danijelovka zopet je rekla svojemu možu, da je butec, ker je denar ponujal.
“Kaj pa bo sedaj s sadjem? vprašal je Danijel drugega dne soseda, ko sta se vračala od dela. “Ostane pri tem, kakor sva se dogovorila?”
“Ne vem, prijatelj. Ako bodo najine ženske vedno v jezi, ne bo iz te ga nič. Veste, da bi morale sedaj o tem, sedaj o drugem se pogoVarjati; a tako-le druga na drugo ne bode govorila. Ko bi ji kaj takega omenil, bi lepo naletel; brez dvoma vi tudi.”
“Prav imate. Najbolje bode, da nekoliko časa počakava; morebiti sreča najini ženi pamet. Do druge nedelje je še dosti časa.”
A ženski sta se prej poravnali, kakor sta se moža nadejala. Bilo je to še istega dne.
Nekako ob osmih zjutraj šla je Ko-j šarica od doma S košem na hrbtu. Sla je po travo za kozo. “Greš z menoj, Francika?”. vprašala je deklico, ki se je igrala na dvorišču.
“Ostanem rajši doma,” odvrnila je deklica. “Vi greste zopet tako daleč.”
“Pa ostani, a igraj,” rekla je mati.' “A to ti povem, k Danijelovim mi ne hodi.” Poslednje besede rekla je glasno, da bi jih Danijelovka slišala.
“To je hudobna ženska,” govorila je Danijelovka sama pri sebi. “A rečem ti, Marenka, Franciko mi imaš pustiti pri pokoju.”
Ali Marenki to ni bilo po volji. Bila je sicer poslušna in se ni upala zoper stavljati se materinim ukazom, a vendar je šla ven in pogledavala na sosedovo dvorišče. Radovedna je bila, kaj dela Francika, s katero ste se vedno igrali.
Francike tudi ni dolgo držalo na dvorišču. Šla je čez cesto do potoka; ni bil ravno globok, a dekletci ste mnogokrat trgali cvetlice ob njegovem bregu.
Tudi Marenka je šla čez cesto, a ostala zadaj. K Franciki ni hotela iti, da ne bi užalostila matere. Gledala je na njo, kako hiti po bregu in si trga cvetlice.
Najedenkrat je zakričala; Francika je zgubila ravnotežje in padla čez glavo v potok.
Marenka ni pomišljala dolgo. Ne koliko skoki bila je pri svojej tovari šici, stopila je v potok, zagrabila Fran ciko in jo potegnila na breg. Tam jo je položila in hitela pravit domu, kaj se je zgodilo. Danijelovka hitela je k potoku in prinesla dekletce v sobo.
“Za božjo voljo,” prekriževala se je Danijelovka; “da si jo le zapazila in jo hitro potegnila iz vode, če le' vendar ne bo prepozno.”—Deklica je bila kakor mrtva.
Nagnila ji je glavo navzdol, iz ust ji je pridrlo'nekoliko vode; za nekaj trenutkov je začela dihati; odprla je oči. Danijelovka slekla ji je premočeno obleko in jo položila v postelj. Kmalu je otrok zaspal.
Nekako ura je minula, ko se je Košarica vrnila domu s košem na hrbtu v kojem je prinesla travo za kozo Gledala je po otroku, a ko ga ni videla, se je malo prestrašita.
“Pojdi teti povedat, da je Francika tukaj; naj je nik;ar ne išče, a povej, kaj se je zgodilo,” naročevala je Danije-' lovka hčerki. Ta je šla hitro, a v jedni sapi bila je že Košarica tu.
“Za božjo voljo,” je zdihovala, “kaj pa je delal otrok?”
“Hodila je ob potoku in padla v vodo,” rekla je Danijelovka. “Ko bi je ne bila Marenka potegnila iz vod bila bi se utopila. Dobro, da ni ubežala, kakor delajo otroci radi pri takih priložnostih. Morda ne bode Franciki nič; sreča, da ni zadela z glavo ob kak kamen, sicer bi se bila onesvesti la.”
Košarica se je strahu še vedno tresla. “Naj vam Bog to poplača, soseda,” rekla je naposled hvaležno, sto-pivša k Danijelovki. “A prosim vas, odpustite, da sem se tako grdo proti
i\am obnašala. Kdo bi se bil kaj takega nadejal?”
“No, to veste, otroci so otroci, a sosed nikoli ne ve, kedaj bo soseda potreboval,” odvrnila je Danijelovka. opominjajoča, kako trdo je zjutraj Košarica naročevala hčeri, da ne sme k Danijelovim.
Košarica pustila je spečo hčerko pri sosedi in hitela domu, da! bi pripravila južino. Obe ženi nosili ste opo-ludne kosilo možem v kamenolom, a po navadi je šla vedno le jedna sama. in ta je nesla kosilo za obadva. Menjavali ste se dan za dnevom. A v zadnjih dveh dneh šle ste obedve, a tako, da bi se ne srečale. Sedaj je bilo zopet vse poravnano, in Danijelovka nesla je južino sama za oba moža, da bi Košarica mogla ostati pri otroku.
Moža svojim očem nista verjela. <ko sta videla, da prihaja Danijelovka sama.
“Sedaj pa menda nisem pri pravi pameti,” kimal je Danijel z glavo. “Ali je vaju že srečala pamet in ste se poravnale?”
“Spravila je naju nesreča,” odvrnila je žena. Povedala je, kaj se je zgodilo. Košar se ni malo prestrašil; hotel je iti domu, a Danijelovka ga je potolažila, da je otrok zdrav in da se mu ni nič kaj prigodilo.
“Vidiš, kaj se lahko zgodi, če so o-troci sami,” menil je Danijel. “Prej ste hodile jeden dan moja, drugi dan tvoja, a tako je vedno jedna pazila na otroke. Sedaj pa, ko ste hodile obe, bili so otroci sami. Morda postanete sedaj pametne in se ne bote kujale kakor mali otroci.”
Zvečer je pa prijel Košar ženo nekoliko ostreje.
Dogodek, ki bi bil postal lahko za otroka in za stariše osodepolen, spravil je obe ženi v resnici in stalno. Posebno Košarica vzela si je ta žalostni dogodek do srca in postala mirneja in potrpežljivejša.
Sedaj še le razodela sta moža ženam svoje načrte, in ženi ste pritrdili. Košar in Danijel dobila, sta sadje veliko ceneje v najem, ker se nikdo ni oglasil.
Otroka hodila sta vsaki dan k cesti in pazila na sadje. Poljski čuvaj prihajal je tudi vsaki dan gledat na sadje, ženi pa ste malo večkrat nego prej hodile tja po travo. Sploh pa take čuječnosti ni bilo niti treba; ljudje so vedeli, da Košar in Danijel delata v kamenolomu, in da bi jih otr&ka ta koj poklicala. Zato tudi na sadju ni-kake škode ni bilo.
Ko je pa sadje dozorelo in se je pričela trgatev, bilo je to v radost otrokom in starišem, posebno ker so drevesa dobro obrodila in obetala precej dobička.
In v resnici sta sadje dobro proda la. Najela sta si voz in zvozila vse i mesto. Dobiček sta si pošteno razdelila, kajti obe družini ste skupno delale, in vsaka je prejela jednaki del.
Od te dobe živela sta soseda in so sede v vednem prijateljstvu. Hčerki njihove ljubile ste se kakor dve sestri. Košarica je spoznala, da je svojo prijenljivostjo nasproti otroku ravnala napačno; postala je bolj trda to in vedno občevanje s tiho a razumnejšo Marenko je vplivalo na Fran ciko, da je postala vrlo dekle. Obe bile ste starišem v radost in veselje, ostali ste si zvesti prijateljici še pojem, ko ste že odrasli in se vdale resnim možem.
Zagonetni domino.
(Zgodovinska prigodba.)
Markiza de Pompadour je priredila maškarado v kraljevem gradu Ver sailles. Ker niso bili določeni ko stumi, je bilo vse polno vseh mogočih noš in postav. Dragocene in ponižne noše, z dijamanti in draguljarni poši-te obleke in enostavni domini, vse je vrvelo v razkošno opremljenih dvoranah.
Markiza de Pompadour je znala prikriti tajnost o svojem kostumu tako, da je nikdo ni spoznal, ko je predstavljala koketno ovčarico, okolu katere se je vrtila večja skupina moških mask. P kralju Ludoviku XV. pa se je zaznalo, da bode nastopil kot žolti domino. In prav ta žolti domino — bil je edini na tem plesu — se je prav čudno obnašal. Nikdar se ni podal v vrtinec plešočih, tudi se ni udeležil nežno stopanega menueta; mirno je stal pri bufeju ter jedel in pit z izredno naglico. Tu pa tam je izginil za nekaj časa, a se vedno v istih presledkih zopet vračal, da je nadaljeval s krepčanjem.
Vedno več se je nabralo onih, ki so čakali pri bufeju na žoltega domino, ki se je vsikdar z isto vnemo posvetil svojemu opravilu, kadar se je prikazal. Stvar je postala vedno bolj zanimiva. Jasno je bilo, da si je moral kralj izmisliti posebno zvijačo; kajti nemogoče je bilo, da bi bil v resnici pojedel in popil toliko množine. In dasi so ga vsi prav pazno opazovali— domino je prišel, jedel in pil in od-jiel, se zopet vrnil in zopet nadaljeval. Zadeva je postajala nerazumljiva. Tudi markiza de Pompadour je prišla, da
si ogleda tajinstveno masko. Tudi nje. je bilo to uganka.
Kdo bi pač mogel to biti? Vedela je da je kralj nastopil kot križar in ne kakor se je bilo razneslo, kot žolti domino, saj ga je še ravnokar videla \ beli dvorani. Hitro gre tja pogledat, križar je bil še tu, in mu pove o žol-tem dominu. Skupno gresta k bufeju. In zopet je bil tu žolti domino, ki se je, ne oziraje se na o.kolu stoječe, ravno pripravil k temu, ,da zopet zavžije precejšnjo količino tega, kar se je nudilo tam.
"In ta da že opetovano je?” pravi kralj Ludovik zmajoč z glavo. “To je vendar nemogoče!”
“In vendar je res,” potrdi markiza, ‘dvanajstkrat je bil že tu.”
Med tem se je žolti domino menda nasitil. In zopet je odšel umerjenih korakov, niti s pogledom se zmeneč za ostale maske, v neko stransko dvo- j rano ter izginil nato v enem izmed ■ mnogih dolgih hodnikov.
‘Po jedi se mora sprehoditi,” pravi, markiza smeje se. “Bo-li zopet pri- ' šel?”
Ni še preteklo pet minut, ko se žolti domino zopet prikaže; prišel je k bufeju in je jedel in pil, prav kakor da bi že tri dni ne bil zavžil niti tro- ! hice. Kralju Ludoviku je zmanjkalo besedij. Ločil se je od markize ter se vrnil v dvorano, da poišče katerega izmed svojih častnikov. Nasproti mu pride slok Španjolec, roko v roki s črnolaso, temnooko rojakinjo. Li ni bil to kapitan švicarske garde de Verhelst in kontesa de Vellieurs?
Kralj pristopi k Španjolcu. “Kapitan! Naj pride sem!” Španjolec, spoznavši dobroznani glas, spusti svojo spremljevalko ter se globoko prikloni. “Veličanstvo?”
“Ne tako glasno! Nečem, da se me spozna! Kontesa, diskrecija!" S prstom pa ji požuga.
Kapitana prime za roko ter ga pelje v stransko dolbino ob Židu. “Je li že videl kapitan žoltega domino pri bufeju?”
“Da, veličanstvo!”
“Tek te maske mi je tajinstven. Naj gleda on nato, da poizve, kdo je to. Razume se, da tako, da se pozornost ne obudi. Ako se mu to posreči, bom govoril zanj pri gospej de Vellieurs.” “Iskrena zahvala, veličanstvo!”
“Že dobro! Pa naj spretno izvede ter mi čim preje poroča.”
Kapitan se oddalji in gre k bufeju, ki je bil še vedno oblegan, kar je bilo dokaz, da se žolti domino še vedno ni nasitil. Ravno je žolti domino nameraval zopet napraviti odmor in navadni izprehod. Kapitan mu sledi v primerni razdalji. Že sta na koncu hodnika — kar žolti domino izgine nenadoma v skrajnem kotu. Mladi častnik je iskal in prisluškaval, a vse je bilo zaman. Skoro da se je groza lotevala mladega kapitana. Samega sebe imenuje norca, da sploh misli na strahove. Ako se domino vrne, ga bode že vjel. Skrije se ob bronasti sohi ter čaka, pogled obrnjen na ono mesto, kjer se je zadnjikrat videla ob svitu žolta barva.
Ni dolgo trajalo in tajinstvena maska je bila zopet tu ter šla v jedilno dvorano. Hitro skoči kapitan k 'oni steni. Tu so morala biti tajna vrata. Dolgo je tipal, predno je prijel za pravi klin, ki ga premakne in — popolnoma tiho se odpro vrata. Za njimi pa so stopnjice. De Verhelst se ojunači in gre po njih nizdoli. Kar se delita dva hodnika. Po katerem je prišel domino? Moral je počakati. Skrije se za štrlino stene. Ko je maska zopet prišla, se je splazil neopažen za njo. Čez hodnik, in zopet po stopnjicah čez dvorišče in — — — kapitan ni hotel lastnim očem verjeti ---------— v stražnico Švicarjev.
Kapitan hitro vstopi s krinko v roki. Njegov pogled je učinkoval, ka kor glava Meduse. Veseli Švicarji, ki so ravnokar z glasnim vriskom spre jeli svojega preoblečenega tovariša, so stali kot okameneli s prebledelimi o brazi. Kapitan pokliče najbližje stoječe ter mu zapove razjasniti zadevo, ki je bila vendar popolnoma enostavna. Junaški Švicarji so namreč oblekli eden za drugim haljo onega žoltega domino ter si privoščili dobrote kraljeve mize.
Častnik je odšel, pustivši svoje podložne v strahu in bojazni. Tudi njemu samemu ni bilo prav dobro pri srcu. Se li bode kralj nad njim maščeval radi predrznosti njegovega moštva? A njegov strah je bil nepotreben. Ko je jecljaje kralju razložil zadevo, se ji kralj Ludovik XV. ni mogel dovolj nasmejati.
“Ta šala se mi dopade, kapitan. Da mi ne kaznuje nobenega izmed svojih
ljudij.-----In glede kontese — naj se
zanese name.”
Štirinajst dni pozneje se je kapitan de Verhelst zaročil s konteso de Ve-lieurs. Za Švicarje pa, kojih predrzni šali je imel mladi častnik zahvaliti svojo srečo, so bili pripravili takrat posebno pogoščenje. Takrat so si lahko privoščili, kolikor jim je poželelo srce, ne da bi se bili morali poslužiti zvijače in se preobleči.
.NGLEŠČINA brez učitelja! Sloven ko-Angleška Slovnica, Tolmač in An ,deški Slovar stane samo $1.00, in j* lobiti pri
V. J. KUBELKA,
=38 W. 145 St., New York, N. Y
Največja zaloga slov. knjig Pišit«
oo cenik'
Kadar hočete barvati hišo ali pre ueniti papir, se oglasite pri meni Mc •e delo je jamčeno, ceno in hitro. JOS. J. BENEDIK
slovenski barvar in dekorater
Chicago tel. 3891.
1820 N. Broadway,
Joliet. Illinou
J. C. Adler & Oo.
Tel.
priporoča rojakom svojo
3Ie!?inica 101	Joliet, 111.
Ana Vogrin
Izkušena babica
210 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, 111
Popolnoma varno naložen denar
--JE PRI-
Hranilnici in posoiiinici za Kandijo in okolico,
REG. ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAZVEZO.
Za varnost denarja jamči poleg rezervnega zaklada čez 2200 zadružnikov t vsem svojim premoženjem.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega če je njen ud ali ne, ter se obre. stujejo po 4J4 odstotke na leto brez odbitka rentnega davka, katerega plačuj* sama iz svojega ne da bi istega odtegovala vlagateljem.
Hranilnica in posojilnica ima svoj lastni “Dom” v Kandiji» pri Novem mestu. — Naslov:
HRANILNICA IN POSOJILNICA V KANDIJI, KRANJSKO, AVSTRIJA
R. Pilcher, predsednik.
Fred Bennitt, podpredsednik. George Erb, kasir.
F. W. Woodruff, ass’t kasir

Citent' Niiiisai cat
Kapital $100,000.90 Barbel Building J-cliet, 111
TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor bank* ▼ stari domovini.
3 %
OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolieta.
ČITAJTE!
Ukažem Vdm cestu k štastiu. Dokazal som to tisiceTuđom a dokžižem to aj V&m, ako nadobudnu t stastia. Odpište mi svoju adressu a pošli te 2c štemp-lik a ja Vam pošlem tiplny navod a tajnosti, z Čoh o sa budete radovat.
ELSDON NOVELTY CO.
3515 W. 51sr ST., CHICAGO, ILL.
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP
proti žeji - najbolje sredstva
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111.
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344
%
*
t
“ “ W	HIP
*
Zgodnji znak sušice.
Ta grozna bolezen, ki pomori tisoče naših ljudi, je skoraj ni mogoče spoznati, dokler že ni prepozno. Vsi zdravniki zatrjujejo pa, da je ozdravljiva, ako se jo pravilno zdravi in sicer v pravem času. Prvo znamenje jetike je
t
*
Hčerino izpričevalo.
Gdčna. Marica Walko, Sunnyside, Cal., je izpričala: “Moja mati je trpela več let vsled hude glavoboli, pa kon čno je popolnoma ozdravela s pomočjo Severovih Praškov zoper glavobol, ki so učinkovali čudežno.”—Iste učinke so imeli v tisočerih drugih slučajih. Omislite si jih, da se iznebite glavoboli. V lekarnah; 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. 1-3
4
*
bleda liarva
Ljudje pripisujejo bledost različnim vzrokom, toda nihče ne misli, da je to prvi znak sušice. Bledi ljudje vedo, in bi morali vedeti, da njih kri ni v redu, nima dovolj rudeče, tvarine, da je preslaba, da bi zamogla prav rediti truplo. Koža izgubi svojo naravno rudečkasto barvo ter postane bleda, rumenkasta ali sivkasta. Živčevje in mišičevje oslabi, želodec noče več pravilno delovati in celo telo polagoma oslabi. Radi tega je potrebno ustvariti novo, čisto in bogato kri, vendar tega ni mogoče doseči, dokler želodec ne sprejema dovolj dobre in redilne hrane in dokler narava sama ne postane tako krepka, da zamore sama iz trupla pregnati vse ono, kar je škodljivega, ker le če se zgodi, se zamore napravljati zopet čista in zdrava kri. Poznamo samo eno sredstvo, s katerim se to doseže, in to je:
*
*
*
*
*
*
*
t
TrinerjevoZdravilnoGrenkoVino
To zdravilo, ki je napravljeno iz dobrega rudečega vina in zdravilnih zelišč, koja so skrbno izbrana, okrepi želodec, tako da je zopet sposoben za pravilno delovanje. Po tem bodete zopet lahko jedli in prebavah vašo hrano. Vaša kri bode postala zopet čista in močna, vaša polt bo zadobila zopet pravo barvo in gladkost. Naj že bode vaši bledosti karkoli vzrok, rabite TRINERJE-VO ZDRAVILNO GRENKO VINO.
Izguba teka
Nepravilno prebavljanje
Slabost po jedi Običajna zabasanost Glavobol Nahod
Kolika in krč Izguba moči Rumenica Onemoglost Nekatere ženske bo-
lezni . Izbruhi
so nekatere bolezni, ki se odpravijo z rabljenjem Trinerjevega Zdravilnega Grenkega Vina.
To sredstvo je bilo na razstavi, v Seattle leta 1909, odlikovano s zlato kolajno in veliko nagrado (najvišjo nagrado) na razstavah v Londonu m Bruselju 1911.
kemični laboratorij,
1333-1339 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL.

JOSIP KLEPEC
JAVNI NOTAR
Jed p luje vse v Dotarsko delo spadajoče listine 1006 N. CHICAGO ST, JOLIET
S traka
vam očisti in pogladi obleko.
Čistimo razno brago iz kože in dlakasto, rokovice, ženska krila, suknjiče, moške obleke vseh vrst.
Mi delamo dobro in prav.
Ne čakajte zadnjega dne. Pokličite nas danes.
Oba telefona 488.
Professional Cleaners and Dyers STRAKA & CO.
Office and Works, 642-644 Cass Street
Branch Office Cor. Ottawa and Van Buren Streets.
Bray-eva Lekarna
Sepriporoča slovtntltn.v clčinstu v Joliet n. Velika zaloga.
Nizke cene.
104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet
John Stefanie
aa voglu Scott in Ohio cest, joliet, II
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, I» vrstna vina in žganja ter prodajo pri Jetnc dišeče smodke.
Northwestern Phone 344. JOLI KT
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo
M. B. Schuster
Young Building.
Frank Žagar
KROJAČ,
205 Indiana St.	Joliet, 111.
N. W. telephone 962.
Šivam, popravljam in čistim obleke.
C. W. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet.
Ko imate kaj opraviti, s sodnijo oglasite se pri meni.
ROJAKOM
priporočam svojo
Gostilno,'PE
kjer se toči vedno sveže pivo, žgaa ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant,
N. W. Phone 605,.
1137 N. Hickory St.,	loli«
Frank Terlep
NOVA GOSTILNA
1134 N. Hickory St.,	Joliet, IH.
Chicago tel. 1387 R Svojim mnogim znancem in prijateljem naznanjam, da sem otvoril lep moderen salun na vogalu N. Hickory in Ross ulile, kjer me lahko posetite. Postrežem vam z najboljšimi pijačami in smodkami. Vsi dobrodošli!
Tie Joliet National M
Na voglu Chicago in Clinton alle. RAZPOŠILJA DENAR NA VS« KRAJE SVETA.
Kapital in prebitni sklad $100,000.00.
ROBT. T. KELLY, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. C G. PEARCE, kasir.
Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na slovanskega odvetnika
JOHN J. WELLNITZ,
Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111.
Z njim se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan,
Emil Bachmai
1719 South Center Avenu« CHICAGO. ILL.
Najstarija slavensko-krščanska tvrdka BARJAKA, BAĐŽA, KAPA, REGALI JA, MARŠALSKIH ŠTAPOVA itd.
Prodajemo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicih, koji šaljemo na zahtjev svakome badava.
Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski. Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev.
POZOR. ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše m* >0 po najnižji ceni? Gotovo! V mesne.
J. & A. Pasđertz
e dobijo najboljše sveže in preki ene klobase in najokusnejše mest
7%t po najnižj) ceni Pridite toraj 1« •oskusite naše maso Nizke cene tu doora postrežba ji laše gesla
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets.
Utic. Phone 4531 N W Phone n»
STENSKI PAPIFi
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljr in firnežev. Izvršujejo se vsa kar varska dela ter obešanje stenskegi papirja po nizkih cenah.
leiander Han #
Chi. Phone 376. §J N. W. 927
KirinčičBros
Cor. Columbia in Chicago Sts.
JOLIET, IL1
HA
Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočamo.
PREMOG.
PRODAJA PREMOGA. Najboljši Lump, Egg in Nut premog po $4.00 tona.
NAJBOLJŠI PREMOG ZA GRETJE
M. PHILBIN
515 Cass St., Joiiet, 111.
Oba telef. 5. Chi. tel. stanov. 2191 M4.
Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor in to je
Tie A. ff. Fleier Drag Co.
LEKARNARJI.
Cor. Bluff and Exchange Street« JOLIET. ILL.
Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts. Joliet, Illinois.
Slovanska lekarna
Kadar rabite kaj zdravil ali pojasnila v bolezni oglasite se pri nas, kjer se domenite v domačem jeziku.
Življenje na Filipinih in njihova zgodovina,
(Dalje.)
Trpeli so zelo veliko radi pomanjkanja živil; pošlo jim je že tako, da so žvečili usnje. Bila je to nenavadna izkušnja pogumnosti. Dvajset izmed njih je umrlo. V južnem Pacifiku se nahaja številno manjših otokov, ampak pluli so nekoliko preveč severno, (la so jih izgrešili. Od 28. nov., ko so zapustili Magellanski preliv v Južni Ameriki, pa do 7. marca, ko so dosegli Ladrone, so naleteli samo na dva neobljudena, mala, peščena in skalnata otoka, brez vode in živil. Radi svojega grenkega razočaranja so jih imenovali “Nesrečne otoke”.
Skozi “Otočje tatov”.
Končno pa je vendar prišel dan rešitve! Neizrečno je moralo biti njih veselje, ko so zagledali suho zemljo— Ladronsko otočje — dne 7. marca. Tu so našli prebivalce, vodo in hrano. Tu so Španci prvič videli “prau” ali “prahu". Tako se imenuje malajski čoln, ki je dolg in ozek, izsekan iz debi« od navadno velikih dreves, ob vsaki strani pa je pritrjeno tenko deblo bambusovega drevesa, da se čoln ne prevrne. Čolni so opremljeni z ošpičenimi jadri. Tako so bili ti čolni številni, da so otočje imenovali "Las Islas de los Velos” (otočje jader). Toda ko so pogrešili enega od ladijinih čolnov in raznih drugih stvari, ki so jih doma-, čini pokradli, so otočje prekrstili in imenovali “Los Ladrones” (otočje tatov), kakor se otoki še danes imenujejo. Eden, z imenom “Guam”, spada danes k Z. D., ostale lastuje Nemčija.
Odkritje Filipinov.
Zapustivši Ladrone, ^je Magellan jadral proti jugozapadu, iskajoč slovečih Molucas-otokov. Prvo ozemlje, ki so ga zopet zagledali, je bilo vzhodno obrežje otoka Samar. Pigafetta, Magellanov spremljevalec, pravi: V soboto dne 16. marca smo opazili otok z zelo ponosnim gorovjem in smo izvedeli, da se imenuje “Zamol”, ki leži v razdalji tristo lig (league se zove francoska milja, enaka trem angleškim) od Ladronskega otočja.
Drugi dan se je izmučena morska ekspedicija izkrcala na malem neobljudenem otoku, južno od Samarja, ki ga Pigafetta zove “Jumunu”, kakor se še danes imenuje. Tu so ostali 8 dni in le s težavo dobili nekoliko živil, nekaj sadja, palmovega vma in par kokoši, to je bilo vse, kar je preestajalo domačinom, ki so lovili ribe v bližini tega otoka. Od njih so izvedeli, da prihajajo iz Suluan-otoka, ki leži približno 20 km zapadno od Jumunu. Dne 25. marca so zopet nadaljevali vožnjo, pluli nekoliko južno od otoka Leyte in se izkrcali na otoku Limasa-na. Tu so našli precej veliko vas, katere prebivalci so imeli tudi nekaj domačih živali, pse, mačke, koze, svinje in kuretnino; tudi so pridelovali riž, koruzo, kakao, pomaranče, citrone, banane, ginger in drugega sadja. Ravno ob tistem času sta se nahajala na tem otoku dva glavarja z otoka Mindanao, ki ju Pigafetta imenuje “kralja”; eden, po imenu Raja Kalambu, je prihajal iz Batuana, drugi, po imenu Raja Ciagu, pa iz Kagayan-okraja. Enega izmed teh glavarjev je nekaj Špancev spremljalo na njegov dom. Pigafetta pravi: “Njegova hiša, stoječa na obrežju, vzdignjena od tal na kolih, zgrajena iz bambusa, listov in trave ter pokrita z nipo. je izgledala kot velik kup sena.” Tako so Filipincev hiše zgrajene navadno še dandanes.
Na otoku Cehu.
Poizvedeli so od prebivalcev otoka Limasana, da otok Cebu je najrodo-vitejši in najbogatejši v bližini, kjer si lahko nabavijo večjo množino živil. Zato so še podali naravnost proti otoku Cebu. Pluli so mimo Bohol in več drugih manjših otokov, in se vsi-drali v zalivu Cebu, na nedeljo, dne 7. apr. Tu je bila vsidrana ena večja ladija; poizvedeli so, da prihaja iz Siama, Azija. To in nekoliko več poizvedovanja o sosednih deželah jim je dalo veliko upanja, da so na pravi poti in blizu svojega cilja, kar jih je jako navdušilo za nadaljnjo pot.
Cebu je morala biti že takrat precej velika naselbina, ker postavilo se je nasproti Špancem dvatisoč oboroženih mož, da bi jim bili izkrcanje zabranili. Ampak s prijaznostjo je Magellan pridobil prebivalce in “dato” (glavarja) od Cebu, z imenom Juma-bon; dovolil jim je izkrcanje in jih prijateljsko sprejel. Da si prijateljstvo bolj utrdi, povabil je Magellana k sebi in po čudnih tedanjih filipinskih običajih sta si prisegla zvestobo. Navada je bila med tedanjimi glavarji, da so si v znak prijateljstva ranili prša in. popili eden drugemu kapljo krvi, pomešano z vodo ali kako drugo tekočino. Ali je Magellan tudi storil tako krvno obljubo, ni za gotovo znano.
Takoj po izkrcanju je španski duhovnik, ki je spremljal Magellana na ekspediciji, daroval na otoku službo božjo vpričo stoterih prebivalcev, ki jih je zelo zanimalo, in kmalo so bili tako navdušeni za kristjanstvo,- da je bilo po preteku nekaj dni krščenih v enem dnevu 800 prebivalcev, z glavarjem Jumabonom vred.
Smrt Magellana.
Dato od Cebu, ali ‘kristjanski kralj’, kakor Pigafetta imenuje njihovega zaveznika, je bil ob tistem času v vojni
z otočani Maktan. Magellan, pripravljen podpirati njega, ki je sprejel krščanstvo in obljubil zvestobo Španiji, se je podal s 50 možmi in se izkrcal na otoku Maktan. izkrcal se je tu za vedno, ta junak in največji raziskovalec in najbolj nadarjeni naprednjak svojega časa. Zadela ga je v boju s temi divjaki za krščanstvo nesrečna, britKa smrt! Bil je ubit ozir. ranjen na roki in preboden s sulico skozi prsa. "Tako, ' pravi Pigafetta, "je umrl naš vodnik, naša luč in podpora.” Bil je to vrhunec riesreče na tej ekspediciji.
Bilo je na dan sv. Lazarja, ko so dosegli Filipinske otoke, zato jih je Magellan imenoval Otočje (archipe-lago) sv. Lazarja, ime, s katerim so bili Filipini večkrat imenovani v zgodnjih spisih. Imenovali so jih tudi Islas del Poniente ali zapadne otoke. Pozneje pa so jim dali ime, s katerim jih imenujemo še danes: Filipinski otoki (Islas Filipinas),. po španskem j kralju Filipu.
Z Magellanom je v tem boju padlo 35 drugih mož ekspedicije, tako da se je število skrčilo na 115. Zato so takoj po tem dogodku, boječ se napada na ladije, dvignili sidra in pluli dalje proti jugu. Radi premalega števila mož so morali eno od ladij sežgati in z dvema nadaljevati vožnjo. Ko so dosegli severozapadno obrežje otoka Mmdanao, so se obrnili proti zapadu; jadrali so mimo otočja Kagayan de Sulu in se zopet ustavili in izkrcali na otoku Palavan.
Dvoboj petelinov.
Tu so našli več domačinov, zbranih pri igri “dvoboj petelinov”, ki je še danes med Malajci splošno priljubljena igra, na katero stavijo mnogo denarja. Samo tu na Filipinih se rabi nad miljon petelinov vsako leto. Vsa-, ka vas ali bario ima zato nalašč pri- I rejen prostor, navadno pod streho. | Plačevati morajo vladi nekaj davka od tega; dovoljeno jim je igrati samo1 ob nedeljah in praznikih, ob popoldne-j vih. Tu prinesejo skupaj število pe- ; telinov, nato iz’pustijo po dva skupaj v za to nalašč ograjen prostor, tako da borbo vsak lahko opazuje. Petelinoma privežejo vsakemu nalašč zato prirejen nož na nogo, in v par, trenutkih, ko si skočita “v lase”, se eden ali drugi zgrudi, zaboden in ubit od noža. Denar, ki je stavljen na ubitega petelina, je izgubljen.
Iz otoka Palavan še vedno iskajoč Molucas-otočja, so zadeli na Borneo in se izkrcali v sedaj imenovanem mestu Brunci. Tu so našli številno mohamedansko kolonijo. Pigafetta opisuje bogastvo in moč tega mesta, ki je štelo 25 tisoč družin. Hiše so bile zgrajene v plitvem morju na kolih; kraljeva je bila zidana iz kamna, obdana s trdnjavo, zidano iz opeke in opremljeno s 60. topovi. Tu so Španci videli slone in kamele. Cvetela je tudi bogata kupčija z raznimi pridelki in biseri iz Sulu-morja.
Radi sovražnosti od strani Moha-medancev, so se Španci le malo časa mudili tu. Obrnili so se nazaj proti vzhodu in jadrali ob severnem obrežju Borneje skozi Sulu otočje, kjer so opazili veliko biseroiskalcev. Ustavili so se zopet ob južnem delu otoka Mindanao. Tu so vzeli 6 seboj nekaj domačinov, ki so jih spremljali južno in dovedli do toliko zaželjenih Molucas-otokov. Dne 8. nov. so se vsi-drali ob mestu Tidor. To otočje je bilo tedaj na vrhuncu malajske moči. Vladali so tedaj Raja Almanzar, od trnate Corale in kralj Yusef od Gi-bola. S terni glavarji so Španci zamenjali razna darila in si prisegli zvestobo, rajahi so tudi obljubili zvestobo španskemu kralju. V menjavi za obleko so Španci tu naložili raznega tovora, bogatih pridelkov in zlata in ustanovili kupčijsko postajo.
Na povratku v domovino.
Po odkritju Moluških otokov so se odločili vrniti nazaj na Špansko. Določili so, da se ena ladija vrne nazaj proti vzhodu po poti, po kateri so prišli, druga pa naj nadaljuje vožnjo proti zapadu, po portugalski poti, okrog južne Afrike. Bila je določena za to nevarno. Špancem še neznano pot ladija “Victoria”. Pod poveljstvom Juana Elcano, z moštvom 60 po šlevilu, od teh 13 domačinov, so pluli v Timor in potem dalje jugozapadno skozi Indijsko morje. Ker so se bali napada pd strani Portugalcev, so pluli do 42 stopinje južno okrog Afrike in se obrnili potem proti severu. Pretrpeti so morali veliko bridkosti in nevarnosti; 21 jih je umrlo od tega malega števila.
Pri Cape Verde-otočju, ko niso mogli več prenašati lakote radi pomanjkanja živil, so se ustavili, meneč, da tako severno Portugalci ne bodo izsledili njih resnične vožnje. Možje, ki so bili-poslani do obrežja po živila, so bili pač poučeni od poveljnika ladije, da ne smejo povedati resnice o svoji pravi vožnji, vendar je eden iz-fned njih, gotovo prenavdušen od slav ne vožnje, pokazal par stvari. Portugalcem spoznavšim, da so prinešene iz Moluškega otočja, je governer ukazal, Špance prijeti. Elcano, videč pretečo nevarno, je razvil jadra m odplul od tu, z izgubo mož, ki jih je poslal na obrežje, in je jadral naravnost v domovino.
(Dalje prih.)
TliankYou!
BBBBB
02222222222222222^
Srečen sem, ker sem poslušal vaš svet in se zdravil 21
Or. Richterjevim
PM-Emai!.
Ozdravel me je bolečin v grlu in križu, da se počutim sedaj čisto zdravega. Vsaka družina bi ga morala imeti, čuvajte se ponaredb. 25 in 50c. steklenice.
F AD RICHTER & CO.. 215 Pearl Street, New York, N.Y
Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. (25c. ali 50c.) ^“^'¿<'-£nTiiiaurrjT77rrrrrrr7?7S7?m7777777rrp-7^rrr.
Edini slovenski samostojni kamnosek v Jol.etu.
Priporočam cenj. rojakom širom Amerike svojo veliko zalogo krasno izdelanih nagrobnih spomenikov iz graneta in marmorja, kakor tudi najnovejše vrste s trpežnimi zlatobliščečimi porcelanskimi slikami Izdelujem kamenitne podobe in nimam agentov, zatorej so cene pri meni najnižje.
Spomenike pošiljam tudi v druge dele Zjedinjenib držav kakor tudi obrise na izbere.
Izdelujem ograjo (fene) za lote, kakor tudi vse druge v mojo stroko spadajoča dela.
Kadar nameravate kupiti za vašega nepozabnega pokojnika ali pokojnico trajni spomenik, naročite ga pn rojaku ne pa pri tujcih, ki vas v sili ne poznajo. SVOJI K SVOJIM!
Za obila naročila se priporočam,
SIMON ŠETI2TA
SLOVENSKI	1011 N. CHICAGO ST.
KAMNOSEK	JOLIET, ILL.
J. J. KUKAR
Cer. Lade & Utica Sts. Phone I8Ž. WAUKEGAN, ILL.
ZASTOPNIK
vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Brewing Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna.
Prodajam tudi trd iti mehak premog
ter ga razvažam. Blago najbolje — po zmerni ceni.
040V«OK>«0*««04040«0«OVC4040V040«0*C«040«0*e«0*0«0«Oi
j Joliet Citizens Brewing Co. :
J	North Collins St., Joliet, 111.
o Jt-'ijue JAiJL-K. idrancL",pivo
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. ••♦••♦0*©*C»*C»*(»*0* 0*0* 0*04 OVO« 040« 0*04 *o*c*o*o*o*o*c
Geo.- Lopartz
Grocerijska prodajalca
N. W. telefon 8118.
402 Ohio Street	JOLIET, ILL
ANTON VOGRIN, CREVLJAR
210 Ruby St.	Joliet, Illinois.
Popravljam in izdelujem moške, ženske in otroške čevlje po zmerni ceni ™—1—**
Vina napilaj
Rojakom priporočam moja izvrstna vina, novo vino muškotel ali črno vino po 30c gal., resling 35c gal., rudeči zin-fandel 35c gal., vino od leta 1909 muš-katel ali črno vino 40c gal., resling 45c gal., staro belo vino 50c gal., drožnik ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal.
Vinograd in klet St. Helena, naslov za naročila:
“Hill Grit Vineyard”
Stefan Jakše, lastnik.
Box 657,	Crockett, CaL
Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite s? oglasiti pri meni.
JOS. ANSIK
slovenska gostilna mesarija in grocerija.
8911 Greenbay A ve., So. Chicago, IH,
Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cene najnižje.
ŽAL VAM BO
ako še danes ne pišete po lep in zelo obširen ilustrovan slovenski cenik, prve in jedine slovenske trgovine te vrste v Ameriki. V njem najde vsak nekaj. Ljubitelji glasbe: grafofone in slovenske plošče, ljubitelji lova: puške, ljubitelji zlatnine in srebrnine: krasne ure, verižice, društvene prstane i. t. d. Pišite po cenik, v njem najdete vse to in še sto druzih stvari; prepričajte se!
A. J. TERBOVEC & CO.,
(nasl. Dergance, Widetich & Co.) 1622 Arapakoe St., Denver, Colo.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
najboljša pijača
KAKO JE BILA OŠABNA SERAFINA KAZNOVANA.
{Narodna pravljica iz Sp. Štajerske.)
Nekje na Štajerskem se vije med širokim poljem precej mogočna reka. Hudobna reka je to! Kjerkoli se zavija, zajeda se globoko v ilnato zemljo. Prav pri bregovih raste tista res-nata, povodna trava, ki se sedaj vzdiguje, sedaj zopet pripogiba k tlom, kakor bi s svojim nemirom hotela pokazati, da tudi njej ni povolji mokro stanišče v temnih valovih. S širnega
polja omenjena reka končno zavije
je zaslišalo, pečini, kateri ste se poprej tako močno držali, ste še odmek-nili. Žena prime Serafino za roko in jo pelje skozi razsvetljene sobe dalje Ko sta dospeli k velikim vratom, st je spremenila starka v krasno, mlade žensko, odprla je duri in jo peljala v veliko sobo.
Čudno je bilo to, kar je videla tukaj Serafina. Mlade, krasno oblečene deklice in mladeniči so bili tukaj, jedli pili in plesali so. Čisto vino pa sc jim natakale tudi mlade, a revno oblečene deklice, katere so prišle sem vse tako kakor Serafina. 1
"Kaj pa ta nunica tukaj dela?” je zadonelo iz več ust. Njena voditeljica pa je stopila k njej in jo predstavila kot novo služabnico. Peljala jo je v
ozko dolino. Tam pa je pokrajina L	------------ -----	-
prijetnejša. Črni gozdovi se razpro-1 majhno sobico in ji dala drugo'oble-stirajo na obeh straneh do visokh gor- ko. Rekla je: “Ti si sedaj v moji o-
blasti, služiti mi moraš deset let, po-
skih grebenov.
Ravno ob istem mestu, kjer se reka
tem pa imaš prosto voljo, li hočeš o-
skrije v dolino, so postavili naši pred- stati tukaj pri meni kot moja prijate-
niki jako lepo grajščino, ah zdaj je že skoraj podrtina. Njeno zidovje je razrito, odrgnjeno, rjavo-rdečkasto in raz kopano, da se je bati, da zleze vsak trenotek na kup. Na dvorišču stoji kapelica z' visoko, kupoli podobno streho. Ko je ta grad še trdno stal, sta sloneli nekega dne ob oknu v sobi v stolpu, stoječem tik vode, domača giofica Serafina m njena prijateljica kontesa Angelika.
“Kako dolgočasno je vendar na svetu, vsega sem že sita.” To zgovoriv-ši je Serafina glavo ponosno vzdignila.
Ta mlada grofica je že vsega sita, kako je to vendar mogoče? Ona pač še ne pozna grenkosti življenja. Navajena je bila, da se je vse zgodilo, kar si je njena samoglavnost izmislila, in tako tudi vzori njenega srca niso bili najlepši. Bila je prav ošabna in včasih tudi brezsrčna. Kar je posvetnih sladkosti, jih je že toliko užila, da za ničesar več ni marala. Dolgočasila se je čez mero in je jela premišljevati, kako bi ji bilo mogoče v to enakomerno, dolgočasno življenje vplesti ne kaj novega, prav zanimivega.”
“Veš, da mi je neizmerno dolgčas,” je ponovila Serafina svoji prijateljici. “Dalje ne strpim tega. O, zdaj imam, zdaj vem, kaj bom storila, ta misel mi zopet ugaja. Veš, Angelika, kaj bom storila? V samostan bom šla, a ne dolgo, eno leto, še ne. To bo prijetno hoditi po hodnikih z debelim rožnim vencem ob pasu, s sklenjenima .rokama v črni nunski halji, kakor duh.
Ti jtgaja to, Angelika?” -t ■< u
* Resnobna prijateljica svarljivo zmaje z glavo in očita Serafini to predrz-Jip namero. In ravno zato, ker je Angelika rekla, da tega ne sme storiti, je hotela njej navkljub izvršiti svoj sklep. Strogega očeta ali svarljive matere ni imela, katera bi ji mogla braniti, in tako je šla s hinavsko pobožnostjo v samostan.
ljica, ali pa hočeš iti na svoj dom.
Zgodilo se je tudi vse tako. Ponos na grofica Serafina je morala drugim streči, a ni bila več ošabna. Objokovala je svojo pregreho in storila .obljubo, da hoče biti vedno ponižna.
deset let je že preteklo. Stara ženica, ki je peljala takrat Serafino v votlino, je bila tudi zdaj njena voditeljica. Prišli ste zopet v neznan gozd, a zdaj je našla Serafina kmalu pot do svojega doma.
Tukaj so še vedno vsi po njej žalovali, posebno pa Angelika. Serafina jim je povedala čudno svojo dogodbo. Nikdar več ni rekla, da želi spremembe, katera bi jo kratkočasila.
Dirindaj v ogrskem parlamentu.
Budimpešta, 13. maja. — V državni poslanski zbornici je prišlo povodom razprave o proračunu do burnih prizorov, ki so spominjali na najhujše di-rindaje med zadnjimi leti. Razni poslanci so se psovali tako, da bo vkrat kem več dvobojev. Predsedstvo nikakor ni moglo vzdržati reda.
30 vojakov utonilo.
Antwerpen, 13. maja. — Brzojavka poroča, da sta se dve barki z belgij skimi vojaki prevrnili na reki Lualabi, enem izmed izvirkov reke Kongo, blizu belgijskega ozemlja Lokandu, in pri tem je 30 mož utonilo.
Mi hočemo tvoi denar ti hočeš naš les.
Ct boš kupoval od nas, ti bomo vse ej postregli z najnižjimi tržnimi ce ami. Mi imamo v zalogi vsakovrst ega lesa.
Za stavbo hiš m poslopij mehki ir rdi les, late, cederne stebre, desk ir ‘inglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulic -lizu npvega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi s» .n nas in oglej si našo zalogo! Mi tt iomo zadovoljili in ti prihranili denar
W. J. I,VO>S
Jaš Office in Lumber Yare na vogli DES PLAINES IN CLINTON STS
Ustanovljena 1(71.
The Will County National Bank
Of Joliet. Illinois.
-“rejema raznovrstne denarne alo» ter požilja denar ca vse otit tveta
Kapital in preostanek Ijuc.ooc t
Vabim rojake
ia me obiščete kadar se mudite v našem mestu v moji lepi gostilni, ker mam na razpolago vsakovrstnih dobrih pijač ter najboljše žganje, domala kalifornijska vina in lepo disečt -motke, ter imam prenočišče. Postrežba dobra, cena zmerna. Se Vam priporočam
Josip Bozicli
101 Iediana St.
N. W. Phene 384 Joliet, 111
JOHN GPAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kaf orniisko vino, dobro žganje in trii’ ‘.sjboljše smodke.
’rodaiara tudi trdi in mehki pr trne*
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. M. FOLK, podpredsednik HENRY WEBER, kasir.
Ugodna prilika za varčevanje
Vzajemno Podporno Društvo
19 Kongresni trg. y Ljubjani reg. zadruga z omej. jamstvom. Ustanovljeno 1.1893. Sprejema in obrestu je hranilne vloge
PO	Al %
Denar se zamore pošiljati naravnost., lahko ga se vloži tudi pri vsaki večji arnerikanehi Banki PROTI draflu na “Kreditni zavod za trgovino in in obrt” v Ljubljani. Darft naj se potem pošlje NAM, mi pa Vam nato pošljemo hranilno knjižico.
Lastno flrastveno premoženje koncem 1,1910 K. 407.520.
Stanje hranilnih vlcg koncem 1 1910 okoli 1 3 156.206.83.
KATOLIŠKIH DRUŠTEV
ZNAKI, ZASTAVE, PRAPORI,
UNIFORME VSAKE VRSTE.
PARADNE OBLEKE. Pišite po cenik v lastnem jeziku.
The Chas. Svendsen Oo.
Manufacturers and Importers 20 E. Court St., Cincinnati, Ohio.
Mirovni sodnik
ZA MESTO
JOLIET, ILLINOIS
TELEFON 7612.
er* N. Broadway... JOLIET, TI '
N. W. telefon 577.
Vojak na straži — morilec.
John Libersher
Iz Milana poročajo: Pred nekaj časom so našli žunaj mesta na travnikih truplo elegantno oblečenega gospoda, ki je bil nasilno umorjen kot so dognali! Truplo je imelo več ran, prizadetih z bodalom. Vsa poizvedovanja za morilcem so bila brezuspešna.
Naenkrat pa se je zadeva pojasnila.
V črni halji je hodila š sklenjenima \ s,lm se je obrnil na vojaka Francesco rpkama, a molila ni nikdar. Še leto Spolettija, ki je Začel nenadoma veli-ni preteklo, ko je v neki temni noči j ke svote denarja zapravljati, kar je pobegnila iz samostana. Pot proti | bilo zlasti še sumljivo, ker se je do-
svoji grajščini, po kateri je že mnogo in mnogokrat hodila, ji je na levo in desno, a nikjer ni videla znanega kraja. Obupno je dirjala naprej in zašla v temen gozd. Ustavila se je in gledala plašno okoli sebe, kje bi našla pot do svojega gradu, kar jo prime nekaj mrzlega za roko. Prestrašeno se Serafina ozre, in kaj vidi? Staro u-mazano žensko, kakršno si je nekdaj predstavljala za coprnico.
“Ti si pobegnila iz samostana,” je dejala žena, "in rada bi šla domov; pojdi z menoj, peljala te bom v krasno stanovanje. Tam je kratek čas, Serafina, dnevi in leta minejo, kakor bi jih odnašal veter.”
“Kdo si ti, da me poznaš tako dobro, kam me hočeš peljati? Jaz ne grem s teboj!”
Bog ve, je li bila ta čudna ženska res copernica. Sergfjna je morala iti ž njo ali voljno ali nevoljno. — Prišli ste še v temnejši gozd do votle pečine, v katero sta se podali. Tihotapno sta šli dalje, naenkrat pa je bila tudi ta ozka pot popolnoma zadelana. Ali neznana žena si je vedela pomagati. S svojo velo roko je lahno udarila po pečini, in glej! Nebeško zvonjenje se
gnalo, da je bil za časa umora na straži pri nekem erarrtem skladišču v bližini, kjer se je umor izvršil. Nadalj-na preiskava je tudi dognala, da je Scoletti opazil samotnega sprehajalca, prisilil ga s puško v roki, da je šel ž njim v osamljeni kraj, kjer ga je umoril z bodalom. Morilec je svoj čin že priznal.
Ženitna ponudba.
Slovenec, med 35. in 40. leti, vdovec in lastnik svojega doma, se hoče seznaniti s pošteno in pridno Slovenko staro od 25 do’ 35 let v svrho ženitve. Lepa prilika za pravo osebo.. Naslov: Ponudba — 1006 N. Chicago St., Jo-liet,- 111.
PRIDNO IN POŠTENO SLOVEN-sko dekle dobi delo pri mali družini.. Primerna plača. Več pove u-prav. Amer. Slovenca.
gostilničar
1014 N. Chicago St., joliet, 111.
Naznanjam rojakom, da sem izkupil svojega druga, zato sem sedaj sam lastnik moderne gostilne, kjer točim najboljše pijače.________________
KADAR POTREBUJETE lesa za stavbo ali drugo, vprašajte
za cene
Sodnik Murphy
222 Jefferson St. nad Will Co. Banko, vogal Ottawa St.
Tam je mož, ki zna naš jezik. Poštenost in pravica — geslo»
TROST & KRETZ
izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODU
Posebnost so naše
The U. S.” 10c. in “Meerschaum” St
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
iOt Jefferson Street.	Joliet, it
Pooblaščeni Agent od vsita
Parobrodskih Družb.
za So. Chicago in okolico je
Frank Medosh
9483-85 Ewing Ave., So. Chicago, IU le en blok od naše cerkve.
Bodite pozorni in ne opuščajte prilike, ki se vam ponuja, da boste lahko postali sami svoji s tem, da boste z delom svojim rok postali samostojni in ne sužnji kapitala, tako tudi vaši otroci. Pripravite si lastno ognjišče in dom za svojo deco, da bo neodvisna. Tam boste živeli v miru in zadovoljstvu vš m vaši otroci ter otrok deca — na svoji zemlji. Nova občina in fara se organizira še tekom tega leta. Tudi Slovenci lahko dobelepe zemlje za svojo kolonijo v severnem Wisconsin-u, na lahke obroke in po nizki ceni. Za podrobnosti in pojasnila pošite na:
F. M. ČMELJA
1827 Blue Island Ave.,
_________________ i,,	—
CHICAGO, ILLS,
Stanje vlog dne 31. decembra 1910 čez 21 mil. kron Denarni promet do 31. decembra 1910: čez 85 mil. kron.
Lastna glavnica 608996.84.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje!
Lyons Bros.
Oba telefona 17.
Washington St., JOLIET, ILL
Kara pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. Štefaniču čes treko. Tam dobim dobro pivo, žga nje, smodke in izvrstno demače vino ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo Pridite tudi drugi vsi, in prepričajti se sami. — Na svidenje pri
Mat. Stefanič-u,
400 Ohio Street
Joliet» 111»
BRIVEC DOBI STALNO DELO; mora imeti 3 letno skušnjo. M. Ri-blon, Ruby St., Joliet.
10OO ACRES. Farmed Farm Buildings qf(íAJ6ster, Fairchild.Wis.
Slika predstavlja farmarsko poslopje, ki je naprodaj s 200 akrov zemlje.
Naprodaj šest razdelanih farm, katere so lastnina N. E. Foster in njegovih dveh sinov. Na teh farmah so pridelovali živila za ljudi in živino za N. E. Foster Lumber Co., ki je uposlovala na stotine delavcev pred 8 leti. Te farme so vse blizu glavnih železniških prog. In prodajo se od 40 akrov in več skup s poslopjem po različni nizki ceni. Prodajo se te farme z pogodbo eno četrtino ali več v gotovem denarju, ostalo vsoto na večletne obroke. N. E. Foster, večkratni milijonar, lastuje tudi več tisoč akrov ro-dovite zemlje v Clark County, Wisconsin. Ta zemlja je sedaj naprodaj po 17 dolarjev aker na lahka izplačevanja. Zemlja leži poleg slov. naselbine Willard in Gormans v Clark County, Wis., kjer je uže čez 50 slov. družin naseljenih. Ravno sedaj slovenski pijonihji in County inženir odpirajo in mirijo zemljo na vzhodni strani Willard železniške postaje. Zemlja leži pol milje in več Willarda. Zatorej naj se vsak, ki želi kupiti farmo, požuri da pride sem prej ko more. Vsak naj si kupi železniški tiket do Fairchild, Wisconsin, od tam 15 milj se je še za peljati do Willarda. Za nadalja pojasnila pišite na IGNAC ČESNIK, P. O. Willard, Wisconsin, Clark Co, '(Opomba: Vsak, ki plača eno četrtino denarja na kupljeno zemljo, do-' bi apstrakt in zemljiško pismo.
National Studio
(R. PAWLOVSKI.)
515-517 N. Chicago Street, Joliet, IH.
Edina slovanske fotografija v / Jolietn.
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Mikloštčeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela “Union” za frančiškansko cerkvijo
T LJUBLJANI
sprejema hranilne vloge:
vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik o<J vsakih vloženih 100 kron čisti 4:50 kron na leto.
Marijin trg-
Dr. Ivan Šušteršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsed. Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu n.' L. Fran Povše, vodja, graščak, državni in deželni poslanec. Anton Kobi, posestnik in trgovec, Breg p. B. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbornice in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posest, in blagajnik Ljudske posojilnice’. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar ¡n posest, v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.
Zmerne cene.
Najboljše delo.
N. W. telefon 1257.
Jos. Zeltiikar
gostilničar
200 Jackson St.,
Joliet, 111.
Prijateljem in znancem naznanjam, da sem kupil Mauserjev salun, kjer me lahko najdete vsak čas in se okrepčate. V zalogi imam najboljša vina in druge pijače.
VSI DOBRODOŠLI 1
Tel. So. Chicago 3162
Geo. Laich
SALONER IN
AGENT PAROBRODNIH DRUŽB.
se priporoča rojakom v naklonjenost.
Pošilja denar v staro domovino, hitro točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke.
ROJAKI DOBRODOŠLI!
3501 E. 95th St. So. Chicago, 111.
mpany
S. Bluff St., Joliet, lil.
Oba telefona 405.